KATOLIŠK CERKVEN LIET.
mm. ss k ^ i - £ za
Tečaj XXXIV.
V Ljubljani, 28. prosinca 1S81.
List 4.
Cerkvene liimiie.
Poslovenil Janez 15 i 1 c. (Dalje.)
V nedeljo pri hvalnicah. (Aeterne rerum conditoiO *)
Mogočni Stvarnik vsili stvari, Ki modro noč in dan deliš, In dobam daješ razni čas, Da vse prijetno nam storiš!
Ponočna luč popotnikom Odjemlje nočni trni temo; Naznanjevalec poje dne. In solnce kliče že svitlo.
Po njem priklican svitli žar Temote svet osvobodi; Duhov sovražnih nočni zbor Storiti škodo moč zgubi;
Brodnik napenja sile vse, Morja se potolaži val; Po njega petju Peter c'io. Je za pregreho žaloval.
Vstanimo torej urno zdaj, Petelin s spanja nas budi; Zaspane kliče on glasno, Zatajevalcera pa grozi.
Ko peva on, se vrača up; Dohaja bolnim moč nazij, Oživlja v sercih vera se, Nož ojstri spravlja tolovaj.
O .Jezu«, grešnike poglej, Ozdravi naj pogled nas Tvoj;
lJasiravno niso naslednje himne pripravne za napeve pri božji službi, jili vendar čast.- bralcem poslovenjene podamo, da bo zbirka popolnoma in tudi zato, kei »o te pesme zelo stare in lepe. Dve nedeljski bimni ste že v 1. zvezku natisnjeni bili.	Prest.
Ak' Ti pogledaš greh beži, In jok sprijazni nas s Teboj.
O Luč, razsvitli duše nam, Preženi spanje nam duha; Naj pervega Te pevamo, Naj prošnja dviga se iz serca.
Očetu slava bode naj Z edinim Sinom vekomaj; In s Tolažnikom blaženim Na večne čase slavljenim. Amen.
V ponedeljek. /. Prt jnternicah. *) (Somno refectis artubus)
Se okrepčalo je telo. Iz spanja nrno vstajamo: Pošlji nam Bog pomoč od zgor, Ko naš Ti peval bode zbor.
Najpn-d naj jezik Te slavi, Po Tebi duša hrepeni; Začnemo s Tabo naj sveto Vse, kar pozneje delamo.
Pred lučjo tema v mak ni se, In noč razjasni solnčice: Krivico, ktero dela noč, Svitlobe naj < džene moč.
UsliŠi prošnje greŠnikam, Izbriši vse pregrehe nam. Iz naših ust naj pesme glas Slavi le Teb »"i vsaki čas.
Premi li Oče, to nam daj, Ki s Sinom vladaš vekomaj; S Tolažnikom preblaženim Na večne čase siavljeuim. Amen.
*) Jutemice so se v starih ;asib v »o«*i molile, kar je iz tih pesmr razvidno.	Preat.
Trojna božja pol
s svetimi stopnjicami na Kranjskem.
(Dalje.)
Bratovščina sv. Jošta je bila z dovoljenjem papeža Klemena XII vstanovljena in z mnogimi odpustki obdarovana 2»i. julija, t. j. sv. Ane dan, je obhajala svoj glavni brutovski praznik, in verh tega še velikonočni pa binkoštni ponedeljek, v obletnico posvečevanja (dedicatio ceeh-siae;, t. j., 5. nedeljo po veliki noči. Bratovščina 6e je tako množila, da je od 1731—1743 (ko so bile te bukve tiskane, že štela 150.4*0 udov. Ravno tisti papež je bil v povzdigo te božje poti sploh dovolil za vsacega romarja enkrat v letu popolen odpustek, kteri dan koli bi obiskal to cerkev ter navadne pogoje opravil, kteri privilegij po mr je m mnenji še zdaj velja.
Med duhovni sv. Jošta iz prejšnjih časov je med ljudmi Še zdaj posebno znan Simon AVatschaunig (Ba-Čevnik), kteri .^e je neki naj bolj trudil, da so se ss. stopnjicc naredile. V starih pisanih bukvah — tako mi poroča g. Fr. Tavčar — od njega berem: „En duhoven z imenom Bačevr ik. kteri ]e biv poun ajfra za božjo čast, je te sv. štenge s pomočjo dobrotnikov in s' per-voltnjem Rimskega Papeža per sv. Joštu goipostaii. Dvakrat je z velikim irudum v Rim šou, da je on za taiste pervolenje dobiu in zraven tega pervolenja je on tudi dobiu v Rimo te svetinje al koŠice Svetnikou. ktere se v ss. štengah znajdejo/'
Imenovani g. Šimen počiva pod obokom ss. stop-njic v raki in v steni ima vzidan na kamnu kronogra-Hkon:
HIC Latet IngestVs si M on DlreCtor In Vena.
Tukaj v raki zakrit počiva Simon (duhovni) vodnik.
Umeri je tedaj 1. 1765. Berž ko ne, je tudi on sostavil prej imenovano knjižico o sv. stopnjicali ter ob enem tudi poslovenil. Pisavec ni nikjer imenovan. Ves rokopis menda ni bil natisnjen: dobil sem pa pozneje v roke dva lista v osmerki, na kterih so natisnjene „Litanie od pot Kervave h Ran Jezusa", (kakor se še zdaj na božjih potih take oblike lističi podajajo). A ta jezik in pravopis je slabši kot oni v rokopisu. N. pr. rokopis: „Bog ozha is ne bel", ufmil fe zhes naf; tiskani listič pa ima: „Buli oze is nebies, uimili fe zries nas!" Rokopis ima v klicavuiku: Jesu Christe, tiskano pa: Jezus Kristus... Zraven je še „molitva... prei da na I vete Stinge poklekni,... na ufakej ftapni,. .. kadar zhries Iting gor pridesh". Vse to je nekoliko prenare-jeno po molitvah, ki se najdejo v onem rokopisu: mislim da je to pozneje natisnjeno. Nima pa ne letnice, ne strani, ne tiskarja zaznamovanega.
Ko več let ni bilo stalnega duhovnega pastirja na gori, se je ta božja p«»t jela opuščati; a zdaj, ko je zopet duhove.i ondi, se vedno bolj obiskuje. S«»sebno o velik.h shodih pride mnogo romarjev od blizo in daleč. Shodi pa so: 5. nedeljo po veliki noči; sv. Ane dan, 26. julija; ned-lja po velikem Šmarnu; kvaterno nedeljo v septembru m sv. Jošta dan, t. j., 13. decembra. (Tu bodi opomnjeuo, da je bil sv. Jošt (s. Judocus) kraljevih starišev sin, v začetku sedmega stoletja rojen na Anglei-kfm, ter umeri 5. septembra 1. 653. Njegovega življenja pisavec Lorenc Surij ga pa postavlja na 13. dan mesca deceiuora, in tega se navadno derže.) *) Sicer imajo še Straž; ačani svoj shod na sv. Marjete dan, ko pride tudi duhoven z njimi. Stajarci po svoji stari na-
*) Zivljeuje sv. JošU se v navadnih legendah ne najde, slovensko ga ima le prej imenovana knjižica.
vadi prihajajo na 6. nedeljo po veliki noči v procesiji že v soboto popoldan na goro; imajo zvečer pridigo in litanije, zjutraj ob petih božjo službo, in potem se napotijo proti sv. Višarjam. O druzih shodih je dvojno duhovno opravilo (razun sv. Jošta dan). Za sv. Ano pa pridejo še mnogi drugi duhovni pomagat ^
St. Jošt je izpostavljena kapelanija Smartinske fare ter šteje kacih 300 duš, ki stanujejo ob hribu v raztresenih hišah, in so sploh naj bolj zvesti romarji sv. Jošta, kteri na verhu v sredi med njimi kraljuje. A tudi drugi romar po vsem, kar je tu videl in slišal in ko je opravil svojo pobožnost, nekako oblažen sam sebi šepeti besede slovenskega pesnika:
Na svobodni gori .Ni zemskih nadlog, Nad inanoj, pod inanoj, Krog mene je Bog! Tedaj le na goro, Na sterrne verhe, Me kliče in miče Me vabi serce.
(Dalje sledi.)
Srel» tiiisiro.
Nekaj o odpustkih.
Odpustki so po večeru zaznamnjani na podobicah. Pa še nekaj za posebne pospeševavce sv. Detinstva.
V obletnico sv. kersta zamorejo pod navadnimi pogojami popolnoma odpustek zadobiti:
1.	Vsi pospeševavci in pospeševavke;
2.	vsi nabiravci in nabiravke deležnikov;
3.	vsi vodniki djanja sv. Detinstva;
4.	vsi očetje, matere, bratje in sestre deležnikov.
Odpustek 7 let iu sedemkrat 40 dni zamorejo deležniki zadobiti o praznikih sv. Detinstva, ako prejmejo sv. blagoslov, kakor je predpisan. (Molitev za ta blagoslov se nahaja v „Handbiichl.'4 na str. 57 in 58.)
Svetovavci, odborniki, vodniki djanja sv. Detinstva, kadar koli se zbero v njegov prid, dobijo po celo leto odpustka.'
Vsi duhovni, ki so pri kakem vodstvu sv. Detinstva, imajo od Pija IX oblast, da smejo blagoslavljati svetinje, mol;ke in statve Deteta Jezusa in presv. Marije Device. K temu je potrebno posebno škofovo po-terjenje in premil. gospod ljubljanski knez in škof Kri-zostom so ob enem, ko so bratovšino dovolili, vsim do-tičnim duhovnom poterdili tudi to oblast za sedanji in prihodnji čas.
Iz misijonskih naznanil.
Ker naše naznanila bolj poredkoma izhahajo, zate moramo s poročili iz misijonov nekoliko delj nazaj segati. Iz vzhodnje Kočinčine naznanja častiti gosp. misijonar Van Kamelbekc od 1. 1879, da je sad misijonskega dela tisto leto bil trikrat veči, kakor poprej. V pervih dveh mescih je bilo silo veliko otrok keršenih in v sirotišnico sprejetih. Piše namreč pismo 1. mal. travna in pravi, da od 1. prosinca je bilo že samo v tistem okraju ali štacijonu keršenih 450 poganskih otrok; njih večina pa da že v nebesih vživa sladko veselje angelov. Znano je namreč, da naj veči del otročičev je silo oslabljenih, bolnih, revnih, kadar jih kristjanje dobijo v roke. Toraj nekteri hitro ugasnejo, le toliko, da so še s kerstom očišeni izvirnega greha.
Dalje pripoveduje, da so jim pogani toliko ubozih otročičev skupaj nosili, da niso imeli kam z njimi. Sirotišnica je bila premajhna in cele verste nosičev so
najemali, ki so otročiče nosili nekaj h keršanskim družinam, nekaj pa v druge manj napolnjene "sirotišnice. Vzrok tolike dušne žetve pa je bila strašna šiba: lakota, ki je nasledovala po veliki suši celega leta. Poprej je lakota morila ljudi po Indiji in Kini, zdaj pa se je bila preselila tudi v bližnjo Kočinčino. Potem je nastopilo silno deževanje, povodnji, in vsled tega vsaktere kužne bolezni. Deseti del prebivavcev je pomerlo, po nekterih krajih njih na tisuče. In v tacih nadlogah so gleda>i pogani svojih otročičev se znebiti; niso jih mogli več prerediti.
Tako previdnost Božja naj hujši stiske obrača ljudem v prid. Izmed toliko keršeuih otrok jih vendar precej ostane živih, ki se odrejajo in bode sčasoma ker-šanski zarod.
To pa tudi ob enem priča, kako lepo in dobro se obračajo soldki, ktere zbirajo pri nas dobri katoliški otroci, ker z njimi se ubogi paganski otročiči odkupujejo, keršujejo in izrejajo.
Gospod misijonar nadalje pripoveduje, kako tudi tam hudobni duh gleda, kako hi razdjal Kristusovo setev. Ravno takrat, ko se je sirotišnica piv.v močno z otročiči napolnovala. se pridervi derhal nesrečnih pohajačev, ki so iz nevošljivosti in grabežljivosti zažgaii nektere misijonske, s slamo pokrite hiše. In kolik strah je bil, ko je začela goreti tudi sirotišnica, v kteri je bilo toliko malih, toliko celo bolnih otročičev, ki si niso mogli sami nič pomagati! Misijonar pravi: ,,Vsak je ves usmiljen in prežaljen in s solznimi očmi hitel pomagat, kar koli je mogel. Pa, o čudo božje Previdnosti! naše pomoči ni bilo treba; Bog je bil z nami, iu razodel nam je svojo vsemogočnost in dobroto, ker naglo naglo je moč ognja ustavil, ne da bi bilo treba naše moči natezati. Ogenj, ki je žugal v nekterih trenutkih vse pokončati, ko je zgorelo malo slame na strehi, se je kar precej ustavil, kakor da bi ga bila mogočna roka odvernila.
Kadar so nesrečni požigavci vidili, da se jim njih naklepi niso obnesli, so spoznali, da so premagani od očitne brambe Božje. Te nepričakovane dogodbe prav zveličavno pretresujejo pogane in služijo k temu, da se veliko števiio nevernikov oglašuje z naznanilom, da hočejo k sveti veri pristopiti. Lahko bi povedal veliko enacih zgledov, ki pričajo, kako djanje sv. Detinstva pripomore, da se razširjanje vere pospešuje in prihiteva.
Tudi misijonar P. Fantosuti piše iz unili krajev, da je sad vse nj.h upanje prekosil, vse sirotišnice so z nabranimi otročiči napolnjene, povsod vidijo veselje, življenje, zmrgo in poveličevanje naše svete vere.
Vihar soper Cerfser.
„Vihar velik vstaue na iiiorji."
(Mat. S, 24.)
Zveličar z učenci v ladiji na viharnem morju; — to je navadna podoba svete Cerkve katoliške. V čolnu bil je Kristus, v katoliški Cerkvi je namestnik njegov, papež, še več, sam Odreaenik v presv. oltarnem zakramentu. V ladjici bili so Jezusovi učenci, a v Cerkvi so škofje, njikovi nasledniki. Onemu čolnu bil je namen, da Jezusa z učenci prepelja na drugi breg: a Cerkev je za to, da vernike privede do njihovega namena, — zveličanja. Nad ono ladijo se je vzdignila silna burja: in Jezusovo Cerkev napadali so vsak čas, tudi sedaj navaljujejo na njo razni sovražniki in preganjavci.
Majhna in neznatna bila je ob svojem začetku. Dvanajstero revnih apostolov in malo število vernih kristjanov, — to je bila pervotna Cerkev. Pa ta dva-najstorica bornih ribičev, od sv. Duha poterjena, razšla
se je križem sv»-ta, da vterjuje sadiko sv. vere med narodi. Od dneva do dneva je krepkeje ra*tla in postala drevo, ki svoje veje razteguje na vse kraje sveta. V Rimu, kjer je bil sv. Peter, ima zastavljene svoje korenine ; od ondod seje svoj blagoslov proti toplemu jugu in hladnemu severu, kakor proti vzhodu in zahodu. Sredi burnih valov silnega preganjanja rastla je Cerkev in veličastno stoji že malo ne dva tisoč let! Imenitne mesta so se razsule, mogočne kraljestva razpadale, celi narodi šli v pozabljivost; — le ona še stoji, na pečino je zidana, s kervjo mučencev vterjene.
(«rozovit je bil boj, ki ga je razcvetoče kerščan-stvo imelo pres-.iti naj pervo v Judeji zoper silno ličnost lzraelovo, po tem pa v poganskih pokrajinah z>p r zlobo maiikovavcev, zoper oholost krivili modrijanov, zoper strasti pokvarjenega in razuzdanega ljudstva. Jezus sam, začetnik in vtemeljitelj Cerkve, je bil od judov preganjan, križan, k^r se je pokazal kot vstanovitelj tako svete vere. Ista osoda je zadela njegove učence in priveržence. Z enako razjarenostjo bili so napadani ozna-novavci kerščanskega nauka.
Iz Judeje razširjevalo se je dalje kerščanstvo po poganskih deželah. Dalje iu hitreje ko se je širi ¡o, veče in bolj kervavo bilo je preganjanje od pre mogočega poganstva. Celih tri sto let so divje napadali Cerkev besni rimski vladarji, in ne prizanašali nc stanu, ne starosti, ne spolu. Tisoče in tisoče nedolžnih kristjanov so mučili in teili, kar in kakor so mogli: š bali in tepli, z žeblji, kljukami in kleščami meso z njih tergali; žive sežigali, na križ razpenjali, v vrelo olje metali, pred pse in divje zverine iučali: — vse samo mercvarstvo, da bi kerščanstvo izkoreninili, Jezusovo vero v kervi mučencev potopili, ko bi to B«»g bil pripustil.
Se je ii pa ta toliki vihar, kteri je besne valove do verha pečine vzdigoval, konečno pomiril ? Bog poslal je velikega Konstantina na prestolje rimskih cesarjev. Ko je on vlado prevzel, se je svet nekoliko oddahnil — ,,tihota nastane".
Toda, počitka dolgo ni bi-o. Ljudstva začno se (v drugi polovici 4. stoletja) seliti in dalje pomikati. Narod se je vzdignil, da narod spodrivu, stiska, zatira. Koliko je zopet sedaj prestala ladija Kristusova, ne da se ob kratkem dopovedati! Ciovek bi mislil, da se iio sedaj in sedaj ladija v s Jnih nevarnostih utopila K -li-krat 3e je prigodilo, da rimska Cerkev ni imela glavarja! Vendar jo je Previdnost «»hranila in ji vselej spet oskerbeia novega pastirja. In ravno takrat, ko je nevarnost najhuje pritiskala, pokazovala se je bož a pomoč naj bolj očitun. Nad rimskim mestom razbila se je vsaka sovražna sila! Kolik strah za svet je bil silni Atiia, bič božji imenovan! Znano ie, da od daljne Kuskc blizo do Francoske si je malo ne vse d« žele spravil pod oblast. Kjerkoli se je prikazal, požiga! je mesta in sela ter pomoril brez števila nedolžnih ljudi. Med drugimi so mesta Celje, Ljubljana, Oglej okusile njegovo divjost. Biiža se Kimu s svojo razdivjano vojsko. Ni bilo kralja, zastonj si iskal cesarja, ki bi si derznil postaviti se silovitežu v bran. V uevarnosti bil je toraj tudi stol sv. Petra.
V toliki stiski vzdigne se papež Leon I, vzame namesto bridkega meča svojo pastirsko palico, namesto jeklenega oklepa duhovsko obleko ter gre mogočnemu zmagovavcu naproti.
Ko se srečata, pove m:i, «la nad rimskim mestom čuje Božja roka; nikdo še si ga ni pod oblast spravil brez kazni, ktera je vsakemu sledila kar naglo za petami. To je skušal Alarik, ki je sicer mesto premagal, pa kmalo po zmagi neprevidoma umeri. Tako je končal tudi Ataulf, ki je padel sredi svoje vojaške sreče. Iu glej! kar bi — po človeško soditi — nikdo ne bil verjel,
to se zgodi. Znano nam je, da je Atila, pred čegar imenom samim so ljudje trepetali, obernil se je od Rima, in — mesto je rešeno bilo nevarnosti.
Koiikrat pač niso nečloveški mohamedani grozili se, da bodo ves keršč&nski svet v grobišče spremenili! Od Carigrada valila se jih je neznana sila na vse strani kerščanskega sveta. Kdor zgodovino pozna, ni mu neznano, koiiko mueencev je rodila Azija, kjer sedaj turško kopito zemljo tlači. Strah in groza bili so tudi našim krajem. Imeli so v posesti že celo Ogersko; celó Dunaj so napadali. Rodila in vodila jih je želja po ropu iu prelivanji kerščanske kervi. Leta 1396 požgali so mesto Ptuj, meščane z okoličani odgnali v sužnost, 16.000 duš — mož, žčn in otrók z živino in drugim imetjem! — Leta 1473 zatirali so kristjane na Koroškem. Ko velik del dežele čisto izropajo, odrinejo 29. septembra, pre-noeé ondi blizo cerkve, in zapuste sledeči dan nesrečno deželo ter se dervijo proti Slovenjgradcu. Prenočivsi tamkaj razdelč se na dva dela. Jeden je šel skozi Vitanje v Konjice, kjer so se v duhovsko hišo v goste povabili. Drugi pa so ureh.dili Velenje, Soštanje in lepo Savinsko dolino. Sledečo soboto so se trume vjetih kristjanov, kterih se je nabralo do 8000 in živine brez števila, od >> zjutraj do 4 popoidi«- p»»n¿ikale mimo Celja. Ustavili so se pri sv. Juriju ter križane nadlegovali. Samo 14 oni mudili su se sovražniki tukaj, in kdo za-more opisati zla in škode V... Po hribih in dolih, koder koli so razgrajali, potrebili so skoro vse keršeansko ljud stvo, nekaj rjih kerv prelivavši, r.ekaj gnavši jih kakor živino v grozno sužnost. Svetišča in svetosti so teptali, zasramovali in oskrunovali podobe Zveličarja, njegove Matere, svetnikov in svetnic, obropali in razdjali 60 cerkvá. Tako so pisali stanovi koroški svojemu vladarju. Gotovo pa ni bila zastonj ta strašna šiba, ki jo je Bog dopustil nad narode. Ko bi kdo bil zapisal življenje kristjanov, prepričali bi se, da je kazen bila zaslužena.
Moč inohamedanska skerhana je bila pri Beču 1529, pak pri Lepantu 1571. — Kristus je spal, kakor se je zdelo. ,.Gospod pomagaj!" klicali so učenci. Tako sc dušmaninu ni posrečilo, da bi na darilniku sv. Petra v Rimu svojim konjem oves pokladali, kakor se je njihov vojvoda, — prevzetni Bajazet — svest si gotove zmage, nekega dne ustil in bahal.
Ce je bila nevesta Kristusova žc od svojih zunanjih sovražnikov tako silno preganjana; tem serditejše napadali so jo Lotranji. To so njeni nezvesti sinovi, krivoverci, o kterih papež Ino-.-encij I pravi: „Nevarnejši kot Turkov meč — je krivoverccv serd goreč."
Poda se Jezus v ladijo in „za njim učenci njegovi". — Kakor je izmed učencev bil jeden slab vernik, izdajavec Juda: tako v poznejših časih tudi ni bilo brez posnemovavcev.
Komaj da so vladarji prenehali z ognjem in mečem besniti zoper kerščanstvo, ze je imela ladija Kristusova postaviti se v bran drugim. Š»* veliko nevarnejšim viharjem. Celó verske resnice bih- so napadane. Bili so namreč ljudje, ktere je napuh in z navidezno modrostjo gnal tako daleč, da svoje plitve pameti niso hoteli podvreči vzvišenemu nauku kerščanstva; njthovo skvarjeno serce je imelo strah pred kerščansko čudnostjo, ki je njihovo razuzdano življenje obsojevalo.
Ob času Konštantina vzdignil se je Arij — da manj nevarne memoidemo — prevzeten svečenik, taječ božjo natoro Jezusovo. Njegova zmota je v kratkem dobila toliko priveržencev, da je imeniten cerkveni učenik izustil pomenljive besede: „Svet se je prebudil neko jutro in začuden videl, da je postal arijevec". — Pa Bog svoje Cerkve ne zapusti. V toliki stiski obudi sv. Ata-nazija, kteri pravo vero na vso moč brani in podpira ter z ostrim peresnim mečem zatira krivovero.
Komaj je Arijev nauk nekoliko potihnil, spet je že drug krivoverec — Pelagij — na noge stopil, ki je lagal, da je greh pervih starišev škodoval le njim, ne pa tudi drugim ter da — doslednje — sv. kerst Ijudém ni potreben. Zoper njegovo zmoto bojeval se je sv. Avguštin — iz Savla Pavel. Tudi ta burja je „potihnila".
V	mirnejših časih zopet se je začela ladija vtap-ljati, Cerkev Kristusova omagovati, vera slabeti, gorečnost kristjanov pešati, prevzetija rasti in hudobija po vseh stanovih se razširjati; zdelo se je, da ladija se bode pogreznila in končala. Ali tudi ta nevarnost je minula. Da „nastane tihota", obudi Bog Gregorija VII, ki ga posadi na Petrov stol; tako tudi Inocencija III, — obudi Frančiška Asiskega, Dominika, Tomaža Akvin-skega, pak stotino druzih, ki so z vzvišenim naukom in svojim Čednim življenjem pritisni smertni vdarec povodnji spačenosti.
V	16. stoletji prederznil se je Luter, Kalvin, Henrik VIII in cela versta druzih sovražnikov napovedati vojsko sv. Cerkvi. Vsa Evropa prišla je v nevarnost, da se loči od Petrovega naslednika v Rimu. Isti Rim bil je (po krivoverskih vojakih Conetabla Bourbonskega) onečasten, a krivoverci so po sv. pismu že dneva iskali in napovedovali, kedaj da bodo papeža s poti spravili in rimsko Cerkev pokopali!
Tudi ta burja je prenehala. Da „nastane tihota", zbere Bog svete očete v Tridenški zbor, kjer so kači krivoverki na glavo stopili. Pa o tistem času, ko je na jedni strani mnogo jih od Cerkve odpadalo, prebudi in pošlje Bog veliko evangeljskih vestnikov za sv. Ignacijem, da so nauk Jezusov v naj daljne kraje in kerščansko drevo med neznabožci zasadili.
Minulega stoletja obernila se je — skoro da se smé reči — vsa peklenska sila zoper Cerkev. Bilo je ljudi, ki po se zaprisegli, da pokončajo nevesto Kristusovo. Glava jim je bil Voltér na Francoskem. Odtod odmevalo je strahovito bogokletje po deželah. Boga so zavergli, lastno pamet — nespamet — po božje častili, Cerkvi pa 8 pogubo grozili; že so ji klenkali in zaduš-nice peli. „Osemnajststoletna matije oslabela";—rekli so — „čas je, da jo s poti spravimo in pokópamo!"
Kaj pa je Cerkev počela vsled takega peklenskega krika? Godilo se ji je, kakor apostolom v ladiji.
Jezusovi učenci, prestrašeni na oČigled tako strašnih valov, ki so jim v ladijco neprenehoma pljuskali, v smert-nem strahu začeli so pešati, slabiti v veri do Jezusa in njegove vsemogočnosti. Mislili so, da jim je pogin gotov, ako bode Jezus še dalje tako mirno v čolnu spaval. Zopet so mislili, da se nimajo ničesar bati, da se le Jezus prebudi in na njihovo nevarnost ozre. Zato vznemirjeni, vsi v strahu pristopijo k Zveličarju, rekoč: „Gospod pomagaj, poginjamo!" — To nam je podoba tega, kar so verniki tudi sedaj storili. Zdelo se je, kakor da bi bila Cerkev obledela in omolkla strahu. Po Spanjskem in Francoskem, na Nemškem, Italijanskem in po druzih deželah prebivajo njeni otroci. Pa ni ga bilo, da bi se bil pečal za svojo mater in se postavil za Kristusa. Število njenih sovražnikov pa se dan na dan množi in narašča. Celó vladarji se jim pridružijo. Iz merzle Rusije jim carinja Katarina prijateljski dopisuje; iz Pruskega kraljestva jim Friderik prijazno roko podaja itd. Nevarnost je velika; „on je pa spal". Bog se ne oglasi. Toda, to molčanje bilo je strašna šiba božja za pregrehe vernikov! Nikdar še vladar nebes in zemlje ni pustil zmoti tako daleč priti. Vselej ji je poprej vrat zavil, da se ni tako na široko raztegnila. Sedaj pusti, da do verha prikipi. Začnejo se namreč grozoviti prekuci. Do sedaj neznane hudobije se razodevajo, nečloveške ostudnosti počenjajo, — djanja, pred kterimi se trese celó merzlo scrce in se človeku lasje ježijo,
kdor to sliši ali bere! Zapirali so vernike, duhovne morili, skrunili cerkve in svete posode, tudi se Kristusovega namestnika na zemlji, častitega starčeka Pija VI potegnejo s Petrovega stola in ga po razbojniško v ječo veržejo. In ko je on svojo blago dušo izdihnil, zagnali so divji hrup, da je sedaj katoliška Cerkev ngonobljena, kerščanska vera pokopana, in Piju VI da ne bode več naslednika. „On pa, ki je v nebesih, jih bo zasmehoval", — pravi sv. pismo.
Pekel pa veselja ni dolgo vžival. Bilo je 21. sušca 1800, ko so kardinali bežali iz Rima ter se zbrali v samostanu sv. Benedikta v Benedkah in izvolili Grego-rija Barnaba Kiaramontija za papeža, z imenom Pij VII. — Sv. Cerkev je spet laglje dihala, ker je imela poglavarja, a boljši čas se je zaznal, odkar je Napoleon I stopil prevratu na pete in ga zadušil, s papežem pa sklenil zvezo, konkordat. „Nastane tihota".
Pa tudi sedaj se Cerkev ni ravno dolgo miru veselila. Napoleon, ki se je tako neizrečeno visoko povzdignil ter si na razvalinah ostarele Evrope postavil svoj cesarski prestol, ni mogel dolgo terpeti, da bi zraven njegove veljala še kaka druga neodvisna ali se celo veči duhovna oblast. Stegnil je toraj svojo roko po dediščini sv. Petra in je papeževo deželo pritaknil svojemu ogromnemu cesarstvu. Ker pa Pij VII v to ni hotel, tudi ne mogel privoliti, ga je Napoleon I vjetmčil. Ze je mislil, da je sv. Očeta pripravil v strah in mu usta zamašil. Kralji so se Napoleonu uklanjali; celi narod; so pred njim trepetali; Evropa je molče poslušala njegove ukaze; Rim so Francozi obsedli; papež bil je (v Kvirinalu) jetnik.
Kar pa se je zgodilo na genezareškem jezeru, ko je vzbujeni Jezus vetrovom in morju tihoto zapovedal; to se je spolnilo tudi v Cerkvi vsakikrat, kadar je bila tlačena in preganjana. Tudi sedaj enako. Se tisto leto (1809) je Napoleon zadnjikrat videl zvezdo bojne 6reče. Posihdob najdemo ga na merzlem Ruskem, kjer je v Moskvi zvezda mu ugasnila, slava otemnela, huda zima njegovo moč zdrobila (1812). Tri leta pozneje (1815) vidimo ga tako rekoč od vse človeške družbe ločenega v sred sinjega morja na samotnem otoku sv. Helene, kjer je sam sebi in svoji vesti pripuščen otožno končal.
Tako je revno zaveršil mogočni cesar Napoleon I, ki se je bil nad sv. Cerkvijo in njenim poglavarjem tako hudo pregrešil.
Kaj pa je^ bilo s papežem, kterega je on imel v pregnanstvu? Čudo božje previdnosti! S pomočjo kri-vovernih Angležev in razkolnih Rusov bil je spet pripeljan v svojo deželo in posajen na stol sv. Petra. Cesarjevo prestolje se je v prah zdrobilo, — Petrov stol se ni zmajal. Zopet je „nastala tihota".
Ali v tej poslednji tihoti se je tudi nabralo dosti škodljivega, kužljivega kvasa. Lahkoživni viši stanovi so mnogotero prišli ob vero, ali pa so jo le po zunanje še kazali, znotraj so bili brez nje. Veliko je bilo sploh med keršanskim ljudstvom gnjilega. Mladi narod se je vdal grešnim znanjem, kletvinji, netreznosti. Sv. Cerkev je bila odveč v deržavnih okovih in ni mogla prosto Bvoje moči razvijati itd. Prišel je nov vihar, kteri še buči po vsi Evropi več ali manj. Vsim znano je, da je namestnik Kristusov še zmeraj v Rimu kakor jetnik; da sv. Cerkev na Laškem, Nemškem, Francoskem, Bel-gijanskem je strašno zatirana; da vsi tako imenovani liberalci ali prostomišljaki po vsih deželah so nasprotniki sv. Cerkve. Ta vihar že precej dolgo buči i o v nekem oziru huje kot vsi poprešnji, ker so katoliške vlade po večem postale nasprotnice svoje lastne Cerkve. Pa kakor so se vsi poprešnji viharji utolažili z zmago sv. Cerkve; tako bo zdaj, kadar se bomo zares spre-
obernili, kadar bo Bog v ognji poskušenj očistil svojo
čedo. „
Ce tedaj še enkrat odpremo zgodovinske liste minulih časov, prisiljeni smo obstati, da se družba vernikov na zemlji ne imenuje zastonj „vojskujoča Cerkev". Vidimo, da je bila vselej preganjana. Sovražniki njeni mahali so zoper njo z bridkim mečem, ostrili tenko pero svojega duha, — napadali jo s telesnim in duhovnim orožjem. Priznati pa tudi moramo, da je vsikdar slavno zmagala. To nam pa vceplja prepričanje, da B<>g sam čuje nad svojo Cerkvijo in jo varuje. To nas pa tolaži in nam sladko upanja, da je tudi odšle zapustil ne bode. Saj nas vteraeljitelj Cerkve sam zagotavlja, da je ,,niti peklova vrata premagala ne bodo", kajti on je z njo „vse dni do skončanja sveti"!	Al. A".
JE a a pfesarHam.
„Liberta" v Neapelnu piše poslednje dogodbe sloveče plesavke Jakobine Bosketove (Giacomina Bosclietti). Ta list meni čitateljem kaj posebnega povedati, ko zakliče: „že več dni je, kar Jakobina ni več med živimi." V življenji je bila Circe v gledališu : o smerti pa goreča Magdalena. To se pravi, da je v življenji s svojo berhkost)o vse oči na-se vlekla, zlasti v gledališih in pri plesih. Kako se enake bitja pri tacih prilikah še pohujšljivo oblačijo, je dosti znano.
Toda Jakobina je postala Magdalena. Njene poslednje djanja so bile: kesanje, očitno izpovedovanje in preklicevanje storjenih pohujšanj, solze ponižne ljubezni do Boga. Ni hotia več misliti na svet, zakaj svet jo je bil opasal z grozovitimi verigami.
Križanega Boga, ki ji je bil zdrobil to železje, je objemala s svojimi rokami, poljubovala njegove usta, iskala miru v njegovem sercu.
Plesna umetnost je bila storila, da je bila Jakobina kamen spotikljeja za mesto Neapel in vzrok nesreče pri več družinah; ali b la je za njo tudi zveličavna šiba. Nekaka serčna bolezen se je je lotila in pahnila jo v grob.
Predno pa ji je ta bolezen življenje ugasila, so ji zabuhlo otekle noge, in červi so se v njih z a r e d i 1 i.
Tedaj, v čimur je grešila, v tem je bila pokorjena.
Spoznala je, da je smert blizo in iz lastne volje je poklicala mašnika. Duhoven gre in vidi jo v joku, prečudno spremenjeno v besedi in v sercu.
Podeli ji Popotnico večnega življenja in sv. poslednje olje potem, ko jo je bil z Bogom spravil. Kadar ji je imel duhoven noge maziliti, ga je prosila, naj malo počaka, in v novo ter očitno je potožila svoje zadol-ženja, kterih priložnost je bila zapeljivost in izurjenost njenih plesov. To obtoženje je bilo pa tako goreče, da je spokornici besede zmanjkalo, tolika je bila njena britkost!
Plesavci, plesavke: ali bo vam še dišal ples, ako se spominjate, kako so Jakobini plesavk? červi ujedali poprej tako gibčne, zdaj pa strašno otekle in gnjile noge?
Ogled po Slovenetkem in dopl*l.
Iz Ljubljane. (Protestanški barantaČi z biblijami in njih slepila.) Knjiga luteranske družbe nam je te dni došla z naslednjimi versticami: Te-le bukve Ti pošljem v pregled. Po naši iari iu po vsi okolici je zadnje dni neki človek z Dunaja veliko enakih bukev po hišah ljudem prodajal po 30 kr., ali pa še celo jih naravnost
vsilil. Rekel je, da je na Dunaju neka družba, ktero cesar sami plačujejo, da dober kup bukve „drukajo" in med ljudstvom širijo, da bi se bolj olikali. Čudno se to vsim dozdeva, posebno, ker so unega človeka žan-darji iskali, in so bukve res predober kup. Bojim se, da ne bi bilo luteransko, in pa od družbe Gustav Adol-fove. — Prosim, preglej, ali je pošteno katoliško, ali kaka sleparija?... in če so nepoštene, v „Danici" na znani, da naj jih povsod župniki ljudem odvzamejo...
Pri stave k. Čudno je, da svarjenje pred takimi ba antači tako malo pomaga, ko je vendar „Danica" «i-to v kratkem že v novič prinesla „Svarilo", da nai ne kupujejo bukev od tacih mavharjev, kakoršnih ed- n je iindan t kakor je ravnokar „Danica" povedala) po Bizoviku biblije (ss. pisma) od protestanške družbe trosil. Zaslužena kazen bi bila ta zanj, če bi ga bili žandarji iskali, toliko bolj, ako se je res lagal, da naš presvitn cesar tako družbo plačujejo in protestanške bukve prodajati naročnjejo. Ta protestanška roba se že po zunanjem lahko spozna, ker vse knjižure te družbe so čeme kakor smert, in mešetarji jih skoraj čisto pod ni • trosijo, tudi prav zastonj dajejo. Tako delajo po vst-m svetu, ker dobivajo strahoto denara za ta namen. G. Miklašievič, c. kr. konzularni opravn k v Safedu, na hribu ob Genezareškem jezeru, mi je že pred kacimi 15 leti pravil, da te bukve tudi judje jemljejo zastonj od Iuteranskih opravn.kov. Pa zakaj? Zato, da močne platnice z njih potergujo in jih v svoje mavšeljske na-mene obračajo.
Kaj da je s takimi bukvami storiti, sem že unkrat povedal (gl. „Dan." 1. št. 1881)
Družba ta se imenuje družba za razširjanje biblij (ss. pisem po potestanškem kopitu), toda saj ta oprav-nik, ki po Kranjskem s to robo benda, ponuja tudi druge reči, ne včm, kaj vse? Sej df bro znani so tudi nemški „traktetleins-kramarji", ki vsaktere laži ponujajo na prodaj. Hvalijo se, da družba, ki se je začela 1. 1804, je že čez 9'2 milij. šterlinov izdala za natis biblij in v»č kot 85 milijonov celih biblij ali posameznih delov je prišlo iz njenih zalog v 230 jezikih. Naj bi rajši povedali, koliko poganov so s tem pridobili?! Se le v novejšem času je tudi velik del slovenskega sv. pisma nekdo obdelal protestantom: rečeDO je: „poleg gerškega izvirnika11. Mislimo si pa, da tudi res, ali če bi bilo tudi po „Vulgati 4: kakošna prestava bi mogla to biti, ktere ni pisal katolišk bogoslov ter strokovnjak, ampak najberže kak protestantom suženj človek za groše. Nam je dosti vediti, da katoliška Cerkev prepoveduje kupovati in brati svete pisma in sploh bukve protestanške družbe.
Iz Ljubljane. ..Vijolice bratom in sestram vednega trženja sr. Jižrfu. Nabral Janez Volčič, duhoven Ljubljanske škotije. Z dovoljenjem v. č. Liublj. škofijstva. V Ljubljani. Prodaja založnik Matiia Gerber."
Ta knjiga, z velikim, prav čistim in razločnim tisom, v 12terki, s 572 stranmi, s prelepo podobo sv. Jož« fa na čelu je ravnokar prišlo na svitlo. Cena: nevezane To kr.: v usnji 1 gl. 30 kr.; z zlatim obrezkom 1 gl. 7 > kr. Obsf-ira pa v i. delu: Češenje sv. Jožeta; v II. delu: Navadne keršm-ke p« božnosti, — in po slednjič: Sve-e pesmi. Pervi del obravnava na pervo: ..mesec sv. Jožefu pcsvečen" ter za vsak dan sušca posebno premišljevanje; vsako p sebno premišljevanje obsega na pervo nauk. potem pa primeren izgled: pri serčne molitvice in zdih jeji, ki so v začetku postavljeni. služijo pred premišl e an-r-m m po premišljevanji, iu so veči del z < dpustki sklenjeni, za vsak dan enaki. — Naslednje: , 7 nedelj sv. Jože'u posvečenih; 9dnev-nica4', potem „tridnevnica v čast sv J. zetu poslednjič
„teden, sv. Jožefu posvečen"... Kolikor bolj prebiraš tč nauke in češenja, toliko bolj se ti priljubijo. To so res prav primerne družinske bukve, iz kterih vsak dan cela hiša zamore veliko dobrega pridobiti, ako se n. pr. skupno bere, moli in opravlja, kar je za dotični dan postavljenega. Odkar so ranjki sv. Oče Pij IX vesoljnemu svetu sv. Jožefa dali za patrona, je sv. Jožef postal tako rekoč družinski oče vsaki hiši posebej, in gotovo je, da prav močno, srečno in zveličavno bi se družine posvečevale, ako bite lepodišeče Vi j o lice sv. Jožefa bile pri vsaki družini iu bi se po njih naukih in molitvah vsi hišni obravnavali. Privošimo in vošimo tedaj vsaki hiši „Vijolice" sv. Jožefa.
Ob enem bodi priporočena tudi posloveujena: „Družbena knjižica' vednega češenja sv. Jožefa, od dr. Jož. Dekert a, ki obsega poduk o ved nem če-šenji sv. Jožefa, kratek popis njegovega življenja, več molitev itd. itd. Ravno tam.
Iz Ljnbljaoe. (Predstavljanje Kristusovega terpljenja v gornjem Amergavu na Bavarskem. (Dalje.J Jezus pred Herodom; Jezus bičan in s tem jem kronan.) Predpodoba Jezusa pred Herodom bil je Samson, rešitelj Božjega ljudstva, kterega so njegovi sovražniki zvijačno vjeli, ter ga zaničevali, zasramoval"» in neusmiljeno z njim ravnali, kakor hlapci kralja Heroda z nedolžnim Jezusom. Pevci so med g edanjem te predpodobe to-le prepevali :
Zbor:
Zastonj buči pred sodbo hudobija, Zasionj dt-rhal preklinja, se )ezi;
Sodnik spozna, da tu zavid se zvija; Zat«» brezb< štvu terd nasprot stoji.
Tenor solo:
Pa ni miru! — Hitimo urno K Hf-rodežu za Jezusam; Odperlo tam glediše burno Terpljenja spet se bode nam. iZa^iinjal-j se vz-litrne.)
Duet (sopran in alt):
Glej, Samson, bivši čverst in jak. Je zdaj v verigah suženj; Tisuče je pobil junak, Psovan tu v halji tužen!
Zbor:
Sovražnikom kdaj bil je strah, — Derhal ga ta zdaj psuje, Filiščan z njim norčuje, Mandra, tepta in tare v prah!
(Zagrinjalo pade.)
Tako zdaj Jezus, Božji Sin, Derhali v tarčo smeli, Stoji v obleki beli, Napolnjen psovk in bolečin!
Zagrinjalo se vzdigne in beriči, t. j. vojaški hlapci,-so peljali Jezusa od Pilata pred kralja Heroda. Zbrano oslepljeno in zapeljano ljudstvo šlo je tudi pred Heroda tožit Jezusa. Herod, ko sliši, da mu peljejo Jezusa, se močno razveseli Jezusa poznati, ker je upal, da bo vpričo njega kak čudež storil. Urno se vsede na svoj kraliev sedež, zbere vse svoje imenitne služabnike krog sebe, in komaj že čaka, da bi mu pripeljali Jezu-a; — kar stopijo ž njim v njegovo hišo. Herod Jezusu prav blizo sebe priti ieče. in bil je silno zgovoren in nekako prevzetnega vedenja, da ima takega moža v svoji oblasti. Opraševal ga je z mnozimi besedami, nadjaje se, «iamu bo dal kaj kratkočasi.ega viditi a! slišati: vpraševal ga
je, a:i je res v Kani na Galilejskem vodo v vino spremenil; dalje, kako je mogel z malo kruhi nasititi več tisuč ljudi: potem mu zastavi tudi vprašanje, ali bi ne hotel tudi zdaj storiti kakega čudeža? Ali Jezus mu ni odgovoril besedice na nobeno njegovih nečimurnih vprašanj ; temveč je le molčal. Ker pa Jezus le molči, in na nobeno Herodovo vprašanje ne odgovori, ga začnejo pismouki in starašini terdo tožiti, da ljudi zapeljuje in podpihuje, da cesarju davek plačevati prepoveduje, in samega sebe kralja judovskega dela. Pa tudi na te tožbe svojih sovražnikov Jezus kar nič ni odgovoril. Herodu se je toraj smešna zdela ta tožba, in Jezusovo molčanje je razžalilo prevzetuega iu radovednega Heroda; tedaj so se jeli posmehovati Jezusu Herod in njegovi služabniki, zaničevali so ga in se z njim norčevali. Da bi ga že bolj zasrarn «vali. reče Herod Jezusa obleči v belo svitlo oblačilo, in takega k Pilatu nazaj posije, ker ni nič smerti vrednega naj del nad njim. Mož, ki je predstavljal Heroda, piše se Janez Kutz, pekovski mojster, kteri je tudi leta 1870 že imel to nalogo in jo je verlo izveršil.
Predpodoba Jezusovega bičanja so bili bratje egiptovskega Jožefa, kteri slačijo Jožefu pisano suknjico, potem ko je na povelje očetovo prišel k njim; bratje, kteri so daleč od očetovega šotora bi i pri čedah, ga veržejo potem v vodnjak. Zaklali so kozlička, Jožefovo suknjo pomočijo v kozličkovo kri, ter jo pokažejo očetu. Oče jo koj spozna, preterga si oblačila in svojega sina dolgo obžaluje (I Moz. 37, 31). Ta podoba se je prav močno vjemala z bičanjem Jezusovim, pri kterim je bilo tudi Kristusovo oblačilo s kervjo namočeno. Pevci so pred to ginljivo podobo tako le prepevali:
Bas-arija:
Se trinogi se niso ugnali, Maš'vanje ni vtolaženo: Le to, kako bi v smert ga izdali, Zagrizeni prevdarjajo.
Zbor:
Al nič teh sere ne more omečiti, Tud' ne život ve3 s progami pokriti, Ne rane brezštevilne vse? Oh kje je, kje je usmiljenje!
Tenor in bas:
O groznega zares pogleda! Glej suknjo sinovo v kervi! V britkosti Jakob že medli — Podoba same smerti bleda!
Kje moj si Jožek, moja radost,
Ki iše moje te oko? Gorje! njegova kri bo to... Mori, mori me strašna žalost!
Oh stergala je zver nemila Predrazega mi Jožefa: Zgubljena mi je sreča vsa... Za mene ni več tolažila!
Veselje moje preč — je preč — Oh Jožeka ni več — ni več!
Zbor:
Jezusovo bo telo V taki meri zdelano: Bo tepen brez milosti, Tergan, ranjen do kosti, Lila bo predraga Kri!
(Dalje sledi.)
Vabass, 3. pros. 1881. (Iz pisma Marije Trobičeve do nekega dobrotnika.) 18. vel. serp. smo prišli na suho.
Takrat je bilo se tako vroče, da še po noči spati ni bilo mogoče zavoljo vročine.
Naše popotovanje je bilo še dosti srečno: nismo imeli hude nevihte, bilo je nekaj dni precej vetrovno, tako, da je dobro majalo ladijo.
Ženske je večidel vse morska bolezen napadla. Mene ni veliko nadlegovala: mislim, da so jo zdravila, ki ste mi jih Vi dali, odganjale: le dvakrat mi je bilo malo slabo. Druge so pa nektere po 3 dui mogle v postelji ostati, tako jih jo zdelalo
Prav priserčno se Vam zahvalim za zdravila, Bog plati tisučerno! Tudi sestra Marijanica Vam naznanja serčno zahvalo za zdravila. Takrat ko sva midva domu prišla, je bila ona prav slahe,;a zdravja.
Ker je bi.o naše popotovanje po večem v ,.Zgod. Danici" popisano, Vam jaz 1«* to naznanim, kako ]e bilo, ko smo domu prišli. Gospod brat je peljal dijaka Janeza Solnea v Mihvokc v hcineniše (od tam se pelje še 13 ur na vlaka do Vabaša), to je bilo 23. sept. ob eni popoldne. Jaz se peljem koj naprej iu ob dveh zjutraj 24. sept. sem že na naše vrata pozvonita. Marijanica mi odpre brez pomitde iker naju je ta večer za gotovo pričakovaia, sv;t ji telegratično naznanila dva dni po pred, kje da s* a;. Da sve biie obe neizrečeno vesele, mi iii treba praviti. K*j gorko sve si v roke seglo, in pervo vprašanje je bilo, kje si pa brata pu>tila? Hitro ji povem, da ni skerbela. Potem me pelje v gospod bratove sobe, v»e ozališane in prenovljene. Žene in dekleta oltarne družbe so tlak z lepim pregrinjalom po-gernile, na okna nove zagrinjala djale in G stoiov kupile.
Potem sve šle k počitku, ali zaspala ni nobena do dne. Le pogovarjale sve se; vsaka je vedela dosti povedati. Marijanica je le pravila, kako strašno ji je bilo dolg čas od začetka; mislila je, da ji ne bo liiogoče prestati. V začetku julija so pa gospod kaplan prišli, to so g. P. Jeram, pa ni imela več časa na to misliti.
Zjutraj se hitro razve, da sem jaz doma Mnogo njih me pride cbiskat in mi srečo vošit, in vsak je želel zvedeti, kedaj da g. oče pride,o domu. Jaz jim nisem mogla gotovosti povedati zarad tega, ker so ga mislili slovesno sprejeti in mu z godbo naproti priti, tega pa ni hotel. Drugo noč pa on pride; nekaj mož ga gre na kolodvor čakati, akoravno niso vedeli, da pride. Z veseljem so ga spremili domu.
Zjutraj ob osmih je sveto mašo bral, precej ljudi se je zbralo skupaj, nune in šolarice so pri sveti maši igrale in pele najprtd zahvaljeno pesem po anjleško. Prav ginljivo je bilo, mnogo ljudi se je od veselja jokalo. Potem so nama pa uodili srečo vošit, da n; bilo konca.
Učenci in učenke so mu mala darilca skupaj nosili, kar so vedeli in znali, da bi bolj pokazali, kako ga ljubijo. Drugi teden po tem je že začel otroke za sveto obhajilo pripravljati, ker spomladi ni časa imel. Konec oktobra je bilo slovesno pervo sv.-to obhajilo. Gospod kap an so jih pa na deželi v dveh misijonskih stajah podučevaii do božiča. Na Sveti dan je biio pervo sveto obhajilo v Hajhandu in na sv. Štefana dan pa v Pelu. Zdaj je duhovnija že razdeljena; dve podružnici g. kaplan dobe. V Hajlandu bodo naredili stanovanja za duhovna koj spom'adi.
Zima je letos huda, že dva mesca in pol strašno merzlo, le včasi za kakih par dni odjenja: snega pa ni kaj, le burja je strašno merzla in močna, — tako razgraja, da je strah. Božične praznike je bilo pa prav lepo, ni biio nič mraza; ljudi se je toliko sošlo od vsih krajev, da je mogel g. brat skoraj celo noč spovedovati in poprešnji dan popoldne. Pri nas ni o polnoči svete maše; perva je ob petih zjutraj peta z angleško pridigo,
ob osmih tiha, ob poli enajstih slovesDa z blagoslovom in nemško pridigo.
Naša nova cerkev je bila kaj lepo ozališana, kar je bilo mogoče, se vč, da nimamo se tako dragocenih reči, kakor v Evropi po cerkvah. Veliko reči še po-manjkuje; ljud e morajo zdaj se za cerkev plačevati, ker je še nekaj dolg£.
Letina pri nas ni bila dobra; mesca junija je bil zmiraj dež in je moča veliko pokončala, potem je bila pa huda vročina in suša.
Naši kmetje imajo malo pšenice za prodajanje; ako pa ¿e ni. koj tožijo čez slabe čase. Po drugod so pa imeli boljši letino, le v našem kantonu ne.
Zdaj Vam pa vošimo veselo novo leto, da bi ga zdravi in v prijaznosti Božji preživeli in neutrudeno delali za zveličanje duš in sebi lepšali nebeški venec, kteri zvestega delavca čaka. Iskreno Vas pozdravimo vsi trije. Veselo novo leto tudi č. g. J. P—u in v. č. g. m. L. J. Priporočamo se Vam v gorečo molitev, kakor se tudi mi Vas spominjamo. Bog ve, ali se bomo še kedaj vidili na tern svetu. Upam pa, da se bomo v nebesih... Bog nam daj vsim tje gori priti. Z Bogom!
Vaša hvaležna služabnica Marija Trobec.
Bratovske zadeve. Koledar za prihodnji teden:
30. pros. Četerta nedelja po ss. 3 Kraljih. S. Ade lajda. 31. S. Peter Nolan. 1. svečana. S. Ignacij muč. 2. Svečnica. 3. S. Blaž. 4. S. Andrej Korzin. 5. S. Agata.
V molitev priporočeni:
Mati priporočuje prav hudo bolno hčerko za pomoč. — Iludo bolan mož z otroci za zdravje — Srečno poravnanje neke zmešane zadeve. — Neki zanikarni ljudje za odpravljenje pohujšanja. — Nekdo, ki ga že tri mesce roka tako hudo boli, da ne more delati, prosi serčne molitve k Iiogu in priprošenj N. lj. G. presv. Serca, da bi se ozdravil, če je božja volja. — Potepinsk deček za rešenje duše in telesa.
Zlat«' zerna za vsaki dan mesca.
30.	pros. Kdor svoje lastne prednosti pozabi in dobre dela druzih rad pripoveduje, je že precej naprej prišel.
31.	Kdor se ti prilizuje, te ne spoštuje.
1.	svečana. Kdor čez bolezen godemja, godem ja čez dobroto, ktero mu je B< g poslal.
2.	Velike duše obdaja terpljenje, kakor megla gorovje: pa potreti jih ne more.
3.	Opravljaj pogosto sv. Obhajilo, da se navadiš dobro ga oprav.jati; zakaj težko se reč dobro opravi, ako se velikrat ne opravlja. (S. Frančišk Sal.)
4.	Jezu hov križ je ključ v paradiž: Jezusova pot je pot v sveti raj.
5.	Svet tebi ljubezen s tem plačuje, da te od Boga odvračuje. Ako t« daj ljubiš svet, ljubiš tistega, ki te iše Božjega sovražnika storiti.
Listek za razmtfmsti.
t G. Lojene Gaber, mnogim znani hišnik in nekdanji tergovec, je 20. t. m. po doigi pljučni bolezni umeri v SO. letu svojega življenja in imel prav lep po-
greb 22. t. m. Sliši se, da premožni mož je dél svojega premoženja obernil za ubožne in dobrotne namene. Bog mu daj večni mir!
Zahvala. Preserčna zahvala vsim prečastitim in častitim pogrebcem, ki so v lepem sprevodu skazali poslednjo čast mojemu ljubljenemu ranjcemu možu.
V Ljubljani, 26. prosinca 1881.
Terezija Gabrova.
Zahvala. Velecienjeni gospodin Leon Lotric, ka-pelan u Dobrepoljah pri velikih Lašičah na Kranjskem, usrečio je pred Božične svetkovine ovo-mjestnu kato-ličku obcinu, darovavši istoj jedan vrlo fin kalež sa monstranciom v vriednosti do loO for., koji je blagoslovljen po biskupu Ljubljanskem, preč. gosp. Ivanu Chrisost. Pogačar-u.
Takodjer Gospodičina FrancVka Gestrin u Ljubljani poslala je istoj občini franjevačkoj u Banjaluki 5 ka-zulah različite boje sa svim svojim potrebitim stvarima.
Na kojem veledušnem daru, koli v. g. Leonu Lo-tric u, toli gospodičini Gestrinovej izrečem najsrdčaniu hvalu ujme moje i župljanah mojih.
Banjaluka, 21. prosinca (grudna^ 1880.
O. Marko Mariič, župnik kat. ¡ posjednik zlatnog krsta s krunoro.
? Čast sv. Jožefu. Rimski patricij Julij Mereghi je bil 14. rožnika 1879 obljubil 1000 Ur tistemu, kteri bi spisal naj boljši bukve o življenji in slavi sv. Jožefa. Sedaj naznanuje v časniku „Unita cattolica', 19. pros., da je prejel 21 rokopisov, ki jih bode izročil katoliški akademiji, kteri je predsednik kardinal Bar-toiini, da raz-odi, kakošno vrednost imajo posamezni rokopisi. Getovo dober pomoček za pihanje dobrih bukev.
Poslednje novice. Na Dunaju kardinal nadškof Kučker umira, zadet od mertuda. — Poslanec Ms. Greu-ter je s preizverstnim govorom zoper oderuštvo ves judovski svet pretresel. — t rijazniše razmére med sv Stolom in Rusijo napredujejo. — Brazilijanski minister za bogočastje^ je stare, jezuitom sovražne postave v koš vergel. — V Čilensko-Peruvanski vojski so poslednji popolnoma premagani, zgubili so tudi mesto Limo. — V Londonu je grozen mraz; 29 ljudi so v zametih našli zmerznjenih.
Dobrotni darovi.
Za študentovsko kuhinjo: C. g. župnik Jan. Demšar 2 gl. — Č. g. Stan. Šranc 2 gl. 46 kr.
Za Ciril Metodove bratovšine misijone: Po č. g. J. Rozmanu 1 gl.
Za Bosno in Ercegovino: Po preč. gosp. And. Zamejcu 17 gl.
Za sv. Očeta: C. g. Stan. Šranc 2 gl.
Za bulgarski katol. misijon v Adrijanopolu: Neimenovan 10 gld. (za tab.). — A. 1 gld. — Neimenovana 50 kr. (za taber.). — Kat. Ambrožič 1 gl. (za taber.).
Za misijone oo. Trapistov med Kafri: C. g. Stan. Sranc 2 gl.
Za atrikanski misijon: Iz Zalega loga 3 gl. 50 kr.
—	Frančiška Lovšin 1 gl.
Za Katisbona v Jeruzalemu: „Nekdo" 2 gl.
/a sv. Uetinstm: Z Zalega loga 5 gld. 20 kr. — G. K. Oigon 3 gl. — A. 1 gl. — Ana Rus 30 kr. — Reza Novak 24 k r.
Za bratovšino presv. Rešnjega Telesa: Gospa Su-pevčeva 10 gld. — Gospodičina Kr. Bernardova 1 «Id.
—	Župnija Blagoviea 15 gl. — Župnija Leskovec *J4 gl.
—	Župnija Ledine 20 gl.
Oczowoi vreiini* Lllka .»Vran. — Tiskarji in caiozr.iki: HZfif Kiazulfenvi nasledniki V Ljubljani.