St. 2fi
.SLOVENK A'
Str. 11
DOMA.
Knl-ó apravi sadje ü perila. Sadni madeži se
prav lehko izperejo z vinskim cvetom, sosebno če je
malce slan. Dobro je tudi, če se namaka omadeževano
perilo nekaj ur v sladkem ali kislem mleku. Ako so ma-
deži že zastareli, pomaga še citronov sok in pa klorova
Voda, ki pa se mora rabiti s posebno pozornostjo.
Nekateri priporočajo tudi naslednje : Vžge se na-
vadno žveplo in nad dimom drži se madež, kateri kmalu
izgine.
¦ Težje se spravijo sadni madeži iz volnenih oblek.
Tu seveda pozneje nič ne pomaga, a dokler je še madež
moker, mora se zmočiti s salmijakovcem in potem izprati
s čisto vodo.
Večkrat se priporoča bobova voda, ki nc škoduje,
ne barvi ne tkanini.
Jajca se ohranijo, če se namažejo z mastjo ter se
spravljajo v pleve. Seveda morajo biti pleve popolnoma
suhe. Napačno pa je spravljati jajca v apno, ker dobe
od apna slab okus.'
Tcrpentina naj bi imeli pri vsaki hiši,, ker je nje-
gova uporaba jako mnogostranska. Ako se omare in
skrinje ž njim nekoliko poškrope, se moli ne bodo na-
selili v njih. Ravno tako se odpravijo stenice. Za sna-
ženje podob, slikanih z oljem, služi terpentin zmešan z
gorko vodo. Isto tako se snažijo obleke, pomazane z olj-
natimi barvami. Pri opeklinah se priporoča tudi terpeii-
tin v olajšavo bolečin. Boleča kurja očesa naj se pokri-
vajo s krpico, namočeno s teriientinom. Tudi zoper tr-
ganje je neki dobro drgnjenje s terpentinom.
Maščoba se odpravlja iz baržuna, ako polagamo pa-
volnato krpico, z limoninem oljem namočeno na-nj. To
se tako dolgo ponavlja, da madež izgine. Potem se kr-
tači s krtačo za baržun.
Ceetice se razpošiljajo najlepše v zabojčku, v ko-
jem je lega mokrega mahu. V ta mah se porinejo cve-
tlični stebelci. Na vrh i)ride zopet plast mahu: Še boljše
je, če se stebelci še enkrat s škarjami pod vodo odre-
žejo. Voda se vzdigne visoko v stebelce ter ohranja cve-
tico svežo.
Pege se odstranilo z obraza z nastruganim hrenom,
ki se dene v steklenico med vinski jesih. S tem se treba
vsaki večer umiti. Čez 2 ali :^ tedne se izgube pege.
Kaj 'je bolj zdravo jesti v družbi ali da se je samo ?
V družbi je bolj zdravo iz raznih uzrokov.
Jesti je samo en del hranjenja in je brez pre-
bavljanja bolj škodljivo nego koristno. Oni, ki jedo v družbi,
morajo vporabiti nekaj časa za družbo in zabavo. Tako
je prestanek med enim zalogajem in drugim daljši in
se daje tako več časa probavljanju. Tudi zaljava.je na
obedih v družbi boljša in navadno vesela, tako da sta
duh in telo zadovoljna, srce in živci pa so tudi bolj v
delu. Boljše tekne malo in v družbi, nego dosti a da je
človek sam, ker oni, ki v družbi je, prebavlja in redi se
boljše nego oni, ki je vedno sam.
Popravek.
v 25. številki „Slovenke" je v pesmi: „Adam v raji*
izostala kar cela predzadnja vrsta. Citati je torej 3 poslednje
vrste tako :
„Takoj poprosi, naj se vsmili božja ga dobrota.
Rekoč: „0h. Stvarnik moj, nikakor ne bojim se križa.
Le daj mi ženko in prav rad se tvegam pai-adiža !"
Listnica uredništva.
Gorjancev. Lepa Vam hvala ! O gledališči, toda ne
preobširno in hrvaških ženah prosim, pošljite; za sedaj res ne'
morem pisati posebe. Oprostile !
-i
str. 12
,S L O V E N K A'
Št. 26
D o ] s k i. Od poslanih pesmi je še ta vporabna: Oh, bil
samo je sen. P snik-kritik je pa dejal, da imate liričnega talenta.
Vstrefila bi Vam bila in odgovor la posebe, ali kdo me e precitati
Vaš podpis in kraj ? Napišite razločneje !
Izvirni dobri spisi bodo imeli v ^Slovenki" seveda pred-
nost pred prevodi, ali rajše nego slabo izvirno čtivo, prinaša
naj dobre prevode. Tako sem mislila v poslednji številki in
ne da bo „Slovenka" prinašala le prevode.
Ljudmila. Hvala lepa. Oprosti, če Ti ne morem odpi-
sati takoj !
F. G. Ah, prepozno !