tfpmagg^Agp bMTfcimrpgp ruw* (frp, Bwy mrggsggp by m iwor potomk i. mit mt »m mmw orno* or »pr yoml g.T.gy »gtf gis ^ b. bwiewn. p. «. tloventld dnendk t Združenih državah ▼•Ijm u vm Uto......... $6.00 Zrn pol leta............... $3.00 Za New York celo leto... $7.00 Za inozemstvo celo lato... $7.00 GLAS NARODA List slovenskih delavcem v AmerikL Tfaa largest Ilevenian Daily fn the Unit id State«. Issued every day except Sundays and legal Holidays._ V 75,000 Readers. TELEFON; 2876 CORTLANDT. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office *t New York, N. Y.f under the Act of Congress of March 3, 187®. TELEFON: 4687 CORTLAND*. NO. 230 - STEV. 230.__- NEW YORK SATURDAY, OCTOBER 1.. 1021. — SOBOTA, 1. OKTOBRA, 1921. VOLUME XXIX. - LETNIK XXIX. NAJNOVEJŠI RAZVOJI V MINGO OKRAJU V MINOO OKRAJU BO NAJBR ŽE PRIŠLO DO NOVIH IZBRUHOV — NAČIN, KAKO BI SE DALO NAPRAVITI MIR MED DELODAJALCI IN DELAVCI. — 5000 PUŠK SKRITIH V GORAH. Roger Baldwin. ravnatelj ameriške unij*- nt vanttvo državljanskih prostosti. i/javil, da bo i prižl" do nadaljnetra izbruha obo-ieienepja nasilje v Minjro okra-. u. On se j»* nature** ravnokar vr-j ml s potovanja. tekom katerega je j preiskal razmere v Zapadni Vir- j liniji. Nekaj easa je preživel niti! v družbi seuatrietr.t preisko val-1 -etra odbora. Izjavil je naslednje; Razmere so sedaj zelo napete in najmanjša stvar bi zadosto-\hla. iia se zaneti naduljni požar. < e bi s t* koliekaj r »rodilo Kred Moounevu in C. Keenevu. tajniku n predsedniku 17. okraja Inited M m«- Workers, ki sta oba obtoženi* umora po prvem redu. }»otem m m prepričati, da bodo vprizorili | unijski premolar ji > Boone in I Kanawha okrsjili nudadjno oboroženo usta jo. Baldwin j.- rekel, da se nahajata Keney in Mooney v jet hišnici j v Williamsiowtin v M mir o okraju. I ki j«* hi v«1d«i pod vojnim pravom ' ter se je bati. da boilo oba liu^a- i li «'•»■ hi j,i prevedli v Lokati o- i k raj. Baldwin je razdelil svojo pre-' ixlutvo na tri dele. Prvi se je pe-l eal s -sedanjimi neurejenimi in lie I »talnimi razmerami v premolar- j »kili |N»ljih; drujri /. izjalovlje-' njem vsake (.-ostavn* avtoritete in] tietji s sredstvi, polom katerih bi' bilo rešiti problem, tika-' joe vi- delodajalcev iu delavcev. ; Kekel je. da Ulso T vezne r«*te od-\zele premolar jeni orožja. eeprav je poročalo v tem zmislu. — Veeina {Mišk, Katee** so izročili listaš i vojakom, je obstajala i/ starinskih modelov. Splošno je ;naiio da imajo preuio«;arji skrili svoje bolj moderne in Uspešne pušk«-. Neki delodajalec je pričal pred Kctialnim odborom, da je v , bližini njcfovih jietih rovov v I>>-^an okraju, skritih najmanj pet i tiHtW* modernih pušk. Baldwin je izjavil. <*»: glasujejo j fced.'ij prenn>«»arskc unij«* jrlede i t,- ' o been ju elanov. ki se niso hoteli \dele/iti zadnjega pohoda oboroženih mož. Nadalje so «rovorili v I piizadetih okrajih, da je armada i picniojrarjcv dezerterje smrtno i kaznovala. Rekel je. d;1 zvezne četi v družbi državnih čet ter par aeroplanov lahko preženejo katerokoli ustaško premogarske armado. da pa ni lahko rat ret i Vko-zvnnejra vojevanja iz zasede. Armada premolarjev šteje od MMX) do M00 mož. V ]>ojasnilo razmer kot prevladujejo celo sedaj, jc rekel Baldwin, da se je par ur potem, ko je senatni preiskovalni koinitej obiskal eriepa šotornih taborov stavil u joči h premoga rje v, oddalo več st rel ov v to taborišče iz zasede. I P rem o pa rji trdijo, da ko to obo-režni tolovaji, v službi preinojrar-skih baronov. Z ozirora na uveljavi jen je državnih postav, pravi Baldwin, da je ukora j nemopoee dobiti pravično poroto v celem okraju. — Nikakih nevtralnih ljudi ni \ lem okraju — je rekel. — Vsakdo je r.a premojparje ali proti njim tir 7u barone ali proti njim. Posledica t epa je. da se pri vseh porotnih obravnavah izbere polovico pristašev premoparjev in polovico prijateljev premoparskih baronov. Tudi obsodbe ^e razdeli na dva dela: polovico ljudi obsodijo, polovico jih pa izpuste. Nemopoče je dobiti povsem nepristransko in pravično poroto. Številne porote, sklicane v Minpo okraju, so izjavile, da ne morejo soditi, ker so proti smrtni kazni. t Glade možnih metod, kako na- praviti konee sedanjim zadrepam. je Baldwin mnenja, da bi bilo do-1 ro uveljaviti zvezno civilno in-ti rveneijo. katero bi v slučaju ]*»-trebe podprla tudi vojaška inter-I vencija. Nadaljna sredstva, ka-! t era priporoča. obstajajo med drupim v tem. da naj se nadaljuje z boji. kajti puerilla vojeva-iije bo brc/, dvoma končalo z ;>.niapo premoparjev. S silo naj v ztnapr. premojrarjev. s silo naj se irvede dopovor med prenioparski-mi harono in premnxarji in sicer v navzočnosti zveznih čet. Najbolj neuspešno sredstvo, katero priporoča Baldwin pa je. naj se- izstrada sta u j« »če prem« »arje. Baldwin sam jc mnenja, da bi taka po-litika ne bila uspešna, ker imajo kavi ar ji za seboj eelo silo 1'nited i Mine Workers of America. Boom- in Kanawha okraja, kjer s- nahajajo rvezne r*ete. sla sorazmerno m ima. a v Mintro, Alert-e. MaeMouel. LopiUi in Wyoiuinp okrajih je veliko razburjenje iu m liku oporčctijc. čeprav šeh* pod površjem. — \'sak strel oddan na taborišče šotorov V Macl>owel ;i!i Mercer okrajih prav: Baldwin, bo ■me! |n> mojih mislih /n ]>osledico nadaljni izbruh sovražnosti. \*«-s okraj predstavlja prinado porlji-\ iJi snovi, kateri* lahko raneti najmanjša iskra. V okraju je na d -lu mati Jones, ki je mana po celi Ameriki kot % i lika delavska aprtatorica. KONEC STAVKE V KANSASU? Indianapolis, I ml.. J-. s.-jir. — I).-legati konvencij.* 1'nitcl Mine \\ orkers of America, ki jvMlpirajo vodstvo orpanizacij • v iij;-p-»\ih pripor*)v.!- Aleksandru ITowatu. vodi!-ljti i/ Kaiis;isa inasprotniku priporočil mednarodnih tirndink je manjkalo 230 plasov proti admi-i.istracijskim sHrtm, ki imajo baje na razpolapo ;">tX) planov «.-eč kot jih j h/t rebu jejo za ki bo znašala soglasno z njih Izjavami, nekako (i(M) plasov. PORTUGALSKE BANKE PO ZVANE NA ODGOVOR. Lizbona, Portugalska, 28. sept. Kriminalno sodii-e j«* porvalo \ s • banke, ki so bile zapletene v z ,d-njo valutno sleparij-, naj preti-lože svoja p< ročila ple.le s\i-;jih operacij z ozirom na »noz insko " valuto, v zlatu ali srebru. Potni listi. Pe najnerejn odredbi belgraj-ake vlade dobe Jugoslovani potn« liste same tedaj, ako prinesejo s seboj kako listino iz »tarepa kraja, da je razvidno, od kod je doma. Take listine so: Stari potu) Uit, delavska ali toj&Ska knjižica krstni list in dosnomica. Navadne pismo ne zadostuj« ▼eč. Kdor tedaj nima nobene tak« listine, pa želi potovati v stari kraj, naj piše županstvu sns Jine, v katero pr Lato j en, po do movnico, potem bo šele mogel do biti ju gosi ovar.sk i potni list. Nikdo naj tedaj ne pride v Ne*» York v namenu, da bi potoval t stari kraj, ako nima kake gori omenjene listine. m Pftl—it st, Msir York, N. Y, _____ it >i irtliwll DUKA D'AOSTA JE ZAŠEL MED ZAROTNIKE Neki rimski list trdi. da ^kuba s pomočjo zarote strmoglaviti svojega ilahtnika, kralja. Lor.don, Auiflija. septembra. Največjo senzacijo so vzbudili v Kimu silni napadi na vojvodo i/. A ost e. nečaka i1aljauske«r;i kralja Viktorja F.iaamiebi. kalei-e j.- v-prizoril list -11 1'aese". Tako ^e ^lasi v nekem jiotifeilu i/. Kima na londonski " Times". !ii>t fib Tnescee\- t ; za državo. Posluževala se je nasilja vsake vr-it- in prišlo j" do velikih hitk med fašisti in soeijalisti. ' oro-'evalce "Tiniesa" dostavlja, da >o že dalf krožila po ročila o lakeiu ^ibtiju v Italiji in da je vojvoda Aosfa širil ne/ado voljstvo 7. ozirom na sedanji režim v vrstah on«/ništva ter tudi a rmade. Li>t "II !®aese" podpi;-a prejš- n je«ra ministrskega pred-dnika Nittija ter je izjavi! na Vnndiu teb razkritij, da bo pričel redno kaii!i>- n jo proti onim. ki kujejo zarote proti kralju. PERSHING OB RENU. Koblenz, Nemčija. :{(). sept. — l*o > vi »jem povratku semkaj i/. Maiaza je general 1'ershnjr pregledal ameriške sile v Nemčiji *ia Island Field, kjer se stekata reki M ose I irr I{f u. Pq defiliraiiju je imel »reiieral IVrshinfj kratek nagovor, v kate-reiii je rekel, da ne ve ničesar o poroča nem odpoklican ju ann-r. čet. Tekom preteklega večera je l»il generil uo>t francoskega komisarja M i rada. ŠEST BANDITOV NAPADLO VLAK. Sest bauditov je vstitvib) danes dvanajst milj severno od tukaj vlak Topeka in Sama železnice. Bandit i so odnesli ntiri pioštne rropo KOLONISTI V IDAHO SE PRITOŽUJEJO i — Izseljenci, ki so se pred kratkim nastanili v Idaho, pravijo, da jih loči globoko brezdno od trgov. 1 Boise, Idah o. .'{(). septembra. — | (loverner Davis je danes zanikal \ est, da j« I * 11 včeraj vložen jiri njem resen protest od strani komiteja treh. katerejra je poslal semkaj i/. H i »se wort h *JS družin i/, mesta Neu \ orka, ki so predstavljale Scot lovu moderno karavano. ' a se vzdržujejo poročila iz Twin h^lls in liuhl. da se je zapretila z nasiljem vodi elju karavane. Scot tu, da se jc pričela družba razkrajati !n da so se tri družine napotile v ('aliforni jo. : Clohok kanjon Salmon reke ločuje popolnoma ozemlje, katero so |zasedli i/s, Ijenci iz New Vorka, od vseh tržišč, —- se glasi. Okraj v.- nahaja 11 milj o«i Buhl. mesto desetih milj ko! se je natvezilo izseljencem. Nadaljna pritožba je jia, da ^o jiriseljenci plačali za to. < se ozemlje očisti pred njih prihodom, da jia so našli ravnino, po-i >ejano z ilivjm pelinom. Dalo se !jim je n?i razpolago le del stav-! biiLskega lesa za /.grajenje domov in edaj je že prepozno graditi do-■ n se.laj je že prihodom mrzle do-l.-e. Nadalje so izseljenci baje plačali ]>o do preveč za aker. I i/. Buhla poročajo, da so šte-| v i In c dru/.i ne. ki -»e nahajajo v Seottovi karavani, založile v podjetje zadnje svoje cente in da (»odo ostale brez denarja, če se načrt ne bo posrečil. ŽUPAN KOT KRŠILEC SUŠE. Excelsior Springs. Mo., :I0. sept. -T. R. Lee, župan iz tega kraja jc oii predstavljen včeraj komisarju Združenih držav. Beards pod obtožim, da je kršil zvezno probibl-cijsko postavo. Rekel je, da se čuti krivim ter j" bil izpuščen proti jamščini tisoč'dolarjev. Dva zvezna detektiva sta baje kupila v ujegovi lekarni pol pilita žganja -brez formalnosti zdravniškega recepta. WANDERER JE ŠEL POJOČ NA VISLICE Morilec Karl Wanderer je pel, ko mu je rabelj potisnil zanjko na vrat. — Njegov zločin. Chicago, 111.. 30. septembra. —. Karl Wanderer, ki ie bil spoznan krivim umora svoj" žene, njene-sa nerojenega otroka ter nekega tujca, katerega je najel v namenu. da vprizori lažnjiv napad, je ldl obešen danes zjutraj malo pred pol osmo uro v okrajni jet-nišnici. "Wanderer je šel trdnih korakov proti vislicam, in ko je zavzel svoje mesto na krvavem odru, je ponovil kratko molitev za duhovnikom. Ko so ga vprašali, če hoče še kaj povedati, je odvrnil, da hoče in ko so mu potisnili na glavo masko, je pričel peti neko znano ljudsko popevko. Nehal je peti šele tedaj, ko so mu izpodbili stot |st;iv. katere je treba izpolnjevati in uveljavljati. Polieijski komisar je pred par dnevi rekel neki veliki poroti — je izjavil jroverner. — da sem ga zavedel v to, da krši četrti amendment zvezne ustave v namenu, da izvede osemnajsti amendment, ker sem inii zapretil, do-stave. Drugi način pa je, uvelja-\iti nadležno*in nepriljubljeno postavo lako, da se j;» napravi zn ši-bolj nadležno in nepriljubljeno. To je metoda, ki ni vredna ameriškega naroda, in kateri jar. nasprotujem. — Nikdar nisem prikrival d»-j-stva, da mi osemnajsti ?fsuendnieiit r.i všeč. Vendar pa ne morem izbirati postav, katere hočem uveljaviti. Hočem pa vam reči, da j«* v teh časih nesrečna stvar, če je večji del prebivalstva v kaki občini mnenja, da si lahko izbila postave, katere hoče izpolnje vati. Že prej je go verne«* večkrat w-gotovil. da ne veruje v cenzuro in da je povsem neameriško, če skuša vlada regulirati življenja in ZADNJA BESEDA IRCEV. London, Anglija. 2!>. sept. — Ministr. predsednik Li-.;-ii (ieorir*-je }n>sliil danes irskemu n [tui.li-kanskem voditelju •!» V.jleri p.i-slanico, katero smatrajo za zadnji* in končno izjavo angleške vlade. Poslaniea se peea s konferenco, ki naj lii se vršila, ila s.-dobi temelj za mir med \ntrlijo in Irsko. Predno je poslal svoj** sporočilo v Dublin, se je Lloyd George informiral o nazorih svojega kabineta glede vsebini* svoje i poslanice. 1 osebne navade svojih državljanov. V današnjih duel čujemo veliko u \ mešavanju države \ osebno prostost državljanov. Jaz liisrin zato. ter sem mnenja, da je povsem neamerikanski. če se vlada vtika v osebne navade svojih državljanov. Taki poskusi zadenejo vedno na odpor in ( gorčeiije. Tako ogorenje vedno rodi omalovaževanje postave. Kadar pa imamo postave, ni stvar posameznega državljana in tudi ne onih. ki jih izvajajo, da si izberejo take. katerim se hočejo pokoriti ali kateri- hočejo uveljaviti. Zla ni mogoče ozdraviti s tem. da r;e napravi še v« .'-je z!o. ZADUŠENA USTAJA V SUDANU. Kartum .Sudan. si-pt. — Oddelek Messalat doma^iiov je po«i vod t'-oin 1'anali" Li'-«!.i \ .1 it Ija S<»jra'jerj;i v pone.!.-l -.-1 na padel kra.i Xiala. a *_ra je vojaštvo \ dnižbi polirije pognalo na/aj po velikih izgubah. <;ia i • • L i je padel voditelj sam. Na a ; i<_de>l,i strani je ]»;:dlo p.-t l judi, nu-d nji m i en stol nik. Vpor je bil baje izključno kra-tjevjiega značaja ter brez \sakega politb'mega pomena. IZGREDI NEZAPOSI.JENIH V ANGLIJI. Leichester \nglija. :{»). s.-pt. — Približno ducat ljudi je l»ilo po-skodovanih in še \aretiranih v spopadli, ki ne je/avrSil med policijo in t!t)0 ner.aposljtnimi. ki so razbili s kamni okna nekega državnega urada. Boj je trajal Te par minut in po-lie.ja se je z velikim uspehom fio-služila s\ojil; krepi ijeev. dnčim so izgredniki metali kamenje in t'rugo. kar jim je prišli« p«.J roko. HU1VTPERDINCK UME L. Berlin, N>-m. ija. !'.> sep!«* nl«i i. Neu Strehi/ u- •im"1! za kap.i • profesor Knvelbret jlompeidin znani operni koui|M»i"i-r iu v/jo- IMS [MU IMS NEWYORSKI GOVERNER 0 PIJAČI GOVERNER MILLER JE REKE L. DA NI BIL NIKDAR ZA PRO-HIBICIJO, DA PA NE MORE IZ BIRATI POSTAV. KATERE NAJ SE IZVEDE. — NEWYORSKA POLICIJA DELA POSTAVO ŠE SLABŠO KOT JE. [v • V POMOČ NEZAPOSLJENIM. Miss Jeanette Rankin, bivša člani ca kongresa, se je zavzela za brezposelne ženske ter je baje izdelala načrt, da bodo lahko delale vse delaželjne. Sedaj se mudi Miss Rankin v Washington. Svoje nasvete bo predložila konferenci, ki se peča z nesapoElj^njem. "GLAS NARODA" * mX SLOVENIAN DAILY jŠ - - - - iWMd and Published by _ w M ILOTKNIQ PlBUSHDiQ COMPANY £m corporation^ •MANKSAKSER, ProoMont LOUI» BENEDIK, TroMlirw P»»c# of Buainooa of tho Corporation and Addraaaoa «f A bova Off 1c Vara: ■g Cortlanot atraat. ttoroua* of Manhattan, New York City, N. Y. **Qlaa Naroda" Izhaja vaakl dan Ucvxamii nadalj In praznikov. M* caio leto valja llat ma Amariko Za Naw York za calo loto «74» in Canada (6X0 za pol trta t&£0 Za pol lata »3.00Za Inozamatvo za calo Mo *7j00 Za fcatrt jata _$i.a0 za pu lata f330 O L A a NARODA , - (Vole« cf the Paopla) faamd K vary Day Cxcapt Sl n daya and Holldaya. •uoacrlptloa yearly KA AdvartUaMnti on Agreement. Doplaf brao podplaa In ooabao«tU aa no wlobtujejo. Denar naj so bla«ovoU po-UJaU po Hour Order. Prt avramaiabl kraja narc-CnlVov yraalmo, da oa aaa tudi prejdnjo UteilMi nainant. da hitreje najdemo naalovnl£&. Q l_ A 8 NARODA « Cortlandt ttraat. Borough of Manhattan, Naw York, N. Y. Teieprione: Cortlandt 2S76 ^TRADES {Pit" gCOCNC-^B KONCEM^TEDNA. Kljub temu. da je že nad dve leti izza u velja vi j en j a prohibieije, si širša ameriška javnost (širša je tista, ki • iije) >e Sfdaj ni na jasnem glede zavitih predpisov, prepovedi in določb. Z vsakim dnem zagleda v kakem listu imiogo-obe-tajiie elanck beli dan, da je doma dovoljeno imeti pijačo, tla je ima nilnV pravice vzeti, ti pride zlomek v osebi prohibieijske«ra agenta ter pravi, da je postava povsem drugačna in da ni tako, pač pa tako in drugače. . Posebno zadnjič j<- zasumelo tudi med Slovenci, ko je časopisje ponovilo besede nekega suhaskega uradnika, namreč, da ima vsak hišni gospodar pravico napraviti doma dvesto galon vina, ne da bi mu bilo treba od tega kak davek plačati, oziroma se tresti, kdaj bo prohibit jsk i agent, v dobri veri, da brani osemnajsti amendment ustave Združenih držav, prekršil četrti amendment iste ustave in istih držav, ter vdrl v stanovanje. K malo so za«"ela prihajati v naše uredništvo pisma iu vprašanja, če je to res. Ko je človek kake posebne sreče deležen, skoraj ne more verjeti, dokler nima ope-tovanih potrdil. M: smo se obrnili na merodajne može in na učene, ki j o s p« »četni k i in jerobi smešne ]>ostave. Včeraj smo dobili odgovor, ki slove: Treasury Department International Revenue Seiv.ce NEW YORK < ientlemen: — In reply ta your letter of .September 2(i. If 121. you are advised that the production or Wine tor bev«'rage purposes, whether in the home or elsewhere. is istrietly prohibited by the National Prohibition Aet. Respectful!}, Frank K. Bowers, Collector Torej nobenega vina ne, niti dvesto galon, niti toliko da bi človek piko z jezika izplaknil. Kljub temu pa preostaja še eno upanje. V ferma-inii je namreč rečeno,,da ni dovoljeno delati vina, ni pa povedano, da je prešanje grozdja zločin. Ce se slučajno komu tak grozdni sok tako nesrečno izpridi, da se pojavi v njem kak proeentek ali dva, ni to stvar dotični-ka, ki j«' pre šal, pač pa zadeva neizprosnega naravne ira zakona, kateri se ravno toliko briga za določbe osemnajstega anrendm^nta, kot se _fc£igajo-- bigotski sn- liači za pitje vode. t * Jugoslovanski konzulat nam še vedno pošilja v objavo srbo-hrvaške izjave, in naznanila s podpisom v cirilici. Mi teh izjav načeloma ne objavljamo, ker je v ustavi nove balkanske kraljevine izrecno rečeno, da so vsi trije jeziki enakopravni, in ker imajo na konzulatu človeka, ki je slovenščine zmožen. * Prvi med našimi prvimi, Ivan Cankar, je zapisal v neki svoji povesti: — "V deželo je prihajal črn strah, grozr.ejši od vedom-ea, bolj željan krvi in mladega življenja. Prikazal se je na obzorju, temen in silen kakor sodnji dan. Več trahu je šlo pred njim, več smrti za njim, nego ob kugi i\\ lakoti. Preveč so bili delavci nakopičili bogastva, zdaj je ležalo tam, nikomur v prid, in je trohuelo. Tistim, ki so ga nakopičili, je ivilo prepovedano: tisti, ki jim ni bilo pre|>ovedano, so ga imeli sami dovolj in preveč. Bogastvo leži na kupih — i^m z delavci? Na eesto z njimi. In na cesto se je izlila črna vojska." Natanko tak položaj je danes v Ameriki. V Wasli-ingtonu se je zbrala gospoda, da ga odpravi in ozdravi. Zdravilo je naslednje: Delavcem temeljito znižati plače in prisiliti trgovce, da bi blago cenejše prodajali kot so ga kupil L Da se kaj takega pogrunta, ni treba sklicevati konference v^ Wasliingt onu. V vijaki najmanjši blaznici se kujejo taki in take sorte naŽrti. _ =_____.______A 4 _ . v__ Ljudsko vseučilišče v Celju. Klub naprednih akademikov v j Celju je sklical /.a tin«- :J. septem-j bra zvečer sestanek vseh kultur-j nih organizacij, ki so se ga vdele-, žili zastopniki v«eh naprednih! strank. Določil se je program za poljudnoznanstvena predavanja, ki se bodo prirejala vs»k ponde-ljek <»d septembra do konea aprila 1922. Prvo predavanje je bilo o zgodovini fran. revolucije. Zagrizen nemskutar. Iz Kogivšlie Slatine poročajo:' Vsem. ki smatrajo lastnika hotela "Bellevue1* K ista za zmernega in objektivnega Nemca in zato prav pridno posečajo njegove lokale, naj služi kot navodilo za njihovo nadaljnje ravnanje: Ko se je ob! neki priliki zahtevah* od Rista,| naj v svrho sodne poravnave pla-J <"a 400 kron za Ciril-Metodovo družbo, je izjavil, da plača raje 10,000 kron za sodne stroške, kakor pa 400 kron za ta "Kampf-verein". Whutega je prepovedal ral>o računskih ličkov za graJ-iijo Sokolskega doma v Rogaški Slatini, kakor tudi nabiralnike1 za isti namen. Pesnika Iga Grudna, katerega so zaprle italjamske oblasti v Nabrežini, so 8. septembra odgonskiiiL poteai pripeljali v Rakek. Niso mu niti dovolili, da se? poslovi od svojih staršev; iz trža-J škili zaporov s«> ga odpeljali na-' ravnost na mejo. Xov dokaz 1000-letne kulture ob priliki bombastičnih proslav pesnika Danteja! Trojanski atentat. Orožništvo je ugotovilo identi-' teto dveh oseb, ki sta pri Troja-' nah z din am it om podininirali ce-' s-to. Oba se sedaj že nahajata v rokah pravice. Sta brata kn se -pišeta Smodit*. Oba sta rudarja v Trbovljah, kjer sta v rovih na-kradla dinamit. Njuno podjetje,, izgleda, sploh ni bilo politično.' temveč prosto roparsko, 'bandit-J sko. Podminirala sta cesto, da razstrelita potniški avtomobil, ki vozi med Ljubljano in Celjem ter oropata ipotnike. O kakem priho-( du ministra Kukovea ali Spa h a nista vedela ničesar. Od vsega za-' četka neverjetna domneva, da gre za napad na politične osebe, je torej povsem ovržejia. Interesant-iio pa bi bilo dognati, kdo se je .ako podvizal, dati celi aferi politično obiležje, še ^redno so bili znani elementi zločinskega naklepa. Kaj to pomeni? Otvoritev obrtne razstave v Mariboru. Dne 8. septembra ob 9. uri dop. je bila v G«rtzovi dvorani in v vseh stranskih prostorih slovesno titvorjena prva obrtna razstava v Mariboru. Otvoritvi so prisostvo-vali: minister za socialno pol'.rik« dr. Kukovec. mariborski pvoru je opisal poce-tek in razvoj priprav za razstavo in njen vol tki pomen za obrt. Pozval je navzoče, naj zakličejo trikratni Živin kralju Aleksandru, čemur so se vsi navzoči iskreno odzvali. Minister dr. Kukovec je izražal svoje veselje nad lepim u-spehoin mariborskih obrtnikov in zagotovil razstavljalce, da bo via da njihovo lepo stremljenje po izpopolnitvi te važne gospodarske panoge podpirala z vsemi močmi. Imenom .pokrajinske uprave je pozdravi! otvoritev razstave inž. Turnšek. Nato je podžupan Roglič proglasil razstavo za otvorje no. Povabljeni gost- so si ogledal? razstavo, ki obsega velik del raznih -panog. Skupno se je.vdelež.lo razstave H^ podjetnikov, od t.-h dve tretjini zastopnikov niale olir-li. Kazstavitelji so samo domači Mariborčani. Zastopane so sledeče obrti- zidarska, verigarska. cement na, kamnoseška. s^xlarska. kotlarska, barvarska, usnjarska, sedlarska, milarsika. tebniška. ži-e^j-ska in mrežna, ključavničarska, sitar-ka, pletoninska, kovaška, mlekar-ka, mlinarska, elektrotehniška. slatine kave. pivovar-niška. prekajevakka, lončarska, vezeninska. zlatarska in graverska. slikarska, klavirska, rezbar-^kaT kiparska, mizarska, fotografska, tiskarska, tapetniški, deko-rater ka, krznai-s-ka. slaščičarska, čevljarska, krojaška. modLstovska, klobučar-k a, knjigoveška, cvetličarska. Razstavo je takoj prvi dan posetilo na tisoče ljudi. "Savinja" se bo imenoval nov slovenski list, ki začne izhajati v Tel ju. Nov roparski umor. Novomeščane je zoprn pretreslo novo, strašno poročilo; na **Vaii-ti" ob državni cesti so našli ubitega moža. Bil je Amerikanec Mavser. kateri je šel. ni«"* hudega sluteč, po državni cesti domov čez Gorjance. Mož, doma iz Težkih Vod, se je vrnil iz Amerike precej bogat in je. kakor trde ljudje, nesel s seboj pol milijona. Napadli so ga roparji, ki so na tej cesti smrti v zadnjih časih izvedli že več ropov in roparskih umorov. Streljali so na Mavserja. krogla ga je zadela, nato so ga pa še pobijali in mu razbili lobanjo. Ljudje so zelo prestrašeni in ogorčeni, Peter Zgaga Vsci narodi bi bili za razorože-nje. če bi jim bilo dovoljeno ob-držati orožje. * * * Po volitvah v mesecu novembru bo število brez]M>selnih naraslo. Število brezposelnih politikov. * * Kako mesto lahko uživa sloves, da žive v njem na.ikrasnejše ženske. Toda mlekar, !-:i nosi zgodaj zjutraj v hišo mleko, bi vedel kaj 'iufc'ega povedati. * ♦ * Neka ženska v državi Iowa je šele osem let poročena, pa ima že deset otrok. Petkrat je namreč imela dvojčke. — Poročilo pravi, da ženska kljub p rest a n im naporom dobro izgle- j da. Poročilo pa ne pravi, kako izgleda njen mož. " * * 1'čenjaki in pismouki pravijo, ljubezen nikdar ne preneha. To je res. Samo v zakonu zavzame drugačne oblike. . * * * Ce greš po cesti, opažaš v zadnjem času novo inodo, Večina žensk si je odstr gla kite ter nosi I kratke lase. Vprašanje }e le, je ta opera-ija kaj pripomogla k njihovi pameti. ** * vlekla, megla, pusta, siva megla je orzorje jaei>o vs<* prepregla. ' sem j«' v duše >n \ srca legla n še v glave nekaterim segla. * V Downtownu j>* zdravnik, ki ve več tajnosti ne\v\orških Slo-venk kot pa vsi gospodje ^ia osmi cesti. i - * * * j Najhujša kazen za prohihicij-Kke agente bi bila, če bi jih tako ;aprli. da bi ne mogli priti do pijače. * * * Karanja. Burgenland. Tešinski okraj ... Kdo je vedel kdaj prej imena teh krajev, ki so z la j vsi prepojeni 7. r. * * * X New York je prišel novi jugoslovanski konzul. Njegovega ■ mena ne vem. Ko ga bom izvedel, ga bom obelodanil in ovekovečil. Zadnje poročilo, ki je dospelo s konzulata., naznanja, da so se pristojbine za jH»tne liste, za "izda-vanje, obnavljanje ili produženje" znatno zvišale. Thanks! ker se ni še čisto nič storilo,,.da bi se roparsKa svojat polovila. Oblastnike nujno pozivamo, nnj nastopijo z vso silo proti roparski svojati. katera lovi in pobija ljudi |na Gorjancih. Da roparjev, kateri so ubili Mavserja. niso dobili, je takorekoč samoobsebi umljivo. Sumili so Ma^erjevega brata, da je morilec, toda dokazal je v p »l-ni meri svojo popolno nedolžnost. Razglasi naj se-v Gorjancih za rope. uboje in umore preki sod; — vsled izrednih razmer n&j se pomnoži število orožnikov, ker v sedanjih izrednih razmerah njihovo sedanje število ne zadošča. GLAS NARODA, 1. OKT. 1921 Dopisi New York, N. Y. Ker je že precej časa minulo, odkar sem ččtal zadnji dopis iz naše naselbine, sem se jaz namenil napisati par vrstic. Delavskih razmer ne bom opisoval, ker niso menda nič boljše kot drugod. Na društvenem polju pa imamo vsake vrste društev, katera se še precej dobro razumejo med seboj, najsibo podporna kot zabavna društva. Zdaj, ko 'bodo zopet nastali hladnejši dne*:, se Lo pričela sezona raznih iger. Tako bo naše pevsko in dramatično društvo "'Domovina" priredilo v nedeljo 30. oktobra igro "Mlinar in njegova hči'' na 62 St. Marks PI. v New Yorku. kamor vljudno vabimo v:1 odvedel dve milji od stanovanja iu Mpremljevala sta ju tudi njihova dva psa. katera sta ostala pri ranjencu, dokler ga neki farmer ni zagledal, ki je šel iz mesta pozno v noči. Ko zagleda. da je človeško truplo, vso s | krvjo zalito, pokliče policijo na (omenjeno mesto blizu slovenskega pokopališča, kjer se je ubogi Ivan Jež s shirtjo boril. Ko so prišli policaji. so morali najpreje psa odstraniti in šele potem ranjenega v bolnišnico prepeljati. Zločinca je izdal njegov pes. ki je bil pri ranjencu. Policija se je potrudila lin dobila morilca Jožefa Radv, ki i je bil zelo preti temu, da bi s;1 od 'iinjegove soproge sestra ono žila iz Ivanom Jezom. Morilec Radv j je pod por«ištvom ^baJloin). j Ivau^Tež je bil doma iz vasi j Cerklje na Gorenjskem. Bival je j v Združenih državah 12 let. Iz [stare domovine je prišel k svoji sestri om oženi Savnik v La Salle. Bil je član društva Slov. Nar. P. Jednote, katero mu ^e priredilo krasen pogreb. Pokojnik zapušča žalujočo sestro in svaka ^Ir. Sav-nika tukaj v La Salle. enega brata pa v stari domovini. Naj mu I bo lahka ameriška žemljica! Naročnik. Iz Slovenije. lugnalmutrtaka ^^^ KatnI. 3lriinnta Ustanovljena 1. 1898 lnkorporira:.a L 1900 GLAVNI URAD v ELY, MINN. ---—------1 Glavni odbiimiki: Preilst Inik: BL'UOLF I'Eltl'AN. H^i E. iSGth St., Cleveland, O. Potlp.^seviuik: HiUlS bALANT, H«»x nrj, lVarl A.e , Loruin, O. Tajuik: JdSUPH PIPHLEU. Kjr. illun. : OKO. L. Uj, illna. Blagajnik »ei>^iih.Tauili smrtiilu: J»>11N M«J\T.11X, E. 2nd Ave, W. Dulutli, Miua. Vrhovni i^rkfDuc: Dr. JCS. V. GltAIlKK, E. Ohio , N.S.. Pittsburgh, Pa. Nadzor^ »(bor: MAX KKKŽIŠNIK, Box Bork Wyo. MOHOR 3JLADIC, ^UCt ^o. l.awndaie Are., ( I l^«, IU. F A AN K SKBABEC, Washiui.'i«.n St., Dt-uver, Porotu! u«llM»r: ; LEONA HI > SI.AHOONIK, Bo* -iS<». Ely M'um. •JREOOtt J. J'ORKXTA. Box 170, Bla.i inamood. Wash. FRANK ZOK1CH. tiL'17 St. Clair Ave., ( iev^liud. O Združevalni odbor: VALENTIN PIBC. .119 Meadow Ave., U.hl.'al« Juliet, 111. PAFLINE F.RMKNO, — :!rd Sti»-et. I.a Salle. III. JOSIP STUB I. K, 4(M E. Mesa Avenue, Pueblo, folo. ANTON CELABi', TOO Market Si reel, Waiike^aii, IlL - Jetluotiuo urailuu filasilo: "Ulai Nan»Ia". ;- Vse stvari, tikajoče urudnili yj».l«'v kakor tudi deiiaro« imSitja-tvo Uij se |Mišilj:.j,» aa i:laviJt^a tiijnika. \ iirilu^l« uaj se pošilja na predsednika* (Htrotiie^ odboia Prošnje za sprejem imvih članov iu bolniška spričevala naj se na \rli.iviie^m zdravnika. Jugot>lo>ans^ia Katoliška Je«in.»iu se priporo.*a \s«ui JuKoslovLaom za obilen pristop. Kdor želi imstr'i »lan !c orcunizaeije, uaj se zglasi tajniku bljiž.iegn društva J. S. K. J, Za u>u>nt>vitev novih druStev se pa obrnite ua kI. tajnika. >"cvo druŠt\o se laliko v stanov I z d j flao' all f-lan'-aiui. Razne vesti. Gostilna pri Predr-p.em Pikoln. Dunajsko sodiš«"e ••• pi»l:lie;«'»■> •rostilniearja Kiseherja ,i>* la stnik »»ost i lile "Pri zlati iiŽi". na odgovornost, eeš. /.:l samo par zu-ušnie. ker se j(» pj-<.ii jrrjston. «»!»na-š;il ppevee j»redrzn«». Tak > j" n.i-priiner rasni *hljivo po/i!ravlj;(l «r<> -»podiene; "Poljubljam roko. mo f j; milostiva' Kakema jfnsti: >h y.«»pet reke! -. '"('ujte. pivo ><• j,- zn-pet podražilo, ali lr str :n>.o-li p*a- eatr?" Ako je kd<> uiaio preve«" pi] j a je ozmerjal kako- psa. Tr^ba L*a je bilo torej malo krotiti. Po zaslišanju prič je bil •.ros»'lni<'ar , oprošeen. Pik b» tako pravijo •!.i-najski listi, pa se š>- vedno ni m"; poboljšal. V ■ • ) Uporaba meča v zračnih bojih, i O piiliki neke razpravi- v angleški spodnji /.borniei o rerormi v-i-jaških oblek, j-- polkovnik Wedire-wood vprašo'. zakaj nosijo letalski easfniki ]:;;s s sabljo, ker in-|;ridejo nikdar v pob.^nj. da ur bilo treba v zrak" posrr-i po sablji. ^Min'iiter mob::il. Molčali j».i vsekakor niso "asnikarj. ki so. IV . ajor pr> !Mi!tondveiil ,e|)! "Tz-'i uubljeni raj" našli v eetrtem j spevu po'_f 1 a v j*. v katerem se biy; ; men . s tal "» . akeijo opoino-_'li le vorldni bfdjše- , viški kro«ri. Ako bi tob vsa Kvro-:, pa in Amerika sodelovala v po- • mo/iii akeiji. bi s t(.|,t s)o jk»- ma^ano Jinsi ji. ker Uusija .si mole pomasrati le sam-i. t.» pa samo na ta naeiu. da se prebivalstvo loll dela. ki <_ra n»* pozna «»d oi.etia ■ •asa. adkar s.. Lra prevarile bolj-j ševiške teorije. Frai.eoski listi u •rotavljajo. d i je |-»oiuo/.ipi akeija za Rusijo le t- orefir-n.: in v današnjih razmerah brezpomembna. Kes «tentatorjev. \y. Pariza poi-o,"-ajo. !a je «^rški pr roeriik \'< Tiero. ki je svoi.-i-asno . izvršil atentat na Whi/.dosa, jio->!a! Venizelosu j>isiuo. v katerem ira-prosi. naj njemu in nj-irovemu tovarišu Kirjakiju odjuisti. ker sta bila zapeljana k at -ntatu Venire-los je naprosi! fraueosko vlado, .naj omenjena turška oficirja pomi-, lost i. I_"_ Ženska občutljivost. Zelodt"- niarsikatere ženske je 'tako obeutljiv. da je veas h za | kemika jako težavna naloga, da pripravi zdravilo tako, da bo za j vsako žensko sprejemljivo, t V se :mu posreei, bo gotovo vsak brez obotavijaiija slavil njegove napore. Tr.net jevo (Jrenko Vino je zdravilo take vrste. Deluje uspešno. ize.ssTi želode«*, odstrani vse siraipeiip članke, ki si» ostali v <* revesjji. ;»;! kljub temu ne pr»šk<»-duje II h najbolj obeutljivega že-ItMli'u. \ sledtega je bilo Triner-jevo (Jrenko Vino vedno največja usbi za ženske. M rs. Louise (ioratowska nam je naprinier pisala 7. aVLiusta 1921. "Pautueket, U'. I. Trinerjevo t Jrenko Vino mi znatno pomaga. Nobeno dru-jjo zdravilo mi ni dalo take po-nio.-i v moji bolezni. Izražam vam svojo prist eno zalivalo." Poskušajte tudi Trinerjev Liument. ki je v teh dneh jesenskih napadov revmatizma, nevralgije in lumba-•ra resn ie n a dobrota. Vaš lekarnar ali prodajalec zdravil vam bo po->tregel z v-eml Trinerjevimi zdravili. THE HEW YORK ELECTRICAL SHOW THIS YEAH ^ AT THI 7F REGIMENT ^ ARMORY Jgl MUIK AVENUE TO^ W 54- STREET urriMiu 23 to octose* 8 ^ ; I TO II fM lH V njegovi oblasti. Laško opisal Alfonso di Palma. Naslonjena z lakti na ograjo transat lantskega parnika, je Marija Face gledala, kako j^ In-žalo nemirno morje, pokrito z belimi ]HMiami, tja do skrajnega obzorja, sedaj globoko vdirajoče se, a zatem vzpenjajoče se kakor visoka j gora. Karol Doria, poveljnik parni-j ka. krepak mož kakih štir:dcselih let, rjavih la* in zagorelega obraza. je, stoječi malo oddaljeno. opazoval mlado žensko; in ko -e je ona ozrla proti njemu, je pogledal na morje. Marija se je zdrznila. "Moj Hog.*" je rekla. "To morje je strašno. Mislite-li, da dospelim do konea?'' • I)., enega kouca, da...*' *" Poredne«!... Tudi vi me hočete strašiti, kakor morje." On se je nasmehnil. ** Potolažite gospiea — ah gospa? ' "Kakor vam drago."" *' Namreč T...'' " Pustite to. . . " "Ste sami?" *' Sii m«.'" "Tako lepa in tako mlada..." "Oh. mlada pa že ne več toli-' ko: edenindvajset." "Po naglasu ste iz Kalabrije"; "I)a. iz fiioit»se." •"To bi bil moral vedeti." " Zakaj !*' Karol je smejo*- se pogledal v njene krasne oči. "V Oioiosi sem bil nekoliko ča-sa: vse t a mošnje ženske imajo krasne oči." "Re-< je. ampak le z eno izjemo. .. " "Iti ta izjema*..." "So moje oči." Val -»e je razbil ob pa mik. a voda je pljiisknila visoko njej v hrliet. a njemu v obraz. Marija s** je zdrznila in je obenem kriknila ter v kakor užaljena ozrla na' morje, ki je podajalo vedno nemi meje. Veter jej je pihal v obraz in jej razprševal lase. ki si jih je ona' v*aki hip [»opravljala za krasna ušesa. "Katera zemlja je tam?" je vprašal a zatem kazaje na like. • "Zemlja? Ono so oblaki; oblaki.• ki se dvigajo." Zopet je voda pljiisknila in jii oblrla. Morje je postajalo vedno nem i meje, a nebo v«hm t-mnej-j m* medtem ko je veter žvižgal med vrvna, Kapitan je svetoval Mariji, naj -e umakne v not ran j? prostore in io spremi! do stopujic. ki s.. vodi-le h kabinam drugega razr»sia, I; j«*r mit je ona nudila roko. se mu ljubko ia**i>ehnila »11 potem odšla. Karol >»e je podal na svoje mesto in dejal sam pri sebi, da je taj ženska jako lepa. Pogl^lal je na' morje in pregledal obzorje. Veter je bil popolnoma «»dje-njal Nastala je bila neka dušeča tišina. Krvavordeče solnce je rn-hajalo za plameneeimi oblaki. V t« j grozeči tišini je naenkrat medeno /apihal od nasprotne stranij b-den veter, a paru i k se je podi pritiskom te«j-a vetra stresel. ka-{ kor bi ve bi| prestrašil. Široki, črni 1 in gladki valovi brez pene so be-j žali pred jezo tega vetra. Ni«• je naglo padala na morje.l Oblaki so pokrivali in otemnjevaliI polovieo nebesnega oboka. 1'tve in albatrosi so nemirno krožili v razburjenem zraku in so se turobno kričaje spuščali nad vodo. Poveljniku se je obraz nabral v gube: začelo ga je skrbeti. Ilk rat u je val dvignil parnik v vis, kjer je obstal za trenutek in potem zdrknil v prepad ter se nagnil ves na eno stran. Pod krovom je bilo čuti žvenketanje raznrh predmetov, ki so vsled nagnjenja padli in se strki, a med tem žven-ketanjeni je bilo čuti ženski krik. Ljudje, ki so bili še na krovu, so vsi zdirjali k stopnjicam v notranje proMtore, a oni, ki jih je bila že prevzela omotica so se komaj držali po krmen. Zaiprli ko bili nato vse izhode iz notranjih prostorov. Nastal je grozen, neopisen vihar. Nebo je bilo sedaj popolnoma črno in neprodano so je križali 1 blank i. ki so razsvetljevali oblake; a to ro bili tako niaskj, da je Človeka »preletela groza, ko jih jej videt Parnik, srednje velikosti, je I lie s težavo plnl dalje svojo pot. \ eiikanski, ogromni valovi so vsaki trenutek butali ob njegov bok iu. zagerjajofr m* na krov, so pometali. odnašali vsako stvar. Kmalu se je bilo treba posLužiti sesalk, a nek at ere teh so se zama-sile, dru-| ge niso funkcijo« i rale. V grozni noči je val odnesel tdimnik. Voda je kakor hudournik j vdrla k strojem iu pogasila ognje; jI« čudežu je bilo pripisati, da ni-|so kotli počili. Mašinisfti so vtonili v grenki motski ve>di. Veter je neprestano tulil v vsej grozoti peklenskega viharja. Parnik je 1 >il izgubljen; rešitev ni* bila možna. Bleda jutranja zora je le fpoča.s-1 no nastopila; zdelo se je kakor bi se bala. Slednjič je nebo na vzhodu začelo bledeti. Po morju podeči ogromni valovi in ob nebu' viseči oblaki so se prikazali v vsej vvoji grozoti. Vendar se je začela I nad« vzbujati v srcih. Blaznost! j Parnik i* bil ob dimnik in ob dva jambora: t rije rešilni čolni odtrgani z žrjalov. a ed*-n teh čolnov je visel ob boku pa mika ves razbit. Odtegane cele plošče parni-kovega oklepa, vdrtfc vrata in o-(kenea. da je voda oel vseh strani' idrla v parnik. ki se je potapljal. Brezupno vpitje, ganljivo ječa-j nje. molitve, kletve, vse to poine-Uano se je razlegalo v grozni zmešnjavi. Izšel ni k i, pozi vin jen i. so [zahtevali rešitve od parnikove po-isadke. Kapitan, ki je bil prilnte.1,1 11 la pomiri duhove, je moral, rabiti -ilo proti sili ter jim groziti z o-rožjem v roki. pri čemer so • ga podpirali ostali njegovi časniki. Spustili v morje dva rešilna čolna. Ljudje so se spustili, so se vrgii vanja. in pznik« st» dragi — trikilometerska vožnja v enovp>-ežnem vozu str-ne I«*, do 12 lir. Zato je treba mno^-e peš hoje, ki je na odprtem pekočem solncu prava muka Vendar še bol j neznosna kak>r vročina delr- tvoja prta prah. ki ti preplavlja čevlje in obleko in ti grize roke in ob-lez. Prah je apnenčev, zato snež no bel, da ti kar jemlje vsak po-g'ed na cesti. Kdor hoče v poletnem solncu po goriških prometnih cestah hoditi, potrebuje za varstvo svojih oči nuino činih naočrikov Sredi vse vročine in sredi vsega prahu pa so za potnika nr. jvečja tortura avtomobili, ki dvigajo cesto v ozračj? 111 potnika zavijajo v nepordirne oblake prahi pro »i katerim si ne more prav nič pori agati. Kdor ne pozna stranskih potov, naj ob suhem, prasnem vremenu nikar ne hodi iz mesta v o-kolieo! Gorica je po fašizmu dobila italijansko lice. Vsem je znano kako je fašistovsko divjanje trgalo sl» venske napise po ulicah in hotelo '*sak pojav slovenskega ži.ija v neetu zadušiti. Toda pošteno italijansko meščanstvo samo se j« proti tistemu divjanju dvignil češ, mi JioPemo v mestu imeti mir. /ato je slovenska govorica zadobi-'n zopet svoji svob ido. Italhansk« trgovski krogi v mestu jo na celi črti spoštujejo in v njej obcajejc. Bilo mi je v prijetno zadoščen jr. ko so me italijanski znanci stoječi pred svojimi prodajaTnami v e-ni najbolj prometnih ulic v mest«; že oddalee na ves glas slovenski pozdravljali. Ne, razmer pač ni mogoče spremeniti: vsa okolic:*, od katere dobivajo meščani svežo zelenjavo, je slovenska; trgovsk: krogi v mestu žive skoraj iz^ljin -110 od nje in od dalnjega ozadja v Brdili. Gorah. Vipavi in Krasu, ki je popolnoma slovensko. In ta ožja in daljna okolica je zavedno slovenska! Kaj preostaja drige^.i kakor računati z razmerami in >/ dejanju priz*iati, da je Gorica — glavno mi>it3 slovenske dežele f Seveda kjer laška kultura v obl> ki fašizma gospodari, tam se nad jezikom našega naroda izvaja n i silje. Vržen je iz uradov, kjer je bil pred vojsko doma. Pa tam ne morejo izhajati brez tolmačev aH tolmačic, ko pr;haja na komi-sarijat (glavarstvo), na kv-.-turo (policijo), k davkariji ali sodmji naš človek, ki laščine ne zna. Zi postavljanje pri uradih in v šolstvu pa naš narod občuti k. t te*-kc krivico. In zato je pri Italijanih vsako upanje na spravo oopo!-noma iluzorieno, dokler te težl;e krivice ne popravijo in nar- du tiste jezikovne svobode v polnem obsegu ne vrnejo, v kateri se j * gibal pred vojsko v vseh uradih v Gorici in Trstu gor do najvišjih Veliko število ulic je dobilo n »-ve označbe, med njimi tudi take. ki opozarjajo na gotove dneve lr. kraje iz dob.? italijanskega obleganja mesta Gorice. Mesto so preccj popravili. Nekaterim ui:-cam se prav ni"» ne pozna, rt i so v vojski trp?le. V drugih ulicah se vidi sempatje kaka razruše.ia hiša. po katerih razvalinah raste ra-: iio grmovje ali plcvelje. Ob per feriji mesta pa se vojno rszaeja-11 ie mnogo bolj pozna. Tam je razmeroma le malo poslopij obnovijc-rih. Cerkve ni ,?lada še nob«'ne oi? novila. nekatere so še vedno v vse svojih prvotnih razvalinah, napn-mer cerkev sv. Vida na Pianuti. uršulinska cerkev pri frančiškanskem samostanu na KostaojevicT itd. Kapucinska- cerkev je sicer popravljena, a je bila popravljena £e tedaj, ko se je bojna fronta ni hiijala ob Piiavi. a tudi njej manjka še mnogo do popolne obnove poleg tega je 5e velik del samostana v razvalinah. Sploh se opaža, da vlada zelo zanemarja obnovo cerkva in kapelic v mestu I>i obnovo zavodov m poslopij, ki so v rokah cerkve in raznih redov. -Jasno je. da se mora tukaj skrivati gotova tendenca. Niti obcestne, pred vojsko tako lepe baročne ka-pclice v knezonadškofijsken: dvor • cu in v osrednjem semenišču niso obnovljene. Odkod tista cerkvi sovražna tendenca izhaja ni težko uganiti. Pripovedovali so mi, da se je loža v Trstu na veliko orgr. stranke iz S. Gregorčičevega doma spravili na prost« d;, bi šolske prostore, ker stan k< prostovoljno niso hotele iz njih umekniti. pripravili za šolsko leto v jeseni. "Cafe Teatro*' je proti odredbi komisar« jata doP.čil. da morajo orožniki strankam v šolske prostore nazai pomagati, in orožniki so ubogali "Cafe Tear-to"! Domače slovensko časopisje ?e v Gorici in drugod obilno prodaja Zanimivo pa ie. da slovensl o časopisje iz Jugoslavije izgubiva na svojem pomenu in aktualnosti. — Druge so stranke tam in 1uka:. drugi problemi v politik; in na g . spodarskem po!ju. drugi interesi' - Neverjetno, kako hitro izpre-mene državn° meje orijentaeijo v javnem življenju, posebno v političnem 'iri gospodarskem. Drug-lssti iz Jugoslavije. Vpo«lovtii. — znanstveni in stroKovni. se pa v Gorici in po Goriškem radi kupu jejo in čitajo. Laški značaj da:e mestu jc posebno v drugem, laškem kroju ob leč en o vojaštvo in orožništ>o. —-P»ar človeka njem osupne, je t d« je moštvo povprečno za eeb-irlavo manjše kakor pa naprime-v vojaštvu in orožništvn v Jugoslaviji. Goriško meščanstvo, ki ra- dobiš! In vendar bi bilo v največjem interesu medsebojnega spoznavanja, če bi s«- potni listi nogi i neovirano dobivati in če M se tudi pristojbin* kolikor toliko znižale. Ljiidje'sc seveda poslužujejo drugih r»otov da pridejo čez me jo. ftkodo oa ima le država, ki ne dobi pristojbin in železniška norava, ker se jk>«-niki njenih prog Izogibajo. Gorico nam hoče jo Lahi odmek-riti v daljavo, pa pozabljajo, da je to neinogo**; Gorica nam osta ne blizu, vedno blizu, kajti bratov in sester ne more ločiti nobene razdalja. posebno taka ne, ki je iz-rmetničena. Malo statistike iz Rusije. Tiskanje papirnatega denarja je kakor znano, edina cvetoča industrija v današnji sovjetski Rusiji. Dočim dela v tekstilni Industriji lt sedem odstotko" vreten predvojnega stanja, v produciranjn železa le 2.5 odstotkov gospodarskih strojev In so vs? ostale tvor-niee ustavile svoje obratovanja razen redkih in neznatnih izjem — v tem delajo državne tiskarne za bankovce dan in noč in še komaj natiskajo one velik* bilijone, ki jih rabi sovjetska vlada, da plačuje svoje uradništvo in armado. To so hude. da ne rečemo naravnost gorostasne stvari za naš pravni čut. Mi nočemo govoriti o komunistih špecijeln«; to, kar se je dane* dogodil.,- komunistom, se utegne jutri pripetili "klerikalcem". tudi današnjim "diža-votvorcem". sploh vsakemu državljanu. Policija sumi nekoga t -t vine in ga prime. Nabira dokazil-ni materija!, išče priče itd. Končno izroči rezultat svo.iih preiskav z obdolžencem — š-lc obdolžencem! — vred preiskovalnemu sodniku. Kakšna je naloga preiskovalnega sodnika7 Očividno ta. ki jo pove že njegov naziv: on naj preiskuje, objektivno, preiskuje, i Za preiskovalnega sodnika n-> sme ' veljati eventuelno njegova p*r:vaf-na sumnja. da icia pred sebi j že pravega krivca, ampik le osumljenca, ki je lahko Kriv. lahko pa tudi popolnoma nedolžen. O krivili in nekrivdi sodi sodišče nepristransko in neodvisno od želj od zgoraj in od pričakovanj od spodaj, edinole na podlagi objektivno ugotovljenih dokazov. Sedaj pa se zamislimo v položaj da preiskovalni sodnik ne vodi preiskave objektivno. :n da .stoji vedno pred nevarnost jo cčiika od zgoraj. 44da njegovo uracloTMmje ne ho rodilo pričakovanih rezultatov!" Ali ni s ten. hodna neod visnost z ene in uravna vn. irsr državljanov drug«* s* rani popolnoma ukinjena .' Ce hoče naprimer dr. Žerjav zaviti vrat g pesku, ga obdolži prestopk i ali hudodelstva po paragrafu brej x. Stvar dobi v roke sodišče. Ali n^ bo Pe- ' sek nedvomno obsojen, če se bo moral že preiskovalni *oeb ik bati. da bo razrešen svoje elolžnosti, a-ko rezultat njegov * preiskave ne bo odgovarjal pri-'ak^vanju dr. Žerjava ? Ta nesrečna »tsoda more doleteti Vsakega ismed nas. ne samo Peska! Take vrste justica znači polom vsakega pravnega reda in ž njim vred tudi polom države same: 400 rumunskih socijalistov pred sodiščem. Pred soeliščem v Bukarešti se je pt ičela obravnava preiti 4 se>ei-jalistom. ki so oMolženi. da so so-delovali pri soptftnbrskih nemirih lanskega leta. Pijan krotitelj v tigerski kletki. V Cpsali šel v nekem cirkusu krotitelj Hainiksen popolnoma pi-ji;n v tigersko kletko. Valjal se je od pijanosti po tleh ne da bi se zverine radi tega kaj vznemirjale. Iz kletke ni hotel iri toliko časa. dokler ga niso potegnili iz nje s silo redarji, .vko bi ostal elalje časa v kletki, hi ga zverine gotovo raztrgale, ke- bi se končno tudi njim prist ud i lo obnašanje kioti-telja. ADVEBTIS2MBXT8. PROŠNJA. Vljudno prosim rojake in rojakinje. naj opozorč ALBINA RE-DENSKA. da naj izpolni svoji materi zadnjo prošnjo in naj ji piše. predno ona umre. Naslov: Frau Anna R<*denseliek, AVitvve, Frieslestrasse 1"?. P. Freimingen, Kreis Forbach. Alsace-Lorraine. France. — Njegova mati bi rada izvedela še ka.i od njega, zato naj ;se zglasi. Vljudno prosi njegova svakinja. t- igralci Viarmonik. Hnjakom tirom Amerike naznanjam. de .se izdelujem harmonike. t nI leta 1^4 ri*prej iie nisem prejel za drugo d*ln, to naj vam !>•' dokaz, da dol.ro postrežem vsakemu. JOHN WENZEL 1017 E- 62nd St. N. E-. Cleveland. O. Usoden pojav. Ljubljanski "Slcveflec*' piše: — Največji ponos moderne države je ustanova soduijske neodvisnosti ki jamči vsakemu državljanu. da se mu bo soelilo strogo po zakonu in ne po samovolji oblastnikov. ki so nekdaj združevali v svojih rokah najvišjo ;><•!• ti."no in sodno oblast. Ustanova sodnijske neeulvsnosti je pom^niia za državno življenje ogromen napredek kajt; tudi najzadiiji državljan jc moral uvideti, da ni več izrevčen na milost in nemilost gosposki, ampak da je zakon veljaven tudi za samo gosposko in nael zakonor* bdi in ga izvršuje neodvisni sodnik, ki je sodil tudi onega, ki je zakon — izdal. V vseh delih, iz katerih sestoji naša sedanja država, ie bilo pred vojno vpeljano neodvisno sodstvo. Mogoče so soelno neodvisnost prikrojili nekoliko po ^voje sodniki v Crnigori nod Nikitom in Madžari na Hrvaškem, ampak ustanova kot taka je bili tu in v Srbiji niso bili malo ponosni 11a neodvisno sodstvo, ki je bilo edina protiutež silna koruptni upravi. ~~ Dogodil pa se je tlučaj, iz katerega bi se dalo sklepa+i. da je n eodvisno sodstvo v naši novi državi resno ogroženo. VBelgradu vodijo ze nekaj tednov preiskavo prof komunistom zarad* atentata na sedanjega kralja Aleksandn:. Preiskovalni sodnik Ang.ielkovV-. ki jc vodil preiskavo že 2 meseca, je bi. kar čez noč svoje dolžrosti razreši n jn 11 anjegovo mesto je priše 1 novi preiskovalni sodni!. A ujič. Zanimiva je motivacija te nenavrdne izpremembe: -- K.v preiskava ni dognala pričakovanih rezultat«.v! — - Beogradski Dnevnik" pa prinaša izjavo novega preiskovalnega sodnika, k.iei pravi. *da bo postavil celo preiskavo na |)e»polnoma novo podlago." List piše elalje. da po mišljenju sodnika Vujiča ves dosedanji po?-k preiskave niti izelaleka ni rodil pričakovanih rezult itov. katerih ' s.,"' pričakovali (vlada ' op. ur.% Še danes ni odkrito to. kar s„ s privolil pričakovali. Tako naprimer niti do danes nismo odkrili tajne komunistične tiskarne, ki brez dvoma obstoji. Ravno niso zapili š.-do danes kolovodje celega komunističnega peikrcta. Gorica. QUAS NAKOPALI. OKT. 1921 PRISRČEN smeh je naj- I boljše zdravilo sveta. Če ste otožni, zamišljeni — se prav na široko zašmejte — pa boste takoj ozdravije- Knjiga Peter Zgaga vam povzroči smeh, kadarkoli pogledate vanjo. Ena knjižica za 50 centov vam bo trajala za vedno. bniite u kupo*: pride** fcMint MBtor v inamlnth ter gm' pofljtte: Slovenk; PnbHahing Oo^ ' 82 CortUrdt St., 2fcnr Turk. Cenjeni: Zrn priloženih petdeset centov t znamkah mi poiljito knjifo "Peter Zgaga." Ime • ■ .,••»••••«.• ■■ mm '^a • • Naslov mm •••••• • • m t TO™"....... ■■■ *"'■ ■ ..........it..... gg I Vdova Leruž. Spisaj^_GibOTiau-1 Frtvedel xa "GIm Naroda" G. P. | --Francoski detektivski roman. -—- B ♦ ' ! r iNčuJaljevaiij^-1 M^to teh nedostatkov pa j.» imel druge bolj solidne kakovosti, — plemenitost čustvovanja. moe f.naeaja in neomadežcvtnosi namena. Oni, ki *o o uio^o<'e pr< kosili dovtipniki in klepetulje, a v iaaijjšeni kroiru, kj *r k»- mu j»- o«relo srce, je V-aral vsa ^rea. Navadil ->♦« j»- «l..>Ti lj«. j** Ibduiron iziri-nil. Njeirovi prijatelji so tr.i iskali, a ga niso luojrli nikjer najti. Kaj je posta lo i r. nje^a Poizvedovan so spravila na dan. da je preživel skoro slehrni večer v hiši madanie de Ari an ž. Pt '»seneeer.je je bilo prav tako veliko kot je bilo naravno. Ta draga markiza je bila oseba, ki ne spada ver v našo dcbo. j Bila je brez dvoma najbolj rudni rlen med osemnajstim in devetnajstim stoletjem K i; ko in s pomo poslušali, bi prise«rli. da se jt- šele veeraj r.veeer vdeležila večerne zal«:« ve !:ra-Ijice. ua katerih s«> \ isoke dame javno sb-parile druga dr*;*ro pri igri. Običaje. j»-yik. navada, kretnjv in eelo obleko. — vst t.i j«; \er-no obranila Ker pa -a* jih je dotaknil čas. ne v namenu, da jib olepša, temvee da jib sp.nei. je bil ueinek vse preje kot prijetsn. En sam pogled na njem. Uisiiljo je povetlrd vee kot dolga razprava «ile«k noše na dvoru Ludovika XIV. En » uro trajajoč pogovor z njo pa je dal vee informacij kot celi zvezek ''Izpovedi madama .M a in tenon ' Kodi la se je v neki majhni nemški kneževini, kamor so oribe-yali njeni stariši. da uidejo svojim divjim in upornim rojakom. W.«r<»-jeiia je bila kot otrok na kolenih starih emijrrantov. v zelo .star« ra salonu, pozlačenem ter sliem-111 kabinetu kurijoznosti. Njen duh se je prebudil sredi šuštenja p red j >o topnega pogovora. Tam je vsesala vee e!i /aklad idej. ki so v s«-.lanjih časih čudaške in sredi moderne družbe se je gibala kot človek uieti razvalinami asirske«:« muzeja. t esarstvo, restavracija. julijska monarhija, druira republika, drugo cesarstvo. — vse to je teklo mirno pod njenimi okni. Ona pa se ni toliko briirala. da t>i jih odprla. Vse. kar se j«* za vršilo izza leta 17*»9, ignorira ona, ali "pa smatra za sanje, moro ter pričakuje prebujenj«-. Ona je sicer videla vse, * videla je to sko*'.i oes'a svojega lastneira izdelka, ki so predstavljala predmete ne tak" kot so bili. temvee take kot jih je bolela (-ua imeti. V starosti osem in šestdesetih let je še vedno hodila po konei kot sveča ter ni bila v celem svojem življenju niti en dan bolna, •ledia je po štirikrat na dan s tekom kosca in pila, kadar j" bi!** žejna. Bila je tako živahna in aktivna, da ni nikdar počivala razven kadar je spala ali k-ular je sedela pri svoji najbolj-priljubljeni igri imenovani "piquet". Kazala je povsem nezakrinkani zaničevanje dv imumnih žensk naše dobe. ki 11 • zavžijejo celi dan nie drugega kot perutnico kokoši ter vas innčijo do smrti s svojimi filor.ofičnimi razpravami. Poslužil i je vedno najbolj primernih besed, da da izraza svojemu mnenju. < > >e pri tem razžalila kaka fina ur.esa. tem slabše r,t njih lastnika. Najbolj je sovražila in zaničevala lunav-ščino. Vrjela je v Boga. a ju tudi malo vrjela v Voltaire-a. Njena po-božnost je bila problematična in to je najmanj, kar moremo reči KazumHa pa s«1 je dobro z župnikom svojega okraja ter je prav posebno skrbela za dobro kosilo, kadar je bil povabljen on. Smatrala ga je za podrejenega, zelo korismega za odrešenje njeii" duše, ki zasluži čast, da ji odpre vrata paradiža. L jod je so se ji izogibali k«»t kuiri. Vsakdo se je bal nji-iicga visokega glasu, njene strašne indiskrecije. jjrostosti njeneg.; govora, katere se je posluževala v namenu, da vam pove v liee najbolj neprijetne stvari. Od cele družine ji je ostala le unukinja. krije oče je umrl v mladih letih. Od bogastva, ki je bilo izprva veliko, se ji je posrečilo ohraniti le majhen ostanek, s katerim je vzdrževala svojo majhni, hišo na način obubožanih aristokratov. Bila pa je lastnica lične male hiše, v kateri je živela v bližini Doma Invalidov. Za hišo se je siczal velik in lep vrt. V takih okoliščinah je smatrab; sama sebe za najbolj nesrečno bitje pod božjim solncem :n ve!i?: del svojega časa jc preživela s stokanjem in jadikovanjem nad svojo mizerijo. Včasih pa je eelo izjavila, da bo morala kmalu beračiti ter konečno umreti v b dnici. Neki prijatelj Daburona je j redstavil nekega večera slednjega markizi de Artanž. kajti dobre volje ga je nekega večera zavlekel v njeno hišo. rekoč: — Pojdi z menoj. Pokazati ti berem fenomen, — duha iz preteklosti s krvjo in mesom. -Markiza je sprejela sodnika se precej prijazno. Njene vkscen-tričnosti no, «ra zabavale. Ob njegovem drugem obisku ga je sprejela še bolj prijazno Vsled tega i" prišel tretjič. Vse sile njegove duše so bile zaposlene s proučevan jeni čarov mlade in nežne rože, ki se je razcvitala v tem domu, ki je od tedaj naprej predstavljal zanj začaran grad. Markiza de Arlanž je sklenila z njim trdno prijateljstvo ter ga pričela hvaliti na vs» pretege. — Zelo očarljiv mlad človek. — je izjavljala. — del i ka ten iu obziren. Kakšna nesreča, da ni bil rojen. (S tem je mislila, da ni bil rojen v hiši plemiča, kajti domnevala je, da niso nesrečneži, ki niso plemenitaši, sploh rojeni.) Njegova družina z očetovske strani je bila precej važna. Njegova mati pa je bila Cottevise, ki je sklenila mesalijanso. Jaz cenim tega mladega moža ter ga bom orotcžirala v svetu s svojim imenom. Največji dokaz ugodnega urisa. katerega je bil napravil na markizo, pa je obstajal v tem. da je izgovarjala njegovo ime tako kot ga je izgovarjal ostali svet. Ona je ohranila staro afekiacijo, da se pozabi imena ljudi, ki niso bili "rojeni" in ki nimajo vsled tega nobene pravice do imen. Tako utrjena je bila v tej svoji navadi, da je takoj ponovila ime kakega človeka povsem napačno, če ga je slučajno nekoliko preje pravilno izgovorila. ____________ _ prfMoJift.) * , I Konflikt radi zapadne Ogrske. V seji odseka za zunanje jxisb'' je imel zvezni kaneelar noher obširen ekspoze. v katerem je uajp: i omenjal dogodke, ki so se d- -godili v zapadni Madžarski in ki navdajajo vsakogar, ki pravično misli, z obžalovanjem in ogorčenjv-m Zvezni kaneelar je nato govoril o "aide memorie". ki mu jo je poslal madžarski poslanik ni Di.-naju in poudarjal, da ni opustil, da bi madžarskega poslanika nemudoma v vse dvome izključujočem načinu ne informiral o neomajnem stališču zvezne vlade iu njenem naziranju o dogodkih, ki jili je te dni vprizorila Madžarska. Z ve?, ni kaneelar je nadalje sporočil,? da je deželnemu upravitelju Burškega, ki se je po povabilu komisije * generalov na|x>til v Mattersdorf. tclefonično naročil, naj pr»pi*ir.»"j upravo po nas zasedenih krajev čvrsto v svoje roke. naj uredi brzo-J javni in telefonski promet, naj aretira osebe, ki bi motile red m mir : ali ki bi se branile izvrševati svoje dolžnosti in naj i'ii pošlje preko! stare avstrijske meje. Nato je dejal državni kaneelar. da je sprejel ' Uivšeira i|iadžarskega ministra zunanjih poslov Ir. (3 rat za. ki mu je , izrazi' obžalovanje madžarske vlad" o omenjenih dogodkih in nap. -I veda! korake madžarske vlade, ki bodo omogočili izhod iz težkega sedanjega položaja. Potem je izjavil zvezni kaneelar. da mu je tik pred začetkom seje madžarski poslanik na Dun-siu izVočil noto svo.j? vlade, v katerih ta izraža obžalovanje o dogodkih in zagotavlja avstrijsko vlado, da se niso izvršili z .-»ednostjo in po volji madžarsk • vlade ter da jih ta obsoja. Madžarska vlada napoveduje natančno ^ preiskavo in izjavlja, da bo krivec- strogo kaznovala. Stavlja se na I nslutro. ako to želi avstrijska vlada, da sodeluj:* pri vzpostavitvi r» j da v pasu A. Stavlja tudi nadalj<*n predlog glede pasu R. ."'vezii kaneelar je zatem izjavil, da je prejel obvestilo o sklepu posbnišk«' konference \ Parizu, v kateri protestira zoper dogodke m: zapadnem Madžarskem in izjavlja, ila je za ti odgovorna madžarska vlada. — 'sklep opozarja madžarsko vlado n* njeno ahljnbn in zahteva, da se drži svojih obveznosti. Avstrijska vlada se poživlja, naj izjavi svoj', pripravljenost, da začne takoj, ko bodo komitati def»nitivno i/roer ni. z madžarsko vlado pogajanja o finančnih in drugih vprašanjih, ki izvirajo iz predaje. Kaneelar j pristavil, da mu pred odsek on pae ni treba poudarjati, da je Avstrija tej želji že opetovano odgovorila. predvsem s sklepom odseka zunanjih poslov. — Izjavam zveznega kaneelarja je sledila daljša debata, nakar je hi! soglasno sprejet nastopni sklep: Odsek za zunanje posle odobrava v zmislu svojih sklepni! od 13. in *27. avgusta, da upi rablja vladi zgolj diplomatic!!.! sredstva, da doseže izročitev zapadne Madžarske. Zato pooblašča vlado, naj zaprosi zaveznike, naj ;i dajo prosto roko. da si zagotovi po Madžarih izpraznjeno ozemlje in da vzdrži na njem red. Takoj ko bo Bi irska popolnoma izpraznjena in prebivalstvo rešeno ^tisl:., ne bo več ovir. da se začno pogajanja finančnega in drugega značaja. ki ji h preti videva t a že sklepa odseka zunanjih poslov. Po posebnih informacijah se madžarsko oro/ništvo še vedno nahaja ob erti. ki jo je zavzelo. V Sopronju vlada mir In red. \* hotelih kavarnah in drugih lokalih so se izvršile preiskave, la se iz Šopro-nja odstranijo vse osebe, katerim ui treba tam stanovati. Budimpo-štanska policija je po nalogu vlade na kolodvora aretirala več skupin mladih ljudi in dijakov, ki so hoteli potovati v za pa dno Ogrsko Bili so zaslišani in potem odpuščeni domov z opominom, da ne prič-no zopet sličnih neumnosti. 1'gotovšio se je. tla sta bila med njimi tudi dva Avstrijca. Madžarski minister za narodno obrambo je r.ast »pniku nekega francoskega lista podal naslednjo izjavo o dogodkih v zapadni Ogrski: Pravzaprav nimam ničesar reči o tej aferi. Narodna madžarsk;-vojska je v zmislu .»diedb trianonske pogodbe izpraznMa Avstriji dodeljeno ozemlje dne 28. avgusta brez najmanjšega incidenta trr se umaknila na demark^cijsko črt. . ki so jo odredile zavezniške oblasti. Izjavljam odločno da se od te«_ra momenta ua ozemlju zapadrc Ogrske ne nahaja niti ena formalna ali oseba, ki pripada madžarski vojski. Istotako izjavljam, da niti madžarr.ka vojska niti njene formacije najmanje niso aktivno sodelovale v jmanifr dogodkih ter bi morala to potrditi tudi najstrožja preiskava. Ni treha posebej poudarjati da bomo v bodočnosti z i n j večjo energijo pazili na to. n;. se h< >mo držali nevtralno in korektno. Za to 11:1111 1 DOCTOR LORENZg* | EDINI SLOVENSKO GOVOAEČI ZDRAVNIK • 1JL W IPECIJALIST MCiKIH BOLEZNI. 644 Penn Ave Pittsburgh, Moja stroka Je adailjenjfi akutnih in kroBttnlh bolenL Jas hub le sdravtm nad 2S let ter imam akntnje v Tub bolealn In ker H znam dlorensko, iftto vsa moron popolnoma xasaaetl in sposnatl vašo ff bolesen, da vas r|.'di usl adwa—lli* tp»y MsaCs 4« vsa ratmsslsb^jci snsm Srvst- 1 ako Sa Is sKsrass^krsls. ssts vsa mM* sdravlaa. karvssa i Muaia. M GLAS NARODA. 1. OKT/1921 - Nervosnc, oslabele v zene, c ki trpe na bolečinah v križu, v bo- J kih aii na stran&h, na senzaciji, ki f tlači človeka k tlom in dala v spo- f dnjem tal asu težo. na glavobolu in ( neredu pri naravnih funkcijah, do- t be udpc7icč, kc v rame < < Severa's ; Regulator (Severjcv Regulatcr). Priporočan ! *e za " zdravljenje tistih posebnih , lastnosti neredov in h.ranj*, ki so , jim podvržene ženske. Dobite ga pri svojem lekarju že danes. i Cena $1.25. ( I ___*___ _ ______ | V staro domovino » ! ■ 1 I S posredovanjem t .rtlke Frank l^akser State l»ank so odpotovali 1 t staro domovino: [ 1 J i S panukom New Amsterdam ! 17. septembra: Jakob Tre ven iz Raton. N. M ex.. v Vavtovas. Petar Siničir iz Raton, N. .M ex., v Pazarište. i S parnikom France 1 21. sept.: i ! Jan«-z Zeleznik i/. Labrarv-, Pa.. . v s:t. Lambert. Janez avašnik i/. Library. Pa., v Šmartno. Prane Žagar iz Grays Landing, j Pa., v Trbin-ije. Janez Novak iz Wheeling, \V. . V a . v Podzemelj. Matija Novak iz Wlieelaing. Va„ v Pinlzemelj. -fakoli Nagode v/. "Wbeelang, ; iVa.. v Logatec. | Ivan Klarij iz Lisbon, Ohio, v 'Zagreb. Frane Jenko iz Cleveland, O., v Medvode. Leopold Tiovtar iz Cleveland, ' Ohio, v Gorieo. j (Jlišo Vueetie iz Point Marion. ^ Pa., v Severin. Louis Dremelj iz Lincoln Place, > Pa., v št. Vid pri Zatični. S parnikom Olympic 24. sept.: 1 Mihael linrgar iz Cleveland, O., I v Ljubi jamo. . i Fil.ip Jazvae i/. MeWhater, \V. V a . v Karlovae. Ivan Kotar iz West Newton, ; Pa., v Dolsko. i Anton Homovec z družino iz North Chicago. 111., na Vrhniko. Jak oh Pust a v rli iz North diiea-go. 111.. na Vrhniko. Frane Škoflatu- iz Peru. 111.. v Lesko vee. Franc Ranch iz Brooklyn, N. V., v Moseeniee pri Opatiji. S parnikom Argentina 28. sec>t,: Alojzij Osredka r iz Ely, Minn.. v Ljubljano. Tomaž Bogataj iz Pinev F«»rk, Ohio, v Škof jo Loko. Frane Bradica /. ženo iz Biess-, ler. Pa., v Metliko, i Franc Skratfiki iz Steelton, Pa., v Vozel. Josip Kovač k" iz Stambough, Mich., v čopiče. Josip Ofažein z otroci iz Primero, Colo., v Krik o. Janez Oštir iz OgIe«bv, Tli., v Brežice. Anteni Fabjan z družino iz Gi-[ rard, O., v Škoejan. r Ivan Pa\vič iz Adolph. Va., f v Pi>stojno. Franc Beno iz Cleveland. O., v Domžale. Jakcib Kosfevc iz Ottawa, RT., v Prečno. i Andrej Kocjan z, otroci iz Kel-| losg. Idaho, v Bučko. Josip Valentine ič iz Indiana- * polis, Ind., v Kanal. | Anton Lovi.šče»k iz TndianapoJi.%, | Tnd., v Gorico. ' Frank Furar iz La Salle, Tli., v?] Kostanjevico.. Ivan Kljun iz Trinidad, Colo., , r Ribnico. j Jožef Črnkovič iz Trinidad, s Colo., v Delnice. jj; Leopold Pavčuik z družino- iz j ^veleth, Minn., v Dol. * J S parnikom Canopic 30. sept.: J Jožef Jakoš iz West Newtoaa, \ Pa., v Št/Jan ž { FRENCH LINE i ICQMPA6NIE GČNEIULE TRAMSATLANTIQUL K ti pre.. Hhi^ J vijake PARIS .................. 5. okt. CHICAGO ............ 12. okt. FRANCK .............. 15. okt. rOlKAEVE ............ 19. okt. Za družin« hudim« (zborna ngod- aust! Uctjeffu, razreda — fej-binu t dvemi. Štirimi, ienllinl in oainlml post«IJ;tmL Vsi taki potniki itodu dtflržnl 1st« Izborne alutbfe tn hK< ne, vslfr-d katere Je znana Prajioorta Črta. Za nadalje InformacJle vpral«jt* pri iokulnlh ngeritlh FRENCH LINE. Lahki se vzame — hitro ^^VTf^Vk po»M» pri AtiuIi:?! vNErrju KMSMMa MEHURJA mMlfeVV Vttk* (MIDYj mi ima IT V.—' Varajte »eponaredt Iščem svoje^H bratranca -JAKOBA SI.MC'Tt', doma iz Beljskc^a pri Postoj-Ki. Slišim, da nahaja sedaj nekje v drža*i NVav York, ('-enjene rojake prosim, c c kdo ve za njeg»v na«l<»\. da mi ga dobrohotno naznani, aLi pa naj *c sam oglasi svojemu bratrancu: Frank Simčič. 135*2.") Darlcv Ave., Cleveland, Ohio. (3-9—3-10) Iz ženskega sveta. Japonska ženska univerza. Tiso«"- .Japonk študira ua ja|>on-ski ženski univerzi v Toki.pi- Šc-v't-da ni tii univerza taka kot so drujre. Tokijsko žensko \-setič i lisce izobrazuje ženske v splošnem in v praktičnih strokah, uči jih vzgoje otrok in vsega, kar spada v poklic dobre matere. Poleg tega pa so šr posamezni oddelki, kjer ženske kakor moški lahko študirajo medicino in druge višje znanstvene stroke. Na Japonskem imajo že danes več doktoric in profesoric. Tudi časnikarie je precejšnje število ter se Japouke sploh mnogo bavijo s slovstvom, c vseh velikih mestih snujt-jo jmi-sebne ženske kluhe, ki jih ženske p on eč a jo v velikem številu. V To-kiju izhaja ženski časopis poslo\nia dela so znana tudi v Ameriki. Japonske jžene dobro pojmijo svoj položaj v današnjem času ter se trudijo, da si pribojujejo trdno wtališ«*e na prosvetJiem. društvenem in javnem polju. Žensko gibanje v Indiji. Tudi indijske žene so začutile potreibo, da se osvobode težkih verig, v katere jih vklepajo starodavni indijski običaji. Eden naj-y:roznejših običajev je bil vsekakor, da so se vdove ob moževi smrti na njegovem grobu sežigale. Sedaj pa se je začelo med Indijkami .zdrarvo gibanje. Ustanavljajo društva, katerih namen je, da i»dstranijo in onemogočijo vse be-Jaste in nečloveSke narodne šege, ki odvzemajo ženskam docela vsako svobodo in jih silijo na stopinjo najnižje živali. { Pozor potniki. C ' » Jugoslovanski konzulat v New Torku naznanja: 1. Vsi državljani kraljevine Sr-ibov, Hrvatov in Slovencev, ki žela Ipotovati v stari kraj, lahko dobo potne liste na podlagi kukeg« starega potnega lista, .krstnega liaia, domovinskegfi lista oziroma vojaških ali delavskih bukvic iz starega kraja. 2. Oni, ki d imajo no^nee : morda konzule.t smatral za potrebno, iskati posebnegi dovoljenja od ! ministrstva zunanjih radev za ^ dauje potnega lista.'To se »osebno tiŽe onih oseb, t> kater.'h se sami, da so ie državljani kake druga IrŽave. 4. Vsi oni državljani, ki ao ia-dali prošnje za potne liste, in po- ^ tom katerih je bilo nanrošeno zu-^ npnje min":str*tvo, da jih je mogo-fčt izdati, jih bodo dobili, kakor-. 'Litro se zgl&se pri tem konzulatu. To se tiče priglaaitev vloženih do 25 maja tega leXa. 5. Ker v vee slučajih naS* državljani kupujejo šifkarte za parnike katere jim je priporočil ta ali oni agent, ne oziraje se na to, kakani |so ti parniki, kam plovejo, priporočamo, naj nihče ne iupi pr*j fkart, dok'er o tem no pc«ve pri "ipraak Sakser State Bank, «2 Cortland St., New York, N. Y. > j__ 'f C0SUL1CH ČRTA i Direktno potovanje v Duri brovnik (Oravosa) in Trat. -j PRES. VILSON .......... okt. BELVEDERE ............ 1. nov. I ARGENTINA ........... 19. nov. 1; PRES. WILSON .......... 3. dec. , Cene zm Tr«t In Reko o«: Pres. Wilson |115 in $5 davka. Argentina In Belvedere »1&3 In ? (- $5 davka. Polom Ustkov f zdani h za v bi kraje V JugroslavJJl In SrulJI. ■ Razkošne ugodnosti prvt^a, drugega In tretjega razredi, j Potniki tretjega razreda duMvuJo - i trezp!a<*no vino. PHELPS BE0THESM5 & Co. Putenger Department 2 West Street New York i1 11 t ____ zr^ —1 Ea asa g^a mM ms ilačera svojega bratranca JOHNA i STOJNIC, doma iz Tx.k\ "ic pri Metliki na Dolenjskem. Prišla J sem pred par meseci iz starega kraja in imam sporočila za njega. Prosim cenjene roja.k»\ kdo ve za njegov na.slov, naj mi ga javi, ali naj se pa sam oglasi. svoji sestri<"ni: Prances Ši-mec. Tlox 75, Seofield, Utah. Oglasi naj se sobrat ANČULE KOZMTNA do 16. oktobra t. 1. Pred tremi meseci se je nahajal v Milwaukee, Wis., zdaj mi pa ni znano njegovo bivališče. Išče " ga sobrat tajnik Anton Katar, P. O. Box 33, Sartell, Minn. (29-9—1-10) - ^fcDVERTISBBEKNTfl. —t KRETANJE PARNIKOV Kedaj približno odpluje jo iz New Yorka. i WASH 1N jTO'1 4 okt. — Cherbourg, AMERICA 1 nov. — Cherbour g kQUITANIA 4. okt — Cherbourg 1 BELVEDERE i nov. — Trat ADRIATIC • oKt. — Cherbourg « ADRIATIC 2 nov. CnerDour 0 PARIS 5 okt. — Havre PARIS 2. niv, — Havre MANCHURIA «. okt. — Hamburg ARABIC » nov. — C.-nua CARMANI* S ckt. — Cherbou-g ■ CARMANIA 5 nov — Cherbourg ROTTERDAM • okt. Boutogne i .-INLAND 5 nov. — Chcrbfturg 3ROPESA 8 okt. Hamburg OLYMPIC 5 nov. — Cherbourg CARMAN 1A it ekt. — Cherbourg M INNEKAHDA 5 nov. — Hamburg CENTEN. STATE 11 okt, — Bremen WASHINGTON 8 nov. — Cherbourg LA &AV01E 12 okt. — Havre ROCHAMBEAU 8 nov. — Havre FRANCE 15 okt. — Havre ORBITA 12 nov. — i lamburg OLYMPIC 15 okt. — Cherbourg AQUITANIA 15 nov. — Cherbourg PRES. WILSON 15 okt. — Tre« GOTHLAND 17 nov. — Genoa ZEELAND 15 okt. — Cherbourg LA TOURAINE 1ft nov. — Havre RYNOAM 15 okt. — Boulogne ZEELAND 19 nov. — Cherbourg HUDSON 15 okt. — Bremen ARGENTINA 19 rov. — Tr»t LA TOURAINE 19 okt. — Havre POTOM AC 19 nov. — Brema rt LE0P0LDINA 20 Okt. — Havre LAFAYETTE 19 nov. — Havre BERENGARIA 20 ekt. — Cherbourg MANCHUR.A 23 nov. — Hamburg KROONLANO 22 okt. — Cherbourg PARIS 26 nov. — Cherbourg LAFAYETTE * 22 okt. — Havre K«=tOCNLAND 23 nov. — Hivre N. AMSTERDAM 22 okL — Boulogne OROPESA 26 nov. — Hamburg ORDUNA 22 Tkt. — Hamburg AMERICA 29 nov. — Bremen PR. MATOIKA 22 okt. — Bremen ADRIATIC 30 nov. — Cherbourg AQUITANIA 25 okt. — C^rbourp LAPLAND t aec. — Cherbourg MONGOLIA 26 okt. — Hamburg CARMANIA 3 dec. — Cherbourg CRETIC 28 okt — Genoa PRES. WILSON & dec — Trst LAPLAND 2° okt. — Cherbourg ARABIC 10 dec. — Cherbourg LA LORRAINE 29 okt. — Havre FINLAND 6 dec. — Genoa NOORDAM 29 okt. — Boulogne ; ARGENTINA 12 Jan. — Trst SAXONIA 29 okt. — Hamburg ■ SAXONIA 13 — Cherbou 3 ITALIA 29 okt. — Trst Glede cen za vozne listke In vse druge pojasnili, obrnite se ua tvnlko: FRANK SAKSER STATE BANK, 8? Cortlaudt St , New York