90. številka. V Trstu, v sredo II. novembra 1891. „E D I N O S T" uhaja dvakrat na teden. Tanko «r»dc i» aoboto oh 1. uri popoiudn* „Edinost" stane: ta vse leto fl. «.-; i«ven Ant. ».- ffl. n polu leta * 8.—: « • 4 W » ta ietrt leta „ 1.50; . . 2.25, Posamične številke «e dobivajo v pro-dajalnioah tobaka v Trstu po 6 no*.. * aorioi in v Ajdovščini po * nor. aaroćfc« bru prlloktat naročnin« m lprarnlitvo n« ozira. EDINOST »ir» OfflMi in OSBtnlla »e račun« Trutiei T petitu; za nulOTt1 črkami s« plačuje prostor. kolik obneslo uavminih vrstic. Poslana. javne sahvala, osmrtnic* itd racu ne po pogodbi. Vsi nopisi ne pošiljajo uredniitvu Piaisa Caserroa it. 2. Vsako pismo aiora biti frankovano ker nefrankovana »e ne spre-jemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, rek lamao,ije in inserate prn-jemn upravniitvo Pitu« Caserma it 3. Odprte reklamaoij« n proste poitninn. Glasilo slovenskega političnega družtva^za Primorsko. 4-- • V .diaott ]• BO« 0 taktiki naših poslancev.' Polotimo roko n* srce in vprašajmo se: je-li možno, da bi se bratil pravi Slo-To je gotoTo: že dolgo temu se pri na« j g|OTftni fcoji ima le blagor svojega na-ni toliko govorilo o naših državnih poslancih, roja na 8rcil( „ takovim narodom P Čitatelj odnosno parlamentarni taktiki njihovi, nego naj Mm ^^ 0 si žejo gasili. Opolu J ne bili smo na vrhu „Mrzlega Vrha", pri bistrem studencu, kjer amo obedovali na zeleni travi. Rbh je, da človeku vse dobro diši, kadar je lačen in kakor pa v taki zvezi roke križem držati. Nekaterniki se boje radi Hohenwar-tovega kluba, meneč, da kakor hitro naši poslanci zapuste ta klub. pridejo levičarji do večine in konec je naftemu vladanju. In če bi se to tudi zgodilo, kaj potem P! Slabeje bi se nam ne moglo goditi nego se nam aedaj godi, vsaj nam ob periferiji ne! In mi menda tudi nekaj veljamo! Ko bi se vsi drugi slovanski poslanci, brez Poljakov, zjedinili v močno opozicijo, prepričani smo, da bi se nam bolje godilo. Postopali bi vsaj kot Slovani, potegovali bi se za avstrijsko-alovanske skupne težnje in narodom bi bilo to v mnogo večje zadoščenje, da ima na tako važnih mestih može, kateri se navdušeno bojejo za naše pravice, kakor pa take može — oprostite mi to sodbo — o katerih ne morejo volilni vedeti, je-li dotičnik „ptič ali miš". Nadalje trdijo nekaterniki, da slovenski poslanci pridejo le tedaj do veljave v državnem zboru, ako ostanejo zvesti veli kemu Hohenwartovemu klubu. A kaj je nam do veljave, ko vendar ne vidimo nika kih vspehov za nas ob periferiji. Taki „vspehi* so nHtu gotovi, naj že naši poslanci doma sede ali pa v kaki kavarni na Dunaju. Slednjič se govori, da je le tedaj možno priti zastopnikom malih narodov v parlamentu do besede, ako so člani kakega večjega kluba. No, mogoče, da je res tako, ali vsi dosedanji napori na tej poti so — — izdali /drav, a toliko bolj je nam dišalo in teknilo v zdravem planinskem zraku, v veseli družbi in pri mrzli studenčnici, kar vsega ne najdeš po smradljivih mestih. In vzlasti sedaj, ko pišem te vrstice in mi prihaja od kanala oni duh pod nos in me tudi želodec opominja, da nisem še svoje dolž nosti storil, spominjam se nehote pesmi: „Na gore, gore, Na strme vrhč! Tje kliče in miče In vabi srce." Ko smo dali želodcem, kar jim gre po božji in človeški postavi, napotili smo se dalje. Šli smo mimo mnogih mlekarnic in kjer smo le hoteli, dali so nam sladkega mleka, skute in sira za kozarček žganja ali za malo tobaka in veselo pt-vajoč prišli smo ob četrti uri popoludne do zadnjih kolib, katere tamkaj „stan11 imenujejo. Tu smo nameravali tudi prenočiti. Ta nnša planinska vas ni štela več nego štiri senike, se ve, brez hišnih Številk. Ogledali smo si najprej senik, kjer smo tudi lehko opažali, kaki* sir delajo, ali bolje rečeno kako širijo. Na vzhodni strani jo imel ta senik mala vrata, koja ho mu služila kot glavni uhod. Vstopivsemu dozdeval se je ves notranji prostor kakor gorska kuhinja. Na sredi te kuhinje bilo je jako nizko ognjišče, nad njem je visel velik kakor dotičniki sami bore malo. Če toraj vse na to kaže, da bi bilo za nas Slovence boljše, ko bi ne bili člani Hohknwartovega kluba, zakaj ne izstopijo iz njega in se ne pridružijo drugemu, koji tako častno mesto zavzema mod različnimi dunajskimi klubi P! Mladočehi so oni zastopniki, ki se niso zbali pred svetom pokazati svoje slovanske barve. Oni se gotovo bolj gorko potpgujejo za pravice češkega naroda, nego vai drugi slovanski zastopniki. Res, da sad njih požrtvovalnega delovanja ni še tako velik, kakor bi si ga želeli avstrijski Slovani, a to je gotovo, da vlada bode vender le slednjič primorana odpreti uho poštenim zahtevam češkega ljudstva. In to se bode tim prej zgodilo, čim prej bodo hoteli naši jugoslovanski zastopniki videti in vedeti, da so Čehi res oni narodni zastopniki, s kojimi simpatizujejo vsi avstrijski Slovani — izvzemfii Poljakov. Staročehi so izginili s površja, oni v parlamentu ne reprezentiraj o več češkega naroda; Mladočehi so, kojim je izročeno zaupanje od tisoč in tisoč po krvi nam sorodnih bratov. A tega nočejo Btoriti naši zastopniki, — kakor se v listih čita, — da bi se Mladočehom pridružililij; in kakor se pripoveduje, nasprotujejo temu tudi oni poslanci, koji več ali manj stoje v „radikalnem" taboru. Sedaj pa vprašajmo se: Če je želja slovenskega naroda, da bi se naši poslanci bratili z bratskim češkim narodom, to ie z njegovimi zastopniki, delajo-li poslanci prav, ako se protivi jo želji naroda P Narod jim je zaupal, ko jim jem odkazal tako važna mesta in na Goriškem bili smo priča, kaj je narod storil z možem, ki je hotel tirati visoko politiko brez naroda, oziroma brez narodovega dovoljenja. Res je sicer, da imajo Mladočehi marsikaj v svojem programu — omenjati je v prvi vrsti njihovega «tališ& deželne avtonomije — s čemer ne mi ne moremo strinjati a uverjeni amo, da bi i oni sčasoma v marsičem popustili na prid nas Jugoslovanov, ako bi vedeli, da smo jin zvesti podporniki in zavezniki. Sčasoma bi se vender utegnil izcimiti nam avstrijskim Slovanom prepotrebni program, sloneč na principu narodne avtonomije. Če se pa naši poslanci na noben način nočejo združiti z Mladočehi, zakaj pa ne ustanovč svoj „Jugoslovanski klub-, kjer bi gotovo lehko prišli do take veljave, da bi narod s ponosom na nje gledal rekoč: „Kot Slovani borč se za naše težnje*. Dalmatinci so nam najbližji, zakaj bi se oni ne zvezali z našimi Slovenoi v frakcijo, koja bi bila pri marsikakem nastopu odločilna. Ko bi povsod postopali energično, zahtevali bi veliko ložje svoje svete pravic, koje so nam v državnem sa-konu zagotovljene in nam pristoje po človeških in božjih postavah; naši poslanci imeli bi večji ugled, uživali bi večje spoštovanje od svojih volilcev, nego je uži-vajo dandanes v Hohenwartovem klubu. „Veljavo" so si pridobili morda na Dunaju, a doma izgubljajo polagoma zaupanje svojih volilcev, kar nam je priča obilica dopisov, ki jih prejemamo od vseh strani gledć postopanja naših zastopnikov. Ugovarja se nam sicer, da je i dalmatinskimi poslanci križ, ker večinoma doma sede, mesto, da bi na Dunaji svojo dolžnost vršili. Na to odgovarjamo: sram jih bilo, ako so res tako zanikerni! Ali ii tega, da ima Dalmacija slučajno sedaj tako nebriŽne poslance, ne sledi še, da je ideja jugoslovanskega kluba sama slaba. Žigosajte dotične poslance, k ne protivite se ideji sami! A če se naši poslanci ne bodo ozirali na želje volilcev, če bodo še nadalje svojo pot hodili, vedel bode tudi narod, koji jih je iz svojo srede izbral, dati jim zasluženo kotel. Na levi strani bila je skozi steno luknja, skozi katero bi ne mogel človek, a služil je ovcam kot uhod v kuhinjo, kadar so jih molzli. Glavnemu uhodu nasproti bila so v leseni steni, koja je ločila kuhinjo od shrambe za sir, zopet mala vrata. Tu v tej shrambi videl si nakopičene vrste velikih sirov, pred njimi so pa stale velike deže, napolnjene z dobro skuto. Ta prostor nam je služil kasneje za obednico. Dimnika ni bilo nikjer in ako si hotel vse natanjČno opazovati, moral si pljuča in oči že prej privaditi na kad kojega si bil prisiljen požirati v nizkih prostorih. Vzlasti žličnik je bil znamenit. Na leseno steno je bila pribita luknjasta palica, in v te luknje so vtikali po jedi žlice. Da se pa niso preveč trudili z umivanjem in da so bili zelo varčni z vodo, bila nam je dokaz debela skorja na žlič niku in na leseni steni, koja skorja seje razprostirala od žličnika do tal in je nastala od siratke, kajti, kedor je jesti nehal, vz-dihnil je globoko, prekrižal se in vtaknil žlico v žličnik, od kjer se je po Bteni še cedilo. Ni čuda tedaj, da nam ni bilo posebno prijetno, ko smu začeli misliti, kako bomo s temi žlicami našo kavo kuhali in pili. Kavo smo sicer prinesli seboj, na žlice pa se ni nikdo spomnil. A to nas vse ni toliko prestrašilo, da bi bili kavo pustili, vsaj smo bili vsi pravi „kofetači" in smo jo hoteli na vsak način skuhati — vzlasti še, ko nam je pod nos šinil oni nje prijetni duh, kadar jo je gospica iz košarice jemala. Gospici smo dali koj odstavko in mene zadela je čast, da so me jednoglasno imenovali najvišjim kuharjem s priimkom : „Oborkuchenmeister Graf Kinsky"; ta priimek se me jo na Krnu tako dobro prijel, da mi ni nikdo drugače rekel, nego „Ober-kiichenmeister Graf Kinskytt. Lotil sem se častnega a težavnega posla. Najprej bilo je treba najti loncc. Preiščemo vse luknje, a lonca ni nobenega. Skoro obnpan grem k mlekarju (mlekar je takim stanom najvišji gospodar in nima druzega posla, nego da siri) in ga naprosim, da bi nam posodil kako posodo, da bi si mogli našo kavo skuhati. Mesto lonca prinose mi kotel, ki je najmanj trideset litrov držal. Prestrašil sem se, ko sem pomislil, kuko naj skuham v teiu groznem kotlu kavo za pet oseb, A to je bilo še najmanje zlo. Kotel je imel znotraj kakor žličnik kako tri prste debele skorjo. Na-lijem ga z vod«) in zakurim pod njim. Ko je bila voda gorka, zaviham si rokave in začnem z leseno žlico to skorjo strgati; a skorja se je trdno držala kotla. plahto. Ravno sedaj pri isterskih volitvah spoznali amo sapo, ki veje tukaj na Primorskem in v Istri, spoznali smo prav natančno različne skrite obraze, kuji so zdaj odločno povedali, kaj smo mi Slovani tukaj na meji. Prepričali smo se, da pomoči nam ni iskati tam, kamor kažejo naši poslanci — zato pa nas imate tukaj s tem člankom in bodite preverjeni, da nas vsik-dar najdete le na tem stališču, boreče se proti nasprotnikom našim, ker sveta nam je dolžnost, svete so nam želje naroda in za te svete želje, za te svete pravice poj-demo vsikdar radi v ogenj, ne boječi se zamere od zgoraj in tudi ne od naših poslancev — z navdušenim vzklikom : „Naprej zastava Slave" ! Klic volilcev. „Nfirodna disciplina", „sloga", — to so lepo besede, i rt prepotrebno je, dn imamo pri delu na narodnem polji vedno te zlatu bejede pred očmi. Pokoriti se sklepom in naredbam veČine v narodnih društvih, pri shodih in občnih zborih je vsacega rodoljuba ' sveta dolžnost, tudi če je v nekaterih slučajih v manjšini in če se drugi ne ujemajo vselej v. njegovimi nazori. Ali to gre le do neke gotove meje, in tu je čfcvtoktat treba stopiti v opozicijo. Sedanje rrtgmere in zadnji dogodki v državnem zboru, dejanje in nehanje naših poslancev nam ne- dopuščajo na dalje molčati, ker se marsikaj zgodi proti našim željam in zahtevnim : nasproti pa tudi kličemo našim državnim poslancem, da gor' navedena načela vežejo tudi njih. Tudi oni se imajo strogo držati navodil, jim danih od njih volile^v, in v slučaju, ko so primorani ta navodila po okoliščinah spremeniti, morajo pri prvi priliki pred svoje volilce stopiti, jiin položaj razjasniti, s kratka : račun položiti. Kadar s katere-koli strani nasprotujejo interesom njihovim, interesom njihovih volilcev, —~ in bodisi da se to zgodi od vladine strani — takrat mora ponehati vsaka popustljivost, takrat je treba stopiti v nasproten tabor.' Mej zadnjimi državnozbovskimi počitnicami so se naši poslanci prav malo brigali za posvetovanja se svojimi volilci; mej tem, ko smo videli tako na strani Mladočehov, kakor tudi na strani nemških liberalcev in nacijonalcev pridno shode sklicevati, se na naši strani ni nihče ganil. Nekateri naših gospodov poslancev se pokažejo svojim volilcem le vsacih 6 let enkrat, in to je ob času volitev, potem pa mislijo, da je že vse prav, kar oni mislijo Iz te zadrege me spravi mlekar, ki se je najbrže tudi spomnil na kavo. V nad i, da tudi njemu privoščimo nekoliko pijače, vzame mi ga iz rok ; z denno pograbi velik ogelj in začne po kotlu ž njim drsati. Prej je bil od znotraj siv, a v mlekarjevih rokah je postajal ta nesrečni kotel vedno črneji. Z« so se začeli nekaterniki posmehovati, a veliko čudo nsm vsem : kotel se je kar svetil, ko ga je z vodo izplaknil. »Sedaj je pa že dober" mi reče, dasi je imel še par prog na svojem telesu ! Očistim mu še te z ogljem, operem ga z vodo in hajd na delo! Ulijem nekoliko vode in čakam, da bi zavrela ; moji drugi so pa snažili ves ta čas žlice, koje so jim še večjo preglavico delale, nego meni kotel. Sreča nam je bila mila, ker iztaknili smo bili tudi veliko leseno skledo, iz koje naj bi našo težko pričakovano kavo zajemali. Ko tudi oni po dolgem trudu iz vrše svoje delo, postavimo stol sredi shrambe, nanj veliko Ies«*no skledo in jaz ulijem prav počasi iz kotlu svojo kavo. Ko se je ta v skledi hladila, nalije mi mlekar mleka v kotel, koje sem moral zavreti po kuharskih pravilih. Ko se je tudi to zgodilo, prilijem to mleko kavi, gospica pa mi da sladkorja in nadrobi kruha. (Dulje prih.) in naredijo ter da nni stvar bolje razumejo, kakor da bi bili nezmotljivi in edino le sami luerodajni. Ravno tako neodpust-Ijivo je, da Wh nekateri gospodje poslanci premalo udeležujejo parlan:eniarnih sej. še celo skupnih ve, tint manj odsekovih. kajti v teh poslednjih ino itak le naU ali nič zastopani. Seveda, poreče kedo, so plenarne seje prav redke bile, posebno do zadnjega časa, in ako dotični ni bil voljen v nijeden odsek, ni imel skoraj nič posla; nasproti temu bodi rečeno, da ravno to ni prav, da smo v posameznih odsekih tako neznatno zastopani; to bi se moralo odpraviti in ravno tu so pokazali naši zastopniki svojo prizanesljivost, mlačnost in nebrižnost. Zakaj v odseku za vinorejo nismo zastopani, ko nas je toliko Jugoslo-vanov-volilcev, ki smo tudi vinorejci, in ko je celo naš okoličanski poslanec sam zelo marljiv vinorejec. Naši poslanci so izročili sebe in nas na milost in nemilost vladi, našim nasprotnikom in Hohenwartovemu klubu, katerega imamo tako umetno, liki klin, zasajenega mej se in naše severne brate, kateri služi kot. zagozda mej dvema mogočnima elementoma. Marsikateri bo oporekal: „Ja, lahko je tukaj govoriti, a težko gori delati, gori je vse drugače", kar se je tudi že pripetilo. A, za Boga, prazne formalnosti vender ne smejo uplivati na mišljenje in delovanje poslnnČevo ; če mu kak minister prijazno roko stisne, ali narobe, hudomušno hrbet obrne, ali sploh, ako mu je dana prilika občevati z višjimi dostojanstveniki, naj si bodo že princi, grofje ali baroni, to ne vender ne sme upli vati na njega politično delovanje. Po takem nikakor ne moremo odobravati dosedanje postopanje naših državnih poslancev in se čutimo primorano v tem zmislu povzdigniti glas svoj. Vse to naj dobro premislijo vsi oni, katerim je kaj mari za blagor volilcev. da ne bode prepozno — ako že ni. Već volilcev. Politični pregled. Mutraiiie debela V seji državnega zbora dno 6. novembra dognali so obravnavo o naslovu „srednje šole". Posl. dr. II o f f m a n n \V e I 1 en h o f bil bi zato, da se ženskam privošči več prilike za izobraževanje, in to že iz tega vzroka, ker ženski pripada vzgoja otrok. Res je, da velika večina žensk goji željo ustvariti si družino, ali pomisliti je treba na sedanje socijalne odnošaje, ko na pr. na Dunaju cele tri petine žensk ne pride do tega, da bi se oiuožile in da hi izpolnjevale svoj poklic kot matere. In tudi, ako bi se vsi možje poženili, ostalo bi vender še nekoliko žensk neomoženih, kajti po zadnjem ljudskem štetji presega v Avstriji število žensk ono možkih za 1 >/» milijona. Zato pa je izobražba ženstva socijalno vprašanje, skrbeti je torej treba, da so ženstvo more samostojno preživljati. Sbdnjič jt» povdarjal govornik važnost telovadbo na naših šolah. — Posl. grof S t u r g k h zahvaljeval se je naučni upravi na veliki Hkrbi za nove primerne prostore obema graškima giinna-zijeraa. Priporoča vladi, na to misliti, da se v Gradcu osnuje tretji tak zavod ; hvali najnovejšo naredbo naučne uprave gledć poučevanje klasičnih jezikov, koja naredba ga je prepričala, da g. naučni minister ne namerava tako strogo postopati proti humanistiskemu pouku, kakor bi želeli nekateri radikalni, graja pa naredbo prejšnjega naučnega ministra, ostvarivan pri zdrelostnih izpitih dispens za zgodovino in fiziko oni ahiturijentom, koje so imeli v teh dveh predmetih v zadnjih dveh razredih povprečni red „hvalevredno". Konečno je govornik povdarjal razne želje učiteljev na srednjih šolah, povdarjajoč posebno, da se s protestantskimi in Židov skimi učitelji veronauka postopa po mače- hovski in zahtevajoč, da so mestom vc-rouciteljev priznajo dolžnosti in pravice pravih učiteljev. — Za tem poslancem odgovarjal jo gospod minister G a u t s o h na razne izražene želje. Odgovarjajoč na opazke poslanca Stiirgka rekel je, da je pomnožil število onih profesorjev, kqgi pridejo v 8 dijetni razred; i v bodoče bode kolikor možno poštfeval želje učitelj-stva. Kar se tiče protestantovskih in židovskih učiteljev veronauka predložili so se mu razni nasveti in se o teh nasvetih pri naučnem ministerstvu ravnokar obravnava. O sproženih pedagogiško-didaktiških upra-šanjih se danes ne more izreči, obeča pa še v teku tega šolskega leta izdati posebne določbe, s kojimi se bode bavila tudi visoka zbornica; gled6 otroških iger pravi, da se je na tem polji že marsikaj doseglo, k čuvati se je, da pou* ne postane igrača, ali pa igrača pouk. — Poslanec E n g e 1 se je pot«,gnil za to, da se zboljša suplentom stanje in dokazoval je se številkami, da jo na Češkem in Mo-ravskem premalo čeških srednjih šol; zato so občine primorane same osnovljati češke srednje šole; k tudi te občine imajo pravico zahteveti podpore od strani države. Govornik želi preosnove nauka telovadbe in da bi se še bolj oziralo na naravoslovne predmete, osobito na fiziko in kemijo, ter je za to, da se nekoliko skrči klasični pouk. Sedanje gibanje proti klasičnim jezikom ni nikar obrnjeno proti klasicizmu. Tudi ta govornik se je potezal za večjo izobrazbo ženstva. — Posl. Sokolov-s k i povdarjal je veliko število suplentoV na galiških srednjih šolah in je očital vladi, da jahko hladno postopa gledć na požrtvovalnost občin. Govornik graja po*' višanje šolnine, koje povišanje osobito občutijo siromašnefi slojevi ljudstva. L o d i -s p o t i s k e vlade stavljaj o omiki zapreke. Govornik obžaluje nedostatnost drž. obrtnih in strokovnih šol pci Galiciji. Dolžnost vlade je, na to delati; du se v Avstriji izravnajo narodni in kul-tnrelni spori. Kobkor bolj bode vlada umela poštovati opravičene zahteve dežel in narodov, toliko trdnejši bode sklad države, toliko jačji monarhija na zunaj in na znotraj. — Posl. Klun govoril j e o z a h t e v a h S 1 o v e n o e v na šolske m p o 1 j u. Na opetovana za-htevanja Slovencev, da se na naših srednjih šolah osnujejo slovenske paralelke imamo sicer nekoliko lepih obljub, sicer pa nič ; v Celji, Gorici in Trstu čakamo še vedno, da se nam srednje šole tako urede, da b°de slovenska oziroma hrvatska mladina dobivala pouk v materinem jeziku. Lep del krivde je napisati na r o v a s naučne prave, ako še d o seda j nismo prišle do poravnave mej narodnostim!, koja uprava se da voditi po n a j m n o g o v r s t n e j Š i h p o I i t i š k i h o z i r i h ti pri tem ne pošteva. najvažnejšega ozira — zadovoljnosti ljudstev. Govornik ZHhteva vnovič, da se zopet osnuje gimnazij v Kranji, povdarja nedostatnost prostorov novega gimnazija v Ljubljani in povdarja tudi potrebo osnove slovanskega trimnazijav Pazinu. Ako ima 15 000 kočevskih Nemcev svoj lastni gimnazij, koliko bolj smejo zahtevati 180.000 isterskih Hrvatov in Slovencev, da se jim osnuje tak zavod. — Posl. S w i e ž y graja povišanje šolnine, s tem se je revnejšim zaprla pot do šole. Izgo-govarjajo se sicer, da se mladi talentirani l|udje oproste šolnine. To je sicer res, ali in praxi jo stvar vsa drugača, kajti koj v prveui letu je težko uganiti, kdo je talentiran in kdo ne, osobito je pa to težko tedaj, ako je poučni jezik otroku p t u j. Govornik poživlja naučnega ministra. baviti ne s to zadevn. Poslanec M i s k o 1 c z y zahteval je, da se v Bukovini osnuje še jedna srednje šola, ker so vse dosedanje prenapolnjene. — Poslanec Spindler meni; da iz proračunov ni jasno katere okolnosti so za vlado glede na podržavljenje po občinah vzdr- žanih srednjih šol merodavne. Pri tem bi se moralo v prvi vrsti gledati na vspehe pri /dreloatnih izpitih in pa na gospodarsko razmere občine, koja vzdržuje dotično šolo. Posl. Schwegel povdarja v stvarnem popravku proti posl. Klunu, da se je na mesto gimnazija v Kranji v Ljubljani osnovni nov spodnji gimnazij, izraža pa željo, da bi vlada v Kranju osnovala kako obrtno ali trgovsko šolo. V seji due 11. novembra odgovoril je minister za deželno brambo na dotične izjavo dveh mladočeških poslancev, da t nijedni armade v Evropi se ne ravna bolje z možtvom, nego v naši avstrijski vojski. Minister se je odločno izjavil proti temu, dbj i»e Vojska kak orni bo d i ločila, po narodnostih. Avstrijsko-ogerska vojska mora ostati skupna v obrambo notranjega miru. Teritorijalna razdelitev določila se je iz vojaških ozirov, nikari pa politiških mejah dežela. V&pehi izpitov jedrioletnih prostovoljcev bili so v zadnjem času naravnost sijajni. Včernj sta se na Dunaji sošli avstrijska in ogerska delegacija. Avstrijska je izvolila kneza Schonburga predsednikom, ogerska pa grofa Zichy*a. Grof Schonburg je nastopno ogovoril avstrijsko delegacijo t Napredujoča oboroževanja in politiška knnstftlhcija podeljujeta sedanjemu času jako resen značaj, toda avstrijska zgodovina nas uči, da kolikor resneji je svetovni politiški položaj, toliko živahneji se pojavljajo žilavo domoljubje in zvesto* dinnstiška čutstvovanja. Podpredsednikom tej delegaciji bil je izvoljen grof D e y m. Grof Kalnoky je potem prijavil, da Njeg. Veličanstvo v sprejme delegaciji dne 11, tekočega meseca. Skupni budget za loto 1892 kaže oe« lotno kosmato potrebščino 139,142.886 gl. Po odbitem pokritji 2,673.508 gld. in carinskih preostankih 40,165.180 gld., ostane čista potrebščina 96,314.191 gld., proti lanskemu letu za 3,802.459 gld. več. Vrhu tega izredna čista potrebščina za okupirane dežele 4 335.000 gld., dalje 1,904.818 gl. naknadnega kredica za 1. 1891. čista potrebščina Vojnega budgotu z 119 265.266 gld., kaže plus 4,320.828 gld. pomorstvo 1,152.714 gld. Izredni vojni budget kaže razne potrebščine za izdelavo konserv, /,a barako v Galiciji, pomnoženje in premen-javo konservnih zalog itd., dalje pomnoženje za 1. 1892 za 225 poročnikov, kompletiranja 14 baterijskih divizij ua normalno mirovno stališče. Tiskovni odsek je sklenil k prihodnji seji povabiti justionega ministra, finančnega ministra in ministra za notranje zadeve, da se izjavijo o preosuovi tiskovne postave. Vnanje države. Italijanski minister p rod-a e d ti i k Rudini imel je dne 10. novembra t. I. v Milanu velik politišk govor. Rekel je mej drugim : Proračun zadobil je jednotno lice ; doseglo se je popolno ravnovesje in ni treba najemati novih posojil. Vlada odklanja kakoršno-ibudi pre-membo garancijske postave. Italija bode uborabila ves svoj vpliv, da se ojači mir. Minister jamči, da vsi vladarji mislijo zmerno. Italija je pristopila trojni zvezi, da ojači sedanji položaj, ki je sposoben pospeševati politiko okrepčevanjn. Z Nemčijo in Avstro-Ogersko ohranili smo vzajemnost interesov in nazorov, tako, da ostavijo izvostno trajne sledove. O od-nošajih do Rusijo rekel je Rudini, da so ti dobri odnošaji podelili javnemu me-nenju nekako čutstvo sigurnosti miru. Različne vesti, Sodba 0 dru. Laginji. članek italijanskega lista „L' Eco di Pola", izrazujoč rezkimi besedami najstrožjo obsodbo na oblastnem in brutalnem postopanji italijansko stranke, koji članek|8mo"ponatisniliEv po- slednji številki vzbndil je mej našimi čitatelji po deželi, kakor smo se prepričali, senzacijo. Zrcalo, izdelano po i t a I i j a n-s k i r o k i , t kojem se nam nasprotniki naši kažejo v svoji pravi podobi, napravilo je za stranko našo jako blagodejen učinek : ljudje so začeli ceniti italijanske kolovodje po njih pravi vrednosti. Priprosti ljudje, s kojimi smo imeli priliko govoriti, čudijo se sedaj sami sebi, kako da so mogli biti toli zaslepljeni, da so verjeli take vrste krič|čem. Hvalimo Boga na tem, kajti po spoznanju mora priti tudi poboljšanje! V isti svoji številki izrekel pa je „L' Eco di Pola* na drugem mestu sodbo svojo o dru. Laginji, sodbo, na kateri sme biti ponosen gospod poslanec ram, sme biti ponosna vsa naša atranka in slednjič vsak posamičnik, ki je oddal glas svoj — bodisi pri volitvi volilnih mož, ali pri glavni volitvi — za dra. Laginjo. Poročevalec tega lista pogovarjal se je v gledališču z nekim „pravim sinom Istre* in „starim patrijotom", ko je došla vest o „zmagi Hrvatov". Ves potrt obrnil se je do imenovanega „starega patrijota" z upra-ianjetn: „Kaj se Vam zdi ?" In mož je odgovoril: „Prišlo jo, kakor je moralo priti — to je posledica vseh naših grehov; trioer pa velja dr. Laginja, kar se tiče značaja, zanesljivosti in inteligence, več nego sto naših kričačev." Poročevalec lista „Eco" pristavlja: „Sodba ta, došla iz toli zanesljivih ust, doletela me je, kakor mrzel curek ter spomnil sem se izreka Guerazzija; „Anni cancellati dalla storia per viltži dcgli nomini ! (Leta, izbrisana iz zgodovine vsled izprijenosti človeštva) Italijanska ta sodba o dru. Laginji odpre menda oči tudi onim zaslepljenim rojakim našim, koji si še vedno domišljajo, da so nam nasprotna italijanska gospdda nekaka vzvišena bitja, katerim nasprotovati bi bilo silno zločinstvo. Otrusite so vender enkrat tistega hlapčevskega duha, ki vam ni v nikako čast, še manje pa v korist I c V očigled laskavi sodbi večkrat omenjenega italijanskega lista o našom poslancu. je naravnost smešno prezirljivo postopanje Poreške „L' Istrie.", javljajoče se v! tem, da gospodu dru. Laginjj ne privošči niti epiteta „gospod", doeim je bil nje kandidat illuHtrissimo sem in illustris-simo tja. Prav iiua „IV Ec.ow : tako orožje ne privede stranke do zmage. Iz Plavij ne nam piše: Vzbudili smo se tudi mi; spali smo dolgo, a sedaj se radujemo na svoji prebudtvi. Leto 1891. ostane za nas velepomembuo za vse bodočo čase, leto to vzbudilo je v nas zavest, da smo sinovi slovenskega n a r o d a. Prerojeni smo — in kot taki šli smo dvakrat na volišče v Milje. Vspeh sicer ni bil popolen, ker «mo prvikrat propali za jeden celi glas, a držali smo se trdno kakor skale : naš« zvestobe ni moglo omajati vse nasilstvo z nasprotne strani. Začetek je storjen, sedaj pa boderno neumorno nadaljevali sveto narodno delo in je — na tem ne dvomimo — tudi dovršili. Veselje na zmagi z dne 30. oktobra bilo jo mej nuini neopisno, kajti sedaj vemo, koliko veljamouii isterski Slovenci. Vest naša nam ni dopustila, da ne bi dostojno praznovali zmago naše stvari. V nedeljo na večer prižgali smo kraj naše vasi velik kres topiči so pokali, bengalični ognji raz sviiljali so čarobno vso pokrajino. Ko je začel kres goreti, zapeli so naši pevci cesarsko petjem, izrnej velike množico ljudi pa so doneli navdušeni živio-klici. Ko je kres odgorel, zapeli so pevci zop^t oe«ar-sko pesem. Mej tein pa so prihiteli k nam veseliti se jako dobro izvežbani pevoi iz Dolenje Škofije; združili so so i našimi pevci ter bilo je potem iako radovanje, kakoršne^a ue pomni mo v Plavijah. Hvala vrlim škofijskim pevcem! Slava našemu poslancu ! Iz Dekani se nam piše: Dne 31, pr. m. sešlo so nas je veo, da s« pogovorimo gledo prireditve razsvetljave v proslavo dopolnilne volitve za državni zbor. Ker 'pa v Dekani nimamo fabrikama um«talj-nih ognjev, niti prahu ta streljanje, morali bi se napotiti v Koper. Po prigovarjanju nekega naših prvakov nismo šli v Koper, kajti lahko bi nam nafti nasprotniki poslali bengalične luči in umetaljne ogn je v barvah, ki bi bile le njim povšeči, names.o v naših narodnih barvah. Zato pa smo opustili svojo prvotne namero ter si naročili toliko več prahu za streljanje in celo posodo petrolja, da smo polili stare sraerekove kole, nad 5 metrov visoke, koje smo na tak kraj postavili, da so goreli ravno nasproti Kopra. Popoludne, ko smo tudi tni praauovuli „narodni praznik "bodisi na poti ali v krčmi, smo si radostno segali v roke. Napivalo se je najpopre.d Njeg. Veličanstvu presv,. cesarju in celi Habsburški dinastiji, potem pa našemu izvoljenemu poslancu ter zastopniku, dru. Laginji. Ko so je zmračilo, zažigali so se na naših hribih kresovi, in pred go-. stilno bivšega nadžupana, g. J. Grisona, nabralo se je ljudstva v obilnem številu, domaće godbeno društvo „Istra in domači pevci. Topiči pnčeli so pokati in goreti s petroljem politi stari smefekovi koli, da je bilo svitlo, kakor po dnevi. Godba zaigrala je cesarsko pesem in vsa množioa jo iu»*duš»ue, klipHat „Živjo^ v proslavo pomembnega dne. Rals&t- Ijava je trajala do v pozno noč, a godba jo ubrano igrala na dvorišču pred gostilno razne slovanske skladbe. Potem smo se sešli v dvorani, kojja Je' b?lj» u$i}(j*>aM 6ena. Godba je igrala, pevci peli in živio-' klicev ui bilo kraja. Po skupni večerji naslikal je gosp. J. P.....množici v jedrnatih besedah veselje in radost istega diie, konečuo je so svojimi iskrenimi besedami Zopet obtidil nepozabljivo druStvo „Čitalnica", tako, da se je se v istem večeru nabralo do trideset udov za p o množi te v tega prepotreb-nega društva, in se smemo nadejati najboljšega vspeha, sloge hi edinosti pri delu za naš ljubi narod. Presr6ua zahvala bodi izrečena vsem tistim, katŽH so kaj' darovali za razsvetljavo. in streljanje s topiči ! Živila Istra! Rodoljub. Sokolov večer. Giboni naš Sokol Otvori] je s svoje veselico v soboto 7. t. m. zimsko zabavno sezono naših društev. Izvestno dobro jo pogodilo njega vodstvo odločivši se, navzlic denarnim žrtvam,' za dvorano Malijevo, koja popolnoma ustreza namenom sokolovih zabav, kajti Sokol sme v te prostore vabiti brez strahu i najfinejo gospodo — kar bi si komaj upali trditi o prostorih, v katere je navadno gnetel došle svoje čostilco. — Raznovrstni program, ob-«ezajoč igro, pevanje in tamhuranje, izvel seje povsem eksaktno in z dobrim ukusom. V igrici „Dragocena ovratnica" nastopilo so že priznane moči in rešile svoje uloge povsem povoljno. Uprav uzorna je bila igra gospo Ščukove in „Sokol" si mora čestitati, smeti jo šteti mod svojo aotrudnike. In kaj naj rečemo o njeni sestri gospini Kobalovi — ljubkej znanki na našem od u P Blagrovati moremo Čestitlj.-vt^a starček a-oceta, kako je z uiladeniško uaudušeuostjo sledil vrlemu kretanju svojih brdkih hčei&j Očetje in matere uzgsjte i vi svojo deco v tako tidrodnotn duhu ; veselje uživali hodeto nad njimi in narod vam bode hvaležen ! — Moški činitelji v igri bili so na mestu. Ulogo slugo izvel jo srečno novinec na našem odru, g. Janša — priznati mu moramo, da ni pohajal zaman Borštnikovo šolo ! Igra sama na sebi nima posebne vrednosti in je zbog dolgih dijalogov nevarna, da dolgočasi poslušatelje, zato smo so le čuditi morali našemu občinstvu, s kako napeto pazljivostjo je sledilo bornemu dej«n ju. Tržaški slov. živel j no jo že navzt-1 one laške zaljubljenosti v gledališče in ne smemo mu zameriti le-to, ampak računajmo s teui faktom in delovati nam je na tem po||i z vso vzrajnostjo in žilavostjo, da si rako pridobimo vedno večje občinstvo in delovanji. — V pj-»o bi bilo p| skrbeti, d« si omisli društvo primeren oder, ker na takem odru, kot Je sedanji, ni mogoče i pri najboljšem igranji doseči niti polovico za-željenega uspeha. Pri rem nam je pomisliti, da so časi Shakspeara že zdavna minili ! Tedaj primernih kulis — eno sobo in jeden pF»wpf»kt v primernem *»kvtrji, je najmenj, kar moramo imeti. Kos stane vse to, a Tr-žačan je radodaren in pofrtovslen r.a narodni prospeh ! —• Z velikim veseljem in zadoščenjem pozdravili smo pevski zbur r2 So kolo V, ki je pod vodstvom g. Bartla pel prav precizno dva komada : „Slovansko pesem" od Ipavca in Nedvadovo predivno „Ljubezen ih pomlad." — Tak6;j . d: i bo tudi letošnja veselica vredna zajoča glasba sego v srce, ker je pravcati j vrstnica i drugimi v prejšnjih letih, sad narodnega..mi?JLi«iijn. „Sigurno, nas g.j Iz Slavine so nam piše: Za tukajšnja M^cak ;t. Oj>. IL 1 — Da /upnnijo ji« prihodnji čtftei'tek 12. t. ta.' sV ji mlađirtii 'pfo jtevmneto ^grinn'ne- j imeniten in ' Važen dan. Blagoslovi se koliko zavrtala, je pri Tr^čauih ob sebi' tukaj noto W.orho šolsko poslopje, svakovrttie rastline, koje bode priporočala knjiga „Domači zdravnik* na kori*t našemu zdravju. — Spoštovano uredništvo „Edinosti« naše prosimo, du blagoizvoli prijaviti to Željo in prošnjo rtaSo. Družbi sv. Mohora pa bodemo od srca hvaležni, »ko rtaiB 'to prošnjo nsš". V uni Što- vani smo si bratje, pojfaagajlbo si torej uzajemno ! Odbor akad. društva „Slovenija" na Dunaji se je v svoji prvi 'rfcn; ouijorovi seji sledečo konstituiral: Preaafdnik, g. canđ. pilil. Žmavc Jakob, podpredsednik, g. UtVd. Sir. Maitfer Viflio } ta jnik, g. med. Mihalič Aiiton ; blagajnik g. stud, iurj Btjlovec Anton- knjizinćar. ; ^tud^ ilir. Kogej Stanko; nrliivar, g. stu^.^ mett Janltović Fran ; ddboHiiik, 1». stud. iur. Topuriš Iyan; nameatuika, si. stud. .iur. Ravnikar Vladimir, in g. stuo. med. Vasic Viktor; revizorji, g. cand. med. Goestl Fran, g. cand. "iur. Švigelj Anton, in g. kud. iur. MiWl4ve|č Fran. Ženska podružnica sv. Cirila in Metoda V Gorici p Vi Ve d i v n drl,,, 15. t. m. v prostorih „Goriško čitalnice" svojo vsakoletne z jako a^nimivim vspon-dom. Rodoljubne g^sjie i.n gospodično ter drugi sodelavci se že zdaj skrbno pripravljajo umevno, a p o t ||o je " položila zdaten znesek na narodni žrtvenik za sv. Cirila in Metoda. 0 da bi liilo i drugje tako! Četvorko poid spetnim vodstvom g. Umeka plešah> do 30 parov. — Burja je butala gromuvi^o, ko smo stopali zadovoljno in radostne duše proti domu, želeči Sokolu še mnogo takih večerov, njemu v ncKolnto zahvaliti. katero stf> blagorodna gosnoda K a I t s t e r in Goru p postavila. Poslopje je tnko lepi,, da zamorejo '>n pij a ni ponosni biti, da imajo tako lopo šolo. Pričuknjo in želi se, da bi se to slavno Ui ludi blagu dobrotnika vdeli'žiti blaguvol ila, ^ a se jima 'morejo srečni župljani pri tej priliki vsaj proslavo, slov. življu i Trstu pa v razvodnio in pouk. — Zbiraj si pa čili Sokol srednje sloje našega, JEo na; pifl potuje enega meščanstva, vzemi ga pod svoje krilo, ti ga neguj, ti ga uzbujaj in poučuj! Krepko se dvigaj in plovi neustrašeno! Noben vihar, in naj še tako besni, ti ne ulemi peruti — Za družbo sv. Cirila in Metoda nabralo so je povodom krsta v obitelji gosp. Julija M i k o t a, 3 gld. — Nabralo so je pri veselici Sokola dne 7. t. m. 14 gl. 35 ki-., pri isti priliki /:& kazen,.k^r laško blebetal 50 kr,— Vesola družba, proslavljajoča iiuendan g. Martina K rž 6 ta nabrala 3 gld. 30 kr. Prošnja do družbe sv. Mohora. U Rabaca so nam .pišo pod tom naslovom: Veliko častitih Čitateljev in čitatcljic „Edinosti", je razveselilo slikati, da so jo družba sv. Mohora v Celovcu odločila za prihodnje leto 1802. izdati knjigo „Domači Zdravnik. In res: ta knjiga jo prav potrebna, kajti po VBuj Istri no vedo kmetje, kedaj si preskrbeti potrebnih domačih zdravil, da bi j* imeli pri rokah, ko oboli jeden ali drugi iamej obitelji, osobito v zimskem Času, nego za vsako malo nadlogo treba se zateči v lekarnico. Videli smo sicer že jedno tako prav lopo in primerno knjigo, kojo jo i/dul g. Drag, Hribar v Celji in jo zolo koi isina za nas seljake — le želeli bi, da se nam pokaže človeško telo v slikah — ali kaj to basne začasnim in do smrtnim udom družbe sv, Mohora, in vsem drugim kmetom in častitim čitateljem in čast. čitateljicam na deželi, ako imamo lepo knjigo, če pa ue poznamo niti polovico teh zelenjav, rožic, cvetja in korenini Kaj nam pomagajo lepe knjgo in vse one v knjigi zapisane zelenjave in razstline, ako jih ne poznamo, ne moremo si pomagali. —• Zategadelj želimo in prosimo ponižno častito družbo sv. Mohora, da bi blagovolila uslišati prošnjo našega slovenskega in hrvatskega naroda, da bi pridodala knjigi ,D"inači zdravnik" tudi popis svakovistnih zelonjav, perja, rožic, cvetja, njhovih stebla in korenik. Popis naj bi popolnjuvale potrebne slike v živih barvali. Samo na tak način si bodemo mogli po-s tem vedno več sotrudnikov v narodnom j moči in učiti se spoznavati zelenjave in Jožef Povh. podpredsednik kraj. Sol. svotn. Volitev v deželni zbor kranjski. Na iHV'tti odstopivšega poslanca g. Josipa Goru pa bil je za mestno skupino Lož-Postojna-Vrhnika v deželni zbor Kranjski dne 9. t. m. izvoljen gospod Josip Lenarčič. posestnik in trgovec na Vrhniki. Časnikarstvo na Angležkem. V Londonu izhaja 454 dnevnikov, v angležki provinciji I27il, v dežeii VVnles 82, mu (Sgotskem' 1N9, na Irskem 158, po osolu ležečih oto(jih 21, časnisov verske vsebino iUlO iii raznih družili li tov 1508, torej ukupno 4084 dnevnikov. Gledo oglasov stoji; Angleži im t» i:i 1" Halisn : Prvikrat čitatelj niti no oglasa; drugikrat ga opazi, opazi ft, ga no čita; v tretjo ga Čita; v četrto pogleda ceno dotičnoga predmeta; v peto si napiše naslov; v šesto gqvori p tem ho svojo ženo; v sedmo sklene stvar kupiti ; v osmo jo kupi; v deveto opozori svoje prijatelje na oglas; v deseto govore ti prijatelji st? svojimi ženami — in tako naprej, fz tega jo jasno, kako vedo Angleži ceniti reklnino. Okostnjak dojenčka našla jo na „Rivi Griniiola* neka poli talka cunj. Na lice mesta došla komisija jo koustatovalu, da je okostnjak dljo časa moru] hta'i T kaki lekarni in da se ga jo še le včeraj vrglo mej smeti. Umrlo je v Trstu od nedelje 1. novembra do \ štete sobote, 7. novembra, I OH oseb ; mej temi 48 možkih in 55 ženukih, V tem tednu prošlega leta )0 umrlo samo 80 osob. torej je zdravbtvunjd stanju neugodnejše nego v odgovarjajoči dobi lanskega leta. Drzna tatova. Dominika Bežeka in Jurja Zulina obsodilo je tukajšnje sodišče radi ra/mh tatvin, dovršenih v Trstu, Gorici Komnu m Podgradu, vsakega na tri kta težke ječe; Bežeka, ki je mej obravnav ti zasrame val neko pričo, doletela je vrhu tejja š disciplinarna kazen. Zblaznel je neki M. Granič iz Spleta. Nastanil se je v Ii6telu „pri črnem orlu" ter sn vel jako čudno. Nakupoval je iih;'-ra/.novrstuejae stvari po tukajšnjih proda-jaluioah, najemal voze, no da bi jih jilačal ter sasramoval dame na cesti in T Toieh konjske železnice. Slednjič so spoznali, da je na duhu bolan, ter ga je gosp. Treves odvel * bolnico. — Zblaznel je tudi nek 24 letni mož bivajoč v ulici Via Canova It. 4. Tudi tega so odveli ▼ botnico. Išče se samostalnoga peka, kateri bi tudi krčmo in štacuno na svoj račun v Bazovici prevzel. Pobliže se izve v našem uredništvu. 1-3 Kar se dobiva strojev za kmetijstvo in obrtnijstvo, za pohiitvo In za drugo rabo, najde se v zalogi tvrdke Zivic in družb, v Trstu -»2 ulica Zonta 5 ▼ se garantirano in ceneje. Za zdaj priporoča posebno svoje vinske stiskalnice, mline, sesalke itd. Izdeluje vodovode, mline in druge tvornice na par in na vodo. Priporoča se omenjena tvrdka vsem rojakom za obilne naročbe. SfNa prodaj ^S sta po nizki ceni dva vola za vožnjo lepega plemena in po 5 let stara, kakor tudi en nov voziček (koleselj). Kdor želi kupiti oglasi trni se pri J. Česnikll v 3-2 Knežaku pri Št. Petru. C. kr. avstrijske Učenca išče prodaj al niča jestvin v tržaškej okolici. Dobival bi hrano in stanovanje brezplačno, obleko po pogodbi. Star mora biti nad 14 let, ter vešč pisanju, čitanju in raćunjanju. 2—2 Več se izve pri našem opravništvu. A. Bonne, Avgust Brunner TRST Via Conti številka 6 a. krojaška delavnica, Corso žt i, bogato preskrbljena z najfinejim an-gležkim blagom, priporoča se slavnemu občinstvu za obila naročila. Postrežba točna in cene ugodne. 12 12 Tovarna stroje* in železolivnica Avgusta Brunner-ja prevzame vsa sem spadajoča dela kakor: STROJE, PREŽE, SESALKE, ŽELEZNA OMREŽJA, STOLPE, CEVI. večja in manja POPRAVLJANJA. Za notranje dežele prosto carine. Die Maschineo-Fabrik und Eisengiesserei von August Brunner abernimmt alle einachlfi-gigen Arbeiten als: MASCHINEN, PRESSEN, P CM PEN, GITTER, SrtULEN, Kk HREN, groBsere and kleinere REPARATUREN. Nach dem Inlande zollfrei. Telefon štv. 291. 24- 19 Stritarjevi zbrani spisi so na prodaj. Zvezki so jako dobro ohranjeni, tak6, da so kakor novi. Več se izve pri uredništvu „Edinosti". — Grlena bol kai.lj, hreputavlca, proa.uklost, aazeb, zadavita, rora. zapala uatljuk itd. mogu se u kratko vrieme i.liečiti rabljenjem NADARENIH j _ g Prendinijevih sladkišah (PASTIGLIE PRENDINI) što JIH gotovi Prendini. lučbar I Ijekarnar u Trotu itA "čiteljem» proporjednikom itd Prebdjenih kaSljnć nočih, navadne jutranje hreputavice i grienih zapalah nestaje kao za čudo nzimanjem ovih sladkišah. Opazka. Vulja se paziti od varalicah, koji je ponač.njaju Zato treba uvjek zahtjevati Preusmjere sladkiše (Pastiglie Prendini) te gledati a t< i? n» °™?tu kutijice (škatulo) moj podpis' Strani P™^ ^im» ntisnuto na jednoj Strani „Pastiglie", na drugoj „Prendini". Ciena 30 nč. kutijici zajedno sa naputkom. Prodaju SO u Prendinijevoj ljekarni u Trotu (rarmarcia Prendini in Trieste) i u slavnijih ljekarnah grieta. 5-52 V trgovini i manifaktnrno robo Frana Hltty ulica Barriera vecchia št. 13. nahaja se velika zaloga SUKNA, ŠTOF, ROBCEV od VOLNE, ŽIDE, PERILA, FRUŠTANJA in vsakovrstnih stvari, potrebnih za krojača. 2-8 državne železnice. Prememba lokala. Že 88 let obstoječa dobroznana pm adr. dunajska pisarna ;a oznanila . A. Oppelits: nahaja se od sedaj naprej Stadt, Griinangergasse Nr. 12. (na Toglu lekarne, Singerstrasse Nr. 12.) in se priporoča za preskrbijevanje oznanil vsake vrste za vse dunajske in inozemske liste, koledarje itd. po najnižjih cenah in točno izvršitvijo. j*- Ceniki in prevdarki stroškov zastonj čast nam je preporučiti p. n. občinstvu Trsta i okolico, Primorja i ostalih hrvat-sko-slovenskih gradovah i mjestah, sa so-iidnosti i jeftinoće poznatu, te obilnimi modernimi pismeni strojevi providejnn JEDINU SLAVENSKU TISKAHU U TRSTU Ista prima i obavlja svakn naručbu bilo koje vrsti kigiffotiakarskoga posla te preporuča se osobito za ove vrsti tia- kanic kao n. pr. : za iupao urede, okružaioe, račune, list. artilo 1 zavitke o napisom, preporvčne karte, posjetnioo, zaručne i vjeniane objavo, pozive, razporede, ulaznice, oglate, pravila, izvješče, zaključne račune, roolštnlke, punomoći, olenike, jeotvenlke, ovako-vratne okrlial]ko, Izpovjedne cedulje, knjige itd. Uvjerava se p. n. občinstvo, da će nam biti osobita briga, p. n. naručitelje u svakom pogledu zadovoljiti koli brzom I točnom podvorbom, toli jeftinom cienom i ukusnom izradbom. Onda ima na prodaj Bliedeče knjige : Kmetijsko berilo za nadaljevalne tečaje ljudskih šol in gospodarjev v pouk ciena prije KO nvč. sada (11 Ild CilStlind SOI po dedieam slabo prebavo, 1 zavitek 1 gld. K«zven imenovanih izdelkov dobivajo se Se druge tu- in inozemske furmaceutično specijalitete, ki so bile po v si h avstrijskih časopisih oznanjeno. Razpošiljanja po pošti vrše se točno, a treba je denar poprej doposlati; večja naročila tudi po poštnem povzetju. Pri dopcšiljatvi denarja po poštnej nakaznici, stane porto dosti manj kakor ip&gr po povzetju. 2-1-.' Lastnik pol. društvo „Edin08ttt. Tiskirna Dolenc v Trstu.