ISSN 0351-6407 9 "77035 Svečnice dan, zima je van; to je laž, reče Blaž. Murska Sobota, 3. februarja 2000, leto Lil, št. 5, /odgovorni urednik Janez Votek/ cena 210 SIT KULTURNA PRILOGA, str. 19-24 KRONIKA, str. 25 R Pretežno jasno bo z občasno povečano oblačnostjo in nekoliko hladneje. Filmska priloga ob slovenskem kulturnem prazniku IZBRANO, str. 8 Bodo dobili prebivalci Cankarjeve ulice po 2,5 milijona tolarjev? Zupan Kavaš v zraku!? S A S O BEA BABOŠ LOGAR Ob Prešernovem dnevu Zavzemati do življenja romantično držo, pomeni popolno in trajno nezadovoljstvo s svetom, razkol med stvarnostjo in ideali, ki lahko ima v življenju posameznika usodne in nepopravljive posledice. Ta razkol s prav nesrečnimi posledicami je opaziti tudi pri našem pesniku Prešernu, ki ga je narod z občudovanjem pa tudi obžalovanjem vsega, kar je revež moral prestati, vzel za svojega in mu celo podaril kulturni praznik, ki smo ga včasih imenovali Prešernov dan. Nezadovoljstvo s svetom so izkazovali Pogubna moč romantične drže V obdobju romantike skoraj vsi pesniki in mogoče je bila ravno pri Prešernu, kije bil družbeno in narodnostno v podrejenem položaju, romantična drža še bolj utemeljena. Naš največji pesnik je živel v togem času in v okolju, ki je bilo umetnosti tako daleč nenaklonjeno, da se mu je zdela nespodobna. Razumljivo je, daje zaradi tega trpel in da gaje trpljenje prestavilo na drugi breg, v izolacijo, prehod nazaj pa ni bil več mogoč. Pa vendar se včasih tisto, kar ima romantik za sovražnost, izkaže le kot ravnodušnost. Genialne ljudi včasih res spremlja zavist, a le v primeru, če je genialnost donosna. Svet je ljubitelj drugačnih genijev - genijev povprečnosti, ki so mu sposobni prijetno osladiti urice brezdelja, ne pa zastavljati neprijetna vprašanja. Zaradi tega je pravim genijem hudo, a mogoče bi bili zadovoljnejši, če bi se jemali malo manj tragično in bi bili preprosto hvaležni za dar, ki so ga dobili, ne da bi svojemu videznemu življenju skušali dati poseben (dionizičen) pečat. A tudi česa takega ne moremo trditi zagotovo. Ali bi Slovenci dobili Poezije, to svojo narodno in kulturno legitimacijo, če bi bil Prešeren dobrodušen filister? Najbrž ne. In kar bati seje, da Prešeren po tem redu stvari ne bi mogel dobiti Prešernove nagrade. Bi že kaj prišlo vmes, da bi ostal praznih rok. PISMA BRALCEV | Pismo mladine občine Beltinci (nekaterim) svetnikom str. 27 marles hiše maribor d.o.o. Hiše po vaši m e r i Od velike kmetije so ostale le stene Foto: J. Zauneker četrtek, 27. januarja, ob 8.15 je izbruhnil ogenj na gospodarskem poslopju Matije Carja iz Poznanovec na Goričkem. Pogorelo je ostrešje v velikosti 33 krat 29 metrov, 5.000 bal sena, 2.000 bal slame, dve dvoosni prikolici, dve balirki, gumi voz, sejalnica za pšenico, molzni stroj, bager in še kaj. K sreči pa so gasilci rešili 26 glav goveda in šest svinj. Za zdaj ocenjena skupna škoda znaša več kot 25.000.000 tolarjev, dejanska pa je prav gotovo nekaj milijonov višja. Gorelo je namreč tako močno (seno, slama, olje, les...), da so bili gasilci skoraj nemočni. Pa vendarle so gasilci iz Panovec, Bodonec, Šalamenec, Moščanec, Prosečke vasi, Kovačevec, Oto-vec, Radovec, Pečarovec in Puco-nec požar premagali. Potem so seveda ostanke premetali in jih tja do 23. ure odstranili, saj bi se INTERVJU Ernest Ebenšpanger, direktor Murine Tovarne moških oblačil napoveduje prehod iz dodelavnih poslov na klasičen izvoz, k temu pa dodaja, da Mura počasi zapira vrata za nove delavce str. 10 I sicer lahko spet vneli. Na pogorišču so postavili tudi nočno stražo. Naslednji dan so Carjevi, sosedje, vaščani, gasilci in drugi povsem očistili pogorišče, na katerem so ostale le gole zidane stene. Pa še te niso ostale trdne, kajti ena se je, verjetno zaradi visokih temperatur, podrla. Čeprav so imeli Carjevi gospodarsko poslopje in drugo zavarovano pri zavarovalnici Triglav, jim je treba še naprej pomagati, kajti v nekaj urah so ob premoženje, za katerega so se mučili 40 let. Uradne informacije o vzroku požara ni, neuradno pa smo zvedeli, daje zagorelo zaradi samovžiga. - Š. S. VESTNIK ZA ZVESTOBO Vsak teden bomo na tem mestu objavili ime naročnika, ki nam je zvest najmanj 10 let. Nagrada: VESTNIKOV ZLATNIK! DOBITNICA VESTNIKOVEGA ZLATNIKA ZVESTOBE JE TA TEDEN ARANKA RAJBAR GRAD 18 9264 GRAD LEKADOL - DOMNEVNA DROGA ZA AVSTRIJSKE CARINIKE, str. 3 NAROČNIK ■ -M i I ATC: W26tI01 P 20 tablet LekadolWt< PARACETAMOLUM proti bolečinam in vročini 2 AKTUALNO OKOLI NAS 3. februar 2000, ViSTNI Gorički Madžari se borijo Sporazum o pravnem položaju Svoboda Evangeličanske cerkve Spori med domačimi Peter Winkler brez čarobne palčke vorana v vaškem domu v Prosenjakovcih je bila skoraj premajhna za vse težave in vprašanja, s katerimi se ubadajo pomurski Madžari na Goričkem. Kresala so se mnenja in očitki, predv- sem svetu Pomurske madžarske narodnostne samoupravne skupnosti (PMNSS), ki ima sedež v Lendavi. Poleg predsednikov narodnostnih svetov občin Moravske Toplice, Hodoš in Šalovci je sedel na razpra-vljalskem stolu tudi direktor Urada za narodnosti Peter Winkler. Dokument določa tudi sodelovanje državnih in cerkvenih organov pri ohranjanju zgodovinske in kulturne dediščine. D Enajst proti deset Predsednik moravskega občinskega narodnostnega sveta Ti-bor Voroš je že v začetku poudaril, da so nesoglasja med »lendavskimi« in »goričkimi« Madžari iz dneva v dan večja. Ena od glavnih težav se skriva v neenakopravnosti občinskih narodnostnih svetov, saj v pomurskem narodnostnem svetu sedi enajst članov iz lendavske občine, preostale štiri občine, kjer živijo Obstoj je nepotreben Občine Moravske toplice, Hodoš in Šalovci ter tamkajšnje madžarske narodnostne samoupravne skupnosti so ministrstvu za finance, ministrstvu za'kulturo in vladi poslale dopis o financiranju delovanja madžarske narodnostne skupnosti v Sloveniji. V njem zahtevajo, da se sredstva za delovanje manjšine nakazujejo na račune posameznih občin, kjer so skupnosti ustanovljene. te pa imajo možnost, da financirano delovanje Pomurske madžarske narodnostne samoupravne skupnosti. Zahtevajo. da se sredstva za kulturne programe delijo enakomerno na nosilce programov na narodnostno mešanih območj-ih.Poudarjajo tudi, da mora delovanje PMNSS dobiti nove temelje, vsebina delovanja mora biti manj politična in namenjena potrebam ljudi v narodnostno mešanem okolju, ki se srečujejo s pomanjkanjem razvojnih programov in delovnih mest.Zapisali so tudi, da če bodo nekateri predstavniki sedanje narodnostne politike, ki so se združili znotraj PMNNS, in Zavoda za kulturo madžarske narodnosti delovali v nasprotju z mnenjem in potrebami manjšine, obstoj teh predstavnikov ni nepotreben. Poudarili so še, da s tem ne želijo razbijati enotnosti madžarske manjšine, izraziti želijo le nezadovoljstvo s sedanjim načinom financiranja in delom sedanjih vodilnih v narodnostni politiki, pri tem pa podpirajo delo poslanke Marie Pozsonec. Madžari, pa imajo skupaj le deset članov. Tibor Voroš pravi, da se zato nenehno dogaja, da so gorički Madžari preglasovani, narodnostna oblast pa centralizirana v Lendavi. Na razmerja glasov je opozoril tudi direktor Urada za narod-’ nost Peter Winkler, in sicer v enem od pisem predsedniku sveta pomurske madžarske narodnostne skupnosti Gydrgyu Tomki. Izdaja: Podjetje za informiranje d. d. Murska Sobota Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), A. Nana Rituper Rodež, Bernarda Balažic-Peček, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jer-še, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šo-men (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: M. Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 31 998 (naročniška služba), n.c. 31 960,33019(no-vinarji Vestnika). Venera (trženje) 33 015, št. telefaksa 32 175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za tri mesece je 2.700,00 SIT, za naročnike v tujini 150 DEM letno, za delovne organizacije, podjetja in obrtnike 8.000.00 SIT - polletno. Izvod v kolportaži pa 210,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-601-53227, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost. Uradni list 23. 12. 1998, št. 89. triaktrAncka nneta' vp«tnik@eiinet.si. Zakaj dobijo Italijani več? V organiziranosti se skriva tudi dejstvo, da so pomurski Madžari iz državnega proračuna prejeli veliko manj denarja kot italijanska manjšina na Primorskem. Piranska občina na primer je dobila letos za manjšino iz proračuna 40 milijonov, druge obalne občine še več, vse goričke občine skupaj, kjer prebiva madžarska manjši no, pa veliko manj. Okvire delovanja obeh skupnosti, tako italijanske kot madžarske, je postavil leta 1994 zakon o samoupravnih narodnih skupnostih. Notranja organiziranost je določena s statutom, tega pa so tako Italijani kot Madžari pisali sami. Na Obali • so se tako odločili, da bodo imeli več pristojnosti občinski narodnostni sveti, zato dobivajo občine tudi več denarja za svoje manjšine. Pomurska madžarska narodnostna samoupravna skupnost pa se je takrat odločila za centralizacijo v Lendavi. Rešitev brez čarobne palčke Če si bodo pomurski Madžari prihodnje leto prizadevali dobiti več denarja, se bodo morali najprej preorganizirati, prvi korak pri tem pa je sprememba statuta. Ker gre večina sredstev, namenjenih tudi goričkim Madžarom, prek krovne organizacije v Lendavi in tudi tamkajšnjega Zavoda za kulturo, se Madžari na Hodošu, v Moravskih Toplicah in Šalovcih počutijo izigrane. Slišati je bilo celo mnenje, da bodo izstopili iz pomurske madžarske narodnostne skupnosti, vendar jim je direktor Urada za narodnosti Peter Winkler dejal, da iz narodnosti ne morejo izstopiti, saj so sami narodnost, sam pa da nima čarobne palčke, s katero bi rešil težave, ki so se nakopičile. Kljub vsem pozitivnim in negativnim argumentom je Tibor Voroš povedal, da si bodo gorički Madžari še naorei orizadevali za stvari, ki jim Sloveniji ni zakona o verskih skupnostih, zato je bilo potrebno z vlado skleniti sporazum, s katerim smo delovanje naše cerkve uvrstili v normative,« je pojasnil pomembnost sporazuma o pravnem položaju Evangeličanske cerkve v Sloveniji senior Geza Erniša. V imenu vlade je sporazum podpisal minister za kulturo Jožef Školč. S podpisom mešana komisija vlade in evangeličanske cerkve ni končala s svojim delom, saj je ostalo nerešenih še veliko medsebojnih vprašanj. Deset členov Sporazum v desetih členih Evangeličanski cerkvi med drugim zagotavlja svobodo pri organizaciji in izvajanju pastoralne in vzgojne dejavnosti, pri dostopu Prvak ZLDS pri Hotižanih Meja v blatu Pahor: »Problemi, ki smo jim bili priča, zaslužijo pozornost.« lovenija in Hrvaška še nista rešili vprašanja o mejni črti. Medtem ko politiki zavlačujejo, se morajo prebivalci ob meji ukvarjati s težavami, ki jih povzročajo slovenska in hrvaška razdelitev katastrskih območij ter občasne policijske kontrole obeh držav. Za rešitev problema si prizade- drugim je tudi obljubil, da bo va tudi vodstvo sveta KS Hotiza, ki je predsednika ZLDS Boruta Pahotja in poslanca Ferija Horvata popeljalo na ogled krajevne skupnosti in tako imenovanih spornih lokacij. Oba gosta blato, kije ostalo po talečem se snegu in otoplitvi, med pešačenjem po hotiški okolici ni motilo. Vprašanje vladi »Problemi, ki smo jim bili priča, zaslužijo pozornost,« je po ogledu povedal predsednik ZLDS Borut Pahor. Prvak Združene liste se zaveda, da je potrebno problem rešiti na državni ravni, kljub vsemu pa ga zanima, kaj lahko (ne glede državno reševanja spora s Hrvaško) naredi za do javnih glasil ter ustanavljanju lastnih in cerkvenih združenj, izobraževalnih in vzgojnih ustanov. Evangeličanske dobrodelne organizacije so izenačene z drugimi dobrodelnimi organizacijami. Evangeličanom sta zajamčena zastavil poslansko vprašanje, ga podprl z življenjskimi problemi ljudi ob meji in vprašal vlado, zakaj teh problemov ne reši. Blato se na koncu posuši Vprašanje bo zastavil tudi mešani hrvaško-slovenski komisiji, saj ga med drugim moti tudi to, da člani komisije ne obiščejo tukajšnjih ljudi in jih ne poslušajo. »Vredno se je sprehoditi, tako kot danes, čeprav v blatu, ki se na koncu zmeraj posuši, in si zadeve ogledati,« je povedal Pahor. Dodal je še: »Ta sestanek razumem kot majhen kamenček v mozaiku prizadevanja, da se stvari uredijo v svoboda pri oblikovanju cerkvenih struktur in imenovanju njenih nosilcev. Dokument določa tudi sodelovanje državnih in cerkvenih organov pri ohranjanju zgodovinske in kulturne dediščine, to pomeni, da se bo v prihodnje našel v državnem proračunu kakšen tolar za ohranjanje evangeličanske kulture in zgodovine, Evangeličanska cerkev pa se bo lahko prijavljala tudi na različne razpise. Zgled za druge Minister za kulturo Jožef Školč je po podpisu sporazuma povedal, da je dokument zgled za urejanje vprašanj z drugimi verskimi skupnostmi v Sloveniji. Izhodišča sporazuma so enaka kot pri besedilu pogajanja v sporazumu med Slovenijo in Svetim sedežem, toda senior Erniša poudarja, da moramo razlikovati, da gre pri evangeličanih za sporazum samostojne cerkve, ki deluje v slovenskem prostora in je popolnoma avtonomna, pri sporazumu s Svetim sedežem pa moramo upoštevati dejstvo, da je Vatikan mednarodni subjekt, priznan kot država. Kljub temu sporazum s Svetim sedežem in vlado ne bi smel izstopati iz slovenskih zakonov in katoliške cerkve postavljati v privilegiran položaj. Pri tem naj dodamo, da Slovenija sporazuma s Svetim sedežem še ni podpisala. »To ni vprašanje, kjer bi se lomila kopja« Ker je sporazum podlaga za nadaljnje pogovore in reševanje Stavka madžarskih železničarjev adžarski železniški promet je ohromila že druga stavka železničarjev v tem letu. Močni železničarski sindikati zahtevajo za 14 odstotkov višje plače, medtem ko madžarska država pristaja le na 8,5 odstotka. Želijo tudi sporazum za obdobje treh let, ki bi omogočal rast plač skladno z inflacijo. Stavka je najbolj prizadela ljudi, ki se vsak dan vozijo na delo ali v šole. Poleg tega je že prva stavka v začetku .januarja povzročila za 700 milijonov forintov škode. S to vsoto bi lahko za en odstotek zvišali plačo železničarjem. Toda vodstvo delniške družbe pravi, da so se naveličali tega, da jim sindikati vsako leto grozijo s stavkami in da pride do stavke tudi v tistih primerih, ko se ponujena in zahtevana odstotka za zvišanje plač bolj približujeta kot letos. Vodstvo delniške družbe je prepričano, da stavka ne koristi interesom železničarjev, temveč veliko bolj sindikalnim voditeljem. Poleg zvišanja plač gre tudi za kolektivno pogodbo, v kateri so zajete tudi pravice sindikatov. MARJANA SUKIČ ■ vprašanj, bo mešana komisija evangeličanske cerkve in vlade na prihodnjih zasedanjih najprej poskušala rešiti vprašanja o varovanju kulturne dediščine, izobraževanju in nostrifikaciji diplom. Na dnevnem redu naj bi se kmalu znašlo tudi vprašanje denacionalizacije, o kateri senior Geza Erniša pravi: »To ni vprašanje, kjer bi se lomila kopja. Stvari bomo uredili hitro. Ne bomo vztrajali tam, kjer ni mogoče.« Želijo si predvsem, da bi jim vrnili župnišče v Celju, da bi lahko ponudili versko življenje tamkajšnjim evangeličanom. Župnišče v Mariboru je država že vrnila, vendar skupaj s stanovalci. Verouk v domeni cerkve O nostrifikaciji diplom evangeličanskih duhovnikov, ki se šolajo v tujini, senior pravi, da za to obstaja pripravljenost na filozofski in teološki fakulteti. Za šolanje evangeličanskih duhovnikov v Sloveniji pa še ni možnosti. Potekajo le prvi pogovori, da bi njihovi študenti lahko nekatere predmete, kot so na primer etika, dogmatika, zgodovina protestantske cerkve, poslušali na fakulteti v Sloveniji. Med vprašanji, kijih bo še treba rešiti med državo in Evangeličansko cerkvijo, ni vprašanja verskega pouka. Stališče evangeličanov je, da je vera v konfesionalni obliki domena cerkve. »Naj ta predmet torej cerkev poučuje v svojih prostorih,« pravi senior Erniša, »smo pa za to, da se tudi dijaki v srednjih šolah pri drugih predmetih čimbolj seznanijo z verstvi sveta.« DEJAN FUJS ■ VESTNIK , 3. februar 2000 AKTUALNO DOMA 3 Knjižnico bomo gradili poleti Soboški župan se je odločil, da bo mestna občina vložila največ V proračunu tudi denar za ceste in ekonomsko šolo e je pred sprejetjem državnega proračuna soboški župan Anton Slavic negodoval zaradi Trofenikovega amandmaja in zaradi petih odstotkov, ki naj bi jih občini odvzela država, je bil tokrat z rezultatom proračunskih razprav v slovenskem parlamentu skoraj zadovoljen. Javnost je tako bila že drugič deležna tiskovne konference, ki jo je sklical soboški župan Anton Slavic in ki je bila povezana z državnim proračunom. Tokrat je na tiskovni konferenci spregovoril tudi poslanec državnega zbora Andrej Gerenečer. Od Andreja Gerenčerja smo še enkrat slišali, da denarja s posebne proračunske postavke za soboško bolnišnico ne bo, zato pa bosta 235 milijonov tolarjev zagotovila Ministrstvo za zdravstvo iz naslova investicij in amortizacije ter Minstrstvo za finance iz prerazporeditev z Ministrstva za kmetijstvo. Povedali so tudi, daje Andrej Gerenčer od amandmaja za sredstva za soboško knjižnico odstopil, saj so mu v okviru sredstev Ministrstva za kulturo zagotovili 150 milijonov tolarjev. Država se je že lani obvezala, da bo prispevala polovico denarja' za gradnjo knjižnice, pomurske občine pa naj bi prispevale drugo polovico. Soboški župan se je odločil, da bo mestna občina vložila največ, kar 25 odstotkov potrebnih financ, preostalo pa naj bi dodale še druge občine. Zaenkrat sta se na njegovo potezo odzvali le občini Moravske Toplice, ki je dala predlogu zeleno luč, in občina Gornja Radgona, kije želela podrobnejšo predstavitev projekta, medtem ko sta občini Grad in Križevci pri Ljutomeru sporočili, da ne moreta sodelovati .zaradi pomanjkanja sredstev. Če bo vse po sreči, bodo knjižnico začeli graditi v poletnih mesecih. Izvedeli smo tudi, da se v Murski Soboti obetajo prvi koraki pri gradnji ekonomske šole. Za izde- । lavo projekta bo iz državnega proračuna namenjenih 25 milijonov. Že v prejšnji številki smo pisali, da se je v proračunu našel tudi denar za gradnjo in obnovo nekaterih pomurskih cest. Rok za odločitev o zunajnivojskem križanju železnice in ceste v Murski Soboti je podaljšan, saj se je minister za promet in zveze Anton Bergauer mudil v tujini. Variante so že izdelane, zanje je država prispevala 50 milijonov tolarjev, 100 dodatnih milijonov pa naj bi šlo še za izvedbo. Soboški župan z višino tega zneska ni zadovoljen. Vladaje na eni zadnjih sej sprejela tudi sklep o navezavi mesta Murska Sobota na avtocestno omrežje, v proračunu pa se bo našel denar za preplastitev petanjskih mostov. DEJAN FUJSI Na predvečer kulturnega praznika, v ponedeljek ob 20.00, bodo v grajski dvorani v Murski Soboti podelili občinske na- grade in priznanja za dosežke v kulturi. Nagrado za življenjsko delo bo dobil prevajalec, pisec slovarjev in urednik Jože Hradil, plaketo za pomembne dosežke v kulturi pa Feri Lainšček in Srečko Merklin, ki sta pripravila akademijo ob 80. obletnici priključitve Prekmurja Sloveniji. Priznanje mestne občine bosta dobila tudi Pihalna godba Bakovci in romsko društvo Romani Union. DF Denar za porodnišnico Dogovor še brez korenin Vodstvo murskosoboške bolnišnice bo moralo osvežiti vsa poznanstva Dogovor o zagotavljanju 235 milijonov javnih sredstev za gradnjo murskosoboške prorodnišnice so podpisali finančni minister Mitja Gaspari, kmetijski minister Ciril Smrkolj, vodja poslanske skupine SLS Franc Zagožen ter pomurska poslanca Ciril Pucko in Andrej Gerenčer, v njem pa piše, da bo 153 milijonov tolarjev zagotovilo ministrstvo za zdravstvo, in sicer iz dveh virov, sredstev za investicije ter združenih amortizacijskih sredstev, 83 milijonov pa bo zagotovljenih s prerazporeditvijo sredstev med kmetijskim ministrstvom in ministrstvom za zdravstvo. iz zdravstvenih centrov se lahko kaj hitro primeri, da bo sklenjeni dogovor »padel«. Skratka, dogovor še ni vse, predvsem pa ga bo potrebno Pamflet Zdaj vem, da je meja z Evropo v Gederovcih oz. Sicheldorfu (da ne rečem Žetincih). Tega, kar se je zgodilo prejšnji teden našemu sodelavcu, ne bi privoščil nobenemu od vas, dragi bralci. Fant se je po službeni dolžnosti želel odpeljati v avstrijsko Radgono. Na naši strani meje - vse v redu, toda na avstrijski se je začelo. Po - seveda - standardnem računalniškem preverjanju potnega lista so njegov avto postavili vstran. In potem se je začel enoinpolurni pregled, kaj pregled, malo je manjkalo, pa bi ga slekli do golega. Na postaji se je moral z razširjenimi rokami in nogami postaviti ob zid - čisto tako kot v ameriških policijskih filmih. »Takrat sem se zavedel, da mislijo smrtno resno in požrl cmok v grlu,« mi je pripovedoval naslednji dan. Pregledali pa so res vse, vse, vse, vse. Celotni avto, odprli vse glasbene kasete in zgoščenke, cigaretne škatle, vrečke z žvečilnim gumijem, trikotnik, vse škatle fotografskega filma, vse, kar je imel v žepih, za- Lekadol-domnevna droga za avstrijske carinike taknilo pa se je pri tabletah lekadol, ki jih je imel s sabo zaradi bolečin v želodcu. »Kaj je to?« so vprašali avstrijski cariniki, in on jim je poskušal v nemščini nekako pojasniti. Toda ostali so nejeverni, ker slovenska in avstrijska stran še nimata dokončno oblikovane računalniške mreže o zdravilih, tako da lekadola v avstrijskih računalnikih za zdaj še ni. Tako so po analizi na postaji poklicali na pomoč celo eksperta zdravnika, ki je potrdil, da ne gre za nikakršno drogo. »Imel sem občutek, da so bili kar precej razočarani, ker niso našli ničesar obremenjujočega,« meni naš sodelavec, katerega edina »krivda« poleg mladosti je nekoliko nenavadna pričeska. Ampak zato človek še ni kriminalec. »Ves čas so se do mene vedli osorno in me na koncu odslovili brez kakršnegakoli opravičila ali razlage. Največja ironija pa je, da nekatere carinike poznam na videz in tudi oni poznajo mene, saj grem večkrat po nakupih prek meje.« Toda tako kot njemu - sicer ne v tako drastični obliki - se godi marsikateremu našemu občanu, čeprav ima avto z registracijo MS in je vsakomur jasno, da gre po nakupih ali na izlet v bližnjo (oz. po tem dogodku vse bolj oddaljeno) Avstrijo. Vem, vem, to je njihova dolžnost in bla bla bla, toda: ali ste vi že videli, da bi naši cariniki tako »razmetali« kakšnega Avstrijca? In če natančneje pogledate: avstrijski cariniki pregledujejo Slovence, slovenski Hrvate, hrvaški pa Srbe in Makedonce. Kako se že pravi temu z eno besedo? TOMO KOLEŠ ■ Pomurska poslanca Andrej Gerenčer in Ciril Pucko sta se o slednjih virih za financiranje porodnišnice dogovarjala potem, ko je bilo jasno, da bo ob uravnoteževanju proračuna na odboru za finance in monetarno politiko proračunska postavka murskosoboške porodnišnice izpadla. Projekt murskosoboške porodnišnice torej le ni povsem izvi- sel iz letošnjega proračunskega financiranja, vendar pa vzporedna pot, za katero so se dogovorili podpisniki dogovora, še zdaleč ni tako trdna kot bi bila jasna proračunska postavka. Ne gre za to, da bi podpisnikom vnaprej očitali, da so podpisovali s figo v žepu, ampak glede na močne vetrove, ki vejejo na področju investicij v zdravstvu, z zelo močnimi sunki Za novince srednjih šol v Pomurju skoraj vse po starem Panonkino gnezdo 20. januarja je v časopisu Vestnik odgovorni urednik g. Janez Votek v komentarju z naslovom Let nad Panonkinim gnezdom med drugim zapisal, da naj bi gospod Banko na policiji v Murski Soboti prijavil nepravilnosti v podjetju Pa-nonka, da pa policija (oziroma kriminalistični uradnik) na to ni reagirala. Kot direktor Policijske uprave sem zahteval poročilo o ukrepih glede gornjih navedb. Ugotovil sem, da je kriminalistična služba Policijske uprave Murska Sobota navedbe gospoda Bankoja preverila in o ugotovitvah s poročilom obvestila državno tožilstvo v Murski Soboti. V želji po objektivnem obveščanju javnosti o delu policije, in da bi se izognili objavam nepreverjenih podatkov sem vam še naprej pripravljen odgovarjati na zastavljena vprašanja tako kot do sedaj. Največ gimnazijskih oddelkov Na Srednji poklicni in tehniški šoli M. Sobota bi radi vpisali 13 prvih razredov e dni se je začel tudi »lov« na vpisna mesta v srednjih šolah v šolskem letu 2000/2001. V nekatere programe bo potrebno kar dobro »ciljati«, to je zbrati kar največ točk, v večini primerov pa se bo mogoče uvrstiti v finale brez posebnega napora. V pomurski regiji, ki jo šolsko ministrstvo tako obravnava predvsem zaradi statističnega pregleda, enako je z navajanjem drugih slovenskih regij, saj formalnopravno ne obstajajo, bo na voljo celo veliko več prostih mest, kot je vsakoletni »priliv« novincev, ki znaša okrog 1.250 kandidatov. Gre namreč za razpis 51 oddelkov in najmanj 1.530 mest. Glede programov je skoraj vse po starem, le za en oddelek je po- večana ponudba za program ekonomski tehnik na Ekonomski šoli M. Sobota, zato pa ne bo vpisa v program upravni tehnik, prav tako bo za en oddelek več mest kot lani v programu elektrikar za poklic elektronik na Srednji poklicni in tehniški šoli M. Sobota, kjer pa letos niso razpisali dveh ločenih programov izobraževanja po dualnem sistemu (vajenstvo), ampak skupen oddelek za zidarje in tesarje. Na omenjeni šoli so razpisali 13 različnih oddelkov. Številčno največ pa je ponujenih gimnazijskih oddelkov, in sicer 6 na Gimnaziji Murska Sobota (eden je športni), 3 na Gimnaziji Franca Miklošiča Ljutomer in 1 dvojezični na Srednji dvojezični šoli Lendava. 11. in 12. januarja bodo imeli na vseh srednjih šolah informativna dneva, prijave za vpis pa bodo sprejemali do 6. marca 2000. Osnovnošolci in njihovi starši bi se prav gotovo lažje odločili, če bi imeli tudi informacijo o smernicah gospodarskega razvoja v Pomurju in v Sloveniji, saj bi se tako lahko ozirali tudi na kadrovske potrebe - deficitarni in suficitarni poklici - po končanem izobraževanju. Žal pa je to dandanes ukoremmti v dokumentih ministrstva za zdravstvo. Vodstvo murskosoboške bolnišnice bo moralo osvežiti vsa poznanstva in naoljiti vse vzvode moči, da bo murskosoboška porodnišnica uvrščena v načrt investicij v zdravstvu v letu dva tisoč. Pripravili ga bodo še ta mesec. Ko bo to črno na belem in ko bomo imeli v rokah čistopis proračuna, kjer bodo morale biti razpoznavne tudi dogovorjene vsebine, potem bomo vedeli, da se lahko začne zares, sredstva pa bodo zavezujoča za vodstvo bolnišnice, ki bo na primeru porodnišnice preizkusilo svoje spretnosti pri izpeljavi postopkov za začetek gradnje hitreje od hitrega, da denar ne bi ostal na »lage-rju«. MHi velika uganka. J. GRAJ ■ ALEKSANDER JEVŠEK DIREKTOR POLICIJSKE UPRAVE MURSKA SOBOTA I Mi OBlMBiL JV f&fD/ MABDA QAtr^f 2 A TEBE DE -FE Voznice in vozniki! Pokličite 37 710 za rubriko »Vaše najdražje fotografije« /1441/ Radio Murski val 94,6 Mhz 4 LOKALNA SCENA 3. februar 2000, MK Vsi iz pokrajine v Ormožu Mučna pot do posojila za študij V pomurski regiji je bilo 123 vlog akor so se številni študenti oziroma njihovi starši razveselili javnega razpisa za posojilo za študij, ki ga je oktobra objavil Zavod R Slovenije za zaposlovanje, tako jih je bilo nemalo razočaranih oz. nejevoljnih, kaj vse so morali storiti, da so res lahko sklenili posojilno pogodbo z banko koncesionarko. Najprej so morali »premagati« birokratske zahteve glede zbiranja potrebne dokumentacije, ki sojo morali predložiti k vlogi -dokazila o bruto dohodkih in potrdilo matične službe o družinskih članih, potrdilo o državljanstvu, potrdilo o vpisu, potrdilo o katastrskem dohodku idr. Sledila je še hujša pot, preden so lahko vstopili čez bančni prag. Vsi iz naše pokrajine - prošnje je vložilo 123 kandidatov in skoraj vsem so izdali pozitivne rešitve -, ki so se odločili za Novo ljubljansko banko, d. d., Ljubljana, so imeli najbližjo možnost v Ormožu, kjer je ekspozitura NLB. Tam so želeli, da jim kandidati pošljejo ali prinesejo vso potrebno dokumentacijo vnaprej, da so lahko pripravili pogodbo, ki jo je bilo potrebno podpisati. Najprej se je zataknilo pri določenih originalnih obrazcih, ki so bili potrebni (izjavi dveh kreditno sposobnih porokov, če so se želeli izogniti plačilu zavarovalnine, bančni izpis prejemkov zadnjih šestih mesecev za poroka). Kje jih dobiti? Mar naj bi se vsi peljali po to v Ormož? Na srečo so nekateri zvedeli, da jih lahko dobijo tudi v Murski Soboti, kjer prodajajo avtomobile znamke Daewoo (Flamin MS), kjer so strankam prijazno ustregli. V banki pa so zahtevali še potrdila o davčnih številkah, potrdila o državljanstvih in seveda osebne dokumente. Vse skupaj je bilo tako »hudo«, kot če bi šlo za velike vsote posojil, ne pa recimo za 20.000 do 30.000 tolarjev mesečnih zneskov med študijem. Vse to je bilo zares mučno! J. G. ■ Kak je inda bilou ? V polni dvorani vaškega doma v Dokležovju je bila zanimiva prireditev pod naslovom »Kak je nekda fajn bilou«. Člani društva prijateljev mladine so v avtentičnih domačih oblačilih prikazali nekdanje običaje in navade. Dobro izpeljana prireditev pod režijskim vodstvom Marije Zver je potrdila nujnost sožitja med mladimi in starejšimi. Obiskovalci so zbrane prostovoljne prispevke namenili za gradnjo soboške porodnišnice. 12. februarja bodo nastopili še v osnovnih šolah Krog in Puconci. M. JERŠE, foto: M. ZVER rvi zametki knjižnice v Murski Soboti segajo že v obdobje pred drugo svetovno vojno, leta 1946 je začela delovati Ljudska knjižnica, deset let pozneje so ustanovili še Študijsko knjižnico in obe so v začetku 70. let združili v Pokrajinsko in študijsko knjižnico (PISK). Studijska knjižnica je začela delovati v vili predvojnega župana Geze Hartnerja, katere lastnik je zdaj občina in kjer je urejen eden od treh oddelkov - študijski. K Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota Težave bodo rešili le z gradnjo novega objekta Iz vseh pomurskih občin prihaja več kot 15.000 članov K PISK se danes ponaša z več kot 270.000 enotami strokovno obdelanega gradiva v študijskem, mladinskem in splošnoizobraževalnem oddelku. V študijskem oddelku hranijo predvsem strokovno in študijsko gradivo, periodični tisk, kartografsko gradivo in drobni tisk. Najbolj ponosni so na domoznansko zbirko, ki je po besedah ravnatelja PIŠK-a Jožeta Vogrinca tudi ena redkih tako bogatih, saj vsebuje gradivo od prve polovice 18. st. dalje. V to zbirko uvrstijo gradivo, če je av- je gradivo vsebinsko vezano na našo pokrajino. V gradu delujeta mladinski oddelek, kjer izposojajo gradivo za predšolske in osnovnošolske otroke, in splošnoizobraževalni oddelek, ki hrani predvsem leposlovje in poljudnoznanstveno literaturo za odrasle. Poleg treh oddelkov imajo že pet let potujočo knjižnico (biblio-bus), ki izposoja gradivo po večini krajev nekdanje soboške občine in v občini Kobilje. Po besedah ravnatelja je PIŠK ena večjih splošnoizobraževalnih knjižnic v Posvet o lokalni samoupravi Škarje in platno v občinskih rokah! Na pobudo pomurskih županov je bilo v hotelu Diana v Murski Soboti delovno srečanje, ki ga je organizirala vladna služba za lokalno samoupravo navzočnosti ministra za lokalno samoupravo Boža Grafenauerja in predstavnikov posameznih ministrstev so obravnavali vr- ‘ sto aktualnih vprašanj, predvsem pa uresničevanje zakona o financiranju občin, izračun primerne porabe, investicije na področju komunalne infrastrukture, uresničevanje skladnega regionalnega razvoja ter sodelovanje med upravnimi enotami in občinami. V času od novembra 1999 do januarja 2000 so predstavniki vladne službe za lokalno samoupravo na pogovore v pomurskih občinah pritegnili tudi predstavnike ministrstev za finance, za delo, družino in socialne zadeve, za okolje in prostor, kmetijstvo, ekonomske odnose in razvoj ter za notranje zadeve. Osnovni namen t. i. strokovno-svetovalnih obiskov, v katere bodo postopno zajeli vse slovenske občine, je seznanitev s konkretnimi razmerami ter izmenjava mnenj in izkušenj. Splošne ugotovitve delovnih skupin, ki so obiskale vseh 26 pomurskih občin, kažejo, da se marsikje še vedno ukvarjajo s pomanjkljivo kadrovsko sestavo občinskih uprav, saj občine v mnogih primerih nimajo imenovanih tajnikov, pa še ti marsikje nimajo ustrezne izobrazbe. Pomurske občine prav tako niso imune pred visoko stopnjo brezposelnosti, k čemur prispevajo tudi velike razlike med občinami (od 5 do 20 odstotkov). Kot poseben problem so omenili še vedno neenoten odnos upravnih enot do občin v regiji. V ospredje postavljajo problematiko spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč in s tem povezane možnosti razvoja v novih občinskih središčih. Zelo razdrobljena pa sta tudi oskrba z mi je na desetem mestu. Je tudi ena redkih knjižnic, ki dobi zastonj po en izvod vsega, kar je tiskano v Sloveniji. Podatki so vsekakor zgovorni, vendar se kljub vsemu že dolgo srečujejo z obremenjujočo težavo. Prostorska stiska onemogoča normalen potek dela, delovanje celotnega PIŠK-a pa poteka kar na treh lokacijah. Začeli so razmišljati o gradnji novega objekta, kjer naj bi določen finančni delež prispevale tudi vse pomurske občine, saj so člani PIŠK-a prav iz vsake občine. Do konca leta 1999 so našteli več kot 15.000 vpisanih članov, od tega je največ študentov in odraslih. Iz podatkov je tudi razvidno, da se vsako leto zelo povečujejo obiski v knjižnici, s tem vodo in nadzor njene kakovosti. »Kljub vsemu je. stanje v Pomurju relativno dobro, čeprav so nekatere občine zaživele na novo in šele uveljavljamo nov sistem lokalne samouprave. Pri tem je vladna služba za lokalno samoupravo nekak most med občinami in posameznimi ministrstvi,« je med drugim povedal minister za lokalno samoupravo Božo Grafenaur. Hkrati se je obregnil ob župane, rekoč, da je kljub zagotovilom, češ da bodo pravočasno odpravili problem delitvenih bilanc, razočaran. »Za to, da ni sprejet cel kup delitvenih bilanc, ni kriva zakonodaja, kajti škarje Območni odbor ZB Ljutomer Ničesar ne prepuščajo naključju! Priprave na zaznamovanje 55. obletnice zmage na fašizmom - Osrednja proslava bo ob spomeniku Triglav v Ljutomeru, kamor naj bi vrnili staro ploščo rogram praznovanja 55. obletnice zmage nad nacifašizmom, ki bo imelo letos svetovne razsežnosti, je bila osrednja točka ponedeljkovega sestanka območnega in nadzornega odbora ZZB NOB Ljutomer. Že na prejšnjem sestanku so se dogovorili, da bo osrednja pomurska proslava ob tem pomembnem jubileju v Murski Soboti. Prireditev - pripravljalni odbor izposoja. Gradnja novih prostorov je zato nujno potrebna in še kako dobrodošla. To je očitno že ob obisku posameznih oddelkov, kjer je prehod med prepolnimi policami knjig že zelo otežen, v študijskem oddelku pa sploh ni prostega pristopa do gradiva, kar otežuje delo tamkajšnjim zaposlenim. Obstoj in razvoj PIŠK-a je za celotno Pomurje izrednega pomena, saj skrbi kot matična knjižnica tudi za razvitost knjižnic in knjižničarstva na našem območju ter svetuje knjižnicam pri strokovnem delu. Tukaj so tudi gradiva, ki jih v manjših knjižnicah nimajo, prav tako pa je PIŠK v veliko pomoč študentom, saj dobijo študijska gradiva, ki so v Mariboru in Ljubljani zasedena že več mesecev vnaprej. in platno so v občinskih rokah. Če tega niste zmožni narediti, je izhod arbitraža, v skrajnem primeru pa ostaja upravno sodišče. Žal pa nobeno reševanje sporov na sodišču ne more nadomestiti ustreznega sporazuma. Zdaj, ko začenjamo z regijskim povezovanjem, k čemur naj bi pripomogel tudi zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, ni dobro, da niste razrešili drugih vprašanj. Kako se boste pogovarjali o pokrajinah, če se ne morete zmeniti glede drobnarij okrog delitve premoženja?« Banalni primer je iz občine Moravske Toplice, kjer jih moti, da morajo v tem znanem turističnem kraju za vsako poroko dobiti odločbo soboške upravne enote, ki naj bi pokazala tudi večjo prožnost pri določanju časa sklenitve zakonske zveze, saj bi se marsikdo rad poročil vodi soboški župan Anton Slavic - bo tik pred 27. aprilom, dnevom upora proti okupatorju, povezali pa jo bodo tudi z obletnico ustanovitve zadnje brigade v NOB, Prekmurske brigade. Ker bo prireditev širšega regijskega pomena, se bodo vanjo vključili tudi, ljutomerski borci. Ti nameravajo tudi v Ljutomeru organizirati večjo proslavo, zato so ustanovili osrednji odbor, v katerem so predstavniki borčevske organizacije, občin Ljutomer, Veržej, Križevci in Razkrižje, Zavoda za kulturo in izobraževanje. Zveze kulturnih društev Ljutomer in Zgodovinskega društva Ljutomer. Prireditv bo potekala ob spomeniku Triglav v Ljutomeru, kjer bodo simbolično zamenjali zdajšnjo sporno napisno ploščo, posvečeno tudi žrtvam povojnih Na kratko Stogovci Stogovska OŠ se tudi tokrat ni izneverila tradiciji in je pripravila šolo v naravi. Tudi tokrat je bila njihova postojanka prečudovita okolica Ribniške koče na Pohorju. Srečko Cvetko, učitelj športne vzgoje, in njegova sodelavka Dragica Vereš sta tista, ki vsako leto vlagata napore, da bi učenci imeli možnost učenja smučanja in učenja v naravi nasploh. Starši z veseljem podpirajo njegovo delo in mu zaupajo otroke tistih nekaj dni v varstvo. Vsi otroci, ki so bili v šoli v naravi, so se naučili smučanja. Srečko pa že razmišlja o poletni šoli v naravi, ki bo septembra v Čateških toplicah. (B. Ma.) Lendava Ponosni na svojo nogometno tradicijo in preteklost, predvsem pa na sezono 1946/47, ko so Naftaši predstavljali slovenski nogomet v I. zvezni nogometni ligi takratne Jugoslavije, se Lendavčani težko sprijaznijo s sedanjo realnostjo kluba. No, v letu, ko praznuje Nafta 65 let, lendavski nogomet pa blizu 80 let igranja, bodo dobili za “darilo” preobleko mestnega stadiona. Zvesti simpatizerji Nafte upajo, da bodo prišli boljši časi JA I 4 n/Arrnmatl! vrni! olzAT/dC (Ih RrV ) zunaj uradnih ur, ki so predpisane. V tej zvezi je beltinski župan Jožef Kavaš pripomnil, daje nerazumljivo, zakaj se morajo zakonske zveze sklepati zgolj v uradnih prostorih matičnega urada. To bi se lahko po njegovem zgodilo tudi pod stoletnim hrastom, če je pač takšna volja zakoncev. Ni ga mogel prepričati niti izgovor, da država zunaj uradnih prostorov ne more zagotoviti doslednega spoštovanja zakonskih predpisov. Mnogim pomurskim županom se je zdelo nerazumljivo, da država nima urejenega registra prebivalstva. Ob tem je župan občine Rogašovci Janko Halb opozoril na »nesrečno« registriranje kandidacijskih list. Hudoval se je, da morajo ljudje ob lokalnih volitvah potovati kar 30 kilometrov daleč do uradnega mesta, namesto da bi uradna oseba na sedežu občine preverila in registrirala ustrezne podatke. Medtem pa seje župan občine Dobrovnik Marjan Kardinar zavzel za ponovno vzpostavitev policijskih postaj namesto zdajšnjih pisarn. Omenjen je bil tudi črenšovski primer perečega urejanja infrastrukture v romskem naselju. Dogovorjeno je, da bodo ob pomoči vladne službe za lokalno samoupravo v desetih dneh vzpostavili stik z ministrstvoma za okolje in kmetijstvo ter ugotovili, kakšne so spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč. MILAN JERŠEi pobojev, s staro, odstranjeno pred šestimi leti. V razpravi so se dogovorili za vrsto akcij, ki naj prispevajo k čim večji udeležbi borcev, njihovih svojcev in občanov na omenjenih slavjih. Na koncu seje je bil govor še o pridobivanju sponzorjev in donatorjev za ustanovo Franca Rozmana - Staneta. Gre za neodvisno in samostojno nepridobitno humanitarno fundacijo, poimenovano po legendarnem partizanskem komandantu. Z zbranim denarjem bodo pomagali socialno in zdravstveno ogroženim borcem in udeležencem NOB ter drugim veteranom, vojnim invalidom in invalidom vojn, ki so zašli v hujše socialne stiske. Hkrati gre tudi za dejavnosti in programe, ki prispevajo k ohranjanju vrednot uporništva in obrambe domovine. Denar bodo namenili krajevnim organizacijam ZB. MILAN JERŠEI 3. februar 2000 LOKALNA SCENA 5 NK w MB MIR, Dolgovaške Gorice Blizu neba, a za hrbtom boga tudi dobila, zaenkrat ne ve še nihče, niti tega, kako in kdo ga bo izterjal. Z denarjem, ki so ga do sedaj zbrali s samoprispevkom, pa si tudi ne morejo kaj dosti pomagati. Vas ima okoli šestdeset zaposlenih, vendar jih prispevek plačuje le okoli dvajset, dohodki preostalih pa so pod socialnim pragom. Izkazalo se je tudi, da ne morejo kaj dosti pričakovati Komentar Na kažipotu piše le Lendavske Gorice olgovaške Gorice je mogoče najti na vsakem natančnejšem zemljevidu, toda oznake, ki bi obiskovalca usmerila v ta kraj, ni ne z leve in ne desne strani. Na kažipotu v križišču piše le Lendavske Gorice, pa če se boste podali gor z lendavskega konca ali iz Dolge vasi. Sto domačij z nekaj več kot dvesto dvajsetimi prebivalci resda ni številka velikega formata ne za občino in še manj za regijo ali državo, toda domačini, kolikor jih še vztraja, si želijo, da bi bili vredni vsaj tega, da bi označili pot do njih ter jim postavili krajevni napis. Lepo je tam gor pri njih, kjer se gričevje, posajeno z goricami in vinskimi kletmi, stika z nebom. Pogled, osvobojen ovir, se sprehaja po daljavi in nemir se spočije v tihosti goric in bližnjega Redičkega gozda. Dolgovaške gorice ležijo na čudovitem košču sveta, a tako, kot so bogate po naravnih lepotah, tako so revne po dobrinah, ki določajo razvitost kraja. Od prelestnega sveta pa se, čeprav je ta tako blizu nebu, ne da živeti. Lepota je zgoraj, denar in moč pa tam spodaj, v dolini. Zato so poklicali novinarko, da bi ji spregovorili o občutkih prikrajšanosti, odrinjenosti ter ji razkrili svojo nemoč v prizadevanjih, da bi vendarle dobili tisto, kar je v dolini samoumevna dobrina za življenje. Nič drugega si ne želijo, kot to, da bi na novo asfaltirali sedem kilometrov cest, da bi jim svetila ulična razsvetljava in da bi štirinajst prosilcev v vasi končno dobilo telefon. Vsi njihovi poizkusi in prošnje so se izjalovile, krajevni in občinski veljaki pa so jih vedno znova odpravljali s praznimi obljubami. Pred tremi leti so se odločili, da si bodo s samoprispevkom pomagali sami, računajoč, da bo Bosta občini Križevci pri Ljutomeru in Veržej našli skupni jezik? za razvoj kraja primaknilo tudi okoli petsto zunanjih lastnikov, »vikendašev«. Toda ti so se pritožili, sodišče pa je lansko jesen dokončno razsodilo, da so ga dolžni plačevati tudi oni. Kdaj bo krajevna skupnost Gorice pri Lendavi, v katero spadajo tudi Dolgovaške Gorice, ta denar od dveh tamkajšnjih obrtnikov, na žalost pa na njihovem koncu nima goric ali vinske klet kak pomemben mož, ki bi se znal na pravem mestu potegovati zanje. Potem so načeli tudi vprašanje delitve rente za smetišče, ki ga krajevna skupnost Dolga vas pobira od občin, od koder dovažajo smeti, kajti del zemljišča, kjer je smetišče, pripada tudi Dolgo-vaškim Goricam. Toda na sklica- Kako do asfaltne ceste? Zatika se pri zagotavljanju deležev za modernizacijo P Z nastankom novih občin so le-te prevzele tudi obveznost za vzdrževanje in modernizacijo večine cest na svojem območju. Zlasti za podeželske občine, kjer so viri za polnitev občinskega proračuna skromni, je skrb za prometno infrastrukturo pomembno breme in v teh občinah zato dobršen del občinskega proračuna na- menjajo urejanju komunalne problematike. V občini Križevci pri Ljutomeru so v lanskem letu precejšnja sredstva namenili za modernizacijo cest. Tako jim je uspelo z asfaltom povezati posamezne kraje v občini pa tudi občino s sosednjimi občinami. S programom modernizacije občinskih in krajevnih cest bodo nadaljevali tudi letos, pri realizaciji posameznih projektov pa bodo sodelovali tudi s sosednjimi občinami. Ta hip potekajo aktivnosti za modernizacijo dveh odsekov cest, ki povezujeta krajane v ve-ržejski in križevski občini. Najtrši oreh bo prav gotovo cesta Veržej-Bunčani-Stara Nova vas, saj bo potrebno asfaltno prevleko položiti na 2.900 metrih. Omenjeno cesto naj bi družno uredili križevska in veržejska občina, vendar se je zataknilo pri zagotavljanju sredstev za njeno modernizacijo. Za ureditev ceste so zlasti zainteresirani občani veržejske občine, saj predstavlja bližnjico do priključka na prihodnjo avtocesto, vendar teče po ozemlju njihove občine le kakšnih 200 metrov omenjene ceste. Križevčani modernizacijo prav tako podpirajo, vendar niso pripravljeni prispevati sredstev za cesto, ki poteka v njihovi občini, saj ta zanje ni posebnega pomena. O teh vprašanjih sta že razpravljala oba občinska sveta in veržejska občina je celo predlagala, da bo za modernizacijo ceste prispevala 40 odstotkov potrebnih sredstev, 60 odstotkov nudili v razpravo in sprejem svetnikom v križevski občini, naj bi občina Veržej za cesto zagotovila 45 odstotkov potrebnih sredstev, 55 odstotkov pa bi odpadlo na križevsko občino. Križevski svetniki bodo o tem sporazumu razpravljali na današnji seji in njihov župan Mavrič je prepričan, da bodo uspeli najti ustrezno rešitev. Če bo projekt propadel, bodo ostali tudi brez sredstev iz naslova demografsko ogroženih območij, ki bi jih sicer država namenila za sofinanciranje te ceste. Ob že omenjeni cesti pa sporazum med občinama vključuje tudi modernizacijo 900 metrov Izredni študij VISOKA UPRAVNA ŠOLA LJUBLJANA - Center M. Sobota Prijava za vpis v 1. letnik do 8. 3. 2000 Brez te prijave vpis ne bo možen. Kdo bo zagotovil sredstva za modernizacijo ceste Stara Nova vas-Bunčani-Veržej? Fotografija: JURE ZAUNEKER nem pogovoru na to temo so dobili odgovor, da lahko računajo na delež sofinanciranja tudi s tega naslova, če bodo sami začeli z investicijami. Toda velika žalost je v tem, da z denarjem, ki ga imajo, pa še ta gre skorajda v celoti za zimsko službo in vzdrževanje cest, ne morejo začeti prav ničesar. Ostane jim le, da trkajo na občinska vrata in prosijo. Lani so tako skorajda uspeli. Z občino so se dogovorili, da bodo dvajsetega avgusta začeli z asfaltiranjem kilometra in pol ceste. Toda ko je prišel dan, da bi morali začeti z deli, je prišlo sporočilo, da naj z deli ne začenjajo, ker je v ta namen na voljo le 240 tisoč tolarjev. Dolgovaščani so že siti starih in novih obljub, zato bodo začeli postavljati zahteve - županu in občini, da jim do marca odmeri denar, potreben za dva kilometra asfaltne prevleke, pričakujejo pa tudi, da občina krajevni skupnosti poravna svoje obveznosti. Če jih bodo tudi tokrat odpravili z obljubami, bodo premislili o tem, na katero točko bodo pritisnili in kdo jih bo pri tem lahko podprl. MHB pa naj bi zagotovila občina Križevci. Svetniki slednje se s takšnim predlogom niso strinjali, saj so bili pripravljeni prispevati le 40 odstotkov sredstev. Dogovarjanja se s tem seveda niso končala, veržejski svetniki pa so pooblastili župana Legena, da nadaljuje usklajevanja. Po novem sporazumu, ki so ga po- ceste od Banovec do križišča s cesto Križevci-Veržej. Tudi ta cesta je v glavnem na območju občine Križevci, vendar je veržejska občina zanjo pripravljena zagotoviti enak delež sredstev kot za cesto Veržej-Bunča-ni-Stara Nova vas. LUDVIK KOVAČ ■ I Za ta četrtek in petek je sklicana v Lju-I bljani seja slovensko-madžarske komisije za I manjšine, ki spremlja v prvi vrsti uresniče-I vanje skupnega Sporazuma o zagotavljanju posebnih pravic slovenske narodnostne skupnosti na Madžarskem in pripadnikov madžarske narodnosti v Sloveniji. Med aktivnimi soustvarjalci in poznavalci narodnostnega dogajanja je prav gotovo tudi urednica časopisa Slovencev na Madžarskem Porabje Marijana Sukič. Po njenem mnenju se, na primer, »niti za las ni premaknila zadeva novega mejnega prehoda med Verico in Čepinci«. Spet pa je dana obljuba madžarskega državnega sekretarja v zunanjem ministrstvu, da bodo ta prehod odprli letos. Na madžarski strani pa žal ni videti, da bi prekategorizirali meddržavni mejni prehod Hitrejše reševanje problemov Martinje - Gornji Senik v mednarodnega, kajti »pogoji, pod katerimi delajo mejne službe na tem prehodu (zabojnik brez primernih sanitarij), niso primerni niti za meddržavni prehod, ne da bi jih razkazovali Evropi, če bi prehod prekvalificirali v mednarodnega«. Porabske občine imajo velike probleme s financiranjem narodnostnih šol na svojem območju (Gornji Senik, Števanovci, Saka lovci), kajti kriterij (normativ) je število učencev, to pa je povsod zelo skromno. Pričakovati je torej, da se bo mešana komisija zavzela za to, da bi skrb za financiranje teh šol v celoti prevzela država. Od madžarske strani se tudi pričakuje, da bo čimprej zagotovila svoj delež sredstev za redno delovanje slovenskega radijskega programa v Monoštru/Szentgotthdrdu. Med »potrebami« pripadnikov madžarske narodnosti v Sloveniji (Prekmurju) pa so imenovanje častnega madžarskega konzula v Lendavi, namestitev lektorja za madžarski jezik za dvojezično šolstvo v Prekmurju, dograditev kulturnega doma v Lendavi idr. J. G. I Visoko šolstvo Največ mest doslej adnji januarski dan je tudi uradno začel veljati razpis, bil je natisnjen že nekaj dni prej, za vpis v višje strokovno izobraževanje v študijskem letu 2000/2001. Tako je znana celovita ponudba mest za prihodnje študente na obeh slovenskih univerzah ter na visokih in višjih šolah. Kdor je nekoliko podrobneje »predelal« razpisno gradivo, je med drugim lahko ugotovil, da je Univerza v Mariboru razširila svojo ponudbo (v primerjavi z letom poprej) z eno novo smerjo in enim novim programom. Tako sta Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko ter Fakulteta za strojništvo pripravili novo smer z naslovom Mehatronika. Pedagoška fakulteta pa je sprejela nov dvopre-dmetni univerzitetni študijski program Računalništvo in ..., ki ga bo mogoče povezovati s katerim koli dvopredmetnim programom na tej fakulteti. S tem bo na zelo racionalen način omogočena pestrejša študijska izbira za več študentov. Pri nekaterih študijskih programih na Univerzi v Ljubljani pa so spremenjeni pogoji za vpis oziroma merila za izbiro ob omejenem vpisu, in sicer tako, da so ugodnejši za kandidate. Tako se bodo lahko vpisovali v program predšolske vzgoje na Pedagoški fakulteti tudi dijaki in dijakinje srednje zdravstvene šole, ocene iz jezika, ki naj bi ga študirali, pa bodo kandidatom prihesle nekaj več točk kot doslej. Ena od pomembnih novosti letošnjega razpisa, o kateri smo v našem tedniku že pisali, pa so tudi tri nove višje strokovne šole v Murski Soboti, Celju in Brežicah z izobraževalnim programom komercialist. Omenjeni program bo na našem koncu izvajala Srednja ekonomska šola M. Sobota, število razpisanih mest pa je po 70 za mladino in odrasle. Skupno število vpisnih mest v Sloveniji je 22908 - 14.778 za redni in 8.130 za izredni študij -, kar je največ doslej. J. G. ■ n/lPMORILPTI I I Ob Dravi 3a, tel.: 062 783 828, PAAM AVTO d. o. o. Bodite racionalni - kupujte pametno! slika je simbolična 1500 cm3 + klimatska naprava + servo + centr. zaklep. + el. pomik stekel + letnik2000 KREDITI NA POLOŽNICE ŽE Z OSEBNO IZKAZNICO! DAEWOO MOTOR FINANCE & GOSPODARSTVO 3. februar 2000, VBBII Borza Lansko poslovno leto je bilo za KG Rakičan eno najtežjih Prihod delnic Negotova usoda koruze pivovarne Laško in rast delnic Merkatorja inulo poslovno leto za Kmetijsko gospodarstvo Rakičan ni bilo ugodno in je bilo eno najslabših v zadnjih letih. Izpad so zabeležili v vseh treh osnovnih proizvodnjah, saj so bili zaradi neugodnega vremena pridelki v poljedelstvu manjši za petino, in to se je posledično poznalo tudi v proizvodnji tovarne močnih krmil, izpad prihodka pa so zaradi cenovnih neskladij pol leta beležili tudi v prašičereji. Čeprav dokončne črte pod lanskim poslovanjem še niso potegnili, upajo, da bodo leto 1999 navkljub vsemu sklenili s pozitivnim finančnim rezultatom. Lani so zabeležili izpad v vseh treh glavnih proizvodnjah minulih petih dneh trgovanja na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev se tečaji v povprečju niso bistveno spremenili, kljub temu je bilo na rednem trgu več negativnega, na prostem trgu pa nekoliko več pozitivnega nakupnega trgovanja. Največ pozornosti je vzbudila ponovno delnica Merkatorja, ki se še naprej draži, hkrati pa je prispela v torek v kotacijo delnica Pivovarne Laško, ki je bila ta dan tudi najprometnejša delnica, njen tečaj trenutno znaša 5.634 tolarjev. V teh petih dneh je bilo v vseh kotacijah za 4,4 milijarde tolarjev prometa, od tega je bilo realizirano 2,2 milijarde v svežnjih, med katerimi je bil največji z blagajniškim zapisom z nakupnim bonom 13. izdaje, med delnicami so bili pogostejši z delnicami Merkatorja in Pinusa Rače. Indeks SBI je v primerjavi s prejšnjim torkom nižji za dve desetinki odstotka, vreden je 1.897 točk, v najbolj rdečih številkah je bil prejšnjo sredo, največ pa je pridobil naslednji dan v četrtek. Temu padcu indeksa so najbolj pripomogli zdrsi delnic Leka, Krke in Petrola. Delnica Leka je v tem obdobju cenejša kar za 3 odstotke, tako je ponovno vredna 34.150 tolarjev, delnica Krke je zdrsnila na 27.623. delnica Petrola pa je vredna 24.520 tolarjev. Podobno so se pocenile delnice Emone Obale, Kolinske, Luke in delnice banke SKB. Po rasti sta v ospredju delnici Probanke in Me-rkatorja, prva je porasla na več kot 30.000 tolarjev, druga pa je vredna 16.859 tolarjev, ta je v petih trgovalnih dneh ponovno porasla za skoraj 7 %, v tem letu pa za več kot 20 %. Solidno rast so beležile še delnice Interevrope, Etola in BTC-ja, s to zadnjo se trguje pri 16.355 tolarjev. Delnica Radenske je kot že nekaj časa na nivoju 2.130 tolarjev, delnica Moravskih Toplic pa na nivoju 1.373 tolarjev. Na prostem trgu se je med pidi največ trgovalo z delnicami Zlate monete 1, Nacionalne družbe 2 in z delnico Triglava steber L Indeks Pix je porasel za pol odstotka na 1.530 točk. Me temi delnicami je najbolj porasla delnica Kmečke družbe za 5 % na 48,8 tolarja, delnica Infond zlat je poskočila za poldrugi odstotek na 55 tolarjev, za slab odstotek so dražje delnice Nacionalne finančne družbe 1 in Zlate monete 1. Pokojninski boni so še naprej vredni 54 tolarjev. Med delnicami družb je bilo največ zanimanja za delnice Cetisa, Marine Portorož in Gorenja. Med vsemi obveznicami pa je še vedno v ospredju obveznica Slovenskega odškodninskega sklada 2. izdaje, njena vrednost je porasla na 72,3 odstotka od nominalne vrednosti. Na prosti trg bodo vstopile v teh dneh v kotacijo delnice družbe Grad Prestranek, d. d. (GDPR), omenjena družba se ukvarja z revi-tilizacijo in obnovo posestva Prestranek. Vseh delnic družbe je 43.235 z nominalno vrednostjo 8.000 tolarjev, to pomeni, daje višina osnovnega kapitala 345.880.000 tolarjev. BORZNI POSREDNIK IGOR LEBAR ■ Koruza jim je v lanskem letu povzročala največ preglavic, saj jim je zaradi poceni koruze, uvožene iz Madžarske, prinesla izgubo. V kmetijskem gospodarstvu so imeli lani koruzo na 1.500 hektarjih, ob nizki ceni pa so imeli tudi izpad pridelka. Zaradi težavnih pogojev ob setvi in vzniku so v povprečju pridelali le 7 ton suhega zrna na hektar, kar je daleč pod dolgoletnim povprečjem, ki znaša 8,8 tone. Da cena slovenske koruze ni pokrivala pridelovalnih stroškov, potrjujejo tudi rezultati odkupa, saj je Kmetijsko gospodarstvo Rakičan od kmetov vsako leto odkupilo okoli 8 tisoč ton koruze, letos pa le 1.500 ton. Cena 18 tolarjev za kilogram suhega zrnja je prinašala izgubo tako enim kot drugim, saj znašajo stroški pridelave po izračunih Kmetijskega inštituta Slovenije 28 tolarjev za kilogram, v Rakičanu pa so izračunali, da so njihovi stroški pridelave od 23 do 24 tolarjev za kilogram. Po besedah Mirka Horvata, direktorja rakičanskega kmetijskega gospodarstva, bi morali biti tudi pridelovalci koruze deležni neposrednih podpor, vendar tržni red za žita tudi za letos Uspešno poslovanje Krekove banke v letu 1999 Uresničujejo zastavljene cilje Tečajnica nekaterih vrednostnih papirjev na Ljubljanski borzi, d. d.,v obdobju od 25.1.2000 do 1.2.2000 Po še nerevidiranih podatkih je banka ustvarila 541 milijonov tolarjev dobička VREDNOSTNI ENOTNI TEČAJI PAPIR 25.1.00 1.2.00 razlika v odstotkih delnice na trgu A • Blagovno trgovinski center 16.216,57 16.355,57 0,86 Dolenjska banka - imenske 21.002,00 21.001,00 0,00 Droga Portorož 35.082,58 35.035.08 -0,14 Emona Obala Koper 2.329,00 2.300,12 -1,24 E tol Celje 20.100,00 20.361,84 1,30 Intereuropa Koper 2.522,82 2.559,86 1.47 Istrabenz Koper 2.839,13 2.849,22 0,36 Kolinska Ljubljana 2.150,47 2.120,09 -1,41 Krka, tovarna zdrahi, Novo mesto 27.959,04 27.623,16 -1,20 Lek, razred A 35.274,87 34.149,18 -3,19 Luka Koper 3.201,98 3.161,21 -1.27 Mercator, poslovni center 15.760,28 16.852,34 6,93 Petrol Ljubljana 25.101,73 24.525,59 -2,30 Probanka Maribor 29.443,85 30.501,00 3,59 Radenska 2.135,87 2.131,26 -0,22 Sava 17.529,96 17.498,57 -0,18 SKB-banka 2.550,85 2.511,33 -1,55 Zdravilišče Moravske Toplice 1.361,10 1.373,00 0,87 delnice na trgu B Kovinotehna Celje 687,94 673,10 -2,16 obveznice na trgu A BTC hipotekarna obveznica 113,50 113,00 -0,44 Republika Slovenija, 2. izdaja 101,49 102,00 0,50 SKB-banka, 3. izdaja 100,00 100,00 0,00 delnice na OTC Cetis Celje 12.701,01 14.001,00 10,24 Color Medvode 4.745,29 4.800,00 1,15 Fructal Ajdovščina 2.050,87 2.033,94 -0,83 Gorenje Velenje 2.332,74 2.334,95 0,09 Helios Domžale 38.000,00 37.657,43 -0,90 Kerna Puconci 3.210,00 3.400,00 5,92 Tovarna sladkorja Ormož 3.450,00 3.330,00 -3,48 Veletrgovina Potrošnik 1.740,00 1.740,00 0,00 obveznice na prostem ..trgu SL odškodninski sklad 71,92 72,36 0,61 investicijske družbe TRIGLAV STEBER 1 97,80 96,94 -0,88 NFD 1 85,84 86,49 0,76 ZVON 1 74,01 74,47 0,62 POMURSKA INV.DRUŽBA 1 96,17 95,52 -0,68 ZLATA MONETA 1 75,13 75,72 0,79 POKOJNINSKI BON 53,75 54,28 0,99 ATENA TRI 54,17 53,93 -0,44 INFOND ZLAT 54,64 55,53 1,63 KMEČKA DRUŽBA 46,49 48,84 5,05 POMURSKA INV.DRUŽBA 2 36,31 36,93 1,71 Slovenski borzni indeks SBI 1.901,44 1.897,64 -0,20 Borzni indeks obveznic BIO 106,53 106,68 0,14 . . . • ■ _ r-, im n |\Z d £Š99 /19 1 79 O 4R K rekova banka bo v letu 2000 ostala zvesta svoji dolgoročni strategiji, po kateri želi ostati srednje velika, samostojna, vseslovenska, univerzalna, učinkovita in uspešna ter zdrava banka, je v poslovnem načrtu za letos zapisalo vodstvo banke. Njeni strateški cilji bodo usmerjeni v povečanje kakovosti, varnosti in učinkovitosti poslovanja, po pridobitvi dovoljenja pa bo Krekova banka začela tudi s trgovanjem z vrednostnimi papirji in zaživele bodo nove oblike namenskega varčevanja. V banki bodo med drugim začeli tudi z opravljanjem domačega plačilnega prometa za pravne osebe, poslovanje bo mogoče tudi po elektronski pošti, pri poslovanju s prebivalstvom pa bodo le-tem ponudili še nekatere nove ugodnosti. Sicer pa so na novinarski konferenci ugodno ocenili poslovanje Krekove banke v letu 1999, saj seje obseg poslovanja nominalno povečal za 14 odstotkov ali za 7,2 milijarde tolarjev, bilančna vsota pa je v lanskem letu presegla 58 milijard tolarjev. Da fizične in pravne osebe zaupajo tej bančni ustanovi, potrjujejo tudi podatki. Tako le-teh za koruzo ne predvideva. Pridelovalci navkljub vsemu upajo, da bo uredba dopolnjena, saj so v izvedbi reforme slovenske kmetijske politike za letos direktne hektarske podpore predvideli tudi za koruzo. V kmetijskem gospodarstvu so zaradi nedorečenih pogojev pridelave koruze že jeseni zasejali več pšenice, saj so ji namenili 1.800 hektarjev, kar je največ doslej. Pripravili so tudi 1.200 hektarjev površin za koruzo, vendar se tokrat prvič niso oskrbeli s semenom in tega ne bodo kupovali, dokler ne bodo znani pogoji pridelave. Če podpor za koruzo ne bo, je ne bodo sejali, zatrjuje Horvat, saj jim je lani prinesla 60 milijonov tolarjev izgube. Po direktorjevih trditvah pa bi koruza morala ostati v njivskem kolobarju, saj jo je težko nadomestiti z drugo poljščino. V prehrani prašičev koruzo delno lahko nadomesti ječmen, vendar mu ne morejo nameniti tolikšnih površin. Tudi s pridelkom pšenice lani niso bili zadovoljni, saj je bil s 5,3 tone na hektar pod povprečjem, tudi pridelek sladkorne pese je bil pod povprečjem, vendar so glede na pridelovalne raz lani povečale za 15 odstotkov, od tega tolarske za 15 in devizne za 17 odstotkov, za 18 odstotkov pa se je povečal tudi obseg vlog pravnih oseb. Hkrati z rastjo vlog so se povečevali tudi krediti, ki so v primerjavi z letom prej Krkin obrat v Ljutomeru Načrtovane posodobitve ljutomerskem obratu Krke bodo v tem letu začeli obnavljati oddelek za proizvodnjo vitaminskih napitkov in tablet, opravili pa so že nekatera predhodna dela za izboljšanje razmer za proizvodnjo, in sicer so uredili lokalno odsesavanje in posodobili strojno opremo. Visoki standardi kakovosti za zdravila namreč postavljajo ustrezne proizvodne pogoje, zato, kot so za naš tednik sporočili iz Novega mesta, v Ljutomeru v naslednjih letih načrtujejo posodobitev raztehtalnice, skladišča, garderob ter oddelka za tehnično podporo proizvodnje. Hkrati z obnovitvenimi deli načrtujejo tudi posodabljanje proizvodnega procesa z novimi napravami in stroji. V V ljutomerskem obratu Krke je zaposlenih 162 delavcev, proizvodnja pa poteka na štiri tisoč petsto kvadratnih metrih proizvodnih prostorov, skladiščni prostori pa merijo okoli tisoč dvesto kvadratnih metrov. Delajo v dveh oddelkih, in sicer v oddelku Collet, kjer poteka proizvodnja vitaminskih in mineralnih dražejev in pastil, ter oddelku za pripravo vitaminskih napitkov in tablet. Po zadnji večji obnovi prostorov in po-cndnhitvi nrni7.vndneea nrocesa mere z njim vendarle zadovoljni. S 53 tonami na hektar so v Rakičanu za 10 ton presegli slovensko povprečje, so pa z& 11 ton zaostali za svojim povprečjem pred letom, ta izpad pa je delno nadomestila večja vseb- nest sladkorja, kije dosegla 17 odstotkov. Rešile pa so jih tudi neposredne spodbude, ki so jih pridelovalci sladkorne pese lani dobili prvič. Kljub izpadu dohodka zaradi cenovnih neskladij so obseg pra-šičereje obdržali, medtem ko so govedorejo že pred'časom opustili, posamezne hleve pa dali v najem. Ni pa jih obšla seveda denacionalizacija. Če so prej gospo- porasli za 14 odstotkov. Po kreditih pa so bolj povpraševali občani, saj je povečanje pri teh posojilih 17-odstotno. Krekova banka je odigrala pomembno vlogo tudi pri izdajanju poroštev in akreditivov, saj je bilo teh v letu 1999 za 10,8 milijarde tolarjev ali 65 odstotkov več kot konec predhodnega leta, obseg plačilnega pro- MH , FOTO-ARHIVI MrKon darili na 4 tisoč hektarjih, so okoli 550 hektarjev zemlje že izgubili, vrniti pa bodo morali še kakšnih 300 hektarjev. Manjše površine bodo imele za posledico tehnološke presežke predvsem v poljedelski pridelavi in mešalnici, zato bodo zahtevali, da zagotovijo sredstva za reše vanje tega problema ustrezna ministrstva. Moti pa jih tudi plačevanje najemnin za kmetijska zemljišča, saj jim le-te povečujejo stroške pridelave za 1,5 do 2 tolarja pri kilogramu. Najemnina za uporabo kme-tijskih zemljišč bi morala biti zgolj simbolična, pravi Mirko Horvat, saj so bila to nekoč njihova zemljišča in velik del so jih tudi sami odkupili. LUDVIK KOVAČI meta pa seje povečal za več kot polovico in je presegel 39 milijard tolarjev. Banka še naprej širi mrežo poslovnih enot in poslovalnic, lani je odprla novo poslovalnico na Ptuju in zdaj jih ima že 14 v vseh večjih slovenskih mestih. Sicer pa je rezultat uspešnega poslovanja tudi doseženi dobiček, ki znaša po nerevidiranih podatkih v lanskem letu 541 milijonov tolarjev. LUDVIK KOVAČ ■ leta sedemindevetdeset, za kar so namenili osemsto petdeset milijonov tolarjev, so povečali obseg proizvodnje na tri milijone pakiranj na mesec. Večino izdelkov, narejenih v Ljutomeru, izvozijo v države srednje in vzhodne Evrope. VESTNIK , 3. februar 2000 GOSPODARSTVO 7 Tibor Čarni je predsednik uprave Gidgrada Posel je prvo, vse drugo je v talonu Ali imenovanje predsednika uprave »od zunaj« lahko razumemo tudi kot nezaupnico vodilnim v predhodnicah sedanje združene firme rvi mož združenega lendavskega gradbenega podjetja Gidgrad je Tibor Čarni. Na mesto predsednika uprave družbe ga je po usklajevanju med glavnima lastnikoma družbe, Pomursko investicijsko družbo in Krekovo družbo, prejšnji teden kot edinega kandidata imenoval nadzorni svet v sestavi Jože Horvat kot predsednik, Marinka Glavač, Robert Gal, Roman Ratkaj in Ivan Stančevič. Uprava Gidgrada, Tibor Čarni kot predsednik, Štefan Tranjek in Miroslav Novak pa kot člana, je imenovana le do konca leta. Z začasnostjo uprave so si torej lastniki pustili odprto možnost spreminjanja njene sestave že ob koncu leta, imenovanje predsednika uprave »od zunaj« pa lahko razumemo tudi kot pomislek s senco nezaupnice vodilnim v predhodnicah sedanje združene firme ter zelo resno napovedjo notranje revizije. V tem letu bodo lastniki najverjetneje vzeli pod drobnogled ne le povrhnjico, ampak tudi notranjščino dosedanjega vodenja in poslovanja z analizo odnosa med upravo ter nadzornim svetom oziroma lastniki. In po opravljeni notranji reviziji se bodo morda postavljala tudi vpr- Uspešno družinsko podjetje VIPOLL v Bučečovcih Polnilne linije za izvoz V podjetju, kjer je trenutno 22 zaposlenih, največ sredstev vlagajo v razvoj Z ačetki obrtništva pri Zverovih v Bučečovcih segajo v zgodnja osemdeseta leta minulega stoletja, saj seje leta 1982 začela z obrtjo ukvarjati mati, čez dve leti pa je oče kupil stružnico in za to dobil obrtno dovoljenje, nam je ob našem obisku v uspešni družinski firmi VIPOLL povedal Stanko Zver, ki je pri vodenju poslov uspešno prevzel očetovo delo. Formalno je oče sicer še direktor podjetja, vendar od leta 1995 v njem ni več aktiven. Po upokojitvi ostaja le še kot siva eminenca, saj je zasluge za nastanek podjetja vsekakor potrebno pripisati njemu, pripoveduje Stanko, ki opravlja funkcijo namestnika direktorja in hkrati vodi komercialo ter skrbi za nabavo, vodilne fun-cije pa so porazdeljene tudi med ostale člane družine. Sestra Suzana vodi računovodstvo, brat Simon in Suzanin mož pa sta konstruktorja. Podjetje VIPOLL je bilo ustanovljeno leta 1991 in seje specializiralo za proizvodnjo polnilnih linij. V začetku so delali posamezne stroje, zdaj pa njihov proizvodni program predstavljajo kompletne polnilne linije za najrazličnejše pijače, od brezalkoholnih do vina, piva in tudi mleka. Kompletne polnilne linije sestavljajo stroji za pranje steklenic, za izpiranje, steriliziranje, polnjenje, zamaševanje in etiketiranje. Osvajanje tržišča je bila zahtevna naloga, podjetje VI ašanja odgovornosti. Tibor Čarni je prišel v podjetje od zunaj, neobremenjen s preteklostjo predhodnikov, Gi-dosa in Gradbenika, in z jasnim pričakovanjem lastnikov: ustvariti poslovno uspešno podjetje. Kot strokovnjak v gradbeništvu in z izkušnjami vodenja gradbene firme je tisti človek, ki bo moral izpeljati racionalizacijo in doseči kakovost na vseh področjih dela ter prodreti in uspeti na zasičenem trgu gradbeništva, članoma uprave Štefanu Tratnjeku in Miroslavu Novaku pa bo morda prvenstveno dodeljena naloga, da »počistita« s preteklostjo, kajti s težo starih bremen se bo POLL pa je zdaj postalo znano tudi v svetu in problemov z naročili nimajo. Kar 90 odstotkov proizvodnje izvozijo, njihovi stroji pa so našli pot do. kupcev v Avstriji, Nemčiji, Češki, Avstraliji, Novi Zelandiji in celo v Bangkoku. V začetku so veliko sodelovali na najrazličnejših sejmih in razstavah, saj so le tako lahko prišli v stik s kupci, zdaj pa ti že sami prihajajo z naročili. Predvsem kakovosti njihovih izdelkov je potrebno pripisati zanimanje med kupci, v VIPOL-LU pa se tudi sicer znajo prilagoditi njihovim zahtevam in izdelati polnilne linije različnih zmogljivosti. Od tistih, ki napolnijo tisoč steklenic na uro, pa do takšnih, ki v eni uri napolnijo tudi 10 tisoč steklenic. V podjetju jih je zdaj že 22 zaposlenih, v glavnem strojni tehniki, rezkalci, strugarji, vse izdelke, ki jih delajo, so razvili sami, saj stroje sami skonstruirajo, ji izdelajo in pri kupcu tudi montirajo. Seveda so pri tem v korak z razvojem tehnologije, poslovanje in vodenje podjetja je elektronsko, tudi del proizvodnje je raču silno težko dihalo. Zato, kot pravi sam Tibor Čarni, bi bilo v tem trenutku govorjenje o številu presežnih delavcev govorjenje na pamet, jasno pa je, da zaradi ukrepov racionalizacije ti bodo, ugotavljali pa jih bodo v skladu z zakonom in dogovorom s sin- nalniško voden, prav razvoju pa namenjajo posebno skrb. Zanj namenijo letno od 20 do 40 milijonov tolarjev, podjetje ima lastni razvojni oddelek in čeprav jim proizvodna dvorana postaja že pretesna, so pred njeno širitvijo dali prednost širitvi razvojnega oddelka. Vse, kar jim je v teh letih delovanja podjetja uspelo ustvariti, je rezultat njihovih lastnih prizadevanj in vlaganj, pravi Stanko, pritrjuje pa mu tudi sestra Suzana. Seveda tudi brez kreditov ni šlo in pri tem uspešno sodelujejo s Pomursko banko in s Slovensko investicijsko banko, podjetje pa doslej ni dobilo niti tolarja nepovratnih sredstev, čeprav bi bili do njih tudi upravičeni. Sicer pa Stanko ni pristaš nepovratnih sredstev, pač je za to, da država zagotovi ustrezne kreditne in druge pogoje za normalno poslovanje podjetij. dikatom. Sploh je bil Čarni vedno človek, ki je v sindikatu videl resnega partnerja in pogajalca za pravice zaposlenih. S tem, ko je Tibor Čarni prevzel vodenje lendavske gradbene firme, pa se ni odpovedal lastništvu oziroma delničarstvu v murskosoboškem Pomgradu, ki ga je vodil do oktobra osemindevetde-setega. Po njegovem sta to povsem ločeni zadevi in v tem tudi ne vidi nobene povezave in problema, saj, kot pravi, mesto menedžerja pač ni večno. Čarnijev odhod s Pomgrada oziroma odslovitev z mesta direktorja pa tudi ni razlog, ki bi vplival na nadaljnje poslovno sodelovanje med Pomgradom in Gidgradom. Posel je prvi, vse drugo je v talonu, je prepričan predsednik uprave Gidgrada Tibor Čarni. MH FOTO:NJ■ Nova agencija Amigo-travel Turist bo odslej prijatelj Še naprej tudi prodaja Kompasovih programov prostorih turistične agencije Kompas Murska Sobota je januarja začela delovati nova turistična agencija Amigo-travel. »Izkušnje in delo v turizmu so nam pokazali, da lahko nova agencija z nekoliko bolj svežo ponudbo ter več vloženega truda in dela bolj zadovolji in več ponudi našim dosedanjim in prihodnjim strankam. Da le-te ostanejo in postanejo na neki način prijatelji, je takšno tudi ime: Ami-go,« pravi mladi 27-letni direktor oz. menedžer Branko Farič. Agencija bo gradila na tradiciji in izkušnjah Kompasa, obenem pa prevzemala nove izzive, kijih postavlja sodobni turizem. »To ni umik Kompasa iz Prekmurja. Nova oblika je sedaj v dogovorih, klasične poslovalnice pa lahko nadomestimo s pogodbami o franšiznem sode- Kultura in prijateljstvo naj bi bili bistveni točki popolnega servisa agencije Amigo-travel, je povedal direktor Branko Farič na petkovi otvoritvi, kjer so v kulturnem programu nastopili harmonikar Matej Zavec, pianistka Olga Kous in pevka Mateja Horvat.Foto: TK Čeprav Zverovi glavne poslovne funkcije podjetja še držijo v družinskih rokah, nekaj le-teh že predajajo drugim, za področje nabave so zaposlili enega sodelavca, u ustreznimi strokovnjaki pa bodo popolnili tudi druga po dročja. Sicer pa priznavajo, daje zaslugo za razvoj podjetja potrebno pripisati tudi delavcem, ki so lojalni do firme in če je potrebno, ostanejo tudi po delovnem času. So pa za to seveda ustrezni nagrajeni in kadar imajo delavci motiv, rezultati ne smejo izostati. LUDVIK KOVAČ FOTO: JURE ZAUNEKERB riču sklenjen do konca februarja,« je dejal podpredsednik uprave Kompasa, d. d., Tomaž Visenjak. S tem bo Amigo-travel postal tudi član skupine Kompas Holidays. Tako bo imel vse prioritete, kot jih ima Kompasova poslovna mreža. Ena od teh je že prodaja iz kataloga Poletje 2000. Amigo-travel želi Prekmurcem prav tako približati daljše destinacije za manj denarja kot doslej, tako so že pripravljeni varčevalni programi za Avstralijo in Novo Zelandijo ter počitnice v Keniji za samo 126 (en teden) oz. 147 (dva tedna) tisoč tolarjev s poletom z Dunaja. Pri agenciji bodo naprodaj tudi letalske vozovnice vseh letalskih družb. Seveda pa bodo z informacijami, ponudbo in katalogi na voljo tudi potnikom, ki pridejo v naše kraje. »Z Zvezo kulturnih društev smo navezali stike, tako da se bodo tudi pri nas dobile vstopnice za vse kulturne prireditve.« Amigo-travel je med prvimi petimi agencijami, ki so si pridobile v skladu z zakonom o pospeševanju turizma licenco, ki s to garancijo jamči, da agencija ustreza vsem pogojem, ki jih je predpisalo ministrstvo za turizem. Pri agenciji Amigo-travel pripravljajo spomladi majhno letalo za 12 potnikov, ki bo z rakičanskega letališča poletelo kamorkoli po želji. Ta »Želja« oz- ura najema letala bo potnike skupno stala 1000 ameriških dolarjev. TOMO KOLES I VVIPOLLU prav zdaj izdelujejokompletno polnilno linijo za škofijsko gospodarstvo v Mariboru, ki omogoča polnitev 3 tisoč steklenic vina na uro, podobno linijo izdelujejo tudi za neko dunajsko podjetje, prav tako v Avstriji pa bodo julija montirali linijo za polnjenje 3 tisoč 1,5-litrskih plastenk. Zgodovinsko leto za Pomurski sejem Letos štirje sejmi Osrednja prireditev bo mednarodni kmetijsko-živilski sejem eto 1999 je bilo za Pomurski sejem uspešno in na določenihjpo-dročjih tudi zgodovinsko. V tem letu je zaposlenim dokončno uspelo urediti lastninska razmerja pa tudi odnose z občino in krajevno skupnostjo, tako da lahko po vsem tem s smelimi optimizmom načrtujejo prihodnost, je na predvčerajšnji tiskovni konferenci povedal Janez Erjavec, direktor Pomurskega sejma. Lani so uspešno pripravili tri sejemske prireditve, ki so jih spremljale tudi strokovne aktivnosti. Na vseh je sodelovalo 2.200 razsta-vljalcev iz 30 držav, ki so razstavljali na 70 tisoč kvadratnih metrih razstavnih površin, vse tri sejme pa je obiskalo okoli 200 tisoč obiskovalcev. Leto 2000 bo za Pomurski sejem leto načrtovanj. V pripravi je zazidalni načrt, v tem letu pa bo po direktorjevih besedah potrebno zajeti tudi sapo za razvojna prizadevanja v prihodnjih letih. Letos bodo v Gornji Radgoni organizirali štiri sejme. Od 11. do 15. aprila bo 13. mednarodni sejem gradbeništva in gradbenih materialov MEGRA, čas med 6. in 9. junijem bo namenjen 12. mednarodnemu sejmu embalaže, tehnike pakiranja, grafike, skladiščenja in transporta INPAK, osrednja sejemska prireditev pa bo tudi tokrat mednarodni kmetijsko-živilski sejem. Ta bo od 26. avgusta do 3. septembra, zanj pa med razstavljale! že zdaj vlada veliko zanimanje. Mednarodni sejem Sadje, ki bo tokrat že 4., so organizatorji načrtovali le vsako drugo leto, vendar bo ostal vsakoletna prireditev. Bienalni bo le v komercialnem delu, medtem ko bodo strokovne razstave in posveti vsako leto. L. KOVAČ ■ 8(IZ)BRANO 3. februar 2000, “ Volitve Marjan Maučec (SLS) in župan Jožef Kavaš (SKD) v »kratkem stiku«. Volk sit in koza cela?! »Z družino in hišo, ki jo nameravajo poslati v zrak, sem moteč in najbolj osovražen element...« J Murskovalovska ihta i pred volitvami 2000 Težko je predvideti, koga je prevzelo tako zgodnje glasovanje o parlamentarnih volitvah. Morda celo nekoga z Murskega vala, kije spremljal volitve na Hrvaškem in hitro opazil, da če ljudem poveš resnico, potem zagotovo zamenjaš klop v parlamentu, kar I pa izumitelju tega glasovanja vsekakor ne ustreza. Ne vem, zakaj je tako pomembno, kdo je vlada, kdo pa opozicija. Pomembno je, da je ljudem dobro, kaj je dobro, pa bi moral vedeti vsak zase. Upam, da bodo tudi naše opozicijske stranke ljudem znale povedati resnico, če že ni kristalno jasna, kar do sedaj ni bilo naključje. Kregali so se le za stolčke, ne pa za napredek svojih ljudi. Moti me seveda preuranjenost tega glasovanja, ki se bo menda dogajalo vsak ponedeljek, in na vsako se bom odzval. Tako glasovanje je manipulacija, ki si je Murski val kot najboljši lokalni radio ne bi smel privoščiti, gre pa za očitno dejanje nabiranja točk vladni stranki LDS. To je tudi manipuliranje s tistimi, ki imajo minimalne osebne dohodke, in kmeti, ki životarijo iz dneva v dan. Brez volilnega boja se jih želi prepričati, da je stanje dobro in naj volijo enako, kot so že dvakrat. Seveda se zaradi teh dveh volitev eni vozijo s helikopterji ali celo baloni, drugi pa s starimi avtomobili ali z avtomobili Daevvoo, ki jih lahko kupijo z osebno izkaznico, ker njihova plača ne zadošča za nakup avtomobila tega razreda na posojilo. V letošnjem proračunu je največ denarja namenjeno za kmetijstvo. Vprašanje je, kako bodo ta sredstva porabljena. Najverjetneje tako kot doslej, namreč z nepovratnimi sredstvi posameznikom, ki imajo tako prednosti pred preostalimi kolegi kmeti, vendar glede na nezaposlenost, ki je znana, je zelo malo kmetov, ki so ta sredstva dobivali in zaposlili določeno število ljudi. Napak sedanje vlade je preveč za kratko razpravo. Murski val bo v glavnem moral zaposliti novinarje, ne pa politike, ker sicer ob spremembah, ki se bodo ob kvalitetnih predvolilnih aktivnostih vsekakor zgodile, ne bo več zadržal prednosti lokalnega radia. Spomnimo se zadnjih volitev, ko je Ciril Pucko izdal volivce SKD in pomagal Podobniku, da je še ta izdal svoje, kar se bo obema nedvomno maščevalo. Oba sta izgubila veliko kredibilnosti v vsej Sloveniji, Murski val pa Pucka gosti skoraj vsak teden, da nam deli nauke, mogoče celo tiste o človeškem dostojanstvu. Povzetek tega pisanja je: pustite kandidatom vseh strank, da povedo, kako mislijo izkopati Slovenijo iz nepotrebnih dolgov in korupcij, potem pa naredite predvolilne ankete. To pa je sedaj račun brez krčmarja. Hvala! L. Z. ■ Ljutomerski Big Band Osemsto milijonov za glasbeno šolo 0 rkester Big Band, ki deluje pri ljutomerski glasbeni šoli, je pripravil v Gor- nji Radgoni pod dirigentsko palico Slavka Lasiča dobrodelni kon- menili gornjeradgonski glasbeni šoli, ki je lani pogorela. S prispevki poslušalcev in izdatno pomočjo zavarovalnice Adriatic so zbrali okrog 800.000 milijonov tolarjev. cert. Izkupiček prireditve so na- Minulo soboto je bila v Domu kulture Ljutomer plesna prireditev, kjer so še v bogatem programu predstavili mladi plesalci s 24 plesnimi točkami pod uspešnim vodstvom mentorice Nine Fras. Nina je poskrbela za odlično koreografijo vseh skupin, saj so nastopajoči zaplesali v domiselnih kostimih, predvsem pa z zanimivimi plesnimi koraki. Z nasmehom na obrazih so za prepolno dvorano zaplesali učenci osnovnih šol Bistrica, Beltinci, Križevci pri Ljutomeru, Bakovci, Veržej, Stročja Vas, Ljutomer ter Sv. Jurij ob Ščavnici, prav tako tudi skupini iz plesnih šol Devžej in Fitko iz Murske Sobote. Obiskovalci smo bili deležni predstavitve najrazličnejših plesov, od modernejših pa do izvirnih plesnih pravljic. Na koncu se e Nina zahvalila vsem plesalcem in njihovim staršem, poudarila pa je, da je zelo srečna, ker je prireditev :ako zelo uspela. Predsednica Zveze kulturnih društev Ljutomer Ema Tibaut ji je izrekla čestitke za odlič-io opravljeno delo, saj je, po njenih besedah sodeč, v predstavi zelo uživala. Nina je za pomoč hvaležna udi svojim prijateljem, bratu in staršem, ki so ji na dan prireditve zelo pomagali. Sreča in zadovoljstvo >ta bila velika tudi pri mladih plesalcih in njihovih starših, ki bodo svoje otroke zdaj še raje zapeljali na 4inine plesne tečaje. D. TIBAOT ako bi se lahko upravičeno vprašali po burni seji beltinskega občinskega sveta. Razprtijam med občinskim svetnikom Marjanom Maučecem (SLS) in beltinskim županom Jožefom Kava-šem (SKD) ni videti konca, saj sta namreč vseskozi v >tkratkem stiku«. Tudi na torkovi večerni seji je prvoimenovani našteval vrsto županovih »grehov«, češ da ne izpolnjuje sklepov občinskega sveta, zaradi česar naj bi že vrabci čivkali o nepravilnostih. Župan je odločno zanikal vsakršne očitke o kršenju poslovnika. Da gre le za dnevnopolitično trmoglavljenje, od katerega nihče ne more pričakovati večjih koristi, občani in občina Beltinci pa imajo le škodo, seveda ne prizna nihče. Vse naj bi bila še demokracija! V takem napetem ozračju so svetniki obravnavali več pomembnih dokumentov. Medtem ko je bil odlok o sprejetju lokacijskega načrta o sistemu oskrbe z vodo v beltinski občini soglasno sprejet, je osnutek odloka o ureditvenem načrtu za obnovo beltinskega parka doživel precej kritik. Kot so med drugim dejali, ni nikomur v ponos, da o zadevi, ki so jo obravnavali že pred štirimi leti, ponovno odločajo, posebej zato, ker je bila javna razprava opravljena, »pozabilo« pa seje na potrditev takrat pripravljenega odloka. Prvič pa se je resno zalomilo pri prvi obravnavi ob činskega proračuna za leto 2000, saj bi bil zaradi nerednih prilivov večji primanjkljaj v občinski blagajni, pri čemer bi bilo odhodkov za skoraj 75 milijonov tolarjev več kot prihodkov. Svetniki so imeli največ pripomb na neusklajenost proračuna, ker ni jasno, koliko denarja bo porabljeno za posamezne zadeve, sre- Glasbena šola Gornja Radgona namerava organizirati do konca leta še vrsto drugih glasbenih dohodkov, in to ne samo v Radgoni, ampak tudi v Radencih in pri Svetem Juriju ob Ščavnici. Občine iz teh krajev so namreč v okviru svojih gmotnih možnosti pomagale pri obnovi glasbene šole, ki bo stala okoli 110.000. 000 tolarjev. O. B. I dstva KS na odhodkovni strani pa ne kažejo realnega stanja. Ker so pogrešali tudi širšo obrazložitev precej višjih postavk, so ob glasovanju svetniki ome- Kapitalska manipulacija Ali bo Potrošnik potrošen? Bodo Živila okrepila Potrošnik ali se s Potrošnikom rešujejo Živila? godba okrog prevzema Potrošnika, ki so ga opravila Živila, se je polegla in na neki način končala s tem, da dobivamo novo močnejšo trgovsko družbo, ki bo prinesla v ta lokalni prostor nekaj nove dinamike. Hkrati je prišlo do napovedanega umika direk- torja Jožeta Kovača. Očitno pa je, da je imel Kovač v celotni zgodbi prav vsaj takrat, ko se je upiral podcenjenemu prevzemu Potrošnika. Z Pokritje delnic s Potrošnikovim premoženjem Prevzem namreč ni bil opravljen na enakopravni osnovi, za kar ni krivo vodstvo Potrošnika, ampak institucionalni lastniki NFD, Triglav in Pomurska investicijska družba. Menjalno razmerje je bilo namreč 1 : 9 na dveh povsem različnih osnovah. Potrošnikove delnice so se menjale po tržni vrednosti 1.933 tolarjev, čeprav je njihova knjigovodska vrednost 3.916 tolarjev, za knjigovodsko vrednost delnic Živil, ki znaša 25.584 tolarjev. Ob tem je iz dokumentov razvidno, da so izdala Živila za ta transfer za polovico svoje vrednosti novih delnic. Na podoben način je bil opravljen tudi transfer z Agrotehniko in Delikateso. Posredno to pomeni, da so emisijo novih delnic Živila pokrila s Potrošnikovim premoženjem. Gledano s te perspektive je bila igra Živil, da pridejo do Potrošnikovega premoženja po čim nižji ceni, realna. Glede na moč strateških lastnikov, kjer ima dominantno vlogo NFD, in glede na vlogo te družbe pri dogajanjih v trgovini v preteklosti pa so tu mogoče špekulacije. Toda pustimo to. Res je, da Živila beležijo rast, saj se je donos poslovanja povečal s 16,5 na 18 milijard tolarjev, dobiček pa s 321 v letu ’97 na 386 milijonov v letu ’98. Potrošnikov dobiček pa naj bi padel z 239 v letu '97 na 130 milijonov v letu ’98. Toda ob tem ne gre prezreti, da je njeni odlok zavrnili. Največ razprave in hude krvi pa je bilo glede odredbe o merilih za podaljšanje obratovalnega časa gostinskih obratov. Gre v bistvu za zloglasno diskoklub M-3 v Beltincih, okrog katere se je v preteklosti dvignilo precej prahu. Okoliški stanovalci se namreč že dlje časa pritožujejo zaradi neprespanih noči ob koncu tedna, pritožiti pa se nameravajo tudi varuhu človekovih pravic. Nadaljujejo pa se tudi grožnje županu Jožefu Kavašu po telefonu. »Z mojo družino in hišo, ki jo nameravajo poslati v zrak, sem moteč in najbolj osovražen element. Grozijo mi celo, da bodo ugrabili hčer, grožnjo z »metkom« v čelo pa mi je namenila celo beltinska mladina! Zato se počutim resno ogroženega in sem zahteval ustrezno varnost«. Po dopisu lastnika diska Dušana Škafarja, ki navaja, da ob sedanjem nespametnem delovnem času spravljajo ob kruh de- Potrošnik »čista« firma brez dolgoročnih ali kratkoročnih obveznosti. Z Živili je nekoliko drugače, saj so v letu ’97 odpravila dolgoročne rezervacije, hkrati pa so se povečale dolgoročne obveznosti, ki so znašale konec leta ’98 1,8 milijarde oziroma 13 odstotkov pasive, to je 44-odstotno povečanje v primerjavi z letom ’97. Kratkoročne obveznosti financiranja pa znašajo 3,9 milijarde tolarjev oziroma 27,5- odstotno povečanje ali 31-odstotno povečanje v primerjavi z letom ’97. vet zaposlenih v njegovem nočnem lokalu, in spremenjenem mnenju članov sveta KS Beltinci, ki podpirajo stališče odbora za gospodarstvo, podjetništvo, drobno gospodarstvo in turizem, so se svetniki po dolgotrajni razpravi odločili za kompromisno rešitev. Po najnovejši odredbi o merilih za podaljšanje obratovalnega časa gostinskih obratov bo beltinski disko poslej odprt ob petkih enkrat mesečno do 2. ure zjutraj, ob sobotah do dveh, ob nedeljah pa do ene ure naslednjega dne. MILAN JERŠEI Pretežni del teh obveznosti je pod hipotekarnim jamstvom, ki znaša 5,5 milijona mark, milijon evrov in nekaj več kot 770 mi- lijonov tolarjev. Samo po sebi nič slabega. morda bi se po prikazanih podatkih Potrošniku lahko očitala preveč »ziheraška« poslovna politika in na kapitalski ravni tudi nizka produktivnost, saj ima Potrošnik nekaj več kot 600 zaposlenih, Živila pa nekaj več kot 900, okolji, v katerih poslujeta družbi, pa sta povsem različni. Kljub vsemu pa nekateri grobi kazalci le kažejo drugačno sliko prevzema Potrošnika in obnašanja pomembnih strateških lastnikov do »podcenjenega« prevzema. jv« VESTNIK, 3. februar 2000(IZ)BRANO 9 Na trgu, kjer se ponujajo delavci O vicah brezposelnosti Anketa Pod pološčenostjo uradnega trga delovne sile se skrivajo vice Pripravljeni na 1. maj 2000? a njem ste, na trgu delovne sile. Delodajalcem ponujate sebe, z vsem, kar premorete. Ponujate svojo mladost ali starost, izkušnje ali sveže znanje, pripravljenost do dela, a hkrati jih otipavate bolj kot oni vas, motrite jih, bolj kot oni vas, analizirate, iz kakšnega testa so, bolj kot oni vas, iščete pri njih tisto, kar bo »palilo«, kar vam bo odprlo pot do dela. Potem se odločite, da boste zaigrali na naslednji vrstni red kart. Kaj boste vrgli kot prvi adut? Je to znanje z izkušnjami? Morda videz, samozavesten nastop? Boste ponudili čare svoje mladosti? Si poiskali širok podporni krog ljudi, ki vas bodo prek vipov - vez in poznanstev - spravili na prosto mesto? Boste morda na- polnili modro kuverto? Izgubljate. Vsak trg ima svoj adrenalin in svoj pelin, tudi trg, kjer ponujate tisto, kar sliši na vaše ime. Pod pološčenostjo uradnega trga delovne sile se skrivajo vice, skozi katere se pride do ... delodajalčevih vrat in delovnega mesta. Pa se spet dvignete, počešete misli in začnete znova. Spet in spet novim dogodkom in izkušnjam naproti. Vplivnejši starši lahko pomagajo Mojca je končala trgovsko šolo, sedaj pa dela večerno ekonomsko komercialno šolo. Delovnih izkušenj nima. Dobra štiri leta je že na borzi dela in še vedno išče priložnost, da bi opravila pripravništvo. »Moji prijatelji mi ne morejo kaj dosti pomagati, saj so tudi oni brezposelni. Starša sta oba trgovca in poznata velik krog ljudi, vendar kaj dosti ne moreta doseči. Vsak roditelj otroku želi, da bi se zaposlil. Preden sem se vključila v klub iskalcev zaposlitve, so bili starši pri iskanju dela zame aktivnejši kot jaz. Sama sem čakala na razpise, ona pa sta poskušala po vseh drugih poteh. Starši lahko dosti pomagajo, vendar pa je tako, čim vplivnejše starše imaš, tem lažje boš prišel do dela. Mama se je predčasno upokojila, pa nikakor ne morem, da bi sedaj jaz prišla v njeno podjetje, pa čeprav sem tam tudi ves čas opravljala obvezno prakso. Najprej ti pravijo, da ne potrebujejo obupan. Potem pa vidiš, da delo v njem potrebuješ, saj potrebuješ samozavest,« je prepričana Mojca. Sama ne ve, koliko prošenj je že napisala in koliko telefonskih klicev je opravila. Na ta način spoznava ljudi, spoznava delodajalce, ki s svojim odnosom že po telefonu pokažejo od- nos do človeka. »Prosiš za nekaj minut časa, in ko začneš o zaposlitvi, slušalko kar odloži. To je nesramno, saj bi lahko odgovoril, da pač ni prostega delovnega mesta ali nekaj takega.«' več življenjskih izkušenj. Kot štipendist se je še v zlatih časih lahko takoj zaposlil v komercialni službi v lendavskem podjetju, ki pa je «... zaradi ambicij nekaterih moralo v stečaj«, je prepričan. Delo je ohranil še tudi v novonastalem podjetju, vendar kljub delovnim izkušnjam odletel ob drugem stečaju ter devetdesetega leta prišel na zavod za zaposlovanje. »Ostali so tisti, ki so jih zbirali po določenih pogojih. Ostala je gospa, ki smo jo priučili k delu.« Dobil je začasno zaposlitev na mestu izvoznega referenta. Toda vedel je, da le za določen čas. Za določen čas je bilo delo tudi za tujega trgovca, dobro pa mu je kazalo z delom pri zavarovalnici, vendar je zaradi prerazporejanja zaposlenih spet ostal praznih rok. nesramnosti. Moraš uporabiti tudi določene zvijače, da prideš do delovnega mesta. Šele nato pride do veljave tvoje znanje. Kandidiral je za delovno mesto in to povedal kolegu, ta mi je naštel ljudi, ki bodo sprejeti. Čez mesec dni sem res ugotovil, da so prav tisti ljudje potem res tudi dobili zaposlitev, pa čeprav z nižjo izobrazbo,« ugotavlja Andrej. Prilizovanje je učinkovito Na seznamu presežnih delavcev se največkrat prvi znajdejo tisti, ki so pošteni delavci, vendar so si upali stegniti jezik. Ostanejo drugi, ki se znajo prilizovati vodilnim ter obračati plašč po vetru. Na trgu delovne sile je še vedno preveč korupcije in preveč medsebojnega dolžništva. Pomurju imamo tačas 22 avtošol, vprašanje pa je, koliko jih bomo (še) imeli po 1. maju 2000, do takrat morajo namreč avtošole izpolniti določene pogoje za registracijo pri Ministrstvu za šolstvo in šport R Slovenije. Zahtevani po- goji se nanašajo na ustrezno velike poslovne prostore za teoretično poučevanje, njihovo tehnično opremljenost itd. Pa tudi izobrazba inštruktorjev, še zlasti učitelja teorije utegne biti v kateri od šol problem, zaradi katerega se bo šola združila s katero, ki te pogoje izpolnjuje, ali pa utegne celo prenehati poučevati, ker ne bo vpisana v register avstošol. LEON ŠČAP (Avtošola Benjamin): Kar zadeva avtomobile, s katerimi se kandidati praktično usposabljajo, smo zadostili pogoju o avtomobilskem parku. Imamo namreč dva mercedesa, audi A3 in VW polo. Vsi štirje imajo tudi klimatske naprave. Imamo tri inštruktorje praktične vožnje, ta hip pa še ne izpolnjujemo pogoja o višješolski izobrazbi predavatelja cestnoprometnih predpisov. Upam, da bom kmalu končal izobraževanje in bo potem naša šola izpolnila tudi ta pogoj. V 2. členu pravilnika je določeno, da mora imeti avtošola elektronski medij z najmanj enim multi-medijskim programom za prikaz učne vsebine teoretičnega dela programa usposabljanja. Tu vidim problem, kajti na našem tržišču ta čas ni ponudnika, ki bi nam lahko dobavil tak program. Bojim se, da bodo šole drago plačale programe, ki sicer ne bodo dovolj uporabni. Sicer pa v naši šoli letno usposobimo okrog dvesto kandidatov in upam, da jih bomo najmanj toliko pripeljali do izpita tudi do konca tega leta. ALOJZ OZBETIČ (Avtošola Ozbetič): V naši avtošoli ima- - * mo štiri osebne avtomobile za poučevanje praktične vožnje in eden ima tudi klimatske naprave, tako da že zdaj (in ne šele po prehodnem obdobju s 1. majem 2002) v celoti izpolnjujemo pogoje iz šestega člena Pravilnika o avtošolah. Za praktično poučevanje voznikov motornih vozil imamo štiri inštruktorje, za teoretično poučevanje cestnoprometnih predpisov pa predavatelja z zahtevano stopnjo Biti ženska Vedno se nekaj Modra kuverta človeka, čez teden dni pa dela že nekdo drug »Prav vidi se, da direktor daje prednost svojemu sorodniku ali prijatelju ... Najprej ti pravijo, da ne potrebujejo človeka, čez teden dni pa dela že nekdo drug.« Zakaj prekvalifikacija, zakaj nadaljnje šolanje, če so možnosti in poti za zaposlitev tako zamotane? Mojca ve, daje vedno težje dobiti zaposlitev z manj kot srednjo tehniško šolo. »To se vidi že sedaj. Trgovec s triletno šolo se bo težje zaposlil kot na primer ekonomski tehnik, seveda na delovnem brestu trgovca,« pravi Mojca. Pomembna pa je tudi samozavest, ki ji ni boljšega krmišča, kot je klub iskalcev zaposlitve. Prosiš za nekaj minut časa, a ko začneš o zaposlitvi, slušalko kar odloži »V klubu se veliko naučiš, čeprav na začetku misliš, da iz tega ne bo nič, in si zaradi neuspehov ■ na trgu prednost? »Pri enih delodajalcih mogoče je, vendar mislim, da moraš imeti določene pogoje, postavljene tudi zase. Kaj,mislim s tem? Dogaja se marsikaj in lahko slišiš tudi to: pazi se tega, ker izkorišča ženske. Če nisi za to, službe gotovo ne dobiš ali pač temu podležeš...« Ljubljana ■ kraj s šestkrat več razpisanimi delovnimi mesti Mojca išče delo v Pomurju, če pa v določenem času tu ne bo uspela, bo začela iskati v Ljubljani, gotovo prej kot v Mariboru. Ljubljana daje vendar več možnosti, sodeč po razpisanih prostih delovnih mest. Petkrat do šestkrat več jih je kot v obmur-skpm svetu. Ostali so učenci, a učitelji so morali iti Andrej je diplomant višje ekonomske šole v Mariboru in ima za sabo že nekaj zaposlitev in še najde, a le za kratek čas »Vedno se nekaj najde. Zaradi poznavanja madžarskega jezika in poznanstev v raznih firmah priložnostno prevajam ali opravljam druga dela, odločil pa sem se tudi za aktivno delo v klubu iskalcev zaposlitve, saj mi je cilj, da bi si našel stalno in primerno zaposlitev,« pravi Andrej. Zveze in poznanstva so na prvem mestu Neizprosnost trga, tako vsaj pravijo, je pri delodajalcih sklestila zaposlovanje po sorodstvenih ali poznanskih vezeh. Edino merilo za zaposlitev je sposoben in dober delavec. To morda res drži v primerih, ko je delodajalec sam lastnik podjetja. Še vedno pa je drugače v delniških družbah, kjer obstaja sto in ena možnost, da imajo zveze in poznanstva svoje toplo ležišče. »Po mojem so še vedno na prvem mestu poznanstva, prijateljske vezi in določena mera Miha je končal poklicno šolo in postal elektrikar elektronik. Takoj po šoli je opravil pripravništvo in potem zaradi stečaja družbe ostal brez zaposlitve. Zaposlitve v svoji stroki ni dobil, zato je delal druga dela pri več zasebnikih. »Z njimi pa sem imel slabe izkušnje, neplačevanje, izkoriščanje. Zaposlovali so me po pogodbi za določen čas s podaljševanjem, toda pokazalo seje, da me ne nameravajo zaposliti.«Pred šestimi meseci se je prijavil med iskalce dela ter razmišljal o možnosti prekvalifikacije, vendar se je odločil, da bom delo iskal v Ljubljani. V oporo mu je sodelovanje v klubu. »Poslal sem petindvajset prošenj in dobil osem odgovorov, nekaj negativnih in nekaj pozitivnih s povabilom na pogovor.« Modre kuverte ne bo nesel s seboj, čeprav so pri iskanju dela že kar običajne znanke, pa tudi, koliko je potrebno vtakniti vanjo za delovno mesto, je bolj ali manj znano. Začne se s tisoč markami za pripravniško mesto in potem nadaljuje z ustreznim večkratnikom za vodilnejše delovno mesto. MAJ DA H O R VAT ■ izobrazbe. Za poučevanje imamo v najemu prostor v gasilskem domu v Črenšovcih. Opremo učilnice bomo skušali čim-prej izpopolniti, kot zahteva peti člen Pravilnika o avtošolah. Prepričan sem, da bo naša avtošola izpolnila vse pogoje in jo bodo vpisali v nov register slovenskih avtošol. Seveda pa nimamo lastne neprometne površine, kot jo zahteva pravilnik, pač pa imamo pogodbo z Avtocentrom Gaber in naši kandidati za voznike se urijo v začetni praktični vožnji na poligonu v Noršinski ulici v Murski Soboti. KAREL GABER (Avtošola Tamara): Sem lastnik avtocen-tra Gaber, na katerem se lahko usposabljajo vsi vozniki motornih vozil. Stroške plačajo kandidati našemu centru, in sicer 5.000 tolarjev za neomejeno število ur z vozili A- in B-kategorije, oziroma 2.000 tolarjev za usposabljanje z vozili C- in E-kategorije. Avtocenter Gaber je najsodobneje urejen in na njem naleti voznik na situacije, v kakršne sicer pogosto zaide na naših cestah, zato tistega, ki »da skozi« tukajšnje vožnje, na cesti zares ne more nič presenetiti. V naši avtošoli Tamara usposabljamo voznike kategorij A B, C, D, E, F in G ter H. Za B-kategorijo imamo tri osebne avte Renault Clio in eden ima tudi klimatska napravo. Premoremo tudi dovolj usposobljenih inštruktorjev in predavateljev, zato se nam resnično ni treba bati komisije, ki bo verjetno prišla pogledat avtošole, kako (in če sploh) izpolnjujejo pogoje po določilih Zakona o varnosti cestnega prometa in njegovega podzakonskega akta Pravilnika o avtošolah. ALOJZ KARBA (Avtošola ZŠAM): Ali naša ljutomerska avtošola, ki deluje pri Zvezi šoferjev in avtomehanikov, izpolnjuje vse zahtevane pogoje, bo pokazal pregled, sam pa mislim, da ne bo težav. Imamo učilnico s 40 sedeži z ustreznim pohištvom, ki omogoča nemoteno učno delo odraslih. Sicer pa so bili pogoji za delo avtošol že nekoč dokaj strogi, česar se dobro spominjam, saj sem inštruktor praktične vožnje že okrog 30 let. No, sodobna tehnologija prinaša novosti tudi v teoretično poučevanje, na primer zdaj pripomočke: grafoskop, elektronski medij, makete križišč, prikaz delovanja dizelskega motorja ... Tak prikaz imamo pri nas v Ljutomeru že dolgo in z njegovo pomočjo lahko kar najbolj nazorno prikažemo delovanje motorjev z notranjim izgorevanjem. Izpolnjujemo tudi pogoje o najmanj treh avtih, saj imamo štiri, od katerih je eden s klimo. Praktično vožnjo poučujemo seveda inštruktorji praktične vožnje, teorijo pa poučuje naš šef, ki ima za to zahtevano izobrazbo. Š. SOBOČAN, FOTO: N. JUHNOVi 1O INTERVJU 3. februar 2000, VBMK Pogovor z Ernestom Ebenšpangerjem, direktorjem Murine Tovarne moških oblačil Z dodelavnih poslov na klasični izvoz Naravnega odliva ne bodo nadomeščali z novimi zaposlitvami -V prihodnosti tri tisoč zaposlenih in prehod na delo v eni izmeni podjetjih z izdelavo zaključnih računov za leto 1999 sicer še niso končali, vendar ocene rezultatov poslovanja v minulem letu že imajo. Z dogajanji v pomurskem gospodarstvu v lanskem letu ne moremo biti ravno zadovoljni, saj težav ni manjkalo, pa tudi brez stečajev in likvidacij ni šlo. Nekatera podjetja še naprej ostajajo na robu preživetja, med vsemi pa je tudi nekaj svetlih izjem, ki poslujejo uspešno in imajo razvojno vizijo. Družba Mura ostaja še naprej največje pomursko podjetje z več kot 6 tisoč zaposlenimi, vendar tudi ta ne more brez pretresov. Navkljub vsem težavam bodo poslovno leto sklenili uspešno, o aktualnih razmerah v največji Murini tovarni, v Tovarni moških oblačil, pa smo se pogovarjali z njenim direktorjem Ernestom Ebenšpangerjem. V ERNEST EBENŠPANGER: Kar zadeva pogoje gospodarjenja, je bilo leto 1999 zelo težko. Pogoji še zlasti za izvoznike niso bili ugodni in ti problemi so še posebej prihajali do izraza pri delovno intenzivnih panogah, kamor tekstilna industrija vsekakor spada, vendar je bilo minulo leto za Tovarno moških oblačil v okviru družbe Mura navkljub vsemu uspešno. Uspešno predvsem zato, ker smo uspeli obvladati težave, ki so se pojavljale zaradi zaostrovanja konkurenčnosti, zahtev po zmanjševanju količin po posameznih proizvodnih nalogih, torej zahtev po maloserijski proizvodnji, pri delu smo se srečevali z vse bolj zahtevnimi materiali, ki jih moramo predelovati, nenehni so pritiski na znižanje cen in še veliko drugih faktorjev je vplivalo na poslovanje. V lanskem letu smo v programu moških oblačil dosegli realizacijo v višini okoli 70 milijonov nemških mark, od tega smo 63 milijonov mark ustvarili z izvozom oziroma s tako imenovanimi dodelavnimi posli in s klasičnim izvozom in 6 milijonov mark z delom za lastne blagovne znamke. To ni promet lastnih blagovnih znamk, ampak realizacija moškega programa kot usluga za lastne blagovne znamke in ta obseg finančno predstavlja 9 odstotkov naše realizacije. Selekcija poslovnih partnerjev Ste imeli proizvodne zmogljivosti ves čas zasedene? ERNEST EBENŠPANGER: Zasedenost proizvodnih zmogljivosti je osnov-, ni pogoj za uspešno poslovanje, vendar tudi lani ni šlo povsem brez težav. Z njimi smo se srečevali predvsem v prehodih sezon, saj partnerji, za katere delamo, često zahtevajo, da sezono zaradi terminskih planov končamo prej, kot je mogoče dobiti blago in začeti s proizvodnjo za novo sezono. Če so ti prehodi zapolnjeni, je rezultat temu primeren, če zasedenosti v tem prehodnem obdobju ni in smo prisiljeni podaljševati dopuste, pa se to seveda pozna pri stroških in tudi prihodku. Mura uspešno sodeluje s številnimi tujimi partnerji. Tovarna moških oblačil je na tem področju gotovo vodilna. ERNEST EBENŠPANGER: Tovarna moških oblačil poslovno sodeluje z Čeprav je poslovanje v podjetju kljub vsem težavam normalno, delavci in vodstvo niso zadovoljni z osebnimi dohodki. Ti so nerealno prenizki, saj skoraj za 40 odstotkov zaostajajo za republiškim povprečjem. Povprečna čista plača v Muri je 73 tisoč tolarjev, v Tovarni moških oblačil pa 72 tisoč tolarjev. To je problem, s katerim se srečujejo vse delovno intenzivne panoge, svoje pa k temu gotovo prispeva tudi tečaj tolarja, ki ne dovoljuje takšne rasti dohodka, kot so rast inflacije in vseh drugih stroškov. V preteklosti, ko so bili pogoji poslovanja normalni, je bila povprečna čista plača v Muri vedno v republiškem povprečju. In to je bilo upravičeno, saj so boljši od povprečja panoge in so se zato lahko približali povprečju gospodarstva, čeprav so povsod v svetu plače v tekstilni industriji nižje. več kot 20 partnerji. Med njimi je najmočnejši Boss, ki v vseh kapacitetah moškega programa zaseda že več kot 35 odstotkov proizvodnih zmogljivosti, medtem ko je Mura v Bossu prisotna z 20 odstotki. Tudi drugi partnerji so pomembni, saj imamo v Muri proizvodnjo organizirano tako, da nam večji strateški partnerji, s katerimi dolgoročno sodelujemo, zagotavljajo pokrivanje zmogljivosti vse leto. Pomeni, da zagotavljajo kontinuirano proizvodnjo in zasedajo dnevne zmogljivosti ne glede na sezonski značaj. To nam zagotavlja tudi lažje prehode iz sezone v sezono in polno zasedenost proizvodnih zmogljivosti. Mi smo že naredili določeno selekcijo pri naših partnerjih, saj želimo dolgoročno sodelovati s tistimi, ki prenesejo določen nivo cen. Višji nivo cen pa lahko prenesejo le boljši poslovni partnerji in blagovne znamke, ki so višjega cenovnega razreda pri teh partnerjih. Je pa seveda zato tudi njihova zahteva po kakovosti in maloserijski izdelavi toliko večja. Vendar smo mi tehnološko, strokovno in kadrovsko tako močni, da te njihove zahteve tudi uspešno zadovoljujemo in zato tudi uspevamo zadržati ustrezen nivo cen, s katerimi pokrivamo naše stroške. Večje partnerje imamo še v Franciji, saj drugo in tretje mesto zavzemata prav francoska partnerja, pomembnejši so še nemški partnerji ter angleški in nizozemski, prek mešane firme pa smo navzoči tudi na ameriškem tržišču. Slednja deluje že poldrugo desetletje, v njej imamo svoj delež, zaenkrat zastopa le moški program, vendar dosegamo za ameriški trg razmeroma visok cenovni razred. Lastne blagovne znamke Tovarna moških oblačil se seveda ponaša tudi z lastnimi blagovnimi znamkami. ERNEST EBENŠPANGER: V moškem programu imamo blagovne znamke Mura design, Carniolus in licenčno prodajo Jaguarja, ki je istočasno tudi v naši proizvodnji. Za poslovnega partnerja, ki ima licenco Jaguar, je celotna proizvodnja v Muri, hkrati pa to blagovno znamko tudi licenčno prodajamo na domačem trgu in na izvoznem trgu nekdanje Jugoslavije in v vzhodno evropskih državah. 80 odstotkov izdelkov lastnih blagovnih znamk prodamo na domačem trgu, 20 odstotkov pa jih prodamo na tujih trgih, predvsem v državah, ki so nastale na ozemlju nekdanje Jugoslavije in v vzhodnoevropskih držav, kjer pospešeno razvijamo trgovsko mrežo, predvsem mrežo franšiznih trgovin. Kakšna je poslovna politika za leto 2000? ERNEST EBENŠPANGER: Poslovni načrt za leto 2000 smo v upravi sprejeli, čakamo še na potrditev nadzornega sveta. Glede na to, da ne pričakujemo bistvenega izboljšanja pogojev gospodarjenja niti doma niti na svetovnem trgu, smo ga delali z velikimi ambicijami, da bi poslovali pozitivno in da bi bile proizvodne zmogljivosti kontinuirano zasedene. To nam narekuje maksimalno izkoriščanje delovnega časa, maksimalno racionalizacijo poslovanja in maksimalno skrb za kontrolo vseh stroškov, ki lahko vplivajo na končni rezultat poslovanja. To so predvsem stroški, na katere lahko sami vplivamo. Še naprej bomo zmanjševali neproduktivne ure, ki se jih v celoti sicer ne bo dalo odpraviti, saj do raznih zastojev lahko še vedno pride, zmanjševali bomo režijske ure, potrebne bodo korekture produktivnosti, zmanjševati pa bo treba tudi razna popravila. Vsi ti stroški niso majhni, in če niso pod kontrolo, lahko bistveno vplivajo na končni poslovni rezultat. S poslovno politiko smo sprejeli odločitev, da bomo sicer zmanjševali število zaposlenih, vendar to ne pomeni, da bomo delavce odpuščali, pač pa ne bomo nadomeščali fluktuacije. Tako se nam bo vsako leto število zaposlenih v Muri in tudi v moškem programu zmanjševalo. Leta 1998 smo imeli v Tovarni moških oblačil 2.783 ljudi, v letu 1999 nas je bilo še 2.665, to pa je posledica naravnega odliva, ki ga ne nadomeščamo. Navkljub temu pa se nam zaradi boljše izkoriščenosti fonda časa in z večjo produktivnostjo realizacija ne zmanjšuje toliko, kot se zmanjšuje število zaposlenih. Ker bomo imeli v letu 2000 pet delovnih dni manj, saj prazniki sovpadajo z delovnimi dnevi, bi to lahko bistveno vplivalo na poslovanje, vendar smo si s planom zastavili ambiciozen cilj, da bomo poslovali pozitivno. Plan realizacije za leto 2000 je prav zaradi omenjenih razlogov nekoliko nižji od doseženega v letu 1999. Pomembno za leto 2000 je, da bomo imeli proizvodne zmogljivosti zasedene, za prvo polletje so posli s partnerji dogovorjeni, za drugo pa jih končujemo. Upam, da bodo tudi prehodi sezon dobri in ne bodo vplivali na nezasedenost zmogljivosti in s tem na dodatne stroške, ki bi potem vplivali na končni poslovni rezultat. Problem bolniških izostankov Na stroške poslovanja dokaj vplivajo tudi bolniški izostanki, ki v vašem podjetju že postajajo problem. ERNEST EBENŠPANGER: Bolniški izostanki so velik problem, ta problem pa se je zaostril s spremembo zakonodaje na tem področju. Govorim seveda o tistih bolniških izostankih, ki so nad normalnimi, in ne o tistih, ko so ljudje v resnici bolni. S svobodno izbiro zdravnika in s skoraj stoodstotnim hnlničkih izostankov SO SC bolniški izostanki pri nas precej povečali in med njimi je veliko namišljenih izostankov. Tudi pri negi otrok delavci bolj izkoriščajo to možnost in bolniški izostanki so se od realnih štirih do petih odstotkov pred spremembo zakonodaje povečali na deset do enajst odstotkov. Porodniški dopusti v teh odstotkih niso upoštevani, skupaj z njimi pa znaša ta odsotnost okoli 14 odstotkov. Ta problem bo v Muri v prihodnje verjetno še hujši, saj se vam glede na to, da ne zaposlujete novih delavcev, starostna struktura zaposlenih slabša? ERNEST EBENŠPANGER: To drži, dodati pa je potrebno, da tudi narava dela vpliva na zdravstveno stanje naših delavcev. Delo za tekočim trakom ima določene posledice, vendar smo kljub temu mnenja, da je določen del bolniških izostankov neupravičen in proti njemu se moramo boriti. Ob kontroli izostankov letos uvajamo stimuliranje navzočnosti pri delu, saj bomo uvedli poseben dodatek za tiste, ki v treh mesecih na račun bolniškega dopusta ne bodo izostali z dela. So pa določeni rezultati pri zmanjšanju teh izostankov že vidni, saj so bili v Tovarni moških oblačil v primerjavi z letom prej lani že nižji za dva odstotka. V prihodnosti le ena izmena Iz tistega, kar ste o politiki zaposlovanja že rekli, bi lahko povzeli, da se bo število delavcev v Muri vsako leto zmanjševalo. Ali je bojazen, da boste morali delavce tudi odpuščati? ERNEST EBENŠPANGER: Niti trenutni položaj niti vizija tega zaenkrat ne predvidevata. V svoji viziji smo si začrtali, da ne bomo nadomeščali fluktuacije, ki znaša letno okoli 200 zaposlenih. V petih letih bi tako število zaposlenih zmanjšali za tisoč, vendar to ne pomeni odpuščanja, pač pa tistih, ki bodo odšli, ne bomo nadomeščali. Kakšno število delavcev je za Muro optimalno? ERNEST EBENŠPANGER: V tek stilni industriji je težko napovedati, kaj se bo v prihodnosti dogajalo in tudi naš položaj bo predvsem odvisen od razmer na svetovnem trgu. Če bo vse potekalo normalno in če bo tudi politika države takšna, da ohrani tekstilno dejavnost, bi bil najrealnejši prehod na eno izmeno. To je naša želja, saj vemo, da delo v dveh izmenah povzroča določene težave in ima posledice. Prehod na enoizmensko delo pa pomeni, da bo imelo v Muri zaposlitev okoli 3 tisoč delavcev. Zaradi pomanjkanja dela v obratu v Lendavi ste del zaposlenih prerazporedili v Mursko Soboto. Se lahko kaj takšnega zgodi tudi v drugih obratih? ERNEST EBENŠPANGER: Do podobnih prerazporeditev bo gotovo še prihajalo, bodisi znotraj obratov, v programih med obrati in tudi med programi. Med moškimi in ženskimi programi bo verjetno prihajalo do premestitev, saj če bo naravna fluktuacija takšna, kot jo predvidevamo, bomo izpraznjena delovna mesta morali nadomeščati z dosedanjimi delavci. Delavci so takšno politiko sprejeli, saj smo jim jo tudi ustrezno razložili. Pri tem ne bo nihče prizadet, saj bo potekalo vse v skladu z zakonskimi določili. Razmišljate morda v Muri o tem, da bi del svoje proizvodnje preselili v tretji svet, kjer je cenejša? ERNEST EBENŠPANGER: Ker v glavnem delamo dodelavne posle, le-teh ne moremo prenašati na druge, saj jih je tuji partner zaupal nam. Lastnih blagovnih znamk pa imamo zaenkrat premalo, da bi lahko razmišljali v tej smeri. Bi pa bilo to mogoče, če bi se uresničile naše vizije, ki jih imamo v proizvodnji lastnih blagovnih znamk. Naš cilj je, da bi z lastnimi blagovnimi znamkami zapolnili 20 odstotkov proizvodnih zmogljivosti, 20 odstotkov pa še s preostalim klasičnim izvozom. Ko bi s klasičnim izvozom dosegli 40 odstotkov celotne realizacije, bi bila možnost, dal del te proizvodnje za nas opravljajo cenejši podkooperanti. LUDVIK KOVAČ FOTO:NJ■ MUK , 3. februar 2000 KULTURA Dobro je biti človek - človek bitje prihodnosti Prvi Trstenjakovi dnevi v Gornji Radgoni bčina in župnija v Gornji Radgoni sta vabili v zadnjih dneh januarja v duhu naslovnega gesla v nov Trstenjakov dom na praznovanje dnevov, posvečenih znamenitemu Slovencu. Prvi večer je na temo Človek, bitje prihodnosti predaval dr. Anton Stres, dekan Teološke fakultete v Ljubljani, in tako vzpostavil vez med umrlim znanstvenikom in vsemi, ki bi v njegovem duhu želeli nadaljevati delo, ki mu je dr. Trstenjak, antropolog, psiholog, filozof, teolog in duhovnik posvetil življenje. O Sobotno popoldne seje začelo v župnijski cerkvi sv. Petra s svečanim bogoslužjem, ki ga je vodil mariborski škof dr. Franc Kramberger, nadaljevalo pa v veliki dvorani novega Trstenjakovega doma. Priložnostni kulturni program, ki sta ga vodila mlada napovedovalca Martina Berič in Tomo Brus, je bil pretkan z izreki iz najbolj znanih knjig dr. Trstenjaka, nastopili pa so: Mešani pevski zbor župnije Gornja Radgona, Nonet osnovne šole Gornje Radgona, Harmonikarski orkester osnovne šole Gornja Radgona in radgonski skavti. Uvodna in sklepna beseda je pripadla gostitelju, dekanu in radgonskemu župniku Andreju Zrimu, ki je na začetku podal kratko zgodovino poteka dogodkov od zamisli do zgraditve nove stavbe, ki bo rabila številnim namenom. Številne goste, med katerimi so bili tudi mariborski škof dr. Franc Kramberger, predstavnik škofijskega ordinariata iz Gradca gospod Leopold Stadtler, mag. Milan Lovrenčič, predsednik Ustanove dr. Antona Trstenjaka, in številni drugi predstavniki verske, kulturne in znanstvene javnosti, sta pozdravila radgonski župan Miha Vodenik in rektor univerze v Mariboru dr. Ludvik Toplak. Vsak na svoj način sta spregovorila o dr. Antonu Trstenjaku, o pomenu tega znan- I stvenika, velikega človeka, pisatelja številnih knjig in člankov, častnega občana več občin, dobrega prijatelja in svetovalca v stiski. Dr. Ludvik Toplak je mimo drugega spregovoril o pomanjkanju strokovnjakov v regiji, o stagnaciji, ki seje pojavila ravno v deželi, ki je v prejšnjih časih od Stanka Vraza naprej dala toliko znamenitih mož (Fran Miklošič, Matija Murko, Matija Slavič, Janez Janžekovič, Edvard Kocbek, Bratko Kreft in drugi). Da bi se povrnil ta nekdanji duh in bi izobraževanje steklo bolj pospešeno, bo poskrbela Ustanova dr. Antona Trstenjaka. Dogovor o tem so sklenile Občina Gornja Radgona, Župnija sv. Petra v Gornji Radgoni, Univerza v Ljubljani, Univerza v Mariboru, Inštitut Antona Trstenjaka ter Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Vsi predstavniki omenjenih institucij so nato podpisali pismo o dobri nameri, v katerem sta popisana namen in program dela te ustanove, ki ne bo rabila le lokalnim interesom, ampak tudi celotni Sloveniji, prebrali pa so tudi poslanice odsotnih: dr. Jožeta Ramovša, zastopnika Inštituta dr. Antona Trstenjaka, in dr. Franceta Bernika, predsednika Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Sledil je prav tako pomemben del večera, odkritje doprsnega kipa dr. Antona Trstenjaka, delo akademskega kiparja Marjana Keršiča - Belača. Kip sta odkrila gospoda Miha Vodenik in dr. Ludvik Toplak, blagoslovil pa mariborski škof dr. Franc Kramberger. Dom pa, kot je na koncu povedal dekan Andrej Zrim, lahko začne rabiti svojemu namenu -pastoralnemu, kulturnemu, znanstvenemu in drugemu delovanju. Trstenjakovi dnevi pa bodo postali stalnica v življenju mesta. Sledila sta zahvala in podeljevanje spominskih.plaket zelo dolgi vrsti ljudi, ki so na kakršenkoli način sodelovali pri gradnji in pomagali, daje zamisel prišla do svojega koristnega uresničenja. BEA BABOŠ LOGAR FOTO JZ ■ Kulturno društvo Sandor Petofi iz Dobrovnika V ospredju gledališka in glasbena dejavnost gostovanj so večkrat sodelovali tudi na državnem tekmovanju citrarjev. Trenutno je v skupini osem članov, ki so imeli lani kar 25 nastopov. Nastopajo predv- Ročnodelski krožek sestavljata dve skupini žena, skupina mlajših in starejših, pri njihovem delu pa je poudarek na ohranjanju tradicije izdelave madžarskih Povezanost s kulturo od otroških let Marija Šedivy - dobitnica bronaste plakete Sklada Republike Slovenije za ljubiteljsko kulturno dejavnost prejšnjem tednu je Sklad Republike Slovenije za ljubiteljsko kulturno dejavnost podelil zlato, srebrno in šest bronastih plaket večinoma dolgoletnim ustvarjalcem v ljubiteljski kulturi. Med njimi je tudi Marija Šedivv iz Gornje Radgone, ki nam je ob tej priložnosti orisala svoje delovanje v kulturi, kar je obenem utemeljitev bronaste plakete, ki jo je dobila v Mariboru. Ob spominu na prehojeno pot je segla v otroštvo, spomni se svojega prvega nastopa ob otvoritvi zadružnega doma v Žepovcih, ko ni hodila niti še v šolo. Tudi pozneje v osnovni šoli in nižji gimnaziji v Gornji Radgoni je nenehno nastopala na najrazličnejših prireditvah. S kulturo jo je povezalo tudi prvo delovno mesto na osnovni šoli v Stogovcih, ko je pripravljala ogromno proslav, tudi takih širšega krajevnega pomena. Ko sta se z možem preselila v Radgono, se je najprej zaposlila na izobraževalni skupnosti, leta 1980 pa je prevzela vodenje matične knjižnice in ravno v tem času se je začelo njeno obsežnejše delovanje, ki ga lahko zaobsežemo na treh področjih -prvo je bilo delo v knjižnici, kjer je želela pritegniti predvsem mladino s pravljičnimi krožki in organiziranimi ogledi knjižnic, pomembno pa je bilo tudi, da je organizirala izposojo knjig na terenu - v krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah - in na ta način uspešno širila branje med ljudi. Drugo področje njenih dejavnosti pa je bilo delo v ZKO - leta 1988 je postala predsednica občinske zveze in je delo opravljala do septembra 1999, ko je odstopila zaradi različnih problemov, predvsem tistih, ki so jih imeli z ustanovitvijo Sklada RS za ljubiteljsko kulturno dejavnost. Veliko je v tem času delala na literarnem področju. Pripravljala in vodila je srečanja z znanimi slovenskimi pisatelji - Ervinom Fritzem, Vitanom Malom, Karolino Kolmanič, kar nekaj pa je bilo tudi predstavitev domačih ustvarjalcev, tako je predstavila knjigo gospoda Franca Puncerja Duhovnik v taborišču smrti, knjigo gospe Milene Šaruga o Meleh in kar tri knjige domačinke Cilke Dimeč - Žerdin, in da ne pozabimo, predstavila je tudi Manka Golarja v času njegovega življenja pa tudi po njegovi smrti. V samozaložbi pa je izdala pesniško zbirko Ko trave zaspijo. V kulturnem društvu Sandor Petofi iz Dobrovnika je po besedah predsednice dru- štva Anice Car krajane Dobrov- nika že vrsto let najlažje navdušiti in angažirati za gledališko in glasbeno dejavnost, uspešni pa so tudi v sekciji ročnih del. Tako je gledališka skupina v zadnjih letih uprizorila že kar nekaj predstav, citrarji Luste bande se lahko pohvalijo z vrsto nastopov v kraju in gostovanji, lani so ustanovili še pevski zbor, v krožku ročnih del pa imajo dve skupini, eno starejših in eno mlajših žena. Gledališka skupina je v zadnjih letih uprizorila tri komedije, kijih je občinstvo dobro sprejelo, predvsem pa gledališčnike veseli, da so ob predstavitvah poželi veliko smeha. Tako so zaigrali igre z naslovi Kraljestvo kralja Andraža, Iskanje igle in Vaški posebnež. S predstavami so sodelovali v drugih dvojezičnih vaseh po Pomurju, na Madžarskem, predstavili pa so se tudi Madžarom, ki živijo v Ljubljani. V skupino so uspeli vključiti igralce različnih starosti. Tako je najmlajši star 15, najstarejši pa 70 let. V skupini sode- luje 22 članov, zadnje igre pa je režiral režiser Bela Mero iz Madžarske. Z igrami in humorjem, ki je blizu domači publiki, so navdušili z vsemi predstavami, pravi Anica Car. Citrarji Lušte bande agrajo od sem z ljudskimi pesmimi, naučili pa so se tudi nekaj umetnih, denimo Lisztovo rapsodijo. Pripravljajo se tudi na izdajo kasete s svojo glasbo. Moški pevski zbor je bil ustanovljen lani, vendar so se že na- narodnih vezenin. Članic je 15. Imeli so že več razstav, v prihodnje pa načrtujejo skupaj z drugimi dvojezičnimi vasmi v Pomurju tudi razstavo v Ljubljani. Skupini vodi Katarina Flisar. Kot pravi predsednica kultur- leta 1993. Zbrali so se že kot šolarji in začeli vaditi, potem pa so nadaljevali delo v okviru kulturnega društva. V njej so predvsem mladi glasbeniki, ki jih vodi Dejan Kardoš, strokovni vodja pa prihaja iz Madžarske. Poleg nastopov na prireditvah v kraju in učili precejšnji repertoar madžarskih ljudskih pesmi, ki sojih že v preteklosti peli v teh krajih. Tako so poleg več nastopov na prireditvah v kraju in sosednjih vaseh ob božiču pripravili tudi samostojni koncert. Vodja skupine je Ernest Toplak. nega društva, so prireditve in proslave v kraju zelo dobro obiskane. Ljudje radi sodelujejo pri delu kulturnega društva, čeprav morajo za vaje in nastope pogosto žrtvovati precej svojega prostega časa. JOŽE GABOR! Pravi, da dokler ni dobila nagrade, sploh ni razmišljala o tem, kaj vse je naredila. Nekoč seje delalo, ne da bi ljudje spraševali za denar in čas, zdaj pa je drugače. Prihajajo tudi razočaranja, kot na primer to, da je občina prevzela celotno financiranje zveze - to je bilo videti, kot da bi njeni člani denar samo zapravljali. A v zvezi kljub temu namerava ostati in delati, predvsem na literarnem področju. Ustvariti nameravajo spet literarno sekcijo pa tudi sama je precej dejavna pri delu ljubiteljskih piscev seniorjev, s kratko prozo sodeluje na območnih pa tudi državnih srečanjih. Čeprav je že nekaj časa upokojena, ima dela več kot dovolj, dela pa tisto, kar jo res veseli. Upa tudi, da bo izdala še kakšno knjigo, čeprav to nikoli ni bil cilj, pisati je začela za sebe, pa vendar je lepo, če vidiš svoje delo objavljeno. Noviča o nagradi jo je najprej razveselila, šele pozneje jo je obšel dvom, da si je mogoče ne zasluži, a ob čestitkah ljudi, tudi neznanih, in ko je začela razmišljati o vsem storjenem, jo je hvaležno sprejela, saj je prijeten občutek, ko tvoje delo potrdijo tudi drugi. Vsega, dela in nagrade, pa gotovo ne bi bilo, če ne bi imela veliko opore v svoji družini, ki jo je razumela in seji prilagajala dolga leta, daje bilo narejeno vse, kar je moralo biti. Ob koncu se čestitkam pridružujemo tudi mi in ji želimo še veliko zadovoljstva pri delu. Nastopajoči v gledališki komediji Iskanje igle BEA BABOŠ LOGAR FOTO JZ ■ Januarski lvanocyjev večer Je potekal kot vedno v Jakijevi dvorani Zavarovalnice Triglav. Že ustaljenemu solidnemu številu poslušalcev je predaval jezuit mag. Janez Sraka, vodja slovenskega programa na vatikanskem radiu in predavatelj socialnega nauka na vzhodnem inštitutu v Rimu. V treh sklopih je predstavil odnos do vprašanja vesti v krščanskem svetu, in sicer v katolicizmu, protestantizmu in pravoslavju v različih obdobjih, na koncu pa je razmišljal o oblikovanju vesti sodobnega človeka, da bo lahko odgovarjal na vse izzive časa.Vprašanja poslušalcev po predavanju, tudi polemična, so pokazala, da je tema ljudi pritegnila tako k pogovoru kot gotovo tudi k poznejšemu razmi-ŠljanjU' B.B.L.! 12 AKCIJE 3. februar 2000, Lepe želje, čestitke in pozdravi Šopek za tretje življenjsko obdobje •ragi prijateljici Polonci Novak s Polic pri Gornji Radgoni želim za njen rojstni an in god vse lepo, posebno pa zdravje - Anica Fridau. redragi sestri Mariji dosti zdravja in druge sreče. Vse lepo tudi družini Fartek Karel iz Maribora. lilici iz Večeslavec ob 60. rojstnem dnevu vse naj... naj...! Kar je bilo slabo, naj Medi; vse, kar je dobro, pa naj ostane za vekomaj in lepo cveti. Naj v miru sreča : objame. Še na mnoga zdrava leta - kolegica Marija. •avorju Gorza za rojstni dan vse najboljše in dosti sreče v nadaljnjem življenju, epe želje tudi sinu Danielu za minuli rojstni dan - mama in ati. •ragi hčerki Renati Krpič iz Vadarec iskrene čestitke za 24. rojstni dan in veliko •eče v prihodnosti - oče in mama. •arji S. ob praznovanju rojstnega dneva vse najboljše in izpolnitev vseh skritih ;lja - prijatelj. iragemu možu Franciju Šišku iz Črnec za njegov 50. rojstni dan obilo sreče in iravja ter še vrsto zadovoljnih let - žena Lojzka. e dni praznujeta svoj jubilej Jožef in Matilda Vori iz Nemčije. Draga starša, stanita takšna, kot sta, in vajin nasmeh naj ostane vselej na vajinih ustih. Bodita * naprej ponos in naša sreča - hčerka Marija z družino. Karmen in Simon pa ošiljata koš poljubčkov. anji Svetec iz Dravograda iskreno čestitamo za uspešno opravljeno diplomo na ravni fakulteti v Ljubljani - mamica, atek, sestra, dedek in stara mama. Dobrovniku na domačiji številka 232 praznuje 76. rojstni dan Julijana Varga, elimo ji vse najboljše, posebno pa zdravja - sin z družino iz Nemčije. •ragi mami Mariji in očetu Izidorju Sviligoju iz Petišovec (Kolonija), ki praz-ujeta 2. februarja 50 let skupnega življenja, iskrene čestitke in še naprej veliko reče in zdravja - hčerka in zet iz Nemčije. 'ragi botri Mariji Rantaša iz Los Angelesa v ZDA iskreno čestitamo za njena va življenjska praznika in želimo srečo in zdravje, vse lepo tudi njenemu možu ojzetu - družini Hedžet Kolarič. lariji Kulič iz Brezovec iskrene čestitke za rojstni dan in dosti zdravja in sreče letu 2000 - Marjana in Jože iz Lukavec. iragemu dediju Francu Sterniši iz Segovec vse lepo za 86. rojstni dan, posebno a veliko zdravja - vnukinja Sabina z družino. iragi sestri Renati iz Vadarec vse najboljše za rojstni dan in da bi se ji uresničile >e želje ter veliko uspeha v službi - sestra Simona. iragemu možu in očetu Hermanu Mekišu iz Gerlinec vse najboljše za rojstni an in še naprej veliko družinske sreče in zdravja - žena Anica in otroci z nižinami. lasi dragi mami Zlatici želimo vse najboljše za njen 58. rojstni dan z željo, da bi s naprej ostala zdrava in vesela - sin Ivan, hčerka Mirjana z družino, sin Mla-en z družino in sin Marjan z družino. •ragi Dejan' Za tvoj 15. rojstni dan ti želimo vse najboljše - mama, ati, sestra laja, babica, boter in stric Milan. la zdravje Šuklarovemu Lajčiju, mužikašu-harmonikašu, za Tl let življenja in b zlati poroki z Mariško - Marija in Ivek iz Bohinec. iragemu možu Janezu Gumilarju iz Murske Sobote vse lepo za rojstni dan in še eliko srečnih in zdravih let, za volanom pa mnogo sreče - žena Suzana, hčerki Jeksandra in Anemari ter sin Matej. iragemu bratcu Blažu iz Kuzme vse najboljše za rojstni dan - sestrica Sanja. Iragi mami Irmi Šantavec iz Križevec v Prekmurju iskrene čestitke za rojstni an in hvala za ves trud in dobroto - hčerka Suzana z možem Janezom, sin Irago ter vnuki Aleksandra, Matej in Anemari. (UPON za brezplačno čestitko r prihodnjem Vestniku Besedilo: ................................—....................... Naslov pošiljatelja: ...................................:.......................... Z našega štedilnika Cukinijeva kremna juha Srnin medaljon v jabolčni omaki Ocvrt paradižnik Sestavljena solata Pita s kakavom Cukinijeva kremna juha 100 g čebule, 500 g cukinov (bučk), 80 g masla, 15 g škrobne moke, 50 g mesnate slanine, 10 cl kisle smetane, sol, poper, majaron. Čebulo narežemo na drobne kocke, na maslu prepražimo do zlato rumene Branko ČASAR, kuharski mojster v hotelu Diana barve, dodamo polovico na kocke narezanih cukinov, malo prepražimo, dodamo na kocke narezano slanino, pomokamo z jedilnim škrobom in zalijemo z 2 I vode. Začinimo in kuhamo 50 minut. Nato vse skupaj prepasi-ramo, ponovno pristavimo in dodamo preostanek na kocke narezanih cukinov. Vse kuhamo 5 minut, dodamo kislo smetano in vroče ponudimo. Srnin medaljon v jabolčni omaki 800 g srninega fileja, 60 g masla, 300 g jabolk, 15 g sladkorja, sol, poper, timijan, 30 cl vode. Srnin file narežemo na pol centimetra debele rezine, jih rahlo potolčemo, solimo, popramo in odišavimo s timijanom. Maslo segrejemo, na njem opečemo medaljone in jih preložimo v drugo posodo. Z relost, umirjenost, sposobnost za odprt, odkrit pogovor, vse to so vrline starejših ljudi. Najdejo rešitev vsakršnih problemov in jih vedno razumejo. So dostopni in voljni odpuščati. V mesecu januarju smo v okviru naše nove akcije Šopek za tretje življenjsko obdobje obiskali gospo Rozalijo Šomen iz Murske Sobote in jo presenetili z šopkom za njen 97. rojstni dan. 24. januarja je bilo pri njej živahno, saj jo je obiskalo veliko znancev in prijateljev. Stisk roke, dobre želje in brskanje po spominu je bil naš namen. Gospa Rozalija je doma iz Žižkov, in čeprav nenamerno, vendarle potegne po »domače« in vsak ugotovi, od kod je doma. Dvanajst let je živela v Ameriki, po vrnitvi se je poročila. V službo nikoli ni hodila, je pa pazila otroke, rada je kvačkala in brala ter kuhala pri tabornikih! Sin Branko rad prihaja domov, če le utegne. In kako se počuti gospa Rozalija danes, pri 97 letih? Oči ji že nagajajo, pa vseeno je nasmejana, polna optimizma in za zgled marsikomu. Šopek, ki smo ga podarili gospe Rozaliji, je bil izdelan v cvetličarni Cvet na tržnici v M. Soboti. Cvetličarka Zdenka Šajt je zelenje in cvetje razporedila v tri etaže. Upora- Šopek je oblikovala Zdenka Šajt v cvetličarni Cvet na tržnici bila je različno zelenje, od bršljana, tilancija, evkaliptusa do asparagusa, dodala je plodove gledičije, asparagusa in octovcater cvetje: bele vrtnice, roza tulipani in nepozeba. Gospe Rozaliji čestitamo ob visokem življenjskem jubileju in v veselje nam je bilo, da smo jo spoznali. OLGA VARGA Na preostanku maščobe karameliziramo sladkor, dodamo olupljena in na krhlje narezana jabolka, premešamo in zalijemo z vodo. Dodamo meso, dušimo 15 minut, nato omako prepasiramo, po okusu začinimo in preden ponudimo, prelijemo po robovih mesa. Ocvrt paradižnik 400 g paradižnika, 20 g moke, 2 jajci, 100 g drobtin, sol, olje za cvrenje. Paradižnik očistimo in narežemo na rezine, solimo. Posebej pripravimo moko, razžvrkljana jajca in drobtine. Rezine paradižnika paniramo in v vročem olju ocvremo. Pita s kakavom Testo: 370 g ostre moke, 180 g margarine, 70 g sladkorja, 3 rumenjaki, 10 cl kisle smetane, 1 vanilin sladkor, 1/2 pecilnega praška. Nadev: 3 beljaki, 110 g sladkorja, 150 g orehov, 20 g kakava, 2 cl ruma, 700 g naribanih jabolk. Premaz: 100 g marelične marmelade. Med presejano moko zmešamo pecilni prašek, dodamo margarino v koščkih, sladkor, vanilin sladkor, rumenjake in kislo smetano. Vse na hitro pognetemo v testo. Iz njega naredimo svaljek, ki ga pokritega pustimo počivati 30 minut. Nato polovico testa na pomokani deski razvaljamo za slab centimeter debelo. Testeno krpo položimo v pomaščen pekač, premažemo z marmelado in po njej razporedimo nadev. Čez nadev položimo drugo krpo enakomerno razvaljanega testa. Tu in tam prebodemo. Pečemo 30-40 minut pri 175 °C. Pečeno in ohlajeno pito po vrhu posladkamo. Nadev: Beljake stepemo v trd sneg, postopoma dodamo sladkor, rum, kakav, orehe ter naribana in malo ožeta jabolka. Vse narahlo premešamo. IZBERITE SI DARILO, DA NA KONCU DOBITE... AVTO. Danes objavljamo prvo četrtinko treh slik - daril, ki jih lahko ves mesec februar zbirate in sestavljate, 24. februarja pa bomo objavili zadnji del slik - daril 1. kola. Potem jih OBVEZNO nalepite na kupon, objavljen v prejšnji številki Vestnika, in v sredo, 1. marca, bomo dopisnice razvrstili. Iz vsakega kupa bomo izžrebali tri dobitnike daril - prvi bo prejel izbrano darilo, druga dva pa Vestnikovo majico. Rezultate žrebanja bomo objavili 2. marca 2000. V začetku vročega poletja 2000 bomo izmed vseh prispelih dopisnic izžrebali glavni dobitek - avto. Zagotovite si svoj izvod Vestnika, da boste lahko spremljali in sodelovali pri nagradnih igrah Vestnika. Izpolnjen kupon pošljite samo na dopisnici do 29. februarja na naslov: Podjetje za informiranje, d. d. NAGRADE ZA 1. krog fifflK , 3. februar 2000 KMETIJSTVO Izobraževanje kmetovalcev Zadruga ali združenje pridelovalcev sladkorne pese ■w. JV 9. februarja bo v Turnišču v dvorani krajevne skupnosti predavanje Spomladanska oskrba žit. Istega dne bo v Odrancih ob 9.00 uri v dvorani vaškega doma predavanje Tehnologija pridelave pšenice in tržni red za leto 2000. V Puževcih v gostilni Šiplič bo 9. februarja ob 9.00 uri občni zbor strojnega krožka Murska Sobota. V Gradu bo v vaško gasilskem domu 10. februarja ob 9.00 uri posvet Ekološko kmetovanje. Istega dne bo v Gornji Radgoni v dvorani gasilskega doma ob 10.00 uri občni zbor Društva rejcev govedi lisaste pasme. Na Hotizi v dvorani vaškega doma bo 10. februarja ob 9.00 uri predavanje Tehnologija pridelave pšenice in tržni red za leto 2000. Širitev predelovalnih zmogljivosti še neznanka Zaenkrat naj bi sladkorno peso pridelovali le na 9 tisoč hektarjih Zadruga pridelovalcev sladkorne pese, v katero so včlanjeni predvsem pridelovalci iz severovzhodne Slovenije, je odigrala pomembno vlogo pri uvajanju te poljščine v slovenski njivski kolobar, zdaj pa se že kažejo potrebe po drugačni organiziranosti pridelovalcev, nam je povedal Mirko Horvat, ki že nekaj let uspešno predseduje zadrugi. Od začetnih 4.500 hektarjev se je pridelava sladkorne pese povečala na 9 tisoč hektarjev in lani celo na 10.600 hektarjev, v pridelavo pa so vključena tudi druga območja v Sloveniji. Slednji prideloval- O problemih kmetijstva v križevski občini Cene krmil in vitaminsko-mineralnih dodatkov v kmetijskih trgovinah ci niso vključeni v zadrugo, zato so na zadnji seji upravnega odbora zadruge podprli pobudo o ustanovitvi združenja pridelovalcev sladkorne pese, ki bi ob sedanjih članih zadruge vključevala tudi druge pridelovalce. Zadruga, ki je zdaj tudi pridruženi član združenja evropskih pridelovalcev sladkorne pese, bo Iz držav Cefte uvažamo tudi nizozemske bikce V Križevcih pri Ljutomeru sta se srečanja s kmeti udeležila tudi dr. Anton Svetlin z ministrstva za kmetijstvo in župan križevske občine Feliks Mavrič lahko ostala tudi po ustanovitvi združenja, vendar bo osnovno funkcijo pri organiziranosti pridelovalcev opravljalo združenje. To bo tudi član nastajajoče kmetijsko-gozdar-ske zbornice in se bo tako po besedah Mirka Horvata lažje pogajalo s tovarno in državo za zagotavljanje ustreznih pogojev pridelave. Po informacijah, ki jih imajo v zadrugi, nadaljnji razvoj tovarne, ki je predvideval širitev predelovalnih zmogljivosti,.še ni dorečen. O tem bodo imeli zadnjo besedo lastniki, ker je tovarna sladkorja v Ormožu v tuji lasti, pa bodo še potrebni dogovori. Tuji lastniki namreč razvoj tovarne povezujejo z zagotavljanjem ustreznih možnosti za predelavo, zato se bo v dogovarjanja morala vključiti tudi država. Dokler odločitev o širitvi predelovalnih zmogljivosti ne bo sprejeta, naj bi ostala pridelava sladkorne pese na sedanji ravni, to pa pomeni, da ji bodo pridelovalci lahko namenili le okoli 9 tisoč hektarjev površin. LUDVIK KOVAČ ■ □ ajprej so pregledali rezultate dosedanjega dela, s katerimi so zadovoljni. V občini Križevci pri Ljutomeru, ki je pretežno kmetijska, so največ storili za kmete, saj so za kilogram semenske pšenice iz občinskega proračuna primaknili 25 tolarjev, 10.000 za plemensko svinjo, 15.000 za testirane merjasce in 20.000 tolarjev za prvesnice. Alojz Jelen je državnega sekretarja dr. Svetlina seznanil, da na račun sporazuma s CEFTO v Slovenijo uvažajo 90 do 140 kilogramske bikce iz Madžarske in Poljske, ki so bili vzrejeni na Nizozemskem ali v drugih zahodnih državah, a so jih te brez ustrezne dokumentacije izvozile v omenjeni državi. Posebno pozornost so na zboru namenili osveščanju potrošnikov o kvaliteti doma pridelane hrane in o tem, kdo je kriv, da je domača hrana draga, saj kmet komaj pokriva ali sploh ne more pokriti proizvodnih stroškov. Posebej so kritizirali drago veterinarsko službo in dejstvo, da zaradi Zavoda za veterino zasebni veterinar ne sme delati ceneje kot tisti z zavodov. Opozorili so, da je ravninski del kmetijstva izpadel iz mednarodnega programa SAPARD. Slednji namreč ob sodelovanju lokalnih skupnosti z velikim zneskom sofinancira gradnjo hlevov, nakup mehanizacije in drugo. Poseben problem vidijo ravninski kmetje v dejstvu, da dobijo hribovski kmetje subvencije za pridelavo travinja, odkupijo pomurske bikce in teličke in jih skrmijo s poceni uvoženo koruzo. Prekmurski kmetje, ki 70 odstotkov njiv namenjajo koruzi, pa morajo krmiti s svojo koruzo, katere pridelava je pri nas dražja kot na Madžarskem, zato mora biti tudi pridelava koruze subvencionirana. Problem zase je denacionalizacija. Zemljiški sklad je dal v najem tudi zemljo, ki je predmet vračanja razlaščencem in je upravičenci za- Prleki so v zadnjem času pospešili svoje aktivnosti. Med drugim so pripravili tudi okroglo mizo, na kateri sta na njihova vprašanja odgovarjala predsednik DZ Janez Podobnik in kmetijski minister Ciril Smrkolj. radi sklenjenih najemniških pogodb ne morejo dobiti vrnjene. Župan križevske občine je opozoril, da bodo v občini na račun avtoceste izgubili 40 hektarjev zemlje, deležni bodo velike stopnje negativnih emisij, za odškodnino, ki bi jo namenili prizadetim kmetom, ki bodo poleg izgube zemlje tudi ob prehode do svojih njiv, pa bo občina deležna le 30 odstotkov izplačanih odškodnin, večina odškodnin pa bo polnila državni proračun. BORIS HEGEDUŠ ■ Sadjarsko društvo Pomurja Sadnemu vrtu dati novo vsebino Društvo vinogradnikov Goričko Na tržišču s promocijsko znamko Gorički cvejt □ a goričkimi in drugimi vinogradniki, združenimi v Društvo vinogradnikov Goričko, je uspešno leto, ker pa letos stopa društvo v petnajsto leto delovanja, so tudi številni novi izzivi in obveznosti. Ker je društvo po večletnih prizadevanjih pred dobrim letom uspelo uresničiti svoj največji projekt doslej - odprtje društvenega doma (Vinogradniškega centra Goričko) v Ivanovcih, bo delo v prihodnje zaradi lastnega zavetišča lažje steklo, po drugi strani pa bo domu potrebno dati še precej vsebine. Najbolj smela naloga vseh vinogradnikov z Goričkega v prihodnje bo razvijanje skupne promocijske znamke ter uresničitev ideje o zgraditvi skupne vinsko-prevzemne kleti. Neutrudni predsednik Ernest Novak, ki to dolžnost opravlja že vse od ustanovitve društva, pa ugotavlja, da se nekateri tržni vinogradniki s slabo udeležbo na strokovnih posvetih še vedno premalo zavedajo pomena strokovne usposobljenosti. Prav uspešno društveno delo oziroma strokovna usposobljenost njihovih članov je tisto, kar je v zadnjem desetletju največ prispevalo k veliki promociji in uveljavitvi goričkih vin. Da povprečna kakovost vin z Goričkega nenehno narašča, se je mogoče prepričati tudi ob ogledu povprečnih ocen vzorcev I vin vsakoletnega društvenega ocenjevanja. Na predzadnjem ocenjevanju je ta znašala'!7,54, na zadnjem lanskem pa že 17,65. Tudi letošnji program dela bo na strokovni ravni in na področju družabnih prireditev v glavnem enak lanskemu, dati mu bo potrebno le nekaj novih vsebin. Ob ureditvi vini-gradniškega muzeja in turistične pisarne v VC Ivanovci ter informacijskega panoja v Murski Soboti pa čaka vinogradnike največ dela pri organiziranem nastopu na tržišču. Na občnem zboru so sprejeli društvena pravilnika: o ocenjevanju vina ter o dodelitvi in uporabi promocijske znamke za gorička vina pod imenom Gorički cvejt. Zlasti slednji naj bi prinesel precej reda pri trženju vin, saj bo z vini pod enotno znamko poudarjena njihova dejanska kakovost, zadostna količina v seriji, boljša prepoznavnost, s tem pa naj bi bila dosežena tudi boljša cena. Promocijsko znamko za gorička vina pridobijo le člani DV Goričko, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za stekleničenje vin in so člani omenjenega društva neprekinjeno najmanj pet let. GG ■ □ lani Sadjarskega društva Pomurja so bili pri pregledu dela minulega leta zadovoljni, saj so program v celoti izpolnili, dodali pa so mu tudi nekaj novih aktivnosti. Ob strokovnih predavanjih, praktičnih prikazih rezi in cepljenja ter ekskurziji na Štajersko in Koroško, velja omeniti še zelo uspelo strokovno izobraževanje o žganjekuhi in tečaj o pripravi sadnih sokov. V desetem letu delovanja so si zadali pester in vsebinsko zelo bogat program dela. Da bi bilo društveno življenje kar se da pestro, razmišljajo po besedah predsednika Ivana Mariča tudi o aktivnostih v nekaterih interesnih oblikah (krožki, delavnice). Seveda bodo pri uresničitvi aktivnosti tudi letos upoštevali troje ključnih načel: smotrnost, kakovost in stroškovnost. Ker se je večina članov - teh je trenutno aktivnih blizu 150 - vključila v društvo z namenom strokovne izpopolnitve v sadjarstvu, bo strokovnosti tudi letos namenjene največ pozornosti. Tako bo že prvo nedeljo marca v hotelu Diana predavanje o integrirani pridelavi sadja, teden zatem pa bo v Otovcih prvi prikaz zimske rezi sadnega drevja. Ker bi radi eno od najpomembnejših sadjarskih opravil približali kar največjemu krogu ljudi, bo društvo organiziralo prikaze rezi tudi na drugih lokacijah. Kot eno ključnih nalog so si v društvu zadali poiskati najprimernejšo možnost za dokončno rešitev usode društvenega sadnega vrta v Otovcih, kjer številni domači in tuji sadjarji ter predstavniki družbenega in političnega življenja že vrsto let sadijo »svoja« sadna drevesa. Ker gre že za več kot sto različnih dreves, bi kazalo izdelati kataster, strokovno dodelati namen vrta, mu dati vsebino in ga kot učni sadni vrt potem uvrstiti v katalog vinsko-turistič-ne ceste na Goričkem. GEZA GRABAR ■ SKZ Martjanci tovarniško ime pakiranje mpc v sit za kg pu-predstarter 10/1 142,00 pu starter 40/1 67,80 63,70 bek 1 40/1 43,50 bek - k 40/1 44,60 super bek 35 10/1 71,90 super bek 35 40/1 67,70 tl-štarter 10/1 56,20 tl-štarter 40/1 52,00 tl ■ pit 1 40/1 37,50 tl-pit 2 40/1 36,00 bro-štarter 10/1 66,80 ns-k (za nesnice) 10/1 58,00 krmilo za kunce 10/1 54,60 živinska sol 50/1 29,00 vitaredin 2/1 247,90 kz ■ za krave 40/1 40,40 bovisal 5/1 150,00 kravimin 3 bio Zn 5/1 229,50 kravimin 6 bio Zn 5/1 157,40 pravimin 2 5/1 224,30 krmilna moka 35/1 19,60 sojine tropine 40/1 62,40 pšenični otrobi 30/1 17,00 SKZ Lendava tovarniško ime pakiranje mpc v sit za kg pu-starter 10/1 71,00 pu starter 40/1 51,80 super bek 35 10/1 80,00 tl-štarter 10/1 62,00 tl - pit 1 40/1 38,00 ns-k (za nesnice) 10/1 63,00 krmilo za kunce 10/1 59,00 lizalni kamen za govedo 1/1 432,00 lizalni kamen za drobnico 1/1 432,00 vitaredin 2/1 272,50 kostovit 2/1 286,00 pravimin 1 5/1 244,90 pravimin 2 5/1 234,10 sojine tropine 40/1 62,00 SKZ Murska Sobota, prodajalna Puconci tovarniško ime pakiranje mpc v sit za kg pu starter 40/1 61,70 s - doj 40/1 42,70 bek 1 40/1 42,10 bek 2 40/1 40,30 super bek 35 40/1 65,60 tl-štarter 10/1 54,40 tl-štarter 40/1 50,40 tl - pit 1 40/1 36,30 tl ■ pit 2 40/1 34,90 super-u-3 40/1 48,10 ns-k (za nesnice) 10/1 56,10 krmilo za kunce 10/1 52,90 vitaredin 2/1 258,70 kravimin 3 bio Zn 5/1 239,50 kravimin 6 bio Zn 5/1 164,20 sučne pogače 50/1 54,60 pšenični otrobi 30/1 17,50 Na Policah je trgala svečnica Društvo je v soboškem hotelu Diana tudi letos pripravilo tradicionalno ocenjevanje domačih žganih pijač, likerjev in sadnih vin. Posebna komisija, ki jo je vodil priznani strokovnjak s področja žganjekuhe Esad Šabanovič s šentiljskega Apisa, je letos ocenila 48 vzorcev, od tega 36 žganih pijač, deset sadnih likerjev in dva vzorca sadnih vin. Po tradiciji je bilo med žganimi pijačami največ vzorcev slivovke (18), člani sadjarskega društva, ki se v glavnem z žganjekuho ukvarjajo zgolj ljubiteljsko, pa so v ocenitev prinesli tudi hruškovo žganje (viljamovko) in vinsko, jabolčno, sadno mešano, pomarančno, višnjevo, češnjevo, marelično ter breskovo žganje. Kakovost ocenjenih vzorcev je iz leta v leto boljša in to potrjujejo tudi rezultati: med žganimi pijačami je kar enajst vzorcev izpolnilo pogoje za podelitev zlate plaketa, devetnajst za srebrno plaketo ter šest za priznanje; pri likerjih bo podeljenih šest zlatih in štiri srebrne plakete ter pri sadnih vinih dve zlati plaketi. Slavnostna razglasitev rezultatov letošnjega ocenjevanja domačih žganih pijač, likerjev in sadnih vin s strokovnim komentarjem bo to soboto v hotelu Diana na tradicionalni društveni prireditvi Ples z jabolkom. Včeraj, ko je godovala Svečnica, so vinogradniki iz podjetja Radgonske gorice pripravili še zadnje dejanje, povezano z lanskim vinskim letnikov. Pripravili so 3. že tradicionalno »svečnič-no trgatev v vinogradu v Policah nad Gornjo Radgono. Potrgali so grozdje s 540 trsov sorte chardonnay, v vsakem primeru pa bo sveč-nična kapljica izvrstna. Pridelali pa so je le okoli 120 litrov in to predvsem za poslovna darila in lastne potrebe. Da gre za izvrstno kapljico, so se mnogi poslovni partnerji in gosti podjetja Radgonske gorice prepričali po trgatvi, ko so na degustaciji v kleti poskusili tovrstni lanskoletni pridelek. Tekst in fotografija: O. BAKAL ŠPORT 3. februar 2000, Razmišljanje Prvič na olimpijskih igrah Nista se še povsem polegla sanjska dosežka nogometašev - uvrstitev Maribora v ligo prvakov in slovenske reprezentance na evropsko prvenstvo, že so nas razveselili rokometaši, ki so na evropskem prvenstvu na Hrvaškem zasedli peto mesto ter si zagotovili sodelovanje na olimpijskih igrah in neposredno uvrstitev na svetovno in evropsko prvenstvo. Prvič se je zgodilo, da bo sodelovala kaka slovenska ekipa v kolektivnih športih na olimpijskih igrah, in to je tudi največji moštveni uspeh v samostojni Sloveniji. Na četrtem evropskem rokometnem prvenstvu, ki je potekalo na Reki in v Zagrebu, je Slovenja prikazala kakovosten rokomet, saj so bili le finalisti Švedi in Rusi za odtenek boljši, medtem ko smo bili enakovredni vsem drugim reprezentancam. V prvi tekmi smo nesrečno izgubili s Portugalsko (27 : 28), nato so nas premagali Rusi (27 : 23), potem smo premagali Dansko (28 : 24), izgubili z evropskimi prvaki Švedi (24 : 26), nato srečno premagali Islandijo (27 : 26), v odločilni tekmi za peto mesto pa premagali Hrvaško (25 : 24). Zmaga nad Hrvati, večnimi tekmeci in olimpijskimi zmagovalci v Atlanti, je prinesla v slovensko športno javnost veliko več zadovoljstva kot bi ga sicer, saj so nam naši sosedi na vse mogoče dovoljene in nedovoljene načine in s podcenjevanji poskušali preprečiti pot na olimpijske igre v Sidney. Med našimi, ki so bili nad odhodom na olimpijske igre izredno veseli, kar je tudi razumljivo, saj je to želja slehernega vrhunskega športnika, pa je bil zelo srečen tudi Iztok Puc, ki bo edini branil zlato iz Atlante. ko je igral za reprezentanco Hrvaške. Zmaga v igri proti Hrvaški je toliko dragocenejša, ker jo je slovenska reprezentanca dosegla v peklu razgrete in nabito polne ledene dvorane v Zagrebu, kjer so se hrvaški navijači vedli škandalozno. Med igranjem slovenske himne so se s hrbti obračali proti igrišču, nanj metali razne predmete, največji ekstremisti pa so si celo slačili hlače in kazali gole zadnjice. Takega početja se je sramoval tudi predsednik hrvaškega olimpijskega komiteja Anton Vrdoljak, ki je že pred tekmo Hrvaška - Slovenija povedal: »Če ne moremo premagati Slovenije, je najbolje, da nehamo igrati rokomet.« Po tekmi pa se je Slovencem opravičil in okaral svoje rojake: »Slovenci so igrali fantastično. To, da so navijači ob igranju himne kazali hrbte in gole zadnjice, je velika sramota. Če bi imel puško, bi nanje streljal. Dokler bom živ, se bom bojeval proti takšnemu primitivizmu.« Klub vsem pritiskom so slovenski rokometaši igrali zbrano in mirno ter dokazali, da so boljši od Hrvatov, kar so potrdili tudi nekateri rokometni strokovnjaki, med njimi treneija finalistov evropskega prvenstva Bengt Johansson iz Švedske in Vladimir Maksimov iz Rusije. Uspeha slovenskih rokometašev pa niso bili veseli le rokometaši in strokovno vodstvo, temveč vsa slovenska javnost. Veselje po tekmi je bilo nepopisno, že na meji sojih cariniki pozdravljali z aplavzi, množica vaščanov jih je pričakala tudi na sprejemu v gostilni Šekoranja na Bizeljskem. Največje slavje ob velikem uspehu rokometašev pa je bilo v ponedeljek v Ljubljani, kjer je olimpijcem v Mercatorjevi poslovni zgradbi pripravil sprejem predsednik Rokometne zveze Slovenije Zoran Jankovič, za osvojeno peto mesto in odhod na olimpijske igre v Sidney pa so jim čestitali slovenski predsednik Milan Kučan, županja mesta Ljubljana Vika Potočnik in državni sekretar za šport Janko Strel. Junake evropskega prvenstva na Reki in v Zagrebu pa je pričakalo tudi okrog 1500 ljubiteljev rokometa. Čestitamo! Radislav Jokanovič - trener AK Pomurje Spodbudni dosežki pomurskih atletov Pred slabima dvema letoma je trenerske posle tehničnih disciplin (skoki, meti) pri Atletskem klub Pomurje iz Murske Sobote prevzel Radislav Jokanovič. Gre za izkušenega športnega delavca, ki se je petnajst let aktivno ukvarjal s skoki s palico pri AK Slavonija iz Osijeka in AK Crvena zvezda iz Beograda. Bil je pet let kategorizirani vrhunski športnik in kot član jugoslovanske reprezentance sodeloval na številnih mednarodnih in evropskih tekmovanjih. S preselitvijo v Mursko Soboto, kjer se kot samostojni podjetnik ukvarja z medicinsko opremo, se je vključil v AK Pomurje, kjer uspešno dela kot atletski strokovnjak. Z njim smo se pogovarjali o delu, problemih in načrtih kluba. - Kako ocenjujete lanskoletne rezultate AK Pomurje? »Z zadovoljstvom lahko ugotovim, da smo v minulem letu dosegli vidne rezultate. Odličen rezultat je dosegel Davorin Čeleš, ki je skočil na mednarodnem tekmovanju v Za-laegerszegu na Madžarskem v viši no 216 cm in postavil pomurski rekord, hkrati pa bil razglašen za najboljšega tekmovalca na mitingu. Škoda, da je ta rezultat dosegel 14 dni prepozno, sicer bi izpolnil normo za evropsko prvenstvo (214 cm), z doseženim rezultatom pa bi osvojil bronasto medaljo. Sicer pa je državni mladinski prvak. Zelo spodbudne rezultate pa so v skoku v višino dosegli še Anja Cipot in Dvoranski hokej Tretji turnir dobil Triglav V Murski Soboti je bil tretji turnir za državno prvenstvo v dvoranskem hokeju za člane. Največ uspeha so imeli hokejisti Triglava iz Predano-vec, ki so dobili vse tekme. Rezultati: Moravske Toplice : Lek 1 : 6, Murska Sobota : Triglav 3:10, Moravske Toplice : Murska Sobota 1:1, Triglav: Lek 5 : 2, Moravske Toplice: Triglav 1:16. Triglav 7 5 Svoboda 6 4 Lek 6 4 M. Sobota 7 1 M.'Toplice 8 0 1 1 52:15 16 1 1 48:14 13 0 2 24:20 12 2 4 14:38 5 2 6 10:61 2 Z dvoranskega hokeja za državno prvanstvo v Murski Soboti. Fotografija: Jure Zauneker. Šport od tod in tam Mali nogomet - V dvanajstem kolu prvenstva v drugi slovenski ligi malega nogometa sta obe pomurski ekipi igrali neodločeno. Rezultata: Pušenci : Marco Polo 5 : 5 in Valšped : Križevci 2 : 2 (Vidmar, Marinič). (NŠ) Odbojka - V petnajstem kolu prvenstva v tretji državni ženski odbojkarski ligi je ekipa Sonimexa iz Radenec po pričakovanju premagala zadnjo ekipo Formisa s 3 : 0, Comet iz Zreč pa je premagal Ke-mo iz Puconec s 3 : 0. (FM) Odbojka - Na medšolskem tekmovanju v odbojki, ki je bilo v Šalo-vcih za dekleta, so sodelovale štiri ekipe. Zmagala je OŠ Gornji Petrovci pred OŠ Šalovci, OŠ Fokovci in OŠ Prosenjakovci. (M. Kalamar) Košarka - Na Sladkem Vrhu je bilo četrtfinale osnovnih šol v košarki za starejše dečke. Med štirimi ekipami je sodelovala tudi OŠ II iz Murske Sobote in se uvrstila v polfinale. Sobočani so premagali OŠ Mura s 65 : 54 in OŠ Sladki Vrh s 77 : 71. Najboljši strelci so bili Boštjan Korošak, 36, Rok Brinar, 36 Karmen Grnjak, ki sta bili lani najboljši tekmovalki med deklicami v skoku v višino, ter Miha Žalig, ki je bil med dečki državni podprvak. Uspešni so bili tudi Gregor Lenarčič, ki je bil med dečki državni prvak v suvanju krogle in državni podprvak v metu diska. Vsi so člani državnih reprezentanc. Miha Žalig, Gregor Lenarčič, Lucija Cvetko, Anja Cipot in Tomaž Roudi pa osvojili tudi šest medalj na pionirski olimpijadi v Velenju. Od preostalih atletov velja posebej omeniti Sonjo Roman, državno prvakinjo v krosu in državno podprvakinjo v tekih na 800 in 1500 m, Damjana Špura v teku na 100 m in štafeti 4x100 m, Lucijo Cvetko, ki je med deklicami dosegla izjemne rezultate v teku na 300 in 600 m ter je državna prvakinja. Lucija Cvetko ter Davorin Čeleš sta bila v Občini Murska Sobota tudi izbrana za najperspektivnejša športnika v lanskem letu. Poleg teh so člani AK Pomurje dosegli še nekaj drugih odmevnih rezultatov.« - Rezultati so zares spodbudni, kakšne pa so v klubu razmere za delo. S kakšnimi problemi se srečujete? »Največje težave so organizacijske in finančne. Klub je slabo organiziran, saj moramo biti trenerji poleg strokovnega dela še šoferji in vodje tekmovanj, kar naj bi bile naloge upravnega odbora. Ne samo Kegljanje - Najboljša slovenska kegljavka Marika Kardinar iz Dobrovnika je morala zaradi natrganih kolenskih vezi na operacijo kolena leve noge. Po uspešni operaciji, ki jo je opravil dr. Marčan v Valdoltri, se bo Marika Kardinar kmalu vrnila na kegljaško stezo. Upa tudi,. da se bo dobro pripravila na svetovno prvenstvo, ki bo letos maja v Poznanu na Poljskem. (FB) Veleslalom - Na snežnem stadionu v Mariboru je bilo četrto pomursko prvenstvo v veleslalomu za učence osnovnih in srednjih šol. Sodelovalo je 60 tekmovalcev in _Atletika_____________ Rekord Davorina Čeleša V avstrijskem Schielleitenu je bilo mednarodno dvoransko tekmovanje v atletiki. Sodeloval je tudi član AK Pomurje iz Murske Sobote 20-letni Davorin Čeleš in se odlično odrezal. V skoku v višino je med sedmimi tekmovalci iz treh držav zasedel prvo mesto z rezultatom 210 cm in postavil nov pomurski rekord. V Šempetru pri Novi Gorici je bilo državno dvoransko atletsko prvenstvo za mlajše mladince in mladinke. Sodelovali so tudi nekateri člani AK Pomurje iz Murske Sobote. Izkazala sta se skakalca v višino Miha Žalig in Karmen Grnjak, ki sta zasedla tretji mesti in dobila bronasti medalji. Žalig je nLrvAil 1 QO Li ia e o ninnirlo na 1 AA PITI /FM) Kegljanje Poraz Nafte V enajstem kolu prvenstva v drugi državni moški kegljaški ligi je Žalec premagal Nafto iz Lendave s 6 : 2 (5037 : 4828). Za Nafto sta zmagala Horvat, 848, in Peric, 843, tekmovali pa so še Felšo, 781, Žalik, 835, Matko, 767, Matjašič, 367, in Kopinja, 387 podrtih kegljev. Tekma med Radensko in Rolojem Sternad iz Maribora (6 : 2) je bila odigrana že prej. Ženska ekipa Nafte pa je bila zaradi odstopa ekipe Krilato kolo iz Maribora orosta. (M. Žalik) da smo amaterji, temveč še trošimo svoj denar. Sem pa optimist in upam, da nam bo uspelo v klub pritegniti nekaj delavoljnih članov, predvsem iz vrst staršev, in da se bo stanje izboljšalo.« - Kakšen pa je program dela za letos, kaj načrtujete? »Želimo, da bi v klub pritegnili še več mladih in dosegli večjo množičnost. Za nekatere atlete in atletinje pa pričakujemo, da bodo letos izboljšali svoje rezultate in rekorde. Tako pričakujemo od Da vorina Čeleša, da bo preskočil višino 220 cm in dosegel normo za univerziado v Tokiu. Za Anjo Cipot in Karmen Grnjak pričakujemo, da bosta osvojili državna naslova in postali stalni članici državne reprezentance. Od Mihe Žaliga pa si obetamo, da bo preskočil 205 cm in izpolnil normo za svetovno mladinsko prvenstvo, leta 2001. Pričakujemo pa, da bodo tudi drugi atleti in atletinje iz kluba izboljšali svoje rezultate.« FERI MAUČEC tekmovalk. Med nižjimi razredi osnovnih šol je pri dečkih zmagal Matjaž Trček, pri deklicah pa Tara Rožman (oba OŠ I MS). Med 5. in 6. razredi je pri dečkih zmagal Nejc Juteršnik (OŠ I MS), pri deklicah pa Marinka Horvat (OŠ lil MS). Med 7. in 8. razredi je bil pri dečkih najboljši Jan Zelko, pri deklicah pa Sara Beloglavec (oba OŠ I MS). Med srednješolci sta zmagala Dejan Banfi (SPTŠ) in Polonca Ko-roša (SZŠ). (KG) Akrobatika - V Ljubljani je bilo prvenstvo osnovnih in srednjih šol Slovenije v akrobatiki. Sodelovalo Odbojka Pomurje odvzelo točko Mariboru V petnajstem kolu prvenstva v prvi državni moški odbojkarski ligi je Maribor v Murski Soboti s težavo premagal domače Pomurje s 3 : 2 (24 : 26, 23 : 25, 25 : 21,25 : 21, 11 : 15). Sobočani so presenetili z dobro igro in bili gostom povsem enakovreden tekmec, vendar so osvojili le eno točko. Po vodstvu gostov za 2 : 0 so rezultat izenačili na 2 : 2, tako da je o zmagovalcu odločal peti, skrajšani niz, kjer pa so imeli več sreče Mariborčani. Pomurje: Horvat, Tot, Čeh, Kovačec, Kerec, Tinev, Topovšek, Zakojč, Fujs. V trinajstem kolu prvenstva v prvi državni ženski odbojkarski ligi je Zavarovalca Maribor iz Ljutomera na Ptuju po pričakovanju premagala ekipo Marsela s 3 : 0 (25 :19, 25 : 18, 25 : 19). Zavarovalnica Maribor Ljutomer: Vrbnjak, Šoštarič, Pirher, Drevenšek, Moreč, Kolar, Zver, Gom-boc, Kodila, Oletič, Tretinjak, Jureš. (NŠ, FM) Ljutomer zmagal v Črnučah V petnajstem kolu prvenstva v drugi državni moški odbojkarski ligi je Ljutomer v gosteh premagal Črnuče s 3 : 0 (25:20, 25:22, 25:18). Ljutomer: Primec, Pirher, Horvat, A. Grut, B. Grut, Babič, Špilak, D. Kodila, G. Kodila. Odbojkarji Prvačine pa so premagali Beltince s 3 : 1 (21: 25, 25 : 12, 25 : 21, 25 : 18). Beltinci: Horvat, Čenar, Gobec, Časar, Janža, Gumilar, Prša. (NŠ, FM) Nogomet Mura premagala Pohorje Na zasneženem igrišču v Fazaneriji je Mura odigrala prvo prija teljsko tekmo s prvoligašem Pohorjem in zmagala z 1 : 0. Strelec zadetka je bil Novak v 80. minuti. Tekma je bila živahnejša v drugem polčasu, ko je trener Milan Koblencer na igrišče poslal mlade domače igralce. Za Muro so igrali: Dejan Nemec, Marjan Dominko, Franc Cifer, Damjan Ošlaj, Marko Pima, Sašo Lukič, Safet Hadžič, Simon Dvoršak, Sebastjan Žilavec, je več kot 200 udeležencev iz 20 osnovnih in 13 srednjih šol. Med mlajšimi učenkami je ekipa OŠ I MS (Šulek, Kramberger, Geč) zasedla deveto, pri starejših učenkah pa je bila OŠ I MS (Jug, Červek, Vujič, Popovič, Caf, Zorko) osma. Med srednjimi šolami je soboška gimnazija (Plazar, Škoberne, Ra-ščan) zasedla peto mesto. (AD) Šah - Na januarskem mladinskem hitropoteznem turnirju Radenske Pomgrada iz Murske Sobote je sodelovalo 12 šahistov. Zmagal je Aleš Lapoši z 10 točkami pred Denisom Gjuranom, 9, in Mitjo Kovačem, 8,5 točke. (FM) Senad Brkič, Ismet Munishi, Nikola Talaber, Aleš Gabor, Robert Petro vič, Alan Mesarič, Sebastjan Vogrinčič, Goran Ristič, Matej Fras in Sašo Novak. (FM) Šah Gjuran premagal Supančiča ŠD Radenska Pomgrad iz Murske Sobote je v Murskih Črncih pripravilo drugi letošnji konectedenski hitropo-tezni turnir, na katerem je sodelovalo 72 šahistov iz Hrvaške in Slovenije. Zmagal je Mariborčan Leon Mazi s 7,5 točke. Najboljši pomurski šahist je bil Tomo Gruškovnjak, ki je s 7 točkami zasedel četrto mesto. Boris Kovač je bil s 6,5 točke šesti. Lep uspeh je dosegel 14-letni Denis Gjuran (vsi Radenska - Pomgrad), ki je s 6,5 točke zasedel sedmo mesto in bil najbolje uvrščeni tekmovalec med mladimi šahisti in nekategorniki, hkrati pa je tudi premagal mednarodnega mojstra Supančiča. Tretji turnir bo v nedeljo, 20. februarja, ob 9. uri v Moravskih Toplicah. (FM) Strelstvo Dularjeva in Pertoci na EP V Munchnu v Nemčiji je bilo mednarodno tekmovanje v streljanju z zračno puško. V slovenski reprezentanci so nastopili štirje pomurski strelci in strelke. Najuspešnejša sta bila Maja Dular (Pomurka Ml), ki je zadela 383 in 389 krogov ter izpolnila normo za evropsko prvenstvo, ter Drago Pertoci (Tišina) s 588 in 589 krogi, ki je prav tako izpolnil normo za evropsko prvenstvo. Manuela Rudolf (Ljutomer) je zadela 386 in 385 krogov, Valter Pajič (Tišina) pa 568 in 572 krogov. Dularjeva in Pertoci sta si tako zagotovila sodelovanje na evropskem prvenstvu, ki bo od 27. februarja do 5. marca v Munchnu. (FM) vestnik , 3. februar 2000 ŠPORT 15 Košarka Predstavljamo vam Dve zmagi Radenske Creativa V šestnajstem kolu prvenstva v državni moški košarkarski 1. B-ligi je Radenska Creativ v Murski Soboti z visokim rezultatom 89 : 57 (50 : 24) premagala Ten Krško. Sobočani so tokrat igrali dobro in si že v prvem polčasu priigrali prednost 26 točk, priložnost pa so dobili tudi mlajši igralci. S šestimi trojkami se je izkazal Oček. Strelci: Oček, 30, Meško, 11, Karlo, 11, Bratkovič, 9, Želj, 6, Niderl, 5, Ulaga, 5, Bese-dič, 4, Ismajlovič, 4, Žakula, 3, in Ščavničar, 1 .V sedemnajstem kolu prvenstva pa je Radenska Creativ v Ljubljani premagala Ilirijo z rezultatom 77 : 66 (46 : 29). Sobočani so si že v prvem polčasu priigrali solidno prednost, tako da so v nadaljevanju lahko igrali sproščeno in zasluženo zmagali. Strelci: Želj, 24, Besedič, 22, Meško, 17, Bratkovič, 6, Oček, 5, Karlo, 2, Ulaga, 1. (FM) Nepričakovan poraz Pomurja Skiny V prvem kolu drugega dela državnega ženskega košarkarskega prvenstva za razvrstitev od 7. do 12. mesta in hkrati za obstanek v prvi državni ligi je ekipa Jesenic v Murski Soboti nepričakovano premagala Pomurje Skiny z 61 : 48 (31 : 20). Sobočanke, ki so nastopile brez Svetinove, so igrale slabo in naredile preveč napak tako v igri kot metih na koš, da bi lahko premagale dru-goligaško ekipo Jesenic. Strelke: Glišičeva, 14, Kerečeva, 10, Horvatova, 7, Orijeva, 6, Orbanova, 5, Matejeva, 4, in Huzjakova, 2. (FM) Tenis Pomurska zimska liga KPŠ 6 5 1 13:5 10 Trinajst M 6 5 1 13:5 10 Forming 6 4 2 9:9 8 Radio Viva 6 3 3 10:8 6 Instamont 6 3 3 8:10 6 Savox 6 1 5 6:12 2 TK Radenci I 6 0 6 4:14 0 1. Pomurka zimska liga Mir Radgona 4 4 0 9:3 8 Adriatic 4 3 1 10:2 6 Mikro Medica 3 3 0 6:3 6 SKP Radgona 3 2 1 7:2 4 Pentek 3 2 1 5:4 4 Electrum 4 2 2 6:6 4 TD Duplek II 3 1 2 4:5 2 ABC Pomurka 4 1 3 4:8 2 Bintel 4 0 4 2:10 9 TD Radenci II 4 0 4 1:11 0 2. Pomurka zimska liga Rebel 5 5 9 14:1 10 Nabucco 5 5 0 14:1 10 Duplek III 5 3 2 8:1 6 Pintari 5 3 2 9:6 6 ŠD Lo-Ko 5 3 2 9:6 6 PU MS 5 3 2 8:7 6 Val Ljutomer 5 2 3 7:8 4 Sun 5 1 4 3:12 2 Grupa Int 5 0 5 2:13 0 Omega 5 0 5 1:14 0 Pikado Skupina A Picolo 9 8 1 0 98:46 25 Jolly 10 6 2 2 90:70 20 Country 9 5 1 3 78:66 16 NL Bakovci 9 5 0 4 79:65 15 Satahovci 10 3 0 7 62:98 9 Kondor 9 1 3 5 61:83 6 Cigut Krog 10 1 1 8 60:100 4 Skupina B OK Pušča 11 9 0 2 110:66 27 Jegermaister 11 8 1 2 108:68 25 Cosmos 11 8 0 3 116:60 24 F. 0F King 11 5 1 5 88:88 16 Ledava 11 4 2 5 87:89 14 Smreka 11 4 1 6 79:97 13 Didi Pušča 11 3 1 7 76:100 10 Breza 11 0 0 11 40:136 0 Boštjan Bagari -športnik leta 1999 LZS Letalska zveza Slovenije je razglasila najboljše športnike in ekipe za leto 1999. Športnik leta je postal še ne trinajstletni letalski modelar, učenec 6. razreda OŠ III v Murski Soboti in član Aerokluba Murska Sobota Boštjan Bagari iz Rakičana. To je prvič v 50-letni zgodovini soboškega aerokluba, da je dobil kak njihov tekmovalec ta laskavi naslov. Za najboljšo ekipo leta 1999 je bila razglašena modelarska mladinska reprezentanca Slovenije, za katero sta nastopila člana soboškega aerokluba Boštjan Bagari in Dejan Gomboc ter Novogoričan Matej Nardin, ki je osvojila na evropskem mladinskem prvenstvu v prostoletečih modelih F1A v Izraelu naslov evropskega prvaka. Sicer pa je dobil Boštjan Bagari na slovesni razglasitvi najboljših športnikov Letalske zveze Slovenije tri medalje (najboljši športnik, ekipa in modelar). Boštjan Bagari, ki gaje letalstvo privlačilo že v rani mladosti, saj je doma blizu letališča na Jezerah, se je z modelarstvom začel ukvarjati po svojem osmem rojstnem dnevu, ko je od staršev dobil za darilo tekmovalni model in nato sodeloval na regijskem tekmovanju mladih tehnikov in zasedel tretje mesto. To mu je bila spodbuda in pod strokovnim vodstvom mentorja Jožeta Titana je dve leti kasneje že sodeloval na vseh domačih tekmovanjih, ki jih je organizirala LZS, udeležil pa se je tudi nekaterih mednarodnih tekmovanj v Avstriji in na Madžarskem. Načrtno delo in velika podpora staršev, saj ga oče spremlja na vseh tekmovanjih, sta dala nove rezultate. Leta 1998 se je že prebil v slovenski vrh, saj je v mladinski konkurenci z modeli A1 v skupni uvrstitvi zasedel drugo, z modeli F1A pa četrto mesto. Svoje največje uspehe pa je dosegel lani, saj je zmagal na državnem mladinskem prvenstvu in državnem pokalnem tekmovanju z modeli F1H in F1A, v članski konkurenci pa je z modelom F1A v pokalnem tekmovanju zasedel drugo, na državnem prvenstvu pa tretje mesto. Na tekmah svetovnega mladinskega pokala na Madžarskem in Izraelu je dvakrat zasedel peti mesti. Vrhunec njegovih uspehov je bilo tretje mesto na evropskem mladinskem prvenstvu v Izraelu med posamezniki in prvo mesto v ekipni konkurenci. To so za mladega Boštjana Baga-rija, ki je tudi odličen učenec in je prvič sodeloval na evropskem prvenstvu, vsekakor zavidanja vredni rezultati in velika spodbuda za nadaljnje delo. Želi si, da bi se dobro pripravil tudi za letošnjo zahtevno tekmovalno sezono, saj ga čakata v avgustu svetovno mladinsko prvenstvo na Češkem in svetovno člansko prvenstvo v Romuniji. Poleg dobrih uvrstitev na svetovnem prvenstvu bi rad ponovil lanske rezultate tudi na državnem prvenstvu. Zelo hvaležen je svojim pokroviteljem, sicer se tako zahtevnih tekmovanj ne bi mogel udeležiti. Upa, da jih bo razveselil tudi letos, zlasti še, ker bo dobil februarja nov model F1A z 225 cm širokimi krili in več komandami. FERI MAUČECI Na tradicionalni prireditvi kasaškega kluba Ljutomer Kujski bal v hotelu Radin v Radencih so za leto 1999 podelili priznanja in nagrade trem najboljšim tekmovalcem in najboljšemu hlevu. Na fotografiji od leve: Marko Slavič (1. mesto), Marjan Tramšek (2. mesto), Jože Sagaj (3. mesto) in Milica Makoter (najboljši hlev). Fotografija: J. Zauneker Rokomet Sah | Prvi izbor športnikov občine Sv. Juru Gorazd Kocbek športnik leta 1999 Športno društvo Videm je pripravilo prvi izbor najboljših športnikov in športnih ekip občine Sv. Jurij za leto 1999. Za najboljšega športnika je bil izbran strelec Gorazd Kocbek, član SD Janka Jurkoviča. Uveljavil se je kot član državne reprezentance na raznih tekmovanjih doma in v tujini. Njegov največji uspeh je bilo peto mesto s samostrelom v Berlinu. Je tudi najzaslužnejši, da se je ekipa Janka Jurkoviča uvrstila v prvo državno ligo. Drugo mesto je zasedel Branko Slana, član Kasaškega kluba Ljutomer, tretje pa rokometaš Damjan Javernik, član RK Arcont Radgona. Za najboljšo ekipo so izbrali SD Janka Jurkoviča, člana Gorazd Kocbek - športnik občine Sv. Jurij prve državne lige. Na državnem prvenstvu je ekipa zasedla peto mesto. Druga je bila ekipa KMN Videm, članica pomurske lige malega nogometa, tretja pa ekipa KMN Slaptinci, članica medobčinske lige malega nogometa Gornja Radgona. Za perspektivnega športnika so razglasili nogometaša Leona Mlinariča, člana mladinskega moštva Maribor Pivovarna Laško. Naziv najboljšega veterana je pripadel tekaču Karlu Vrbnjaku, članu TS Radenske. Posebna priznanja za dolgoletno uspešno delo v športu pa so dobili: Anton Kocbek, Silva Kocbek in Rajko Dežman. FERI MAUČEC Tečaj drsanja v Soboti Športna zveza Murska Sobota organizira na soboškem drsališču začetni tečaj drsanja, ki ga bo vodil učitelj drsanja Boštjan Komaricki. Predvidena sta dva sedemdnevna tečaja po starostnih skupinah. Prvi začetni tečaj drsanja se je začel v ponedeljek, 31. januarja, in bo trajal do ponedeljka, 21. februarja, poteka pa ob ponedeljkih in četrtkih. Drugi začetni tečaj drsanja se bo začel v ponedeljek, 28. februarja, in bo trajal do nedelje, 5. marca, neprekinjeno vsak dan. Cena tečaja po starostnih skupinah je 2.000 SIT (od 4. do 14. leta), 2.500 SIT (od 15. do 20. leta) in 3.000 SIT (od 21. leta naprej) po osebi. Vsak udeleženec tečaja mora vedno kupiti vstopnico (200 SIT) in jo hraniti do konca drsanja, ker je na ta način nezgodno zavarovan pri Zavarovalnici Slovenika. Na tečaju se bodo udeleženci seznanili s kulturo drsanja, obnašanjem in pravili na ledu, začetnim gibanjem, različnimi tehnikami drsanja in slalomom med stožci. Interesenti lahko dobijo podrobnejše informacije po tel.: 041 340 610. (FM) Priznanja OKS Grutu, Razborškovi in Horvatu Zmagala Pyramidia pred Pomurko V okviru priprav na spomladanski del rokometnega prvenstva v prvi B in drugi državni ligi je Rokometni klub Pomurka Krog Bakovci v Murski Soboti organiziral turnir, na katerem so sodelovale štiri ekipe. Največ uspeha je imelo vodeče moštvo v drugi državni ligi vzhod Pyra-midia iz Moškanjec, ki je s Pomurko igralo nedoločeno in zasedlo prvo mesto. Rezultati: Ptuj: Pyramidia 11 : 17, Arcont: Ptuj 13: 19, Pomurka : Arcont 25: 20, Pyramidia: Pomurka 12 : 12, Arcont: Pyrami-dia 14 : 22 in Pomurka : Ptuj 17 : 15. Vrstni red: 1. Pyramidia, 2. Pomurka Krog Bakovci, 3. Ptuj in 4. Arcont Radgona. (FM) Pomursko prvenstvo mladih Končano je bilo pomursko prvenstvo v šahu za dečke in deklice od 10 do 16 let. Rezultati - dečki do 10 let: 1. Grega Nerat 10,5, 2. Marko Obal (oba OŠ III) 10,5, 3. Benjamin Bokan (OŠ Radenci) 9 točk; do 12 let: 1. Denis Duh (OŠ Beltinci) 10,5, 2. Jože Kavčič (OŠ Negova) 9,5, 3. Aleš Obal (OŠ III MS) 8 točk; do 14 let: 1. Denis Gjuran (OŠ Bakovci) 10,5,2. Leon Cajnko 9,5, 3. Boštjan Hočevar (oba OŠ III MS) 8,5 točke; do 16 let: 1. Aleš Lazar (Radenska - Pomgrad) 6,2. Janko Lapoši (OŠ II MS) 5, 3. David Močnik (OŠ Sv. Jurij) 3 točke. Rezultati - deklice do 10 let: 1. Andreja Kebler (OŠ Negova) 7,2. Jazbinka Horvat (OŠ Turnišče) 5,3. Anja Jaušovec (OŠ Negova) 4 točke; do 12 let: 1. Liljana Korošak (OŠ M. Nedelja) 6, 2. Vanja Kočar 4,5, 3. Mateja Varga (obe Tišina) 4,5 točke; do 14 let: 1. Alenka Kavčič (OŠ Negova) 5, 2. Sara Kramar (OŠ III MS) 4, 3. Tjaša Sobočan (OŠ Beltinci) 3 točke; do 16 let: 1. Maja Vučko (Radenska - Pomgrad) 6, 2. Maja Hočevar (OŠ lil MS) 5, 3. Klementina Pukšič (OŠ Razknžje) 3 točke. (FM) Olimpijski komite Slovenije, Združenje športnih zvez je na slovesnosti v Ljubljani podelil zlate značke ter srebrne in bronaste znake za športne dosežke v lanskem letu. Zlati znački sta dobila Bojan Grut (OŠ Cvetko Golar Ljutomer) za prvo mesto v namiznem tenisu in Marina Razboršek (Dom Lukavci) za tretje mesto v namiznem tenisu na specialni olimpiadi invalidov v Severni Karolini v ZDA. Srebrni znak pa je dobil kanuist Borut Horvat (KKK Mura Krog) za drugo mesto v spustu na divjih vodah ria evropskem prvenstvu. (FM) Rokoborba Zec zmagal na Dunaju Na Dunaju je bil mednarodni članski rokoborski turnir v grško-rimskem slogu. Med 75 tekmovalci iz osmih držav je sodelovala tudi slovenska reprezentanca, ki jo je prvič vodil trener Milan Nenadič. Najbolje se je odrezal Slavko Zec (76 kg), ki je v finalu premagal Siliana Yourija' iz Švice z 8 : 3 in zasedel prvo mesto, uspešen je bil tudi Rade Bačič (69 kg), ki je v finalu izgubil s Furedyjem Leventejem iz Madžarske s 5 : 0 in zasedel drugo mesto, Slavko Miholič (58 kg), vsi iz Murske Sobote, pa je zasedel peto mesto. Na turnirju je sodil tudi mednarodni sodnik Stane Šernek iz Murske Sobote. (FM) Šport od tod in tam Namizni tenis Unger in Horvat solidna V Velenju je bilo odprto mednarodno prvenstvo članov Slovenije v namiznem tenisu. Sodelovalo je sedemdeset igralcev in igralk iz devetih držav. Med šestnajsterico slovenskih igralcev je državni kapetan Bojan Rak izbral tudi Sobočana Mirka Ungerja in Mitjo Horvata. Z njuno uvrstitvijo smo lahko zadovoljni, saj sta se v predtekmovalnih skupinah, vsak z dvema zmagama, uvrstila na drugi mesti, v dvojicah pa sta izpadla v prvem krogu. (MU) Judo - V Lendavi je bil prvi pozivni turnir za mlajše kategorije. Sodelovalo je 50 igralcev. Najuspešnejši so bili Lendavčani, ki so ekipno zasedli prvo mesto z 22 točkami pred Ljutomerom, 21 točk. Zmagovalci v posameznih kategorijah so bili: Leon Mertik (24 kg) iz Lendave, Tilen Apšner (34 kg) iz MS, Samo Karlovčec (38 kg) iz Ljutomera, Sebastjan Čirič (43 kg), Dominik Dominko (38 kg) in Blaž Mlinarič (nad 38 kg), vsi iz Lendave. (FB) Strelstvo - V Kranju je bilo če- trto kolo strelske lige za mlajše mladince. Pomurka Ml (Gomboc, Babič, Banfi) je s 1086 krogi zasedla tretje mesto. Med posamezniki je bil Valter Pajič (Tišina) s 381 krogi tretji, Blaž Gomboc s 379 četrti in Bojan Babič (oba Pomurka) s 376 krogi šesti. (FM) Badminton - V Lendavi je bil tretji turnir Slovenije za dečke in deklice do 13 let. Med 28 tekmovalci je Iztok Utroša zasedel četrto mesto, med tekmovalkami pa je bila Bianca Gyurkač (oba Lendava) peta. (FH) | Kajak-kanu Horvat, Bokan in Vereš na pripravah Slovenske kajakaše in kanuiste čakajo letos zahtevna tekmovanja, saj bo junija v Franciji svetovno prvenstvo, v juniju in juliju pa v Italiji, Češki in Avstriji tekmovanje za svetovni pokal v spustu na divjih vodah. Najboljši slovenski kajakaši in kanuisti, med katerimi so tudi Borut Horvat, Miran Bokan (oba KKK Mura Krog) in Miran Vereš (Opel MS) ter pomočnik trenerja reprezentance Štefan Varga, se že od septembra vneto pripravljajo na domača in mednarodna tekmovanja. Že v lanskem letu so imeli dvakrat po 7-dnevne priprave na Bledu, 9-dnevne priprave v Franciji in 7-dnevne na Pokljuki. Letos pa nadaljujejo s pripravami vsak drugi teden v Rovinju. Marcu bodo imeli še skupne 10-dnevne priprave v Španiji. S pripravami za letošnjo tekmovalno sezono so začeli tudi preostali člani Kajak kanu kluba Mura iz Kroga pod vodstvom trenerja Štefana Varge. V začetku februarja bodo imeli skupne enotedenske priprave v Rovinju, ki se jih bo udeležilo 8 tekmovalcev. V zimskih šolskih počitnicah pa se bodo priprav v Rovinju udeležile tudi 4 tekmovalke. (FM) 16 IZ NAŠIH KRAJEV 3. februar 2000, VESTNIK etdeset let je minilo od takrat, ko sta Pavla in Geza Krančič stopila na skupno življenjsko pot. Kot mladoporočenca so ju takrat konji pripeljali v Veščico pri Murski Soboti na domačijo Krančičevih, kjer živita v srečnem in blagoslovljenem zakonu še danes. Med tem sta se jima rodila hčerka Darinka in sin Geza. Zlatoporočenca sta tudi kot dedek in babica ponosna na svoje štiri vnuke in vnukinjo, ki s svojo mladostno vihravostjo in marljivostjo zapolnjujejo njun vsakdanjik. Bogu sta hvaležna za preživeto skupno življenje, za zdravje in ljubezen do svojih otrok in vnukov. Geza, rojen 1924 leta, je bil v mladosti zaposlen kot čevljarski pomočnik, potem pa se je odločil za kmetovanje na kmetiji svojih staršev v Veščici, katero sedaj obdelujejo vnuki. Pavla, rojena leta 1928 v Va-darcih, pa se je izučila za natakarico in je svoja delovna leta preživela v podjetju Zvezda v Murski Soboti, sedaj ko je v pokoju, pa skrbi za domače gospodinjstvo. Petdeset let zakonskega stanu je velika življenjska pridobitev, saj sta to proslavila ob slavnostnem kosilu v krogu svojih domačih in bližjih sorodnikov. V prijetnem razpoloženju so vsi povabljeni obujali spomine na dogodke izpred petdesetih let in jima zaželeli še mnogo zdravih in zadovoljnih let. Jožef Vuk se je narodil 1927. leta, žena Matilda pa leta 1929. V zakonu, v katerega sta stopila pred 50 leti, so se jima rodili: Cecilija, Marija, Elizabeta, Irena, Olga in Marjan. Zdaj imata 14 vnukov in tri pravnuke. Jožef, ki je sicer gasilski aktivist že iz svojih mladih let, je nekaj časa delal v Avstriji, večino življenja pa je posvetil delu na kmetiji. Matilda pa je skrbela za gospodinjstvo in otroke. Žal je tudi pri njiju tako kot marsikje drugod: noben otrok ni ostal doma, ampak so si ustvarili družine v drugih krajih. K sreči blizu rojstnega doma. Sicer pa sta Vukova še kar zdrava, zato še lahko delata. Jožef je bil svojčas tudi zvonar v bližnji kapelici, zdaj pa mu ni treba zvoniti, kajti imajo avtomatsko zvonjenje.Za 50 let srečnega zakona sta se zahvalila Bogu med obredom, ki ga je daroval v župnijski cerkvi v Veliki Polani g. dekan Franc Kodila. - Foto: J. Žerdin Zlatoporočenca Sadi ..» 74-letna Marija in 73-letni Ludvik Šadl sta poročena že 50 let, zato sta pred kratkim v apaški cerkvi obnovila zakonsko zaobljubo, potem pa je bila skoraj prava gostija na turistični kmetiji Benko v Spodnji Ščavnici.Marija seje narodila v Krogu, Ludvik pa na Tišini. Po poroki sta se preselila na Apaško polje in se ustalila v Lutvercih. Marija je predvsem skrbela za gospodinjstvo in vzgojo štirih hčera, Ludvik pa je bil zaposlen v Hidromontaži in Klemosu, nato pa jo je mahnil na delo v Nemčijo, kjer se je tudi invalidsko upokojil. Penzija je še kar dobra redu, zato se ne pritožujeta. Oba sta sicer vesele nravi in kot taka imata nadvse rada tudi svojih devet vnukov. Vesela sta, ko jo obišče- i ndvik io uctannvni član Medobčinskeoa društva invalidov Gornja Ljudje iz naših krajev Tunek, Tunč, Tonček, Tonči in Toni Pri Roškarjevih v Lastomercih iz roda v rod enaka moška imena sako leto 17. januarja imajo god tisti ljudje, ki so jim starši dali ime po sv. Antonu Puščavniku. Le-ta se je rodil okoli leta 250 v Egiptu, umrl pa 356. leta, to pomeni (če so naši viri točni), da je dosegel izjemno visoko starost. Bil je dober človek, ki je po smrti staršev razdal vse, kar je imel in podedoval, in začel samotarsko življenje v neki skalni grobnici na robu puščave in bil učitelj menihov. Okoli leta 311 je odšel v Aleksandrijo pomagat ljudem, ki so jih ujeli preganjalci kristjanov. Na slikah je upodobljen kot starček s knjigo in palico, pogosto pa je naslikan še s svinjo. Velja za zavetnika domačih živali. Današnji Antoni nosijo torej ime po dobrem vzorniku, čeprav bi težko našli takega, ki bi ga povsem posnemal. No, da, Anton je bil tudi kmet, zato lahko imajo tisti, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, mirno vest, ker imajo enako ime kot on. Pri Roškarjevih v Lastomercih zelo spoštujejo sv. Antona, zato se pri njih prenaša njegovo ime iz roda v rod, vendar pa imajo Antoni za vsakdanje ogovarjanje »posebna« imena. Ta čas imajo pet Antonov! Oče je Anton - Tunek, sin je Anton -Tunč, zet je Anton - Tonček, vnuka pa sta Anton - Tonči in Anton - Toni. Še en podatek: tudi Tunekov že pokojni oče je bil Anton. Vsi Roškarjevi Antoni pa niso vselej doma. Kramljal sem z očetom Antonom - Tunekom in sinom Antonom - Tunčem. Oče Tunek in njegova žena Marica, ki pa je žal umrla že pred 19 let, sta se med prvimi (če ne že prva) začela ukvarjati s kmečkim turizmom. Za sprejem gostov sta že 1971. leta uredila prostore v stanovanjski hiši. Vest, da se je na neki kmetiji v Lastomercih mogoče poceni najesti in okrepčati z domačim vinom, se je hitro razširila in prihajali so turisti od blizu in daleč, tudi iz republik nekdanje Jugoslavije. Prostori v hiši so postali pretesni, zato sta zakonca Roškar dala zgraditi 1972. leta posebno poslopje z veliko dvorano, kuhinjo, točilnico in sanitarijami. V teh prostorih so imeli pogostitve ob koncu leta delavci raznih kolekti- vov, marsikdo je imel tam gostijo, praznoval Abrahama in tako naprej. »Naša turistična kmetija je seveda odprta tudi zdaj, vendar je nekoliko manj gostov. Medtem so namreč odprle vrata za sprejem gostov še nekatere druge kmetije v okolici. Pa še nekaj je: ljudje imajo danes veliko manj denarja kot nekoč,« je povedal Anton - Tunč. Potem je to podkrepil še s tem, da je tudi v gostilnah manj ljudi. Roškarjevi so imeli nekoč manjši vinograd; 1980. leta pa so izkrčili pobočje v bližini turistične kmetiji in nasadili 12.000 trsov različni sort (laški in renski rizling, chardonay...). Vinograd Zlatoporočenca Kavaš Zlatoporočenca Herman Po zahvalni maši, ki jo je daroval dobrovniški župnik g. Franc Režonja, se je nadaljevalo slavje v prijetni zimski idili v Hančikovi zidanici v Strehovskih goricah. 50-letnico skupnega življenja sta praznovala 78-letna Rozalija in prav toliko let star mož Jožef Herman. V zakonu sta se jima rodila sin Štefan in hčerka Katica, zdaj pa imata jubilanta tudi pet vnukov. Rozalija je bila zaposlena v zdravstveni postaji kot čistilka prostorov, Jožef pa je bil naftaš. Veliko je bil namreč na terenu v ekipah lendavske Nafte, ki so vrtale v globino na različnih območjih ter iskale nafto in plin. Nekaj časa je delal tudi v Naftinih strojnih delavnicah. Na delo se seveda ni vozil z avtom, ampak z biciklom, četudi je nemalokrat deževalo, snežilo ali je bilo mrzlo. Oba jubilanta sta še dobrega zdravja, zato lahko zapišemo, je že nekaj let v polni rodnosti. Mošt iztisnejo iz tolikšne količine grozdja, kolikor menijo, da bodo lahko prodali mošta in vina, preostalo grozdje pa prodajo. Na kmetiji stalno redijo tudi okrog 30 bekonov. Ustanovitelj turistične kmetije gospod Anton - Tunek je že starejši mož, zato je delo predal sinu Antonu - Tunču, njegovi ženi Anici in potomcem. V bli- žini domačije so uredili velik ribnik ter igrišči za tenis (35 krat 20 metrov) in mali nogomet (50 krat 30 metrov). Obe sta ponoči osvetljeni. Turistična kmetija Roškar ima celo »svojo« tekmovalno ekipo za mali nogomet, ki se imenuje Jagoda. Kmetija se namreč ukvarja tudi z gojenjem jagod. Ima nasad z 10.000 sadikami. Š. SOBOČAN ■ V družinskem krogu sta praznovala zlato poroko zakonca Kavaš iz Mladinske ulice v Odrancih. Ivan, rojen 1922. leta, je bil veliko let na sezonskih delih na Gorenjskem, v Avstriji in Nemčiji. Življenjska družica Katarina, rojena 1920. leta, je bila prav tako nekaj časa zdoma, in sicer na Gorenjskem, kjer je bila kuharica. S pridnim delom in varčevanjem jima je uspelo zgraditi topel doma za sinova Ivana in Milana ter hčerko Marijo. V veliko veselje jima je šest vnukov. Živita sicer pri sinu Milanu in še vedno rada poprimeta za delo. Taki so pač naši ljudje! V prostem času rada bereta. Tudi Vestnik. Za srečen zakon sta se zahvalila pri maši, ki jo je daroval domači župnik g. Lojze Kozar. - J. Žerdin Garaže za Radgončane V 96-stanovanjskem bloku na Tratah v Gornji Radgoni bodo za stanovalce novega naselja zgradili tudi okrog šestdeset podzemnih garaž. Po podpisanem sporazumu z radgonskim županom Miho Vodenikom si direktor SGP Pomgrada, d. d., iz Murske Sobote Stanko Polanič prizadeva, da bi na ta način vsaj delno omilili problem parkiranja v tem obmejnem mestu. Zainteresirani Radgončani se lahko prijavijo za nakup ali najem prostora v podzemni garažni hiši, ki bo vsekakor precejšnja pridobitev. Poslovno-stanovanjski objekt, ki ga bodo začeli graditi aprila ali maja letos, bo končan najkasneje v 18 mesecih. M. J. ■ IBM, 3. februar 2000 IZ NAŠIH KRAJEV 17 Na stičišču Petišovskih ulic Polepšano središče vasi Križišče je postalo stičišče e ob lanskih praznikih in novem letu je bilo središče Petišovec polepšano. In tudi te dni je tako. Na zelenici sredi križišča stoji lepo urejena avtobusna postaja. Drevo ob njej pa je ob prazničnih večerih bogato razsvetljeno. Tako je postalo petišovsko vaško križišče prijetno tudi za srečanja vaščanov. Prostor obrobljajo betonski robniki, urejena je primerna cestna razsvetljava in naokoli je posajeno okrasno grmičevje. In vedno več je lepo urejenih križišč in vaških središč tudi v drugih vaseh v tem delu Prekmurja. F. Š. ■ Zlati stari časi z grenkim priokusom Deset dni dela za spomladanskega pujsa Iz naših krajev Delo Prlekov za “odsliiz” animivo je danes pobrskati v preteklost in ugotoviti, koliko je včasih stal spomladanski pujs. In ker so si jih revnejši prebivalci Prlekije in Slovenskih goric plačevali z “odsliižom” oziroma lastnim fizičnim delom, so ti podatki še posebno zanimivi. Težaki so bili v Prlekiji tisti revni kmečki delavci, ki so začeli delati pri kmetu ob osmih zjutraj in so se naprezali do teme. Z delom so ponavadi plačali pujsa za rejo, kmetovo oranje dninarjevih njivic, prevoze ... Temu se je reklo “odsluž”. Kmet jim je tega dne dal hrano in pijačo. In take- mu delovnemu dnevu se je reklo tudi “tabrh”. V času stare Jugoslavije je moral viničar ali kajžar opraviti deset “tabrhov”, če je hotel dobiti od kmeta mladega spomladanskega pujsa za rejo. Danes stane tak prašiček od 6 do 8 tisoč tolarjev oziroma nekoliko manj ali več. Cena je odvisna od teže in povpraševanja na določenem območju. Danes bi si lahko dninar pujsa prislužil v dveh dneh ali še prej, če bi na primer kopal v goricah. Torej so imeli tisti zlati stari časi za mnoge Prleke grenak priokus. In ker jesenski pra- šiček raste počasneje od spomladanskega, so bili prleški kmetje v tem primeru nekoč nekoliko bolj milostni. Za “odsluž” za jesenskega pujsa je bilo potrebno delati osem dni. Za en “navil” (plast, kopico) sena je moral revež delati kmetu en dan in prav toliko za kilogram zaseke. Kot nam je pripovedoval Jože Čuš z Ženika je bilo tako v Prlekiji in Slovenskih goricah do druge svetovne vojne in še prva leta po njej.Za kmečki hlebec kruha (4 kg) se je delalo ves dan. In nekoč seje dogajalo, daje bil revež za hlebec kruha ob travnik! F. Š. ■ Vturniški občini gradijo kanalizacijo in čistilno napravo Bodo Nedeličani bela vrana? Dokležovje Krajevna organizacija Rdečega križa je pripravila krvodajalsko akcijo, ki se je je udeležilo kar sedemdeset krvodajalcev, med katerimi je bilo precej mladih. To dokazuje, da je odziv na humanitarne dejavnosti v tem kraju i I precejšen. Zelo zadovolj- I ni so bili tudi z odnosom | osebja transfuzijskega oddelka murskosoboške bolnišnice, ki jim je kljub okrnjenemu številu zaradi gripe sorazmerno hitro odvzelo kri. M. J. Gornji Petrovci Izdajo knjige o basnih, ki sojo pripravili učenci tamkajšnje osnovne šole, bo sofinancirala tudi gor-njepetrovska občina. S tem je potrdila pripravljenost za izdajo takih in podobnih knjižnih novosti, ki ljudi duhovno boga- | tijo. M. J. Akcija negovskih gasilcev Gasilski avto s cisterno Bodo gospodinjstva odrinila mesečno 800 tolarjev za gasilce? pomočjo denarja Občine Gornja Radgona, Zavarovalnice Triglav, pokroviteljev in seveda s prispevki občanov so odprli 1998. leta pri Negovi nov gasilski dom. Pridobitev je bila lepo darilo ob 50-letnici gasilskega društva. Dom ni le operativni objekt gasilcev, temveč ponuja možnosti za številne dejavnosti v kraju, kar s pridom tudi izrabljajo. Zdaj si negovski gasilci in drugi občani prizadevajo za gasilski avto s cisterno. Na prebivalstvo so naslovili poseben poziv, kjer poudarjajo, daje sedanje vozilo dotrajalo in je treba kupiti novo. »Obljuba občine, Zavarovalnice Triglav in drugih, ki vselej znajo prisluhniti potrebam takih društev, kot je naše, nam daje upanje, da bomo prišli do zelo potrebnega gasilskega avta s cisterno vsaj v 2002. letu.« Za zbiranje denarja za avto je upravni odbor PGD Negova pripravil posebne pogodbe, s katerimi naj bi se posamezna gospodinjstva obvezala, da bodo mesečno plačevala 800 tolarjev za gasilski avto, in sicer v obdobju petih let. »Gasilci obljubljamo, da ne bomo razočarali nikogar, ki bo potreboval našo pomoč,« so še zapisali. S. LONČARIČ ■ Občni zbor društva J. J. Puh v Ljutomeru Delo ljubiteljev starih vozil Večja obveščenost z Internimi novicami Še enkrat bodo poskusili s samoprispevkom odobno kot v marsikaterem drugem pomurskem kraju, so tudi v Nedelici veliko pridobili s pomočjo krajevnega samoprispevka. Žal pa lansko glasovanje o novem samoprispevku ni uspelo in vas je tako ostala brez tradicionalnega de- spevka zgolj za financiranje nedeljskega dela stroškov gradnje kanalizacijo in čistilne naprave. Je pa tudi vprašanje, koliko denarja bodo zbrali, kajti veliko ljudi je nezaposlenih, dohodki s kmetij pa so skromni. Predlagali so, da bi še naprej prodajali gramoz iz vaške gramoznice in tako prišli do nekaj več denarja. Nedeliška gospodinjstva naj bi sicer prispevala za kanalizacijo 3.500 mark v tolarski vrednosti. J. ŽERDIN« redsednik društva dr. Ludvik Bratuša je v pozdravnem govoru predstavil društvo kot močan klub, ki se vključuje v številna srečanja pri nas in v tujini. Izrazil je zadovoljstvo nad povečanjem števila članov, kajti leta 1993, ko so društvo ustanovili, jih je bilo le dvajset. Danes jih je v društvu že več kot štiristo, kajti, kot ugotavlja dr. Bratuša, vedno več je takih, ki skrbijo za ohranjanje tehnične kulturne dediščine. V društvu je tudi velik poudarek na druženju enako mislečih ljudi, saj prirejajo kar nekaj družabnih prireditev. Kot lanski najpomembnejši dogodek je dr. Bratuša omenil ustanovitev Puhovega inštituta, ki je pridružen mariborski univerzi, in sedaj že potekajo aktivnosti za začetek delovanja. Občnega zbora so se poleg članov društva udeležili in spregovorili nekaj besed v spodbudo Puhovemu društvu tudi ga. Kristina Šamperl - Purg iz Zgodovinskega arhiva Ptuj, g. Demšar iz Zveze slovenskih društev starih vozil ter predstavniki podobnih klubov iz Murske Sobote in Hrvaške.Program dela za leto 2000 obeta obilo prijetno preživetih skupnih trenutkov, saj imajo namen organizirati kar nekaj prireditev: maja turistično srečanje in Puhov muzejski vlak, junija bo Puhovo srečanje, avgusta Prleško srečanje, ki bo posvečeno Josipu Kuncu, konec septembra se bodo srečali s Prekmurci, sezono pa bodo končali s kostanjevim piknikom. Dr. Bratuša je poudaril, da bodo letos sami organizirali prvomajsko prireditev, kajti lani je bil organizator društvo iz Gradca, ki se ni preveč izkazalo, tako da bo letos Puhovo društvo pripravilo nov koncept prireditve. Povabili so tudi vse, da se jim pridružijo ob nedeljah med 10. in 12. uro na klepetu v gostilni Portorož pri ribnikih na Podgradju. Z letošnjim letom so začeli pisati tudi za Interne novice, ki naj bi izhajale trikrat letno z željo, da bi bili člani čim-bolje obveščeni o dejavnostih društva. D. TIBAOTI Pohod na Gomilo narnega vira. Predsednik sveta KS Nedelica in drugi krajevni funkcionarji pa niso obupali. Pred kratkim je bila razširjena seja sveta KS, ki se je je udeležil tudi župan turniške občine Jože Kocet. Poročal je o poteku prizadevanj za gradnjo kanalizacije in čistilne naprave. Iz tega vseobčin-skega projekta pa seveda Nedelica ne more biti izvzeta, saj je bila pri prejšnjih naložbah (vodovod, elektrika, telefonija...) vselej zraven. Gradnja občinske čistilne naprave zmogljivosti 4.250 enot bo stala 235.000.000 tolarjev, skupaj s kanalizacijo (cevi in drugo) pa je naložba ovrednotena na 1.500.000.000 tolarjev. Virov financiranja je več. Eden je prispevek krajanov. V Nedelici naj bi zbrali v letošnjem letu 15.000.000 tolarjev. Na sestanku so menili, daje treba ponovno razpisati referen- Kuharice in dobrote Društvo kmečkih žena in deklet Kapela pripravlja pozimi že vrsto let kuharske tečaje, za katere je kar veliko zanimanja. Letošnji, ki ga je vodila upokojena kuharska učiteljica Ida Mir, je bil v prostorih družbene prehrane vinogradništva in vinarstva Kapela, obiskovalo pa ga je dvajset tečajnic. Za organizacijo tečaja so poskrbele: predsednica ženskega in dekliškega društva Lidija Klobasa, podpredsednica Marija Fras in Ivica Patik. Dokaz, da se mora človek vse življenje izobraževati, je 72-letna tečajnica Terezija Fekonja, najmlajša pa je hila 26-letna Milena Zorko. - Foto: L. Kr. SB .----------- -------------------------------- Člani Planinskega društva Hupkač iz Okoslavec so bili na prvem letošnjem pohodu. Na pot so krenili ob 8. uri od Svetega Jurija ob Ščavnici, prva postaja pa je bila v Sovjaku pri Jožici in Viktorju Kolblu, kjer so se okrepčali z zajtrkom. Pohod so nadaljevali prek Kokolanjščaka in Gibine do Gomile. Na vrhu Gomile je 18 metrov visok kovinski stolp, in če je vreme lepo, je čudovit razgled daleč naokoli - vse tja do Boča in Pohorja. Člane PD Hupkač je pričakalo lepo vreme in - okrepčilo. Za stolp skrbi Turistično društvo GomilaNa pohodu je bilo 15 planincev. Nazaj grede so se ustavili pri družini Ketiš in tam použili odlično kislo juho. Resda so prehodili 20 kilometrov, a nihče ni bil preveč utrujen. Kondicijo pač morajo nabirati, kajti prihodnji mesec se bodo povzpeli na Boč, pozneje pa tudi na Triglav. - Marija P. 1§REPORTŽA 3. februar 2000, HMB Ilegalci in vodniki Iskali so jih tudi s helikopterjem Obsojen vodnik tujcev n z informacije, ki nam jo je posredovala Policijska uprava Murska Sobota, povzemamo, da so pomurski policisti obravnavali do 29. januarja 247 tujcev, ki so na nedovoljen način prestopili mejo. Nekaj so jih ujeli tudi še v zadnjih dneh januarja. V enakem lanskem obdobju so ujeli 623 ilegalcev, vendar so tedaj prevladovali ubežniki s Kosova. V prvem mesecu novega leta prevladujejo državljani Kitajske (64), nato pa Iranci (32) in državljani ZRJ (28). Zanimivo: največ ilegalnih prehodov je bilo na hr-vaško-slovenski meji (124) in ne Skupina sobotnih ilegalcev v »prizemlju« lendavske policijske postaje pred obravnavo in izgonom iz države. Med njimi sta bila tudi dojenčka. - Foto: Š. S. na madžarsko-slovenski meji (101, kot je marsikdo mislil doslej. Preostalih 16 »pomurskih« tujcev pa so prijeli na območju preostalih PP v R Sloveniji. Policisti so potožili, da sta bila zanje najbolj naporna zlasti zadnja dva konca tedna, saj so od 21. do 23. januarja prijeli 89 tujcev (med njimi kar 40 Kitajcev, ki so prišli s Hrvaškega); od 28. do 30. januarja pa so prijeli 57 tujcev, ki so prestopili slovensko državno mejo v soboto, 29. januarja. Bilo pa je tako: nekaj minut po polnoči so policisti oddelka v Gornjih Petrovcih prijeli državljanko Moldavije, ki je ponoči ilegalno prestopila madžarsko-slo-vensko mejo v bližini mejnega pre- Je tale kombi le zašel na lendavsko območje, ali pa je pripeljal, da bi odpeljal ilegalce? - Foto: Š. S. hoda na Martinju; ob 2.30 so policisti PP Murska Sobota prijeli v bližini Murske Sobote slovenskega prevoznika, ki je prevažal v avtu pet državljank Moldavije, ki pa so, kot seje izkazalo, tudi prestopile mejo pri Martinju; ob šestih so policisti PP Ljutomer prijeli osem državljanov Bangladeša, eno Ukrajinko in Hrvata, ki so ilegalno prestopili hrvaško-slovensko mejo pri Gibini, pri čemer jim je pomagal neki Hrvat; policisti PP Lendava pa so 29. januarja med 8. in 13. uro prijeli na območju Gaberja, Kapce in Hotize 23 državljanov Irana in deset Turkov, ki so na nedovoljen način prešli hrvaško-slovensko mejo v bližini Hotize. Ker pa je obstajala bojazen, da je v gozdovih še kak tujec, ki je morda celo podhlajen in onemogel, so jih iskali tudi s helikopterjem. In da bo mera polna, so lendavski policisti prijeli ob osmih zjutraj na avtobusu, ki je peljal v Mursko Soboto, sedem državljanov Romunije in Jugoslovana, ki jim je sicer pomagal priti z Madžarskega k nam, seveda ne zastonj. 30. januarja pa so prijeli še državljana Makedonije, ki je pred tem ilegalno prestopil madžarsko-slo-vensko mejo v bližini Dolge vasi. Podpisani sem v soboto dopoldne za krajši čas prisostvoval obravnavi beguncev na policijski postaji v Lendavi. Najprej je bil z njimi pogovor in ugotovitev identitete, nato so jih odpeljali k sodniku za prekrške, nato pa so jih vrnili tja, od koder so prišli, nekaj pa so jih odpeljali v prehodni dom v Prosenjakovce. Eden od tujcev, sicer odrasel mož, je bil očitno sladkorni bolnik, saj je kazal zdravilo, ki da si ga mora vbrizgati. Poklicali so zdravnika. V bolnišnico v Rakičan so odpeljali dva turška otroka in njunega očeta ter mlajšo Turkinjo, vendar, kot so sporočili, ni šlo za hujšo obliko zdravstvenih težav. V soboto dopoldne je stal pred policijsko postajo v Lendav tudi kombi brez oken. Pravzaprav jih ima na zadnjih vratih, a so bila prepleskana. V vozilu ni bilo pleskarskih predmetov, čeprav so bile na njem reklame za pleskarskega obrtnika, ampak je bil prazen. Logično pa je mogoče sklepati, da je bil na poti, da bi odpeljal (ali pa je že odpeljal) ilegalce. Starejši Pomurci se najbrž še spomnite, kako visoke kazni so dobili v petdesetih in šestdesetih leti ljudje, ki so spravljali ljudi čez slo-vensko-avstrijsko mejo. Sedeli so po nekaj let! Današnja kaznovalna politika pa je za vodnike bolj mila, zato ne-odvrača od kaznivega dejanja. Pa vendarle: senat okrožnega sodišča v Murski Soboti je obravnaval 24-letnega Jožeta Gora s Kapce, ki je bil med drugim obtožen tudi ilegalnega vodenja ljudi čez mejo, in mu prisodil za dve (dokazani) dejanji leto dni in deset mesecev zapora. Do pravnomočnosti sodbe je ostal v priporu. Š. SOBOČAN I Dr. Ljubica Gašparac - družinska zdravnica iz Križevec pri Ljutomeru V sožitju s krajem in ljudmi Notranji glas in želja otroških dni e kot otrok si je želela, da bi postala zdravnica splošne prakse, vendar ko so v šoli pisali domače naloge z naslovom Kaj bom, ko bom velika svoje velike želje ni upala razkriti. Šole je bilo konec in doma so se pogovarjali o njeni nadaljnji poti. »Oče je rekel, da naj grem v tehniško šolo, mama pa, da v šolo za medicinsko sestro. Potem pa me je oče, ki je bil delavec, vprašal, kaj si pa jaz želim. Vedela sem, da denarja ni, da bi si lahko izmišljevala. Pa sem vendarle dejala, da bi najraje šla v gimnazijo, a če me ne moreta šolati, bom šla pač tja, kar bosta izbrala. S šolo smo šli potem na končni izlet, oče pa je medtem prijavnico odnesel na gimnazijo, kjer so me tudi sprejeli. Tega sem bila zelo vesela,« se tistih prelomnih dni spominja Ljubica Gašparac, dolgoletna zdravnica splošne medicine v ambulanti v Križevcih pri Ljutomeru. Decembra leta štiriinsedemdeset je potem diplomirala na medicinski fakulteti v Zagrebu in začela z delom v svojem rojstnem kraju Kotoriba v Medžim-urju. Z možem ju je potem pot zanesla v Celje, kjer sta se zaposlila na internem oddelku bolnišnice v Topolšici. Ob pacientih vseh starosti »Na bolnišničnem oddelku se nekako nisem našla. Takrat so v Križevcih potrebovali splošnega zdravnika, pomanjkanje kadrov pa je bilo tudi na internem oddelku murskosoboške bolnice in tako sva z možem, ki si je želel delati na in- se spominja dr. Ljubica Gašparac. Prostori ambulante, kjer naj bi začela delati, niso bili ravno ugledni, saj so v njih še vedno kurili na lončene peči, toda takrat so jih začeli obnavljati. »Spominjam se tistih prvih dni, ko sva delala sama s pokojnim dr. Bezjakom. V čakalnici sem imela prek sto bolnikov, kar ni bilo tisto, kar sem si želela, povrh pa sem v prvem tednu dobila še močno vnetje oči. Takrat mi je pacientka rekla: Gospa doktorica, kaj so vam napravili? Nikar ne jokajte, saj bo boljše, saj boste ostali pri nas, kajne? Ostala sem in zaživela s krajem in ljudmi,« je pripovedovala sogovornica. Lepota družinske medicine je v sožitju bivanja z ljudmi in krajem Gašparčevi so v Križevcih pri Ljutomeru videli tisti kraj, kjer hočejo živeti in tam so si postavili tudi svoj dom. »Splošni, družinski zdravnik mora biti svojemu bolniku blizu v dobrem in slabem in poznati mora okolje, kjer bolniki žive. To je lepota družinske medicine in še, da poznate vso družino, vse generacije, ki vam zaupajo. Zaupanje je vez med menoj in mojimi pacienti,« Ob svojem zdravniškem delu in družini pa ima še eno veliko ljubezen - ljubezen do rož. Njen vrt je tisti kraj, kjer najde sprostitev in v katerem zajame nove moči za delo, kajti, kot pravi, le če je zdravnik zadovoljen in ima rad svoj poklic, se lahko popolnoma posveti bolniku in njegovim potrebam. Ostala je Njen dan se začne ob pol šestih. Običajno se peš odpravi do ambulante, prve bolnike pa sprejme že dokaj zgodaj, ob sedmih, in potem dela, dokler so ljudje v čakalnici. »Nimam srca, da bi nekomu rekla, da je ordinacijski čas minil in da naj pride jutri. Pacienti prihajajo zato, ker potrebujejo mojo pomoč. Dostikrat prihitijo ravno ob koncu delovnega časa v upanju, da jim bom pomagala. Ne samo kot zdravnik, tudi kot človek se ne bi dobro počutila, če bi se v takih trenutkih obrnila in odšla domov,« govori dr. Ljubica Gašparac. Zaradi predanosti svojemu delu, bolnikom in domačemu kraja se je takrat, ko so jo postavili pred izbiro, ali ostane in odpre zasebno ambulanto ali bo morala oditi v zdravstveni dom, odločila, da ostane. Čeprav o zasebništvu dotlej sploh ni razmišljala, se je pred dobrima dvema letoma podala v temeljito obnovo ambulantnih prostorov in nakupila sodobno opremo ter začela z delom kot zasebnica. Njeno delo pa se zato ni kaj dosti spremenilo. Še naprej veliko dela opravi, kot sama rada reče, na ,etični pogon’, še posebno na področju zdravstvene vzgoje in preventive. »Preventivnemu delu dajem zelo svoji bolezni, manj dela bom imela v ambulanti, pa tudi bolnik je ob tem, ko obvlada svojo bolezen, bolj zadovoljen,« pravi. Učenje za življenje Delo podeželskega in družinskega zdravnika se torej ne konča z delom v ambulanti. V Križevcih deluje že petnajst let pod strokovnim vodstvom dr. Ljubice Gašparac Klub za boj proti zvišanemu krvnemu tlaku, ki je bil še posebno aktiven prav v lanskem letu. Gostili so izvršilni odbor sekcije za hiperten-zijo pri Slovenskem zdravniškem društvu, predavanja in predstavitve programov za zdravo prehrano se je udeležilo veliko ljudi. Društvo je tudi ob občinskem prazniku organiziralo merjenje krvnega tlaka pred cerkvijo v Križevcih, tisto dopoldne pa so zbirali tudi prostovoljne prispevke za društvo za boj proti raku. Organizirali so srečelov, ko so dobitniki poleg nagrad v kuvertah našli tudi navodila za zdravo življenje. Pri tem so jim pomagali učenci osnovne šole v Križevcih. Zdravstvena ambulanta v Križevcih pa zelo dobro sodeluje tudi z vsetni osnovnimi šolami nekdanje občine Ljutomer ter gimnazijo. Ko učenci pri biologiji predelajo poglavje o srcu in žilnem sistemu, pokličejo dr. Gašparčevo, da jim spregovori še o krvnem tlaku in zvišanem krvnem tlaku, člani kluba pa potem skupaj z medicinskimi sestrami učence naučijo tehnike merjenja krvnega tlaka. Bolniki sami zase »Otroci so tega zelo veseli, saj bodo poslej, kot pravijo, babici ali mami lahko sami izmerili krvni tlak. Ravnanje ljudi, stil življenja in prehranjevanje so se v letih, odkar sem tukaj, zelo spremenili. Če smo s tem delom preprečili vsaj eno srčno ali možgansko kap, smo naredili veliko, tako za bolnika kot družbo,« pravi dr. Ljubica Gašparac. Njeno uspešno delo v preventivi pa so slovenski zdravniki splošne medicine lahko spoznali tudi na učnih delavnicah, ki jih je novembra v Banovcih organizirala katedra za družinsko medicino. Udeležilo se jih je več kot trideset zdravnikov, tema srečanja pa je bila obravnava bolnika z zvišanim krvnim tlakom. »Prav je, da pridejo tudi k nam, ne le zaradi strokovnosti, ampak da spoznajo in doživijo te lepe kraje in se sprostijo ob druženju,« je menila sogovornica. Križevska zdravnica je tudi mentorica študentom medicine za družinsko medicino. Čeprav to delo ni posebej nagrajevano, ji je delo z mladimi v užitek, še posebno s tistimi, ki se dela lotevajo s srcem. MAJDA HORVAT FOTO: NATAŠA JUHNOVB fotoge ga je po izvirnem scenariju Branka Šbmna zrežiral Živojin Pavlovič. (Scenarist je dobil v Pulju zlato areno za najboljši filmski scenarij.) BUaje to realistična zgodba o vdoru potrošniškega sveta in mentalitete v klasično rodovno vaško skupnost v Prekmurju, kjer je laneni prt na gostuvanjski mizi zamenjal plastični prt, navadne vrtne rože pa prav tako plastični cvetovi, kjer je željo po sreči nadomestila želja po hitri obogatitvi v tujini, sezonstvo je razdrobilo beli prekmurski vrtanek y podmizne, črne izgubljene drobtine ... Leta 1983 se je France Štiglic ponovno vrnil v Prekmurje, tokrat z namenom, posneti televizijsko nadaljevanko Strici so mi povedali... Bilo je to hvaležno, naporno in neponovljivo delo: velika filmska ekipa je posnela sedem petinštiridesetminutnih nadaljevank , in celovečerni film Veselo gostovanje (1984). Sodelovalo je več kot 150 slovenskih igralcev iz vseh domačih gledališč. Bila je to prekmurska kronika, nastala po istoimenskem romanu Miška Kranjca in do nadrobnosti obdelala prvo polovico prejšnjega stoletja. Leta 1993je dnevnik Republika objavil popis do takrat posnetih slovenskih filmov (115). Rdeče klasje je po tem popisu po gledanosti na 16. mestu, Let mrtve ptice na 48. mestu, Povest o dobrih ljudeh na 61. mestu, Veselo gostuvanje pa na 97. mestu ... (Vanketi ni podatkov o filmu Tri zgodbe.) Med filmi, ki so nastali v svetu ob Muri, moramo dodati še televizijska izdelka o Kati Kuste-covi (prav tako po prozi Miška Kranjca) in filmski zapis Štajersko z nalogo, spraviti čim več ljudi v kmečko, socialistično zadrugo. Vlogo Južeka Hedla je odigral Rade Šerbedija, ki je - kakšna ironija usode - dvajset let kasneje prišel v Slovenijo kot sezonski delavec (igralec) in se še enkrat - ne samo za potrebe filma, marveč zaradi preživetja - naučil slovenščino... Že pred Živojinom Pavlovičem so prihajali v svet ob Muri posamezni slovenski avtorji in posneli več filmov, s katerimi so utrdili svoj položaj v »filmski umetnosti« - slovenski filmi zaradi svojega šibkega gmotnega zaledja pač ne bodo nikoli postali del »filmske industrije« - ter opozorili na fotogeničnost panonske ravnice, prekmurske govorice in Slovenskih goric. Režiser Igor Pretnar (1924-1977) je že leta 1955 posnel zgodbo Na valovih Mure v okviru celovečernega filma Tri zgodbe (drugi dve zgodbi sta zrežirala France Kosmač in Jane Kavčič). Režiser Igor Pretnar je dobil v Pulju nagrado kritike za najboljšo režijo. To je bilo zemljepisno odkrivanje severovzhodne Slovenije: sveta ob Muri, splavarjev na Dravi in kopanja studenca v koroških bregačah. Igor Pretnar je pri tem posegel po noveli Miška Kranjca, ki je kasneje postal najbolj zanimiv prekmurski filmski »scenarist«. Šele dvajset let kasneje so filmarji znova obiskali svet ob Muri. Režiser France Štiglic je posnel Povest o dobrih ljudeh (1975), prav tako po romanu prekmurskega rojaka Miška Kranjca, in v Pulju dobil za film veliko bronasto areno. Bil je to literarni odgovor na prvi »pravi« prekmurski film, na Let mrtve ptice (1973), ki Slovenski film še vedno išče svoje mesto, ugled in uspeh znotraj širšega, domačega in evropskega kulturnega prostora. V povojnih letih in vse tja do leta 1990 je živel dokaj samostojno življenje - zaradi jezikovnih ovir - znotraj moderne jugoslovanske filmske misli: bil je seizmograf estetskih ocen v novem valu socialnih filmskih zgodb in često tudi drobiž za poravnavo tekmovalnih, nacionalnih struktur, predvsem srbske in hrvaške kinematografije, ki sta si delili v puljski areni svoja državna odličja. Slovenski film seje na svoji izpovedni poti naslanjal predvsem na domačo, klasično književnost (Cankar, Voranc, Kranjec, Ingolič, Kosmač) in na zahodnoevropsko, predvsem francosko in bergmanovsko filmsko estetiko. Rezultati niso bili vedno najboljši, v puljski areni pa so slovenski filmi vseeno vzbujali pozornost, ker so bili drugačni, ker so iskali humanistične vrednote in jih soočali z balkanskim verizmom. V jugoslovanski kinematografiji je slovenski film skoraj vedno deloval evropsko. Za domače filmske kritike je bil često dolgočasen, boječ, jezikovno osamljen in dramaturško omejen. Zanimiv je postal, ko je zapustil gledališko igro ter odšel na podeželje in zamenjal urbano dogajanje s kmečko-delavskimi problemi. Prvi korak v to smer je opravil beograjski gost Živojin Pavlovič (4934-1999) s filmom Rdeče klasje (1970). V njem je glavni junak Potrčev Južek Hedl deloval ne samo kot pohotnež, marveč tudi kot politični nasilnež, ki na vasi ni hotel biti več hlapec, marveč politični komisar; prišel je na Nebo nad Ženavljami, za katerega je scenarij napisal prekmurski rojak Milan Vincetič. Posebno mesto v tej »severovzhodni kinematografiji« ima film Halgato (1993) režiserja Andreja Mlakarja. To je namreč prvi film, posnet po scenariju književnika Ferija Lainščka, in to v »čisti prekmurščini«, ki je prinesel uspeh njegovemu glavnemu literarnemu junaku Jožku Krambergerju, filmskemu Bumbašu ... Takšna je torej »bogata« pomurska filmska trgatev, inventura filmske upodobitve sveta ob Muri. (Ne smemo pozabiti na podatek, da se je izvirni slovenski film rodil prav v Ljutomeru, kjer je dr. Karlo Grossmanu posnel svoje prve dokumentarne filme na 16-milimetrskem traku. To so Odhod od maše v Ljutomeru (1905), Sejem v Ljutomeru (1905) in Na domačem vrtu (1906). Za razvoj slovenske filmske misli kar pomembni filmski začetki in uspehi.) Pokrajina ob Muri se je tako predstavila v minulem stoletju kot fotogenična, zanimiva in izzivalna, ker tudi pri nas živijo ljudje z zgodbami, fotogeničnimi za film, samo izbrati jih je treba (umetnost je danes samo še izbor gradiva), literarno obdelati in najti producenta (kar je najteže), ki bi ga naše življenje zanimalo. Minulo stoletje je bilo namreč filmsko stoletje, stoletje, v katerem smo se znašli, pa bo še bolj kinestetično, televizijsko in komunikacijsko: kjer bo imel film še naprej svoje mesto kot sredstvo za globalno, temeljito prepoznavanje sveta. Tudi sveta ob Muri. BRANKO ŠOMEN 4 4^ N... S.,.. \ 11 -A .a ' ____Ji - Severovzhodni filmski zasuk Vestnikova filmska priloga ob slovenskem kulturnem prazniku 20 KULTURNA PRILOGA 3. februar 2000, IMS Roman Namesto koga roža cveti je bil razglašen za najboljši slovenski roman leta 1991, Ki jo je megla prinesla pa spada v opus, ovenčan z nagrado Prešernovega sklada leta 1994. Po obeh romanih sta bila posneta tudi slovenska celovečerca, ko sta z režiserjem Andrejem Mlakarjem obakrat združila scenaristično-režiserke moči. Kako ste prvič doživljali nastajanje scenarija, ki je temeljil na romanesknem besedilu? Že prav od začetka mi je bilo jasno, da dober roman še ne pomeni tudi dobrega filma, saj je osnova za dober film seveda le dober scenarij, zato v bistvu nikoli nisem delal zgolj adaptacij svojih romanov, temveč sem zmeraj pristopal kot scenarist, ki je idejo in dogajanje romana skušal izraziti s filmskim jezikom. Halgato je vendarle roman, ki je kot tekst močno ekspresiven - tako besedno kot seveda slikovno. Je bilo zato pisanje scenarija lažje? Po eni strani je bilo lažje, ker sta neka osnovna ideja in osnovna zgodba že vgrajeni v roman, po drugi strani pa je bilo težje, ker bi lahko romaneskna struktura tudi zavajala. V bistvu sem torej moral roman na neki način razstaviti in ga znova sestaviti ter zapisati kot scenarij. Koliko je Andrej Mlakar, najprej kot režiser in nato še kot koscenarist, vplival na nastajanje scenarija? Mislim, da je avtor filma v resnici režiser in da je film na koncu zmeraj odsev njegove vizije. Režiserju je scenarij osnova in tisto, kar nastane na koncu, je pravzaprav njegovo videnje scenarija. Glede na to, da se slovenska letna filmska produkcija vrti okoli največ štirih posnetih filmov, je seveda toliko bolj na udaru. Režiserjem očitajo marsikaj - od prevelikega (kva-zijartizma do preveč izrazite avtopoetike. Potem je tu še zanimiva ugotovitev, da zadnja leta pri nas prevladujejo izključno neke urbane teme ... Vi pa ste se obakrat povsem radikalno lotili socialne tematike. Je bilo to naključje? Pri nas so stvari nadvse specifične, ker je filmska produkcija izredno majhna. Naši režiserji v bistvu malo režirajo in se nimajo priložnosti razvijati, oziroma, kot temu radi rečemo, nimajo priložnosti postati dobri režiserji ob delu. Tudi zato prihaja do izdelkov, ko ne veš, ali gre za žanrski film, delo z visoko umetniško pretenzijo ali kaj tretjega, saj želi režiser, ko enkrat dobi film, enostavno vso to svojo ambicijo zapakirati v ta ubogi izdelek. To je kajpada v načelu narobe. Drugi problem pa je seveda ta naš kulturni prostor, skupaj s kritiko, kije izrazito usmerjena k ameriškemu filmu, ta pa seveda temelji na povsem drugih izhodiščih kot slovenski. Soočata se film, ki je v bistvu zlati prinašalec milijonov, in film, ki ga neka majhna država financira zato, da bi, če poenostavim, njen duhovni vsakdan vendarle ostal zabeležen tudi na filmskem traku. Je v slovenskem prostoru pomanjkanje dobrih filmskih zgodb ali je problem v prej omenjenih režiserskih avtopoetikah? Menim, da je celo v svetovnem filmu pomanjkanje dobrih zgodb in ima tudi zato, npr. v Ameriki, že ideja za film tako ceno. Po drugi strani pa mislim, da mi, če se postavim v vlogo tistega, ki bi moral posneti dober film, v Sloveniji ali kjer koli drugje sploh ne bi bil problem najti dobre zgodbe. Dobre zgodbe so preprosto v zraku, vprašanje je le, ali jih znaš in uspeš pravi čas ujeti v pest. Kaj je dobra zgodba? Dobra zgodba je zmeraj enostavna, ima pa vgrajeno arhetipsko strukturo, kije dovolj prepoznavna, da gledalcu omogoča identifikacijo na višji Feri Lainšček, katerega zunanja razpoznavna znaka sta neskončna črnina, v katero se odeva, in na oči potisnjen klobuk iz zajčje dlake, kupljen nekega turobnega dne v Budimpešti, je tisti avtor iz generacije literatov, rojenih okoli leta šestdeset, ki mu je skorajda nemogoče pripisati eno samo literarno smer ali skozi njegov obširen opus enotno zavezanost sicer - jezikovno in slogovno - dokaj prepoznavni poetiki. Eden najplodovitejših predstavnikov svoje generacije, ki se v nekem intervjuju poimenuje za iskalca velike metafore, katerega težišče ustvarjalnega opusa je predvsem romaneskna proza, pesnik, prozaist in dramatik, je literarni in kulturni prostor zaznamoval ne le z odličnimi deli za otroke, pesniškimi zbirkami, številnimi radijskimi igrami in dramami ali besedili za nekatere slovenske glasbenike, temveč tudi s scenariji za celovečerne filme in kulturno-umetniškimi projekti, ki so vnesli v slovenski kulturni prostor sveže vsebine. Zato se je tokratni pogovor s tem vsestranskim avtorjem, ki se nenehno spopada z novimi izzivi časa, sukal na eni strani okoli tiste umetnosti, ki ji je prav zaradi svojih literarnih dosežkov smel pogledati globlje v zakulisje, in po drugi strani spet okoli tistih reči, ki so pred vsakoletnim državnim praznikom kulture še prav posebno na udaru. Kulturnejši izgovor za počitek delovnih množic no sporočilo. To je po moje dobra zgodba in formula je seveda še kako veljavna tako v Sloveniji kot Ameriki. Pet let je preteklo od Halgata. Takrat so bile kritike dobre, gledalci pa zadovoljni. Kaj se je potem dogajalo s tem filmom? Že to, da so ga Cigani vzeli za svojega in da srečujem še zmeraj mnogo ljudi, ki so si film zapomnili, pomeni, daje to dober film. Da pa ni uspel priti v nekakšno kvazizgodovino slovenskega filma na način, kot bi si ga verjetno zaslužil, je širši problem. Vem, za katerimi vrati v Ljubljani je krivda, da film ni šel po festivalih, da se ni uveljavil v svetu. Država z vsemi svojimi odbori in skladi je pač filter, ki s promocijskim denaijem določa, kaj gre lahko ven in kaj ne. Na tej črti so film ustavili, ker so presodili, da so neki drugi filmi pomembnejši. Mislim, da je bila to napaka in na neki način tudi krivica. Vajina naveza z Mlakarjem se je še enkrat obnesla leta 1998, ko sta po literarni predlogi Ki jo je megla prinesla posnela film Mokuš. Kako daleč je ta film? Mokuš je v postprodukciji, to pomeni, da se zdaj išče denar za finalizacijo filma. Videl sem zadnjo zmontirano verzijo in povem lahko le to, da gre za izrazito avtorski film, ki bo verjetno zelo štrlel iz konteksta tega sodobnega slovenskega filma, ki je naravnan k lahkotnim temam in zabavi. Mislim, da to ni film, ki bi v slovenskem prostoru v tem hipu, ki je zaznamovan z nekakim vsesplošnim duhovnim upadom in populizmom, ugajal množicam. Tega navsezadnje nisem niti pričakoval. Je pa vsekakor film, ki bi se lahko v nekem drugem kulturnem prostoru - v nemškem ali francoskem - kot art film zelo dobro obnesel. Ali ga bodo znali tako tudi plasirati, pa je zunaj mojih presoj in pristojnosti. (Andrej Mlakar je na vprašanje, kdaj bo ta film predstavljen tudi javnosti, odvrnil, da najbrž na filmskem festivalu v Portorožu, čeprav to še ni povsem gotovo. Op. avt.) Vaše scenaristično delo pa se je kasneje nadaljevalo še v sodelovanju z Igorjem Likarjem, s katerim sta napisala zgodbo o Ivanu Krambergerju, in z Brankom Djuričem, ki ga je navdušil roman Vankoštanc. Kaj se je zgodilo in ali ste morda pomislili tudi na to, da bi filmsko obdelali roman Raza, ki poleg intimne zgodbe protagonistov prinaša še natančen popis dogodkov ob priključitvi Prekmurja Sloveniji? Ne vem več, kaj se s temi scenariji zdaj dogaja. O atentatu na Ivana se najverjetneje še ne sme povedati niti filmske resnice, Djuro pa je tako ali tako izgubil živce in vse skupaj trenutno prevaja za tuje producente. Kar pa zadeva Razo - v bistvu me je slovenski film ob vseh spletkah in zahrbtnostih nehal zanimati tudi zato, ker je nujno nizkopro-računski. Slovenski film, z izjemo zdajšnjega o Prešernu, že dolgo ni zbral za produkcijo več kot milijon in pol mark. To pomeni, da se skuša z nekimi zelo minimalnimi sredstvi zmeraj znova narediti dostojen film. Raza pa bi bila lahko seveda samo visokoproračunski film in zdi se mi škoda romana in truda pa tudi umetniškega kapitala, da bi v teh razmerah po tem romanu snemali film. Torej Vas prelivanje romanesknih zgodb na celuloidni trak ne zanima več... Na neki način sem lahko celo predrzen. Zdi se mi zamalo, da bi roman, ki lahko duhovno sega v širši prostor in se lahko postavlja ob bok nekemu evropskemu romanu, žrtvoval neki produkciji, ki je sniti, niti osnovnih možnosti, da bi bil film lahko dober. Režiser ponavadi dela s slabo tehniko, na voljo ima minimalno snemalnih dni, zmanjkuje mu denarja za korektno postprodukcijo, ob tem pa še tvega, da ga vsi, ki tega nočejo razumeti, primerjajo z največjimi svetovnimi uspešnicami in mu na tej podlagi dokazujejo slabo delo. Smešno, pač. Ali tipično slovensko. Kaj vem? In iz sveta filmske umetnosti v svet filmskega potrošništva. Kako ocenjujete filmsko izobrazbo in vzgojo predvsem v manjših lokalnih središčih, odnos do kina in kinematografije, ko se dogaja celo to, da občine kot ustanoviteljice zaradi nerešenih sporov z uporabniki kina te prostore prostodušno zapirajo? Ne vem, koliko gre za filmsko izobrazbo, dejstvo je, da imajo veliko vpliva distributerji, ki se zaradi denarja oklepajo ameriškega filma. K nam zelo redko pride kak evropski film, še manj seveda slovenski, ker ga onemogočijo domači distributerji, ki prav takrat vrtijo ameriško uspešnico. Pač, razmere so trenutno takšne, da slovenski film praktično nima enakovredne poti do slovenskega gledalca. Verjetno bo moral uspeti v svetu in bomo šele tedaj verjeli, da je lahko tudi dober. Ali je to v danih razmerah sploh mogoče, pa ne vem. Predvsem v lokalnih središčih se je zadnja leta še posebno razširilo mnenje, da je potrebno spodbujati predvsem amatersko, t. i. ljubiteljsko kulturo in populistično »umetnost«. Se je z obstoječim stanjem potrebno preprosto sprijazniti? To je zelo kompleksno vprašanje. Na eni ravni se mi zdi, da se že slovenska država ta hip vede zelo provincialno, da brani neke zastarele nacionalne interese in se paranoično cvre v sendviču med visoko Evropo in nizkim Balkanom. Ta majhnost se iz glav politikov neverjetno nalezljivo pretaka v žile populusa. Potem je tu ta tranzicijski čas, ki je prinesel razvoj izrazito potrošniške družbe in miselnosti in kot zakleto uvozil le slabe reči, dobrih pa se očitno ni znal in upal niti dotakniti, pa zasebni mediji, ki morajo preživeti na trgu in so zato pristali na skrajni in nekritični populizem. Mala okolja so itak že sama po sebi duhovno revna. Ponavadi gre tu za čisto drobnjakarske, vrtičkarske interese na vseh ravneh. Redko katera občina pri nas s svojim vodstvom vidi čez svoje meje. Ker pa doma druge kulture ni, kot ta ljubiteljska, jo nekako rinejo v ospredje, ker je pač njihova. In kaj naj torej rečem? Zasebno spoštujem vsakega člo- morale biti reči vendarle postavljene na svoje mesto. Eden zadnjih velikih projektov, pri katerem ste sodelovali kot avtor (skupaj s Srečkom Merklinom), je bila proslava ob 80. obletnici priključitve Prekmurja Sloveniji, za katero bosta ob kulturnem prazniku tudi prejela plaketo občine Murska Sobota. Izhajajoč iz dejstva, da je prireditev navdušila tako to okolje kakor tudi preostali slovenski prostor, se vendarle vsiljuje misel, da je mogoče vsebinsko in izvedbeno zahtevnejše prireditve ali predstave delati tudi v »lokalnih« okoljih. To je dokaz, da ljudje sprejmejo tudi sodobne in provokativne stvari, le predstaviti jih je potrebno na pravi način. Vesel sem, daje ta proslava uspela in da je dobil slovenski prostor drugačno informacijo iz Prekmurja, kot je je vajen in kot jo je pričakoval. Ob vsem povedanem - ali torej v procesu ustvarjanja sploh še razmišljate o bralcu? Seveda. Samo ne dovolim si, da bi pisal za tega poneumljenega bralca, temveč iščem bralca, ki mu lahko zaupam in ga cenim. Takih bralcev je, naj zveni še tako paradoksalno, še zmeraj veliko. To navsezadnje najbolje dokazujejo naklade mojih knjig. Kje Vas kot vsestranskega avtorja novi mediji še posebno izzivajo? V principu se nimam za pisatelja v nekem klasičnem, starinskem pomenu besede. Razvoj novih medijev me zelo zanima in sem, če lahko tako rečem, na tekočem. Kako bo to vplivalo na pisanje, pa je težko reči. Prihajale bodo nove ideje, ki bodo lahko te nove medije izkoriščale. Mislim, da gre v umetnosti zmerom za idejo in za neko izpovedno moč, na drugi strani pa za to, kako to izraziti in s kakšnimi sredstvi si pri tem pomagaš. Izhajajoč iz priložnosti, ki nama jo daje spomin na 200. obletnico evropskega intelektualca, ki je slovenski prostor odprl svetu in obratno, Vas seveda nujno izzivam za kritiško misel ob državnem prazniku! Zdi se mi zelo neumno, da je 8. februar dela prost dan. Dela prosti dnevi ljudi itak samo uspavajo. Ustvarjalci v kulturi in umetnosti se na dela proste dneve, kolikor vidim, kaj preveč ne ozirajo, zato pa je verjetneje namenjen tistim, ki jm kultura že tako ali tako ne zanima. Gre torej najverjetneje le za kulturnejši izgovor za počitek delovnih množic ali kaj? MARMA RAI F WI, 3. februar 2000 KULTURNA PRILOGA 21 lepo pozdravljen. Zaradi angine, ki meje spravila v posteljo konec minulega tedna, ti šele sedaj pošiljam vprašanja za dogovorjeni intervju v Vestnikovi prilogi o filmu ob kulturnem prazniku. Ker trenutno nimam najbolj bistre glave, prepuščam tvoji presoji, ali boš odgovoril in nadgradil ali napisal samo intervju, ki ga je Bea tudi omenjala. Ugotavljam namreč, da sega čas najinega druženja bolj v preteklost in da o sedanjosti na področju tvojega ukvarjanja s filmsko umetnostjo nisem najbolj na tekočem. Vseeno sem se potrudila v okviru možnosti in dnevne dnine za program regionalne televizije, ki ga urejam. Bil si moj prvi intervjuvanec, ko sem bila še študentka novinarstva, in čeprav je vmes več kot četrt stoletja, poskušam vzpostaviti ponovni dialog, in to na temo obema ljubega domačega filma. Dal si mu svoj pečat, že v obdobju sedemdesetih let, ko je bila posneta Poslednja postaja, nam tukaj v Pomurju pa je bil posebno pri srcu in v spominu Let mrtve ptice. Kako si ga doživljal? Bele trave in Rdeče klasje, za tem pa Rdeči bugi in med najbolj prepričljivimi prizori tisti, ko Panonci prvič vidijo morje. Morda se motim v časovnem zaporedju, Rad se vračaš v Soboto in k svoji priletni mami, kaj pa v kino Park kaj hodiš, glede na to, da imamo kar izboren spored filmov? Katerega si gledal zadnjega in kaj meniš o sedanjem slovenskem filmu. V leru na primer, iz življenja starega študenta, ali še kakšnem novejšem? Teje kdaj mikalo, da bi se lotil scenarija za film o češkem predsedniku Havlu po knjigi, ki si jo napisal o svojih sodobnikih in literarnih pa tudi siceršnjih znancih? Kaj pravzaprav zdaj počneš in ali boš še naprej štrk, ki se vrača, najprej iz Ljubljane, potem pa iz Zagreba in številnih potovanj v Mursko Soboto (ne morem napisati rodno mesto, saj si bil rojen v Mariboru)? Je »rojstnodanski« prvi april botroval tvoji duhovitosti, saj si tudi avtor humoresk (Rdeči smeh, Skregan s pametjo)? Ti je v današnjih časih manj do humorja ali bi lahko bil večji ventil nezadovoljstva? Kako bi komentiral rdeče v naslovih tvojih del in izkušnje pri Brucu ter kasneje pridobljene v življenju, ki ni le šala? Bi kdaj naredil kaj drugače, in če bi lahko,. kaj bi spremenil? Še vedno meniš, daje življenje najboljši scenarist, »usodovec«, kot si izjavil v sedemdesetih letih v pogovoru za lokalni tednik Vestnik? P. S. Branko, izčrpala sem vprašanja, predolgo šla pred zaprtimi vrati filmske proizvodnje. Samota, zbranost, odrekanje so samozadostni, kadar ustvarjalec piše pesmi, prozo, humoreske ali eseje - filma pa ne moreš narediti sam. To je kolektivni posel: kadar film uspe, je to režiserjev uspeh, kadar propade - je to poraz vseh, ki so pri filmu sodelovali. Takšna in nič drugačna je praktična filmska slava. Ker sem kar naprej sanjal svoje filme, sem začel te sanje, ki so me često begale, vznemirjale in silile za pisalno mizo, zapisovati. Svoj prvi scenarij za celovečerni film Poslednja postaja sem napisal v oseminštiridesetih urah, kajti priganjala sta me Rajko Ranfi, ki je napisal scenarij za svojo Mrtvo ladjo, in rok za oddajo besedil. Scenarij so sprejeli in tako sem se zapisal deseti muzi. Sledili so filmi, kot si jih navedla. Dodal bi film Samo enkrat se ljubi (režiser Rajko Grlič), ki je postal z leti kultni film ne le na Hrvaškem. Pa Strici so mi povedali. Režiser France Štiglic mi je v Pulju dal prebrati svoj scenarij za sedem nadaljevank. Pregledal sem ga in mu rekel, da je to mlatenje prazne slame. Odgovoril mi je: Pa napišite bolje. In sem. Žal pa pisatelj Miško Kranjec ni bil naklonjen prekmurščini in tako smo dialoge »barvali«; na filmskem platnu se je filmski dialog razvodenel - ni bil ne slovenščina ne prekmurski dialekt. (Kasneje smo to pri Halgatoju popravili.) Takrat sem bil že uspešni učenec izrednega filmskega učitelja Živojina Pavloviča. Še naprej sem sanjal sce- tudi Louis Adamič in Evald Flisar. Sam sem lani podpisal prvo pogodbo za Paramount Pictures in tako uresničil košček svojih sanj. Še zdaj ne vem, ali zaradi talenta ali prekmurske trmoglavosti. V Prekmurje se vračam, ker ima človek eno samo domovino, čeprav je tudi res, da lahko živi in piše na katerem koli koncu sveta. Tu je mir dozorel in kadar se želim srečati s svojimi prijatelji in sošolci, odidem na poko- Pismi o kamnu spotike in življenju kot najboljšem scenaristu sta napisala Brigita Bavčar in Branko Šomen toda slike se vrstijo pred očmi, posebej tista iz Pulja, ko si prejel zlato areno za scenarij na festivalu jugoslovanskega filma. Zapiši še za tiste, ki niso imeli priložnosti doživljati te manifestacije v Istri, ko je bilo Jadransko morje še naše in obzorja širša, kaj ti je pomenila vročitev nagrade pa tudi kako edinstvene so bile filmske projekcije tvojih del v Ve-spazianovi palači pod nebesnim svodom. Seveda te vsaj tako kot scenarista in tistega človeka, kije skušal s prekmurskim dialektom obarvati slovenski film, poznamo kot publicista - najprej kot pesnika (Lipov bog, Razpadanje, Prekmurski rokopis), za tem romanopisca (Peti letni čas, Panonsko morje, Med v laseh). Ti bo uspelo ekranizirati oziroma spraviti na filmski trak tudi Soboto tvoje mladosti? Tako kot jo je ujel v objektiv, tudi za zanamce, Jože Kološa - Kološ, ilustracije tvojega mladinskega romana pa namreč kar kličejo po upodobitvi tistega, kar v našem mestu tako hitro izginja. se nisva videla in gotovo mi manjka veliko tega, kar bi te morala, pa te nisem vprašala, ker preprosto ne vem, da seje zgodilo. Čas je opravil svoje in politična ter druge slabe izkušnje, ki so mi vzele deset let življenja, tudi. Nadgradi se in imej se lepo. Če bo intervju v Vestnikovi prilogi, ki sem jo nekoč sama urejala, pa bom prijetno presenečena. BRIGITA BAVČAR dobil sem tvoje po faksu poslano pismo z vprašanji oziroma vprašanja napisana kot spominjanje na čase, ko smo oblikovali sebe in svet. Kot šestošolec na soboški gimnaziji sem navduševal profesorico risanja gospo Horvatovo s svojimi temperami, vendar sem ji potožil, da zaradi svoje kratkovidnosti predmetov ne vidim zelo ostro. Odgovorila mi je, da je to pri slikanju prednost, ter naštela slikarje, ki so imeli probleme z očmi, pijačo in deliriji, v katerih so si rezali dušo in ušesa. Kasneje, ko sem se za hip spozabil in zaletel v politično življenje, sem skupaj s prijatelji ugotovil, da sem ga polomil. Najbrž zaradi svoje kratkovidnosti. Drži se pesmi in knjig, so mi svetovali in prosili, da jim v zadimljenih ljubljanskih gostilnah recitiram svoje pesmi. V zahvalo so me klicali »slovenski Petdfi«. In kakor resnični glasbenik napev najprej sliši in šele nato zapiše, tako sem tudi sam najprej videval posamezne filmske prizore in jih nato z lahkoto registriral. Pot do prvega scenarija je vodila čez spotakljive stopnice pesniških verzov (v Mladih potih in kasneje v samostojnih pesniških zbirkah), čez razkošne travnike prvih romanov, posebno tistih, ki so z otroško brezbrižnostjo in neodgovornostjo bezljali za metulji prekmurskega samozavedanja; ko je pot zavila v labirinte uspešne slovenske popevke, se plazila čez prepovedane zidove domačega humorja in satire ter se slednjič zna- narije, on pa me je naučil še dodatno filmsko misliti. Pred tem sem bil filmski kritik, obiskal sem več kot sto sedemdeset mednarodnih filmskih festivalov od Pulja do Tbilisija in San Francisca. Nagledal sem se filmov, naposlušal filmskih debat in napisal na kupe filmskih kritik za slovenski radio. V Los Angelesu sem hotel prodati scenarij po knjigi o Vaclavu Havlu. Našel sem agenta (Branko Lustig), režiserja (Ivan Passer) in vsi trije smo se dogovorili z bogatim producentom, kije hotel vložiti denar v film. Pobudnica je bila njegova izumetničena soproga, ki je bila tisto leto prvič v Pragi in se je vrnila očarana nad mističnim mestom in Dvor-žakovo glasbo'. A moj prijatelj in režiser Ivan Passer je na zmenek zamudil več kot dobro uro in ameriški producent je, namesto da bi vložil denar v Havlovo disidentsko življenje, užaljen odšel iz lokala na drugi konec mesta in za deset milijonov dolarjev kupil nogometni klub. Branko Lustig je kasneje dobil kot producent Schindlerjevega seznama svoj prvi oskar, Ivan Passer je postal odličen igralec golfa, jaz pa še vedno hodim v Los Angeles in čakam na svojo priložnost. Ko sem pred leti vstopil v sobo nekega ameriškega producenta, sem na zidu nad njegovo glavo najprej zagledal napis: Ni dovolj, da si nadarjen in Žid, potrebno je tudi malo sreče! Kot vsi Prekmurci - od katerih je vsak posebej za nekaj nadarjen -, sem bil tudi sam dovolj trmast, da nisem vrgel puške v koruzo, ko mi je producent pokazal telefonski imenik z deset tisoč scenaristi, ki so živeli v Hollywoodu, ter me povrh še potolažil, daje takšnih, kot sem jaz, torej scenaristov, ki jih ni v imeniku, še najmanj tri tisoč. Kasneje sem veselo ugotovil, da nobeden od vseh teh deset tisoč scenaristov ni bil rojen v Hollywo-odu, tako kot tudi jaz ne. Žal pa so imeli vsi tam odprte svoje tekoče račune in so se preživljali, kot so vedeli in znali. V Hollywoodu sta pred mano poskušala scenaristično srečo pališče ... Že nekaj časa premišljujem o prekmurskem posebnežu, kije s steklenicami medu osvajal mlade vdove ... Mislim, daje tudi že čas, da bi napisal roman o svojem zaporu (1963) in tako dokončal svoje četve-roknjižje (Med v laseh, Hoja po vodi in Prekmursko morje), a za zdaj imam samo naslov: Kamen spotike. Z dr. Matjažem Kmeclom sva lani napisala tv-nadaljevanko o Francetu Prešernu. Dosti osebnega sva posodila, podarila temu izrednemu pesniku, razrvanemu človeku ter njegove blodnje, viharje in skrbi spremenila v bela jadra slovenske duhovne državotvornosti ... Dober scenarij namreč obsega vse: žalost in duhovitost, cagavost in pogum, lepoto in kič, poezijo in estetiko grdega, verizem in upanje, dober dialog in umetniško uresničitev sporočilnosti ... In med pisanjem scenarijev sem se umiril. Izkušnje, o katerih govoriš, draga Brigita, so me prej postarale kot spametovale. Vem le, da imajo vse stvari pod milim nebom ne samo svoje srečne začetke, marveč tudi svoje konkretne omejitve, tudi toleranca, tudi ljubezni in spoznanje, daje dobro, kadar na koncu pametnejši popusti. Sam se še vedno z glavo zaletavam v zid - v upanju, da bo popustil, čeprav so od berlinskega zidu nevarnejši zidovi med ljudmi (kako domišljavo zveni, ko kdo reče: jaz sem Človek) in ideologijami (smešno je, ko človek prebere, da je kdo zvest član neke stranke), a ne med državami (to smo tudi že slišali: Država, to sem jaz!). Tako se v življenju življenje kar naprej obnavlja in ponavlja, razen v umetniškem ustvarjanju umetnosti. In film je sedma umetnost. Dovolj za občutljivo, razseljeno sezonsko življenje. P. S. Da. Še vedno trdim, daje življenje najboljši scenarist, samo da mi nismo v njem vedno najboljši igralci, še manj svoje sreče natančni računalnikarji. BRANKO ŠOMEN 22 KULTURNA PRILOGA 3. februar 2000, Kako ti je ostalo v spominu snemanje filma Halgato? Snemanje prvega filma, kjer imaš obenem eno glavnih vlog, ti gotovo ostane v trajnem spominu. Lahko bi posnel še sto filmov, toda prvi je le prvi. Tu si nabiraš prve izkušnje, spoznavaš, kako to deluje. To so res nepozabni spomini. Snemanje je trajalo dva meseca v Prekmurju in v Ljubljani. Režiral ga je Andrej Mlakar, scenarij pa je napisal Feri Lainšček. Na začetku je bila seveda določena trema, nelagodje, ko pa se vživiš v delo, je vse lažje. Zdi se, da si vlogo igral nekako z lahkoto. Mislim, da me ni bilo potrebno dosti poučevati. Igral sem pač, kot sem vedel, se obnašal in govoril, kot se mi je zdelo v tistih okoliščinah prav. Težave so bile tako pri meni kot pri drugih nekoliko z narečjem, tudi zame, ker je veliko prekmurskih dialektov. Vendar pa mi je Branko Šomen pri tem dosti pomagal. Moral sem denimo izgovarjati tudi določene besede, ki sem jih slišal prvič v življenju. Na začetku je bilo nekaj treme, ko pa smo se kot skupina vživeli, je vse potekalo brez večjih težav. Delo je pogosto zelo naporno pa tudi zabavno. Nekateri igralci iz Ljubljane so se res zelo mučili s pravilno izgovorjavo prekmurskih besed. Misliš, da igralec lahko igra neko drugo osebo, ki mu je kot osebnost popolnoma tuja, ali mora biti del njega? Če poskušaš igrati nekoga drugega, imitirati, ni dovolj, da si dober igralec. Kamera te mora imeti rada, moraš biti pač obraz za pred kamero, drugače je ves trud zaman. Lahko si kakorkoli dober igralec, toda če te kamera nima rada, je vse zaman. Marsikateri zelo dober gledališki igralec zaradi tega pred kamero ni tako uspešen. Pogovor z Jožetom Krambergerjem Kamera te mora imeti rada Jože Kramberger je presenetil z zelo dobro in prepričljivo odigrano vlogo Bumbaša v igranem filmu Halgato, ki so ga posneli pred leti. Takrat je dobil tudi priznanje za najboljšega igralca v slovenskem filmu tistega leta, kar je bilo presenetljivo glede na to, da je bil naturščik. Vendar so v komisiji morali priznati, da bolje odigrane vloge v slovenskih filmih tistega leta ni bilo. Lani je odigral tudi manjšo vlogo v Mlakarjevem naslednjem filmu z delovnim naslovom Megla. Zdi se, da so se avtorji filma zelo dobro vživeli v življenje Romov, ga dobro spoznali. Se strinjaš s tem? Očitno je bilo, daje vse sodelujoče v ekipi zelo zanimalo življenje Romov. Veliko so se pogovarjali z njimi, jih opazovali pri vsakodnevni dejavnosti. Tudi sam sem odkril marsikaj novega, neznanega, saj so dejansko velike razlike v življenju pomurskih Romov glede na to, kje živijo. Različno živijo in različno razmišljajo. Mislim, daje Feri v knjigi in scenariju zelo dobro prikazal to življenje, veliko je raziskoval, spraševal, in mislim, da je vedel več o življenju ljudi v teh skupnostih kot jaz. Vendar pa, če gledaš različne filme o Romih, vidiš, daje velika razlika. Doslej so običajno v filmih prikazovali Rome, ki so podjetni, ki trgujejo, da bi tudi kaj imeli. Ti, o katerih govori zgodba, pa so nekako sprijaznjeni z usodo, živijo iz dneva v dan. Danes med pomurskimi Romi mladina drugače razmišlja, skrbijo za to, da dobijo službe, hodijo v šolo. JOŽE GABOR • Filmu »Let mrtve ptice« Dve zlati areni V petek se je v Pulju končal letošnji filmski festival, na katerem So pregledali dosežke v jugoslovanski filmski proizvodnji zadnjega leta. Z veseljem ugotavljamo, da ni ostal neopažen tudi film „Lct mrtve _ptice“, katerega je režiser Zivojin Pavlovič posnel v naših krajih. Strokovna žirija, ki so jo sestavljali vidni filmski in drugi kulturni delavci, je filmu po- delila dve najvišji priznanji — zlati areni. Zlato areno za najboljši _ scenarij je prejel Branko Šoemen, enako priznanje je prejela tudi nosilka glavne ženske vloge Majda Grbac (Anika v filmu). Če sodimo po prejetih nagra-dah, je bil „Let mrtve ptice“ najuspešnejši slovenski film na festivalu in eden najuspešnejših festivalskih filmov sploh. 1111 n 111111111 n n 111 h 11111111111 n m irm Identifikacija s filmskimi liki v slovenskem filmu Gledalec mora filmu verjeti Čeprav filmski teoretiki že skozi vso zgodovino filma podarjajo pomen identifikacije gledalcev s filmskimi liki, je, kot kaže, za mnoge slovenske filmske režiserje to dokaj nepomemben dejavnik. Gledalec se bo z nekim od likov, običajno glavnim likom, pri gledanju lahko identificiral le, če ima ta lik nekaj očitno pozitivnih lastnosti, torej lastnosti, ki vzbujajo spoštovanje in občudovanje. Vendar pa se po drugi strani gledalci radi identificirajo tudi z barabami, vendar je to odvisno od načina, kako so v filmu predstavljene. Režiser Miloš Forman je v nekam intervjuju povedal, da je bistvena razlika med ameriškim in evropskim filmom v tem, da gre v ameriškem filmu za spopad dobrega in zla, dobrih fantov s hudobnimi, in da dobri na koncu pač zmagajo. V evropskih filmih pa te zadeve radi nekoliko zapletejo, tako da ti na koncu ni jasno, kdo spada v katero skupino. Slovenski in režiserji v nekaterih drugih evropskih državah, kjer bolj malo ljudi gleda domače filme, radi dajo v ospredje svojih zgodb kompleksne, šizofrene like, katerih dejanja in reakcije na razmere gledalec pogosto ne razume. Gledalec se počuti zmedenega, ko gre iz dvorane, pa razočaranega. Filmski liki so mu bili tuji, nerazumljivi. V filmu je gledal osebe, ki ga niso spominjale na nikogar iz resničnega življenja, predvsem pa noben od njih nima poudarjenih tistih lastnosti, ki so v družbi vrednota. Če neki osebi pade na nogo opeka, bo _ » X lX.n1 Im Im nnAal /InmmA rani tirati Prešernove Vrbe. Tako pač je. Le v slovenskem filmu bi se v konkretnem primeru lahko zgodilo (če zadevo nekoliko posplošimo), da bi nesrečna oseba dejansko začela recitirati Prešerna. Gledalec mora filmu verjeti, kar se doseže s prepričljivo zgodbo in igro igralcev. Ameriški filmi gledalce že nekaj časa prepričajo, da je dogajanje resnično, in sicer s hitro montažo in napetim dogajanjem, ki gledalcu preprečuje, da bi začel o filmu razmišljati in dvomiti. Ljudem, ki radi mislijo z lastno glavo, taki filmi seveda niso preveč blizu, množico gledalcev pa pritegnejo in tako producentu prinašajo velike profite. V zadnjem času sta pritegnila v kino največ gledalcev slovenska filma V leru in Outseider, v prejšnjih desetletjih pa To so gadi in Poletje v školjki. Ugotovimo lahko, da gre v teh filmih za like, ki so določenim slojem prebivalcev blizu, in da gre za filme, katerih zgodbo se da povedati v nekaj stavkih. V manj gledanih filmih pa vidimo glavne osebe, ki so drugačne, ki izstopajo iz povprečja, pogosto v nenehnem konfliktu z okolico ali samim sabo. Vendar pa je problem, ker je ta drugačnost, uporništvo, ki v ameriških filmih pogosto zelo dobro funkcionira, v slovenskih filmih zelo nelogična, neracionalna. Vsakemu dejanju v filmu mora pač slediti neka logična, pričakovana reakcija. Ko smo že pri filmskih likih, seveda ne moremo mimo televizijskega fenomena zadnjih let, to so seveda razne Esmeralde. Ko sem skupini rednih gledalk teh nadaljevank omenil, da liki v teh nadaljevankah običajno prizadeto jokajo ali sovražno kričijo, mi je ena od njih odgovorila: »Tako je pač življenje.« Če so gledani filmi dejansko ogledalo življenja ljudi, potem se ob povzetku, ki se nam ob tem vsiljuje, lahko le zamislimo. In upamo, da si bodo sčasoma Slovenci raje kot te nadaljevanke pogledali kak nadpovprečen slovenski film. JOŽE GABOR VESTNIK , 3. februar 2000 KULTURNA PRILOGA 23 Ti imaš izkušnje z delom z različnimi režiserji v Pomurju in zunaj njega. Kje je bilo delo zahtevnejše? Lahko naredim primerjavo denimo med snemanjem filma Halgato in Ekspres, ekspres. Mislim, da kake bistvne razlike ni. Različno je, ker je ekipa različna, ker ima režiser drugačen pristop k delu. V Prekmurju je bilo zame kot asistentu režije lepše in lažje snemati, ker veš, kam se obrneš, če se kaj zalomi. Halgato mi je bila lepa izkušnja. Priprava je potekala pol leta, snemanje dva meseca. Pri Ekspresu je bilo težje in naporneje delati, ker se dve tretjini filma dogajata v vlaku. Najeli smo štiri različne vlake in snemali v vlaku, na železniški progi- Delali smo tudi 18 ur dnevno. Vendar pa je imel režiser vse v glavi, bilje zelo skoncentriran na delo.Vedno je natančno vedel, kaj dela. Režiser pač mora stati za tistim, kar dela, in ima zahteve, od katerih ne odstopa. Kako ocenjuješ tematsko obdelavo Pomurja v slovenskih igranih filmih? Prekmurje in Prlekija sta doživela že vrsto dobrih scenarijev in filmskih obdelav, denimo v filmih Let mrtve ptice, Halgato, Povest o dobrih ljudeh. Vendar pa mislim, da so te rurarne teme že bistveno izčrpane. Mislim, da v prihodnje ni potrebno toliko poudarjati Kranjčevega Prekmurja, ampak iskati sodobnejše teme. Vendar pa sodobnejše teme pogosto niso naletele na najboljši odziv pri gledalcih in kritiki. Res je, da so bile v okolju, kjer so bili filmi posneti, bolj slabe reakcije na nekatere filme, denimo Let mrtve ptice ali Rdeče klasje iz ptujskega okolja, ki sta zame dobra filma z dobrim scenarijem. Vendar pa je bil film Rdeče klasje v mestih zelo gledan. Ljudje pri bolj realističnih temah v tistem okolju pogosto občutljivo reagirajo. Kar nekaj takih tem je bilo posnetih v začetku 70. let. To so Pogovor z Mikijem Rošem Režiser mora stati za svojim delom Miki Roš je sodeloval pri kar nekaj igranih in dokumentarnih filmskih projektih o pokrajini ob Muri, denimo v dokumentarnem filmu o Porabju, igranem filmu Halgato, povabili pa so ga tudi k sodelovanju pri projektih zunaj Pomurja, denimo pri filmih režiserja Fištavca in pri Šterkovem Ekspres, ekspres. Naredil pa je tudi že nekaj samostojnih dokumentarno-igranih filmov. zelo realistične zgodbe. Mislim, da so bili to zadnji produkti dobrega slovenskega filma, in potem se kar nekaj časa ni posnelo nič res dobrega. V slovenskem filmu so sledile umetne zadeve, eksperimentiranje. Neka umetnost, ki ni imela dobre osnove. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■j Tudi znani slovenski pesnik in pisatelj Milan Vincetič se je uvrstil v krog avtorjev iz Prekmurja, ki so dočakali kakšno ali pa tudi več ekranizacij svojih zgodb, zato ga je bilo treba povprašati, kakšno je bilo njegovo tovrstno doživetje, še prej pa seveda začeti s splošnim vprašanjem za vsakega gledalca - do kam segajo njegovi najbolj zgodnji filmski spomini. Ker sem živel na deželi, nismo hodili v kino, dobro pa se spominjam, da so nam v petrovski osnovni šoli prikazovali partizanske spektakle Bitko na Neretvi, Sutjesko, Kozaro ..., posebno mi je ostal v spominu prizor iz tragedije v Kragujevcu, ko sije profesor snel očala, preden so ga odpeljali na streljanje. Od vsega se mi je to zdelo najbolj presunljivo. Nekoč so ljudje brali le knjige, ljudje dvajsetega stoletja pa smo že vseskozi navajeni sprejemati dva medija: knjigo in film. Kateremu od njih bi kazalo dati prednost, kako doživljamo ekranizacije romanov, ki smo jih Milan Vincetič o Nebu nad Ženavljami in drugih prekmurskih (filmskih) zgodbah Kakšni se ti zdijo mlajši filmski ustvarjalci, ki si jih spoznal? Sedaj filme dela generacija, ki ni obremenjena s filmsko estetiko starejših ustvarjalcev, ki drugače gleda na filme in filmsko zgodbo. Mladi igralci znajo igrati za film in ne kot pred leti, ko se jim je pike. Dobro smo sprejeli tudi ekranizacijo Kranjčevega romana Strici so mi povedali. To naj bi bila nekakšna prekmurska saga. Glavne' osebe so bile dobro prikazane in blizu likom iz romana, le mestoma je bilo dogajanje malo razvlečeno. Se pa v vseh filmih o Prekmurju pojavlja pereče vprar šanje jezika - nihče ne zna prav govoriti našega narečja, česar igralcem seveda ne gre zameriti. Morda bi bilo še najbolje, če bi se držali knjižnega jezika s kakšnim krepkim dialektizmom vmes. Otresti se moramo farne o posebni vrednosti prekmurske govorice in tega, da mi razumemo vse druge, oni pa nas ne. Kaj pa Nebo nad Ženavljami? Moj kratek roman Nebo nad Ženavljami je bil predloga za dokumentarec o padcu belgijskih stratosfercev v Ženavljah. Takrat sem bil prvič pri snemanju filma, tudi sam sem v njem nastopal in lahko povem, da je bilo snemanje zelo mučno. Spoznal sem, da se za vsako sekundo na platnu skriva veliko dela. Film je dober, soliden izdelek Filipa Robarja - Dorina, scenarij pa je napisal Marko Radmilovič, ki zdaj na televiziji dela doku- nam, obenem topleje. Slov, film »Na valovih Mure« w je o Veliki Polani, kjer je bila pretekli teden premiera, ogledalo rekordno število prebivalcev z obeh bregov Mure — iz Prekmurja in Prlekije. Film so vrteli od 1. do 5. februarja in v tem času našteli čez 4500 gledalcev. Občinstvo je bilo v glavnem z njim zadovoljno, posebno pa še domačini — igralci, ki so nastopali pri snemanju filma in so tokrat videli seba na belem platnu. očitalo, da igrajo, kot da bi bili v teatru. Nekateri mislijo, da je potrebno delati le komercialne filme, kazati le lepe stvari o Prekmurju. Ti se s tem najbrž ne strinjaš? Že v času, ko smo snemali Halgato, sem slišal očitke, zakaj snemamo film o Romih, zakaj ne najdemo kakšne lepše teme. Očitali so nam, da imamo v Prekmurju lepše stvari. Te lepše stvari se lahko pokažejo v obliki reportažice, razglednice ah propagandnega spota. Vendar pa to ni zanimivo za film. V filmu morajo biti emocije, življenjski sok, nekaj zanimivega, ne pa le tisto, kar je lepo. JOŽE GABOR »videli« že v fantaziji, ali je mogoče, da ekra-nizacija znanega dela ljudi spet pritegne k branju? Vsak človek si pri branju ustvari svojo podobo glavnega lika pa tudi preostalih, razen morda pri francoskih realistih, ki so svoje like bralcu dobesedno nafilmali, tako natančni so bili njihovi opisi. Včasih smo z videnim zadovoljni, pogosta pa so tudi razočaranja; takšno razočaranje je bil zame recimo televizijski film Tantadruj - glavni juna^,v njem sploh ni deloval dovolj groteskno, bil je prelep, nekam pobalinski, jaz sem si ga predstavljal čisto drugače. Prav tako ali še bolj je katastrofalna ekranizacija Kocbekove novele Črna orhideja. Po drugi strani, na primer, pa se mi je zdel Fassbinderjev film Pločevinasti boben tako dovršen, da po branju knjige ni bilo več nobene potrebe. Film se mi je zdel boljši od romana. Sicer pa je mogoče in tudi zaželeno, da ekranizacije znanih del oživijo zanimanje zanje. Na ta način ravnamo oziroma sem ravnal tudi v šoli - najprej so si dijaki zgodbo ogledali in tako sem jih poskušal navdušiti za branje. Središčna točka najinega pogovora pa je prekmurski film oziroma bolje rečeno filmi, v katerih je bilo na kakršenkoli način predstavljeno Prekmurje. Sprašujemo se, ali so bili ti filmi dobri, kakšni smo videti v njih mi, ki tu živimo, kako so nas videli drugi? Najboljši film o Prekmurju je prav gotovo Let mrtve ptice režiserja Živojina Pavloviča in scenarista Branka Šomna. To je bil zelo stvaren prikaz takratnega gastarbajterstva, ki se ga spominjam še iz otroštva. Film Povest o dobrih ljudeh pa je, mislim da, »kriv« za popačeno, tipizirano sliko Prekmurja - dobri ljudje, štorklje, mrtvice, Mura, topoli. Tu naj le pripomnim, da bi se dal posneti zelo dober film po Godinovem romanu Bele tul- mentarce. Tudi glavne osebe so se mi zdele ustrezno upodobljene, posebno policist Albert Marka Radmiloviča je bil kar pravšnji, medtem ko je bila Tanja Ribič za vlogo Tilde malo prekrhka -Tilda je bila bolj jedra in malce starejša lepotica. Si želiš, da bi posneli film še po kakšni tvoji knjigi? Kakšna posebno goreča želja to ni, čeprav pravijo, da bi se dal posneti film po mojem romanu Goreči sneg. Seveda pa ne bi sam pisal scenarija zanj. Sicer pa nastopam v svojem lastnem filmu, trenutno je srednjemetražni, ne vem pa še, ali je animirani ali dokumentarni. Prekmurski film, če mu sploh lahko tako rečemo, seveda obstaja v kontekstu slovenskega in še prej jugoslovanskega filma. Kaj od vsega tega je ostalo v spominu? Pri današnjem slovenskem filmu me zelo moti nekakšna holivudizacija, spominja me na sovjetske kriminalke, ki so jih snemali po ameriškem vzoru -recimo Patriot, Klan, Stereotip. Ogledam pa si vsak slovenski film. Zelo dober se mi je zdel Ex-press express. Od starih pa seveda Bratovščina sinjega galeba, Grajski biki, To so gadi, Rdeči boo-gy, Vdovstvo Karoline Žašler. Moti me še, da Slovenci ne znamo dobro posneti erotičnih prizorov. To se je videlo tudi v filmu Halgato. Ob tem pa je treba posebej pohvaliti Jožeta Krambergerja - film se je dobesedno spraznil, ko je on izginil s platna. Žal mi je tudi za jugofilm. V njem je bilo obilo humorja, posrečene ironije. Tudi humorja Slovenci ne premoremo prav veliko. Še enkrat se vrniva v Prekmurje, v upanju, da bo tu nastal še kakšen film. Ali si kdaj razmišljal o filmski podobi naših krajev v prihodnosti? Mislim, da bi končno moral nastati film o Prekmurju brez obvezne reke Mure - zakaj na primer ne bi snemali na Goričkem? Še vedno se mi zdi škoda, da je Lajnšček v filmu Halgato postavil cigane v ravninsko Prekmurje, čeprav je imel prve izkušnje z njimi v Dolencih na Goričkem. Morebiti bi bila zanimiva tudi filmizacija predvojnega mestnega kavarniškega življenja -tovarnarjev, Židov... najbrž še marsikaj. Vse to ni neuresničljivo. Na igralski akademiji je mnogo Prekmurcev in želim si, da bi kdaj kakšen od njih tudi zrežiral dober film o Prekmurju. Ker seveda to ni odvisno le od nas, Prekmurcev, smo za mnenje o takšni, mnogo obetajoči prihodnosti povprašali še režiserja in direktorja Filmskega sklada republike Slovenije Filipa Robarja ■ Dorina, ki je tudi sam snemal v Prekmurju, in sicer ravno Nebo nad Ženavljami. Odgovoril nam je, da on sam zagotovo nima nič proti temu pa tudi sklad ni namenjen le zato, da bi podpiral samo Ljubljano, ampak mora seči v vse, tudi najbolj oddaljene kraje naše države. Potrebno pa je seveda, da se pojavi kakovosten scenarij. Dobre pisatelje da že imamo, če omenimo le Lainščka in Vincetiča, literarnih predlog je dovolj, najti se mora le še dober scenarist, scenarij pa bi moral biti dovolj verističen, ne preveč vizionarski. Po tem odgovoru pa verjetno lahko končamo z ugotovitvijo, da je pravzaprav vse odvisno le od nas - oziroma od šolanih režiserjev in scenaristov iz Prekmurja, ki svojo deželo ne samo dobro poznajo, ampak jo bodo znali tudi občutiti. Najbrž pa tudi ni nujno, da bi scenarij nastajal ravno po literarni predlogi. Za Milana Vincetiča in še marsikoga je npr. najboljši film s prekmursko snovjo Let mrtve ptice - je pa menda tudi edini, ki ni nastal na podlagi literarne zgodbe. BEA BABOŠ LOGAR 24 KULTURNA PRILOGA februar 2000, HIBI Anketa o slovenskem fi I nketa je bila narejena med naključnimi mimoidočimi, o sloven skem filmu pa smo povprašali tudi nekaj bolj znanih Pomurcev _____Po pričakovanju je odnos ljudi do slovenskega filma zelo razno lik, enako tudi do filmov, katerih osrednja tema je bilo življenje ljudi i pokrajini ob Muri. Štefan Gomboc: »Slovenskih fil mov ne gledam pogosto, ker jit na televiziji skoraj ne predvajajo Če že kak je in imam čas, pa s: ga ogledam. V zadnjem obdobju sem gledal kar nekaj slovenskih nadaljevank na televiziji in so mi bile všeč. Mislim, da so tudi naši igralci dobri, da niso nič slabši od tujih. Sicer pa najrajši gledam bolj življenjske, resnične zgodbe. Med filmi, ki govorijo o Pomurju, sta mi ostala v spominu Halgato in nadaljevanka Strici so mi povedali, zanju mislim, da sta dobro prikazala življenje ljudi v preteklosti in sedanjosti v naši pokrajini.« Bojan Novak: »Slovenski filmi so mi všeč. Pred časom sem si v videoteki sposodil filma Outseider in V leru, ki sta se mi zdela zelo dobra. Drugače pa gledam bolj tuje akcijske filme. Med filmi, ki so govorili o življenju v Pomurju, mi je ostal najbolj v spominu Halgato, za katerega mislim, da je zelo dobro opisal življenje Romov. Mislim, da je kar nekaj slovenskih filmov dobrih in da jih ne smemo metati vse v en koš, čeprav je tudi nekaj zelo slabih. Vendar pa nekateri moji starejši znanci menijo, da danes v Sloveniji ne delajo več takšne filme, kot so jih pred desetletji.« Milan Horvat: »Priznati moram, da gledam filme bolj malo, pa tudi za televizijo nimam veliko časa, ker sem gostinec. Če pa že najdem čas, si rad ogledam kaj bolj akcijskega, živega. Filmov, ki govorijo o ljudeh v Pomurju, se spomnim, čeprav sem jih gledal že pred precej časa, a se spomnim, da so mi bili takrat všeč. Vendar pa v zadnjem obdobju nisem gledal nobenega slovenskega filma, ki bi me navdušil.« Marina Mlakar: »Nazadnje sem si ogledala film V leru, za katerega sem slišala, da je pobral veliko mednarodnih priznanj. Govori o življenju študentov in mislim, da je bilo to zelo zanimivo prikazano. Kakega igranega filma, ki bi govoril o pomurskih ljudeh, pa se ne spomnim. Pri slovenskem filmu pa me moti, kako se igralci izražajo, govorijo. Niso videti preveč resnični, preveč očitno je, da je zaigrano.« Boštjan Nemec: »Slovenske filme gledam bolj malo. Rajši gledam ameriške. Nazadnje sem gledal slovenski film Outseider, ki je prikazal določene stvari, ki so možne, ki so se v Sloveniji najbrž res dogajale. Spomnim se tudi nadaljevanke Strici so mi povedali, ki se mi je zdela zelo dobra in smešna. Gleda pa sem tudi film Halgato, za katerega mislim, daje zelo dobro prikazal življenje Romov, kako oni živijo in delno tudi vplivajo na našo kulturo.« Anton Tbrnar: »Vedno sem si rad ogledal kak dober film, seveda tudi tiste, ki so govorili o življenju v Pomurju, vendar so se režiserji pri tem lotevali predvsem preteklosti naše pokrajine in revnejših slojev, v resnici pa so sedaj razmere precej drugačne. Bojim se, da zaradi teh filmov drugje v Sloveniji marsikdo misli, da so tukaj razmere še vedno take, da so ljudje siromašni. Drugače pa se mi glede slovenskega filma v zadnjem času zdi, da so zgodbe precej šibke, da nas ne znajo navdušiti. Opaziti pa je tudi veliko manjših napak v filmih, kar je najbrž tudi posledica pomanjkanja denarja.« čisto drugačni, in moja teta, ki se je vzgajala v prejšnjih filmskih časih, je doživela hud šok. Pri, lahko bi se reklo zelo naturalističnem ljubezenskem prizoru, je ogorčeno in glasno vzkliknila »fuj teufel« in se s tem odločila za vrnitev v preteklost, ko je bil najlepši vseh filmov Beli jorgovan. Majda Grbac in Arnold Tovornik na noben način nista mogla tekmovati s parom Edi Nelson -Janet Macdonald in nista sprožala potokov solza. Filmske podobe niso več vzbujale iluzij in lepih sanj, bile so resničnejše od življenja samega, zakaj bi jih torej hodili gledat? Čas nedolžnosti je bil nepreklicno mimo. BEA BABOŠ LOGAR Le malokdo še ve, da se je nekoč hodilo v kino v nedeljo ob treh popoldan in da je bilo poleg tega še precej predstav mladini prepovedanih in teh prepovedi se je paznik v kinu, mislim da so ga imenovali Lujzek, tako dosledno držal, da me ob neki priložnosti ni hotel spustiti v dvorano niti v spremstvu moje tete Anuš, stroge in disciplinirane »stare gospodične«, ki me prav gotovo ne bi vlačila gledat kaj nemoralnega. Z njo, ki je imela tako rada filmske melodrame in pogrošne ljubezenske romane, sem namreč ob nedeljah popoldan hodila v kino, ki mu je ona rekla »mozi«. Teh nedelj se vedno spominjam kot poletnih,.čeprav je bila vmes tudi ena zimska, ko smo še v grajski dvorani gledali film Charleyeva tetka in je sneg potrgal žice, tako da smo morali sredi predstave domov, prav ko je prišla prava teta iz Amerike. Drugače pa je bilo vedno poletje. Dolgi zlati, malo dolgočasni nedeljski popoldan in prašne ulice, prazne, razen nas redkih, ki smo šli v kino, kar daleč je bilo za nas, ki smo stanovali blizu železniške postaje. Teta Anuš je bila zelo lepo napravljena, še vitka in čedna od glave do pet, čeprav so jo malo skrbeli prvi sivi lasje, ki so se začeli pojavljati ob preči na sredini in sem ji jih jaz pred odhodom v kino populila s pinceto - seveda za ustrezen honorar. Ona pa je meni včasih, čeprav to nekako ni bilo prav, s »cukrano vodo« navila lase, ker sem tako tečnarila in hotela biti kodrasta punčka. Tudi jaz sem oblekla svojo najboljšo obleko ■ belo ali krem z volanom spodaj, »perutmi« okoli ramen, veliko pentljo zadaj in rdečo obrobo cikcakastega traku. Tako sva torej krenili v malomestni nedeljski popoldan proti kinu, kjer si se za malo denarja lahko preselil v čudoviti svet migljajočih podob, v katere se je bilo mogoče tako hitro in preprosto vživeti, se z njimi jokati, smejati, trepetati za njihovo usodo. In zraven Cas nedolžnosti še jesti svilene bombone - nepozabne blazinice s finimi tankimi črtami, polnjene z marmelado. In včasih sva si privoščili celo to razkošje, da sva kupili nekakšen filmski list - na njem so bile kratka vsebina filma in slike glavnih igralcev, ki so takrat silno pritegovali mojo pozornost in pozornost mojih sošolk. Te sličice in izrezke iz časopisov smo lepile v nekakšne albume ali kar v zvezke, si jih zamenjevale, ogledovale, Jim želele bili podobne. Zbirale smo naslove in pisale filmskim igralcem, naj nam pošljejo svoje fotografije, in nekatere sojih zares dobile - celo takšne s podpisom, čeprav smo me preostale trdile, da takšne fotografije podpisujejo njihovi tajniki. V kinu so se začele sanje o velikem svetu, kamor zagotovo prideš, ko ti uspe zapustiti to zaspano in zaprašeno mestece, v katero se vrneš čez leta, slaven, bogat in otožen, da se še enkrat sprehodiš po njegovih ulicah. Sprehajalo pa se je že takrat veliko. Proti večeru se je na glavni ulici zbralo skoraj vse mesto - ljudje v gručah ali po dvoje, držeč se pod roko, »karonfogva«, so hodili gor in dol, si ogledovali izložbe, se ustavljali, da bi se malo pogovorili, lepo počasi in lagodno. Včasih sem šla v kino tudi z mamo, čeprav ona ni bila tako strastna ljubiteljica filmov kot teta Anuš in nikoli ni jokala skupaj z nami drugimi, ko smo se vživljali, kolikor je bilo najbolj mogoče, v ameriške ljubezenske filme. Nobenega pravega sočutja ni imela z ubogo Greto Garbo v fimu Dama s kamelijami, zaradi katere me je ob odhodu iz kina zagrabilo tako neutolažljivo hlipanje, da sva morali domov po parku. Mama je rekla, da je škoda solz za takšne stvari, saj vsak človek dobi v življenju dovolj priložnosti, da se razjoče nad sabo. Potem ko sem že malo odrasla, sem zapustila teto Anuš in začela hoditi v kino s sošolkami, ne da bi pozabila njene nauke. Takrat je že bilo malo hihitanja in spogledovanja, fantje so že vabili dekleta v kino - na prvi zmenek, da so se lahko malo držali za roke -, zadnja vrsta je bila menda celo »rezervirana« za zaljubljene parčke, ne pa tudi za dobro vzgojena dekleta, ki v nobenem primeru niso smela pristati, da bi jih kdo zvabil v zadnjo vrsto, in tudi niso smela, kot je svarila moja teta, piti »musolinija« v fantovski družbi. Ker potem te ne bodo spoštovali. Najino zadnje filmsko druženje je bilo na začetku sedemdesetih let, ko je vesoljna Sobota hitela v kino gledat film Let mrtve ptice Branka Šomna in tudi moja teta Anuš si je to zaželela, ker je poznala njegovo mamo. Tiste čase ni več hodila v kino pa tudi od doma je šla bolj poredko. Filmi pa, sicer mladini ne več prepovedani, so bili že KINO BELTINCI. — 18. in 19. junija mehiški film »Madovia« — 25. in 26. junija italijanski film »Moj sin profesor«. LENDAVA. — Od 17. do 19. junija francoski film »Lepotice noči« — od 21. do 22. junija ameriški film »Samo naša«. KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU. - 18. in 19. junija ameriški omnibus film »Zgodba iz predmestja« — 25. in 26. junija angleški glasbeni film »Hoffmanove pri-- povedko«. RADGONA. — 18. in 19. junija ameriški film »Uročen« -- 22. in 23. junija ameriški film »Soledadin šale. RADENCI. — 19. in 20. junija ameriški barvni film »Dvoboj pri srebrnem potoku« — 23. junija ameriški Tilni »Gloj tička«. CEPINCI. — 19. junija francoski filin »Unior v pariški četrti« — 26. junija nemški film »Niki«. »PARK« M. Sobota. — Od 17. do 19. junija mehiški film »En dan življenja — od 21. do 23. junija švedski film »Plesala je satno eno poletje«. VELIKA POLANA. — 19. junija ameriški film »Hiša ua 92. cesti« — 26. junija ameriški film »Trije kavalirji«. GRAD. — 19. junija ameriški film »Trije kavalirji« — 26. junija ameriški film »Podvodna četa«. Simona Bencek: »Na televiziji ne gledam veliko filmov. Če si kakšnega že ogledam, je to romantična nadaljevanka ali kaj drugega. Od domačih filmov se spomnim Kekca in nekaterih drugih filmov za mlade, drugače pa mi nobeden ni ostal posebej v spominu. Tudi Povesti o dobrih ljudeh in Stricev se spomnim in mislim, da sta filma dobro prikazala življenje Pomurcev v preteklosti. Sicer pa me filmi preveč ne navdušujejo.« Rajko Stupar: »Slovenski film mi je všeč zato, ker je slovenski, ker ga potrebujemo. Mislim pa, da se v njem opazita problem scenaristike in finančni problem. Mislim, da Slovenci znamo delati dobre filme, vendar so avtorji vedno pod pritiskom, da mora biti film dober, da bo všeč kritikom. Pri ustvarjalnosti pa bi se režiser moral izživeti. Problem pa je tudi nekoliko v igri, ker akademija ne vzgaja filmske igre in se v filmih čuti gledališka igra. Mislim, da so bili filmi s temami iz Pomurja dobro narejeni. Med slovenskim filmi bi posebej poudaril Na svoji zemlji, zaradi zanosa, ki se v njem čuti, dober je tudi Sončev krik, vendar mislim, da novejši filmi potrebujejo več dinamike in boljšo naracijo.« Sonja Šavel: »Nazadnje sem gledala slovensko TV-nadaljevanko Dober dan. Bila mi je zanimiva, zabavna in me je pritegnila, tako da sem jo redno spremljala. Drugače pa rajši gledam kake tuje ljubezenske filme in drame. Spomnim se filma Halgato in mi ni bil preveč všeč, mislim, da so bili igralci bolj slabi. Drugače pa mislim, da slovenski igralci znajo igrati, vendar so v nekaterih filmih zelo slabi, v drugih pa dobri.« Janez Balažič: »Škoda, da gledamo slovenski film s predsodkom, da bo nekaj dolgočasnega. Nekaj slovenskih filmov mi je bilo všeč, nekateri pa so res bili pod vsakim nivojem. Temelj filma je izčiščena zgodba, potrebno je razumeti logiko filma. Pri nas capljamo za drugimi na pripovedni ravni, po drugi strani pa hočemo eksperimentirati. Slovenski režiserji, kot da bi se bali, da bodo premalo intelektualni. Zgodba te ne prepriča. Skregana je resničnost, realnost okrog nas s tistim, kar film prikazuje. Zaradi tega imamo Slovenci nekakšen predsodek, ko slišimo za slovenski film, da bo nekaj dolgočasnega. Slovenski film bo imel možnosti, kot je rekel Vilko Filač, ko se bomo sposobni ponorčevati iz kranjske klobase.« Andrej Luthar: »Slovenske filme gledam bolj malo. Kar sem jih gledal, sem jih videl po televiziji. Ne spomnim se, da bi šel kdaj v kino gledat slovenski film. Mislim, da so slovenski filmi podpovprečni. Ne mislim, da so veliko slabši od tujih, vendar pa nekako ne znajo pritegniti gledalcev. Spomnim se teh nekaj filmov, ki so bili posneti o Prekmurju, vendar pa se spomnim, da so igralci govorili v neki popačeni prekmurščini, kar me je zelo motilo.« Alojz Smej: »Filme sicer gledam, vendar bolj na nemški televiziji, ker je tam vse sinhronizirano in ni treba brati podnapisov. V Nemčiji sem živel in delal kar nekaj let, tako da znam dobro nemško. Po slovenski televiziji običajno gledam le dnevnik. Če si ogledam kak film, je to običajno kak akcijski ali pustolovski, samo da ni kaj dolgočasnega. Noben slovenski film mi ni ostal v spominu pa tudi gledal jih nisem kaj dosti.« JOŽE GABOR VKOM, 3. februar 2000 KRONIKA 25 Začetek sodnega procesa v Murski Soboti ljudje iz Cankarjeve ulice tožijo državo! V imenu stanovalcev je tožbeni zahtevek vložila Zinka Kerec - Pred sodiščem kar 16 tožb in 35 odškodninskih zahtevkov - 2,5 milijona tolarjev vsakemu oškodovancu otem ko je v začetku letošnjega leta država končno vendarle pristala, da bo prebivalcem Cankarjeve ulice v Murski Soboti povrnila škodo zaradi posledic prometa težkih tovornjakov, je Zinka Kerec v imenu stanovalcev Cankarjeve in Tišinske ulice vložila tožbeni zahtevek pri Okrožnem sodišču v Murski Soboti. Tako se je v ponedeljek začela dolgo pričakovana pravda prebivalcev omenjenih soboških ulic, kjer se vsakodnevno valijo nepregledne množice tovornjakov in so ljudje pravcati ujetniki hrupa, smoga in tresljajev. Pred sodnikom okrožnega sodišča Jožkom Časarjem se je znašlo kar 16 tožb prizadetih stanovalcev, povrhu pa še okrog 35 odškodninskih zahtevkov pri Okrajnem sodišču Murska Sobota. Predvsem zahtevajo, da država z začasno odredbo o prepovedi prometa med 22. uro zvečer in 6. uro zjutraj - z odredbo notranjega ministrstva je namreč izjemoma tudi ob nedeljah in praznikih dovoljen promet težkih tovornjakov - vsaj zmanjša nastalo škodo. Kot je duhovito pripomnil eden od prebivalcev Cankarjeve ulice, bi bilo bolje, če bi se država raje ukvarjala z ljudmi kot medvedi. Po ugotovitvah sodnega izvedenca pelje letno na relaciji od mednarodnega mejnega prehoda v Dolgi vasi do Gornje Radgone 670.000 tovornjakov ali 1.837 dnevno oziroma eden vsako minuto. Ko ti tovornjaki naletijo na pokrove komunalnih jaškov, se zdi, daje potres. Široke razpoke na posameznih hišah pa so dovolj vidne posledice povečanega tovornega prometa skozi mesto. Zelo so presežene tudi mejne koncentracije žveplovega dioksida, svinca in cinka. Kot je v imenu tožnikov napovedal odvetnik Oskar Norčič, bo znašala višina zahtevka za odškodnino 2,5 milijona tolarjev na prebivalca. Tem navedbam pa je odločno oporekala državna tožilka, enako tudi glede možnosti začasne odredbe o omejitvi tovornega prometa po najbolj obremenjenih mestnih ulicah, zato bo sodišče sklep o odločitvi poslalo pisno vsem udeležencem pravde. Torej lahko pričakujemo nadaljnje pravdanje razžaljenih stanovalcev Cankarjeve ulice. Milan jeršei Zgodilo seje... »Je tudi on (ona) naklonjen(a) meni?« Najpogostejše stiske naših otrok Najstniki začno spoznavati, da starši niso nezmotljivi in jim ne priznavajo več absolutne avtoritete N ajpogostejša tema na TOM-u je LJUBEZEN (40 %), saj je čas najstništva čas prvih ljubezni in mladi potrebujejo priložnost, da se z nekom pogovorijo o svojih zmedenih čustvih. Mladostniške ljubezni se zdijo v vsej svoji burnosti in kratkosti odraslim nepomembne, mladostniku pa predstavljajo čas spoznavanja samega sebe in pridobivanja pomembnih izkušenj za zrele medsebojne odnose. pa otroci in mladostniki niso dovolj pripravljeni na spoprijemanje z zahtevami današnjega dne. Pri otrocih vse premalo razvijamo ustvarjalnost, samostojnost in občutek samozavesti. V enakem odstotku sp- zastraševanja in podkupovanja. Otroci se velikokrat še bolj kot zlorabe bojijo tega, kar sledi razkritju. Pomembno je, da otroku vedno verjamemo, mu stojimo ob strani in mu damo čas za potrebno odločitev. Samomorov je tudi med mladostniki veliko, še pogosteje pa mladi uporabljajo poskus samomora kot skrajno obliko klica na pomoč, kadar se okolje ne odzove na druge pozive. Hormonske spre- membe v puberteti vplivajo na čustvovanje mladostnika. Čustvena stanja se pogosto menjavajo in so zelo izrazita. Pomembno je, da mladostnik, ki razmišlja o samomoru, na TOM-u dobi priložnost za pogo- V 14 odstotkih so vzrok klica PROBLEMI V DRUŽINI. Najstniki začno spoznavati, da starši niso nezmotljivi in jim ne priznavajo več absolutne avtoritete. Pričnejo se bitke za postavitev nove pozicije in novih meja v družini. Mlade TOM spodbuja, da gredo staršem naproti in se z njimi pogovorijo o svojih željah in pričakovanjih. Sledijo PROBLEMI Z VRSTNIKI (14%), to dokazuje, da imajo vrstniki pomembno vlogo v otrokovem razvoju že od zgodnjega otroštva. Vrstniki dajejo otroku in kasneje mladostniku priložnost za učenje obnašanja v skupini enakih ljudi, nadzorovanje lastnega obnašanja, pridobivanje starostno primernih socialnih spretnosti in interesov, delitev lastnih prijetnih in neprijetnih doživetij z drugimi. Skratka, mladostniku pomagajo oblikovati odgovor na vprašanje, kdo je, kaj hoče, kaj mu ustreza, za kaj se bo odločil itd. Tudi vprašanj o SPOLNOSTI je na TOM-u veliko (12,5 %). Največkrat iščejo mladi splošne informacije -kakšen je spolni odnos, kako nastanejo otroci. Ta vprašanja so značilna za mlajše klicalce. Z leti pa postanejo vprašanja konkretnejša - kaj narediti ob prvi menstruaciji, katero kontracepcijo uporabiti, kako preveriti, ali pomeni izostanek menstruacije nosečnost, ali je samozadovoljevanje nevarno. Kljub večji dostopnosti informacij o spolnosti imajo mladi še vedno premalo priložnosti, da bi se pogovarjali o spolnosti. TOM jim ponuja to priložnost, prav tako pomembno pa je ozaveščanje mladih pred spolnimi boleznimi in nezaželeno nosečnostjo. Vsak mladostnik se ukvarja z intenzivnimi razmišljanji o spolnosti, ob njih pa se v njem budi hrepenenje po ljubezni. V mladostnikih se prebujajo in razvijajo naklonjena I čustva do vrstnice ali vrstnika in tesnoba ob vprašanju: »Je tudi on (ona) naklonjen(a) meni?« Izpolnjena ljubezen prinaša najvrednejše sporočilo o lastni vrednosti, zavrnitev ljubezenskih hrepenenj pa povzroči največjo rano, ki se težko celi. Večina mladostnikov mora večkrat prek teh čeri. Če mlad človek prinaša s seboj pozitivno sporočilo svoje družine, bodo izkušnje mlade ljubezni prispevale k čustvenemu in socialnemu zorenju, ki bo končno pripeljalo v odraslo ljubezen, katere pomemben del je tudi zrela spolnost. Težave s ŠOLO se slišijo v 11 odstotkih klicev. Najpogosteje so vzrok klica učne težave in slab učni uspeh. Čeprav brez šolskega znanja v sodobnem svetu ne bi mogli več preživeti, pa je šola tudi razlog za številne probleme in stiske mladih. V šoli morajo vsi otroci skoraj vsak dan preživeti od pet do sedem ur, to pa ni malo, če vemo, kakšno je šolsko življenje in kako različne sposobnosti in interese imajo otroci. In če vemo, da je od uspešnosti v šoli vedno bolj odvisno tudi napredovanje kasneje v življenju, je jasno, da so ocene zelo pomembne. Tudi uspešni učenci so izpostavljeni šolskemu stresu, vendar se proti njemu lažje borijo kot manj uspešni. Tudi strah pred šolo je problem za uspešne in manj uspešne učence. V stiski se znajdejo tako starši kot otroci, ki zato pogosto poiščejo pomoč zunaj domačih zidov. Svetovalci, ki čustveno niso obremenjeni, probleme lažje objektivno ocenijo in najdejo rešitve zanje. Slaba samopodoba, osamljenost in strah so PSIHOLOŠKE težave, navzoče v 5 odstotkih svetovalnih pogovorov. Veliko teh klicev pa sproža vprašanje, ali gre pri teh težavah res za razvojno krizo ali rašujejo otroci glede TELESNEGA VIDEZA. Pri tem ugotavljamo, da mladi ne kličejo zaradi bolezni, invalidnosti, pač pa se ukvarjajo s telesnim videzom, ki je pomemben del njihove samopodobe. Pojavlja se povečano število klicev v zvezi z ZASVOJENOSTJO (4,5 %). Obdobje odraščanja je čas učenja in drznega preizkušanja. Večina mladostnikov poskusi alkohol in prižge cigareto, vedno več pa jih eksperimentira še dlje - trava, ecstasy, heroin. Mladih ne moremo zaščititi pred stikom z drogo, lahko pa jim pomagamo z informiranjem o posledicah uživanja. Pri zlorabah so otroci največkrat spregovorili o spolni zlorabi (2,6 %). ZLORABA in SAMOMOR (1 %) sta dve od najtežjih tem na TOM-u, tako za svetovalca kot klicalca. Po številu klicev sta ponavadi na dnu lestvice problematik, skrb zbujajoče pa je dejstvo, da se število teh klicev iz leta v leto veča. Odrasli se ob soočenju z zlorabo otroka sprašujemo, zakaj je otrok tako dolgo molčal. Razumeti moramo, da se zloraba vedno dogaja med otrokom in odraslo osebo, ki jo otrok pozna in ji zaupa. Ustvari se začaran krog ljubezni, vor z osebo, ki si zanj vzame čas in ga ne obsoja. Struktura težav mladih, ki pokličejo TOM, dokazuje, daje TOM resnično namenjen vsem otrokom in mladostnikom, saj gre za področja, ki so za mlade v tem razvojnem obdobju zelo pomembna. Podatki so pregled analize klicev Nacionalne mreže TOM za leto 1998, izdelane pri ZPMS. Žal podatkov po regijah ni mogoče izločiti, saj tega ne dopušča zagotovljena anonimnost klicalcev kakor tudi dejstvo, da se klici klicalcev preusmerijo v Ljubljano, ko svetovalna skupina znotraj omrežne skupine ne dežura. Ugotavljamo pa, da je struktura težav otrok in mladostnikov, s katerimi opravi svetovalne pogovore naša skupina, zelo podobna. Poleg osnovnega poslanstva TOM-a, otroku je ponujena možnost, da se v trenutku stiske pogovori, je druga naloga TOM-a, da nastopa kot zastopnik mladih in javnosti predstavi njihove interese, želje, potrebe in stiske, saj odrasli v otrocih preveč pogosto vidimo svoj lastni jutri, ne pa tudi otroškega danes. ŠIKER TATJANA-VODJA MS SKUPINE TOMI V Murski Soboti... ... se je zgodila prometna nesreča 26. januarja ob 10.10, kajti voznik kombiniranega vozila F. L. je v križišču Slomškove in Cankarjeve ulice trčil v zadnji del osebnega avta, s katerim se je peljala voznica D. T. Ta se je tudi huje poškodovala. V Brezovcih... ... bi se skoraj zgodila tragedija. Občan, čigar imena nam policija ni sporočila, je čistil lovsko puško, vendar ni preveril, ali ni morda v cevi naboj. Pa je bil! Po nesreči se je sprožil in zadel mladoletnega znanca, ki je sedel na nasprotni strani na kavču. Krogla ga je zadela v desno stego in v njem obtičala, seveda, dokler je zdravniki niso odstranili. Orožje so zasegli, občana pa prijavili državnemu tožilstvu. V Murski Soboti... ... v bliži OŠ II je neznanec 26. januarja ob 17.20 napadel in večkrat udaril s palico po glavi občanko iz Murske Sobote in jo lažje poškodoval, nato pa, ne da bi ji kaj ukradel, zbežal. Policisti zbirajo obvestila o napadalcu. 27. januarja pa so neznanci stikali v garderobi OŠ I v Murski Soboti in iz štirih torb učencev ukradli skupno 37.000 tolarjev in 160 šilingov. Enega storilca so medtem že odkrili. V Murski Soboti... ... v mestnem parku sta zbudila pozornost policistov fanta, stara 17 in 21 let. Ob pregledu so ugotovili, da imata pri sebi posušene dele rastline, za katere policisti sumijo, daje marihuana. Robo so zasegli. Na Ženjaku... ... na regionalni cesti I. reda se je zgodila prometna nesreča 27. januarja ob 4.50. Češki tovornjakar 25-letni Peter P. je peljal iz smeri Benedikta proti Lenartu. Zunaj naselja Ženjak ga je začel prehitevati z yugom 31 -letni Milan Z. iz Benedikta, in ko je bil vzporedno s tovornjakom, je ta zapeljal na levo. Da bi preprečil trčenje s polpriklopnikom, je tudi Milan Z. zavil na levo in pristal zunaj ceste v obcestnem jarku, kjer se je jugec prevrnil. Češkemu vozniku je sledil neki občan, potem pa so ga policisti prijeli pri Pesniškem Dvoru. Milana Z. so odpeljali v bolnico, škode na avtu pa je za 150.000 tolarjev. V Rakičanu... ... je v noči s 27. na 28. januar neznanec vlomil v prostore gostišča Pri grajskih konjih in odsnesel registrsko blagajno, več živil in pijač ter cigaret, zato je škode za 400.000 tolarjev. V isti noči je nekdo skušal vlomiti v počitniško hišico v Drakovcih, a mu ni uspelo, ker je bila na vratih močna ključavnica. V Črenšovcih... ... je bi! okraden gostinski lokal Žabjek. V noči na 29. januarje namreč nekdo vlomil vanj in ukradel pijače in cigarete v vrednosti 150.000 tolarjev. V Lenartu... ... so neznanci ukradli v noči na 28. januar kombinirano vozilo Mercedes Vito, bele barve, registrska številka S 232 EX, ki je bil parkiran pri motelu Vindiš. Avstrijski državljan je oškodovan za 3.500.000 tolarjev. Na Kuzmi... ... je prišlo 31. januarja do prometne nesreče, ker voznik osebnega avta F. P. ni prilagodil hitrosti voznim razmeram, zato je njegovo vozilo na poledenelem vozišču zaneslo na nasprotno stran in trčilo v avto, s katerim se je peljal Š. D. Oba šoferja sta se hudo poškodovala, škode na vozilih pa je za milijon tolarjev. V Pečarovcih... ... se je zgodila delovna nesreča na žagi podjetja Trgoles. Nepazljivi delavki S. L. je žaga odrezala vseh pet prstov na roki. Zdravijo jo na kliničnem centru v Ljubljani. V Kliučarovcih... ... na bencinskem servisu je neznanec ponoči vlomil v hladilno napravo in iz nje ukradel manjšo količino brezalkoholnih pijač. V Radencih... ... pa je neznanec obiskal garderobni prostor pri bazenu v Radinu, vlomil v omarico in ukradel denarnico, v kateri je imel neki gost 4.000 tolarjev. ŠSI Uspešni bakovski upokojenci soboto je bil v vaško-gasilskem domu v Bakovcih redni letni občni zbor. Udeležilo se ga je 89 članov in gostje, med njimi predsednik sveta KS Štefan Vereš, predsednik koordinacijskega odbora Društva upokojencev Pomurja Tone Slavinec in direktor območne enote Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Martin Glavač. V razpravi o minulem delu so bili člani društva, ki šteje 265 upokojencev, zelo zadovoljni z razgibano dejavnostjo. Uveljavili so se namreč na različnih področjih, kot so šport (balinarji, kolesarji, pohodniki in rekreativci), kultura (pevska in plesna skupina ter knjižnica), sociala (obiski na domovih in obdaritev bolnik, pomoči v raznih oblikah), razvedrilo (lani so opravili pet izletov) in družabna srečanja. Sicer pa je vse lansko leto potekalo pod geslom K družbi za vse starosti, saj medsebojno sožitje prinaša srečo vsem generacijam. Tudi v programu dela za leto 2000 bodo posebno pozornost namenili omenjenim dejavnostim. Poleg tega nameravajo še bolj poglobiti sodelovanje z drugimi društvi v krajevni skupnosti, kot so društvo prijateljev mladine, telovadno društvo in Rdeči križ, in zunaj domačega kraja. M. JERŠE« 26 MULARIJA 3. februar 2000, fKIil Varna povezava 'Vtedij- fm&Ukacij- Internet kot medij za izdajanje publikacij nudi celo vrsto za to primernih oblik, pišejo na strani o pravnih vidikih interneta (www.netka.si). Najbolj uveljavljeno je objavljanje v spletu in po elektronski pošti. Klasično objavljanje v tiskani obliki ter na radiu in televiziji je zakonsko . dokaj natančno obdelano. Ker pa se je internet prvotno uveljavil kot medij za objavljanje posameznikov in so se klasični mediji tu šele kasneje pojavili, so naleteli na že ustaljeno, bolj liberalno prakso. Obstoječo zakonodajo se sicer da do neke mere uporabiti, a jo bo kljub temu potrebno prilagoditi. Eno od osrednjih vprašanj je odgovornost za objavljeno vsebino, ki tradicionalno pripada glavnemu ali odgovornemu uredniku. Ker internet ni institucija, ki bi imela svoje uredništvo, so se prva pričakovanja usmerila k internetskim operaterjem, ki vzdržujejo strežnike in prostor na njih oddajajo uporabnikom. Ta pristop pa se ni uveljavil, saj so bili operaterji mnenja, da to presega njihove praktične možnosti in bi upravljanje s sistemi toliko podražilo, da bi vsa internetska dejavnost zamrla oziroma izgubila svoj prvotni namen. Zelo pomembno vprašanje je tudi svoboda govora oziroma objavljanja na internetu, ki je posebno v začetni fazi opravil pomembno poslanstvo z omogočanjem objavljanja resnice posameznikom iz držav z nedemokratičnimi režimi, pa tudi v demokratičnih državah omogočil večji vpliv javnosti in posameznikov na dogajanja v družbi. S tega stališča je potrebno na internetu ohraniti pravico in možnost do anonimnosti avtorja. V klasičnih medijih je anonimnost ščitil urednik, ki je sam prevzel del odgovornosti nase. Ker urednika ni več, ostane odgovornost kljub vsemu na avtorju. Ta dokaj zapleten problem skušajo nekateri rešiti tako, da bi vzdrževalec spletnih strani moral hraniti podatke o avtorju določen čas za primer, da bi na podlagi odločbe sodišča moral podatke izročiti policiji. Svojevrstno zapleten problem predstavlja objavljanje prispevkov v diskusijskih skupinah Useneta, ki so jih nekateri začeli arhivirati in arhive objavljati. Po arhivih je možno brskati z uporabo računalniškega izbiranja in sortiranja, kar izpostavlja avtorje prispevkov nevarnosti neprimerne uporabe oz. interpretacije vsebine. Ker lahko avtorji nastopajo s pravimi imeni, s psevdonimi, anonimno ali pa celo pod imeni drugih, prihaja do kaosa možnih zapletov glede odgovornosti. Za klasične medije tiska, radia in televizije je predpisana obveznost arhiviranja objavljene vsebine za določen čas, kar omogoči tistim, ki bi jih taka vsebina krivično prizadela, poseči po zakonskem varstvu. Obja-vljalci na internetu zaenkrat večinoma nimajo tehničnih možnosti zadostiti zahtevam po arhiviranju, zato ostaja tudi ta vidik zaenkrat še nerešen.. http://www.topcities.com/groove/jurko/ Srečale $ Lovci m j-iu-aLmi Po malici smo se odpravili k lovcem. Na poti smo videli štiri srne, ki so iskale hrano. Bili smo zelo tiho, da jih ne bi spodili. Malo smo si jih ogledali in šli naprej.,Prišli smo do lovske koče. Tam so nas počakali lovci. Odpravili smo se k enemu od krmišč in nasipali hrano za živali, ki smo jo prinesli s seboj. Šli smo tudi k lovski preži. Tam nam je lovec povedal vse o njej. Nedaleč vstran smo si ogledali lisičjo luknjo. Opazovali smo tudi lisičje stopinje v snegu, potem smo se še zbrali pri lovski koči in nasipali hrano v ptičje krmilnice. Čas je zelo hitro minil. Bilo mi je zelo všeč, prav tako pokrajina, pokrita s snegom. KAJA GOMBOŠI, 2. C PODRUŽNIČNA OŠ KROG Bližal se je Karmenin rojstni dan. S sorodniki in sošolci se je zmenila, da pridejo točno ob sedmih k njej domov. Že prej sta šli z mamo po nakupih, da bi imeli vse pripravljeno MJ-eta Čeprav se počitnice še niso začele, vas gotovo skomina po potovanjih. Eurolink je stran polna uporabnih povezav, potrebnih pri načrtovanju potovanja po Evropi (hostli, letalske vozovnice, interrail, tečajne liste, zemljevidi). http://www.ljudmila.org /vitra/aktivnosti/tabori.html Ž2SESS-2_____~___—- HECNAROON) PROSTOVOLJNI DELOVNI TABORI Na strani boste našli predstavitev programov mednarodnih prostovoljnih delovnih taborov 2000, ki bodo potekali v juliju in avgustu. Prijavite se čimprej, število udeležencev je omejeno. MM/ Neke dolge noči se mi je sanjalo, da sem hodila po mestu. V izložbi sem opazila staro stensko uro. Tako lepa je bila, da me je očarala, in hipoma sem se tudi jaz spremenila v uro. Visela sem na steni čudovite dvorane. Skozi okno sem opazovala kočije, s katerimi so se pripeljali princi in princese. Ko je stopila v dvorano Pepelka, so vsi obstali. Princ je plesal z njo vse do polnoči. Odbila sem polnoč, Pepelka pa je še vedno plesala. Še močneje sem udarila in tedaj je Pepelka zbežala iz dvorane. Princ je stekel za njo, toda našel je samo čeveljček. Zbudilo me je zvonjenje ure. Sanj in pravljice je bilo konec. TINA HORVAT, 2. RAZ. OŠ KOBILJE http://www.kulinarika. net/ Imenik gostiln in lokalov v Sloveniji, vedno novi recepti, pisma bralcev, odgovori na vprašanja o kulinaričnih problemih, ocenjevanje lokalov. Kulinarična Slovenija je dežela, v kateri boste našli vse, kar želite v zvezi s kulinariko. http://library.thinkquest.org/17360/inclex.html IHINKQUEST '98 Snežinka pada z neba, rahlo in tiho se spušča. Potem pade na tla. Bela in majhna je. Lepo ji je, ker so ob njej tudi njene prijateljice. TAMARA CIGAN, 2. RAZ., OŠ P. VORANCA SRED. BISTRICA a » m J Protikadilska stran. Zgodovina kajenja, nekaj protikadilskih oglasov, smešne zgodbice. Postavite si lahko še vašo, lastno, protikadilsko stran. Naslov in oceno vaše najljubše strani svetovnega spleta, tudi če ste jo izdelali sami, lahko predlagate tudi vi. Naslov naše elektronske pošte je: vestnik@eunet.si. Zadeva: Varna povezava. CC • • • ^iulj&tfa iti delo- tun 'IKedu-edietti &tda V ponedeljek smo se odpravili na Medvedje Brdo, kjer smo imeli teden dni šolo v naravi. Po prihodu na cilj smo si najprej ogledovali Predla &i medveda za pogostitev. Kupili sta: jagode, pomaranče, banane, kivi, smetano, žele in vse drugo, kar je potrebo za sadno torto, ki jo ima Karmen tako rada. Prišla je težko pričakovana sobota. Mati je že zelo zgodaj vstala in šla po opravkih. Dolgo se je zadržala zunaj. Karmen je bila sama doma in od dolgega časa ni vedela, kaj početi. Postala je tako močno lačna, da bi pojedla še medveda. Premišljevala je, s čim naj bi si potešila lakoto. Nenadoma jo je prešinilo: »Aha, v shrambi so jagode, banane in smetana za sadno torto! Pa kaj, če jih nekaj pojem?« In res si jih je začela pripravljati. Zdelo se ji je, da je jagod premalo, zato jih je še dodala. Sploh ni opazila, da je porabila vse jagode. Naredila Pta^Mvcdi mm "Kaka Že pred božičem smo imeli v šoli razne predstave, obiskal nas je dedek Mraz, priredili smo jel-kovanje ... Povabili smo tudi starše in jih pogostili s pecivom. Tako smo v šoli sklenili leto 1999. Novo leto sem pričakovala skupaj z mamo. Pomagala sem ji okolico. Občudovali smo kraške značilnosti in se ustavili tudi na žagi. Ugotovili smo, da se domačini največ ukvarjajo z gozdar- si je slastno sadno kupo z veliko smetane. V trenutku jo je pojedla. Medtem se je vrnila mama. Šla je v shrambo, da bi prinesla sestavine za torto. Ko ni našla jagod in smetane, je poklicala Karmen in jo vprašala, ali ve, kje je sadje. Tudi sama je osuplo pogledala, saj je mislila, da ga je pojedla le malo. S strahom je mami povedala resnico. Ona pa ji je ogorčeno odvrnila: »Kako naj sedaj naredim sadno torto brez sadja!? Pa še trgovine so zaprte. Znajdi se sama. Če bo potrebno, pojdi v Afriko, vendar prinesi sadje!« Karmen pa šaljivo: »Kako pa naj grem v Afriko, saj nimam letala!« SARA MIČEV, 6. C OŠ III M. SOBOTA pripraviti večerjo, pogrnila sem mizo in poskrbela za glasbo. Čakanje sva si skrajšali z obiskom pri teti Veri. Pred polnočjo sva odšli v središče mesta. Ob glasbi in med prijatelji smo pričakali novo leto 2000. Ogledali smo si tudi ognjemet. Čeprav je bilo zelo hladno in pokanje petard moteče, si želim, da bi drugo leto spet tako praznovala. URŠKA ZADRAVEC, 2. A OŠ I M. SOBOTA stvom in živinorejo, nekateri pa hodijo delat v razna podjetja. Pokrajina je kraška, gozdnata in hribovita. Na severu jo obdaja kraški svet, na severozahodu in jugozahodu je dinarski svet, na vzhodu pa je Štajerska. Naše življenje in delo na Medvedjem Brdu je potekalo po vnaprej pripravljenem urniku. Učili smo teči na smučeh, imeli smo uro vremenoslovja in vozlanja. Pripravili so nam tudi nočni sprehod. Pot nas je vodila do neke kmetije. Med hojo smo si ogledali več kot 300 let staro smreko, naredili smo snežno votlino, vozili smo se z lopaticami, skratka, veliko časa smo preživeli v naravi, čemur je bil ta teden tudi namenjen. Tudi v domu je bilo zanimivo in udobno. Pripravljali smo zanimive večere, med drugim tudi modno revijo. Peli smo, plesali ter se imeli lepo in nepozabno. Kljub vsemu nas je vedno bolj vleklo domov, saj poznate pregovor: »Povsod je lepo, a doma je najlepše.« MARJANA JURJOVIČ, 7. A OŠ KAPELA fito-^ti dem Vsako jutro se zbudim ob pol šestih, razen ob sobotah in nedeljah; takrat ležim tja do sedme ure. Potem se začne moje delo. Umijem se in počešem, nato zajtrkujem in potem se grem učit. Rada tudi berem pravljice in časopise. Najrajši pogledam otroško stran v Vestniku. Paziti moram tudi na mlajšo sestro, da mi ne počečka zvezkov in knjig. Ona hodi šele v malo šolo. Tako se dan konča. Do sedmih, ko grem spat, pa rada gledam televizijsko nadaljevanko Moč ljubezni in risanke. TAMARA PERŠA, 3. A OŠ CANKOVA Če bi znala šola govoriti, potem bi bila zgovorna. Tako dolgo bi govorila, da bi pozabila dihati. Rekla bi: »Vsi učenci niste pridni. Adrijan pa je tako priden, da takega ni mogoče najti na celem širnem svetu. Zna se pogovarjati z živalmi, cvetlicami, avtomobili in celo z letali.« Šola bi ves dan klepetala in klepetala. Še med spanjem bi blebetala, trobila ... Niti eno sekundo ne bi bila tiho. ADRIJAN JAGERIČ, 4. B OŠ GORNJA RADGONA IBTII , 3. februar 2000 NA SCENI Vaša pisma, vaša čustva, vaša mnenja... Le spomin Bil je navaden dan, ko je poletje že prehajalo v jesen, ko sem stopala po tisti poti, po kateri sva nekoč stopala skupaj. Ozrla sem se naokoli, tebe ni bilo... Šele sedaj sem spoznala, da te ni več, da si šel, da bom sedaj hodila sama. Za tabo so ostali le prijetni spomini, prijetni, pa vendar zelo boleči. Kamorkoli se ozrem, so le spomini, tebe pa nikjer, šel si ... ‘Tamarine Obljubil si mi, Bujno obljubo si držal, Ljubil pa me nikoli nisi, Jezna nate sem bila, Ujeta v tvoje srce, Boj izbrisal mi je spomine tvoje, In vedno eno si bil, Ljubila sem te. Si bil ti In nikoli trpel nisi. Mene, ki ljubim te, izdal si. In vedno zate živim. A.R. Trpljenje Joče in trpi. Ni več srečna, ne vesela. Njeno srce prekrivajo žalost, trpljenje, bolečina. Rada bi bila z njim. Pretočila je že tisoče solz, pa niti ena ni pomagala. S solzami je hotela izprati tisti dan iz srca, a ne more. Srce ga ima preveč rado, da bi ga pozabilo lahko. Evgenija Kruto življenje Mlada sem in že moram trpeti. Včasih ljudje govorijo, kako težko in boleče je življenje. A tega do sedaj nisem razumela. Spoznala pa sem, kako je kruto in včasih čisto brez pomena. Trpim. Trpim, ker ga ljubim, in trpim zaradi drugih stvari. Iz dneva v dan imam spet upanje, se trudim preboleti vse hudo. Skupaj s prijateljico si delim vesele dni. Tolaživa druga drugo. Adriana mi daje pogum in jaz ji ga vračam. Ampak vseeno včasih pridejo misli, tiste prazne, črne. Da mi ni do življenja. Teja Zemlja sanj Zapri oči in poglej... poglej v daljino neskončno. Ali vidiš svet... svet, ki so ga ustvarile najine sanje. Tam nebo ljubi sonce in na mojih rokah se zbudi jutro. Držim te za roke in počivam na oblakih meglene jeseni, pokrita z listnatim plaščem, ki pada z vso nežnostjo na nemirne mlade duše. Spusti svoje težke in hladne veke na zaspane oči in prisluhni tišini. Ali slišiš sence, ki govorijo? To so najini nerojeni otroci. Ali vidiš vrtove neskončne in ljudi, ki pobirajo plodove veselja na steblih ananasa? Ali-ču-tiš vonj blaginje nad puščavo, v kateri je vsako zrno ena resnica, v kateri se življenje rodi iz peska in kamna? V oazi tej ali vidiš žitno polje, na kateri je krvavi zločin dandanes, cvet divjega maka in solze žensk, rosa, ki jih umiva? Ali vidiš ladjo, ki na razburkanem morju pluje proti obali naših pričakovanj? Ali slišiš molitve na pomoč in pesmi, ki nas kličejo v zemljo najinih sanj? Ali čutiš moč v svojih rokah? Dotakni se vetra in poleti v večnost. Ne pusti, da te požre grobost našega časa, kajti življenje dan za dnem kaplja, teče kot reka. Le malo korakov je pod našimi nogami in že smo vse bližje Bogu. N. Prihajajo uporniki proti sistemu! Bitka za Ljubljano e se bo res zgodilo to, kar nam obljubljajo organizatorji, bomo videli 8. februarja v ljubljanski hali Tivoli enega od koncertov, ki bo prav gotovo kandidat za dogodek leta. Prihajata namreč dva lanskoletna najboljša benda v živo: ameriški Rage Against The Machine in britanski Asian Dub Foundation. Slovenski publiki so člani benda Rage ... bolj znani. Njihov prvi album si je pri nas nabral gardo fanov, ki jim od takrat zvesto sledijo. Takrat so Rage ... zapisali: Vsi zvoki so proizvod kitare, basa in bobnov - nobenih semplov, klaviatur in sintetizatorjev. Zato pa je toliko več prvinske glasbene moči in nabitega jezika legendarnih pesmi, kot so Settie For Nothing, Killing In The Name Of in Bullet In The Head. Za slednjo je bil posnet tudi prvi video Rage-ov, a ga v ZDA zaradi besedila ne Zaljubljena gospodarja Zaljubljena gospodarja src in kovača svojih sreč. Oba ljubosumna, a nobeden noče izdati te ljubezni. Zato tavava v samoti, enkrat zmagovalca, drugič poraženca. A tako je življenje in ljubezen, ki v tebi vre. Prepričana sem, da misliš zdaj name, ko jaz prosim te, da ne pozabi me. Najina utripa sta skupna tako kot midva. A ljubezen nekega časa naju bo izdala kot strela z jasnega neba. Nagib name, nagib nate je le en utrip srca, ko se srečava. A. R. predvajajo. Skratka, prvi album je bil enostavno šok, ki bi s svojo energijo zbudil tudi mrtve. Sledila sta še dva albuma: Evil Empire (1996) - njihov najmanj priljubljen izdelek s hitom Bulls On Parade in lani izdani Battle Of Los Angeles, ki si je pri nas spet nabral dobre kritike in se zelo dobro prodaja. Vsi trije albumi pa so v ZDA platinasti. Toda vseskozi so fantje skupine Rage ... ostajali mojstri nastopa v živo. »Nihče ne more preseči živega nastopa Rageov,« je zapisal magazin Rolling Stone po njihovem newyorškem nastopu. Evropska turneja obsega le 16 koncertov v največjih evropskih mestih z izjemo Ljubljane, Mon-tpellierja in San Sebastiana. V Ljubljano bo prišla skupina Rage ... po nastopih v Londonu, Bruslju, Hamburgu; Rotterdamu, Parizu, Diisseldorfu, Berlinu, le dan poprej pa bo nastopila v Munch-nu. Zanimivo je, da je njen zadnji koncert 18. februarja v Milanu že razprodan, priznanje za slovensko glavno mesto pa je, da Američani sploh ne bodo, nastopili v Avstriji in Madžarski ter na Hrvaškem, zato gre v Tivoliju pričakovati naval tudi teh nacionalnosti. In kdo sploh so člani skupine Rage Against The Machine? Bobnar Brad Wilk, basist Tim-my C., ključna člana pa sta prav gotovo kitarist Tom Morello in pevec Zack De La Rocha, ki v svoji obkoncertni dejavnosti stalno prihajata v težave, saj se redno udeležujeta demonstracij za pravice brezdomcev, Indijancev in kakorkoli drugače socialno ogroženih slojev. Tom Morello se je rodil leta 1964 v New Yorku in zrasel v Libertyvillu v zvezni državi Illinois. Njegov oče je bil pripadnik gverilcev Mau Mau, ki so osvobodili Kenijo izpod britanskega kolonializma. Njegova mama je ustanovila proticenzorsko organizacijo Starši za Rock & Rap. Tom-še je vpisal na Harvard leta 1982, bil je dejaven v kampanji distanciranja univerze od Južne Afrike, diplomiral pa je leta 1986 z najvišjimi ocenami. Njegovi glasbeni vzori so bili Kiss in Sex Pi-stols, toda »ko sem v Chicagu videl The Clash, se mi je življenje spremenilo«. Napovednik koncertov Murska Sobota 3. februar: Koncert učiteljev glasbene šole, grajska dvorana ob 19. uri 4. februar: Dan D + Kovači + Dyspepsia, dvorana gimnazije ob 20. uri 10. februar: Slovenski trobilni kvintet, nova galerija Zav. Triglav ob 19. uri 11. februar: Popperkeg, MIKK ob 20.30 21. februar: Večer romske glasbe, kinodvorana ob 17. uri 25. februar: Overflovv + Dicky B. Hardy, MIKK ob 20. uri 9. marec: Irena Vrčkovnik, nova galerija Zav. Triglav ob 19. uri Ljubljana 8. februar: Rage Against The Machine, hala Tivoli 14. februar: Zoran Predin in Mar Django Ouartet + Josipa Li-sac, Cankarjev dom 23. februar: Sieazy Snails, K4 26. februar: Bloodhound Gang, K4 20. marec: Yes, hala Tivoli 13. april: Steve Vai + Erič Sardinas, hala Tivoli Gradec 4. februar: Bush, Orpheum 17. februar: Hans Theesink & Blue Groove, Orpheum 25. februar: Randy Newman, Orpheum 28. februar: Therapy?, Orpheum Miinchen 7. februar: Ryuichi Sakamoto, Kleine Musikhalle 14. februar: Bryan Ferry, Gasteig 19. februar: Moby, Babylon i Budimpešta 27. februar: Sting Vse poti vodijo v Rim! red kratkim smo se mladi iz občine Lendava odločili, da bomo nekoliko bližje spoznali Rim. Po petnajsturni vožnji z avtobusom smo si prvi dan ogledali Vatikan in baziliko sv. Petra ter kupolo istoimenske bazilike. V naslednjih dneh smo si ogledali še kolosej, katakombe, Španske stopnice, Beneški trg, baziliko sv. Petra in druge znamenitosti. Med italijanske specialitete prištevamo tudi testenine in prav teh smo se v petih dneh v Italiji dodobra najedli. Vreme je bilo krasno, toplo ozračje so ob večerih ohladile le dežne kapljice. Po nekaj dnevih smo se Prekmurci privadili številnim turistom, ki so si ogledovali lepote in znamenitosti mesta. Ob vsem tem je bilo najtežje slovo, vendar smo se vrnili in dejali, da je vsepovsod lepo, a doma je najlepše. TATJANA BOGDAN, DVOJEZIČNA SREDNJA ŠOLA LENDAVA strogo Zack De La Rocha se je rodil leta 1970 v Long Beachu, odraščal pav Irvinu, Kalifornija. »V Irvinu se nisem nikoli počutil sprejetega med bogate predmestne otroke. Nisem bil reven kot mnogi drugi čikanosi, vendar sem čutil napetost in zavračanje. In tedaj me je navdušil hip -hop.« Njegovi glasbeni vzori: Sex Pistols, Bad Religion, Bad Bra-ins, Run DMC. Skupino Asian Dub Foundation so člani skupine Rage ... sami izbrali za svojo predskupino na turneji. Gre za angažiran bend, ki opozarja na družbene krivice in rasizem, predvsem do Azijcev. Njihova glasba je kombinacija reggaeja, funka, jungle ritmov in indo - dub basovskih linij, s Sitarjem navdahnjenih kitar ter zvokov s starih plošč. Kritiki in bralci revije NME so skupino dvakrat zapored izbrali za najboljši »live« bend. TOMO KOLEŠ Tvoji dotiki Čutim, še vedno čutim tvoje dotike, tiste, ki so bili tako nežni. Nežni in nepozabni, da jih še čutim, čeprav jih ni. A močno upam in si želim, da se bodo vrnili, da jih bom spet začutila! Gregorju Tatjani! Prijateljica sem in hočem ti ostati, saj to je vse, kar lahko dam ti v spomin, v življenju sreče ti ne morem dati in ne vzeti vseh teh bolečin! Martina Gorazdu! Upam, da bo nekoč tvoja roka na mojem telesu in da bova večno združena -duševno in telesno. K.K. 28 3. februar 2000, PREBIVALKA ANGLEŠKI KRALJEVIČ LASTNOST BEETHO- STRANSKI KRIVULJA NIZOZEMSKA GLAVNEGA ADIABATNIH IZ MAHAB VPETEGA VENOVA DEL PROVINCA IGRALEC MESTA MEDENICE SPREMEMB MOORE JORDANIJE MARATE S STELJO SIMFONIJA ČLOVEKOVO ORODJE IZ KREMENA SINGULAR TUBER- KULOZA AZIJSKI POLOSEL REVOLVERAŠ AMERIŠKI BOŽANSKO OTOK V ETBIN HOLLIDAY IGRALEC ALEUTIH KRISTAN BITJE IMENO- DOUGLAS PRITISKA SLOVJE IZ ISLAMA ČASOPISNI PARADIŽ PREVZET OGLAS SLOVENSKA PEVKA RADGONSKO VESTNIK SESANJE HABERL PODJETJE VISEČI KAPNIK DEKANOV SL.IGRALEC TKIVO OB URAD NEKDAJ USPEŠNO SLIKAR MEŠKO TULEC, ETUI ENAKI ČRKI IZTREBKI DOMAČIH ŽIVALI SOKRATOV TOŽNIK MIREN, RAVNODUŠEN ČLOVEK AVTOR: ŠTEFAN SPODNJI HAJDINJAK SLOVENSKI PISATELJ (ROMAN V KRVI) ITALIJANSKI POLITIK LETOVIŠČE V ČRNI GORI JAP.SMER BUDIZMA HRV.MESTO BELI... SRBSKO MOŠKO IME EDEN DEL SNOPA, RITINA ZOBEH PRISILNA ODVEDBA MESTO V SZ. ROMUNIJI MERILEC ZRAČNEGA OKRASEK (FRAN) RIMSKI BOG VODJA, LIDER SMRTI IN AM. PEVKA (TINA) PODZEMLJA ZMIKAVT NEKD.AVSTR. NOST ANTON DERMOTA BORILNA VEŠČINA ZANOS, ZAMAKNJE MANDELJNI NATAŠA RALI J AN PRIPRAVA ZA SEJANJE MOKE TVORBA ČEŠKI KRALJ LEPOTNI GRM, SROBOT EDINOST VEK SREDS.ZA HITR.POTEK BOLEZNI LETALIŠČE V TIRANI (IZ: NARIS) LJUBEZEN. PESNIŠTVO AM.REŽISER (BOB) REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE 20.1.2000 ŠKROPILNICA, KRASNOJARSK, REVA, WEI-MAR, TAČEK, ARNIKA, RUTINA, KAC, SLOVAR, ČA, AKA, AKAN, KOLEDAR, LENOBA, ETATIST, LLANO, ORATORIJ, RECITAL, EL, EVITA, ARIZONA, ETAPA, PONCELET. TATI, KLOS, KIČ, NBA, DORIA, KOLT, AKI, ACA, IR-FAN, ORK, JEK, AMI, AN, RITMIKA, BIRO, SLABOST, AGO, RIBIČIČ, NAMEN, ODA, ČIVAVA, ATENAGORA, ČOTAR, UDOMAČITEV, LEBED, INANA, NADA, AMARO, AMATO, ČILIM UPANJE DRUŽINA MORSKIH SKATOV KANCLER (RUDOLF) SKOPLJ.BIK POMIR- JENJE ROBERT ZMELIK PEVEC PESTNER MESTO NA SV.TURČIJE CERKVENI ZBOR POLJSKI PISATELJ (STANISLAVV) SANKE REAKTIVNO LETALO ARABSKI ŽREBEC EDEN OD STARŠEV NEKDANJI NOGOMETNI VRATAR NOVA GVINEJA KANADSKI POLOTOK D.PRITOK VOLGE MESTO V SZ.ITALIJI STOTINA HEKTARJA GRŠKA BOGINJA ZEMLJE NACIJA VOJAŠKA FORMACIJA TRIJAMB. JADRNICA Izžrebanci Vestnikove nagradne križanke: 1. NAGRADA V VREDNOSTI 10.000 SIT: Slavko Bergles, Stara ulica 20, 9000 Murska Sobota 2. NAGRADA V VREDNOSTI 5.000 SIT: Angela Berden, Berkovci 12, 9207 Prosenjakovci 3. - 7. PRAKTIČNE NAGRADE: Janez Gradišnik, Kranjčeva ul. 33, 9220 Lendava Darinka Kolar, Logarovci 15 a, 9242 Križevci pri Ljutomeru Erik Fras, Norički Vrh 38, 9250 Gornja Radgona Antonija Forjan, Lipovci 285, 9231 Beltinci Danica Šušteršič, Čevljarska ul. 28, 6000 Koper E ra a> o ra E o 9 D) C3 >w LUMEN GLASBILO S STRUNAMI IN LOKOM GLASBENA ZVRST GALIJ UGASEL CENTRALNI VULKAN MADŽARSKI SKLADATELJ (PAL) ČEHOV ANTON Med reševalce bomo razdelili 1. nagrado v vrednosti 10.000 SIT, 2. nagrado v vrednosti 5.000 SIT in 3. - 7. nagrado praktična nagrada. Pravilne rešilve pošljite na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 M. Sobota, s pripisom »nagradna križanka« do petka 11. februarja 2000. Ime in priimek: Naslov: m £ a> To smo mi - družina Snob RIŠE IN PIŠE: I. BANFI« Čiovib se jato vaftno počujti v tabšoj domovini, ge ge pa/t Jejt v parlamenti ugotav^ajo, što, ge, bab, bama, burni, gaboj je bupiivo pa odavo onogje, pnavi ^a še bo(e je b/teg bftige, gda ig vojašnice Jbftadnejo ga cejfi tovoftnjab oftogja a(i odpe(ajo špijonsbi bombi k sousidon. 9’ou njemi je v potftdite|, ka je cejCi naš sistem obftambe pa gaščitc ga haseb pa v/tejden vsej mnogi pejneg, Stene dajemo ga obrambo. Qda pa ešče gvejdi, ka so na tocbon Mi v našo ambasado, pa nem/tejo nagisbati, što, te je pa tak bne^ bftige, ka si Cejbo popejvfe: kje