GLASILO KRAJEVNE KONFERENCE SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA IN KRAJEVNE SKUPNOSTI KOG ŠT.: 31 DATUM: 2. 6. 1987 S* S Krasne vinske glej gorice, ondi moj je dragi dom, v brambi svete je pravice v last ne dam svražnikom. Božidar Flegerič REFERENDUM SKLEP za podaljšanje krajevnega samoprispevka V NEDELJO 7. junija 1987 od 7. do 19. ure. Glasovalna mesta: Bife HORVAT za krajane vasi: Gomila pri Kogu Dvorana na Kogu za krajane vasi: Lačaves in Kog Sejna soba pri dvorani na Kogu za krajane vasi: Jastrebci Kmetijska trgovina Vitan za krajane vasi: Vodranci in Vitan Pravico do glasovanja na referendumu imajo vsi krajani, ki so vpisani v volilni imenik KS Kog, ki so starejši od 18 let, oziroma mlajši, če so zaposleni v združenem delu ali pri zasebnih delodajalcih. x x x x x Mineva pet let od takrat, ko smo se krajani KS Kog odločili za podaljšanje krajevnega samoprispevka. Že vrsto let spoznavamo, da je razvoj kraja odvisen le od nas krajanov samih. Veliko je bilo v preteklosti želja, veliko je bilo tudi potreb. Želeli smo si vodo, boljše krajevne ceste, telefone, mrliško vežo, kulturno dvorano, prostore za potrebe KS, želeli smo, da bi bilo jutri bolje kot je bilo včeraj. Tako smo se že nekaj obdobij krajevnih samoprispevkov odločali skupno in zavestno, da del svojega zaslužka namenimo za izboljšanje splošnih razmer v kraju. Na koncu tega referendumskega obdobja ugotavljamo, da smo zastavljene cilje uresničili v obsegu, ki so nam jih narekovala zbrana sredstva. (Pregled zbranih sredstev in njih porabo objavljamo v posebni rubriki). Sestavljanje programa za naslednjih pet let smo začeli že lansko leto. Podan je bil na programski konferenci SZDL, objavljen je bil v Novicah, januarja smo imeli razprave po vaških svetih, razprava je bila tudi na zboru krajanov. Ugotavljali smo sicer, daje še veliko nalog, ki bi jih morali uresničiti, vendar je višina zbranih sredstev tista, ki nam program krči. Prispevne stopnje ostanejo iste kot pri dosedanjem samoprispevku, tako da bo to pravzaprav podaljšanje samoprispevka. Res je, da so razmeroma hudi časi, da nam primanjkuje vsak dinar. Kaj pa mi in naš kraj? Vsi skupaj vemo, da imamo le to, kar smo si sami postavili in tudi v bodoče ne bo drugače. Trudili se bomo uresničiti čim več naših želja in potreb. Končna odločitev pa ostaja v naših rokah in v našem "DA", ki ga pričakujemo od nas vseh na referendumu v nedeljo, 7. junija 1987! Na podlagi 8. člena Zakona o referendumu (Ur. 1. SRS, 23/77), in 1. odstavka 3. člena Zakona o samoprispevku (Ur. 1. SRS št. 35/85) in družbenega dogovora o osnovah in višini samoprispevka občine Ormož (Ur. v. občine Ormož-— Ptuj 17/83) ter 28. in 3W člena Statuta krajevne skupnosti Kog je skupščina krajevne skupnosti Kog na svoji seji, dne 8. 5. 1987 sprejela o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprisev-ka v krajevni skupnosti Kog za obdobje 1. 7. 1987 — 30. 6. 1992. 1. člen Razpiše se referendum za območje celotne krajevne skupnosti Kog. 2. člen Krajevni samoprispevek se uvaja za sofinanciranje naslednjega programa: din 1. Vzdrževanje in obnova krajevnih cest 12.000.000,- 2. Javna razsvetljava do mrliške veže 8.000.000,- 3f Ureditev in vzdrževanje pokopališča (vodovod, smetišče) 2.000.000,- 4. Vzdrževanje komunalnih in drugih objektov 4.000.000,- 5. Sofinanciranje izgradnje krajevnega telef. omrežja 4.000.000,- 6. Sofinanciranje izgradnje otroškega igrišča 1.200.000,- 7. Sofinanciranje izgradnje odlagališča smeti 1.200.000,- 8. Sofinanciranje vodovoda Vitan — Vodranci 4.000.000,- 9. Sofinanciranje programov SIS v KS Kog ali izgradnjo večnamenskega objekta 3.600.000,- Skupna predračunska vrednost programa znaša po cenah leta 1986 40.000.000,- din. 3. člen Krajevni samoprispevek se uvaja v denarju za obdobje 5 let in sicer od 1. 7. 1987 do 30. 6. 1992. 4. člen Samoprispevek v denarju znaša: — za zavezance, ki imajo OD iz delovnega razmerja je prispevna stopnja 2 % od neto OD oziroma nadomestila, — za starostne družinske in invalidske upokojence je prispevna stopnja 2 % od pokojnine, kije višja od pokojnine z varstvenim dodatkom, — za zavezance, ki imajo dohodek od kmetijske dejavnosti je prispevna stopnja 10 % od letnega katastrskega dohodka, — za zavezance, ki imajo dohodek opravljanja obrti in drugih dejavnosti ali intelektualnih storitev je stopnja 2 % od čistega dohodka, — delavci na začasnem delu v tujini 2 % od višine povprečnega letnega OD v SR Sloveniji, lastniki traktorjev 50,— din po konjski moči. 2 5. člen Skupščina krajevne skupnosti je pooblaščena določiti vrstni red izvajanja programa in vrednost posameznih programskih točk. delavci na začasnem delu v tujini 2 % od višine povprečnega letnega OD v SR Sloveniji, lastniki traktoijev 50,— din po konjski moči. "ZA" "PROTI" 6. člen Zavezanci za krajevni samoprispevek so krajani, ki imajo stalno prebivališče na območju krajevne skupnosti Kog. 7. člen Za oprostitev plačila krajevnega samoprispevka veljajo določila 12. člena Zakona o samoprispevku. 8. člen Pravico do glasovanja na referendumu imajo vsi krajani, ki so vpisani v volilni imenik krajevne skupnosti Kog, ki so starejši od 18 let oziroma mlajši, če so zaposleni v združenem delu ali pri zasebnih delodajalcih. Sklep o samoprispevku je sprejet, če je zanj glasovalo nad polovico vpisanih glasovalcev — zdomci se pri ugotavljanju rezultatov ne upoštevajo. 9. člen Na podlagi osnov in stopenj določenih v 5. členu tega sklepa bo zbranih predvidoma 40.000.000,— din (cene 1986) sredstev, ki se bodo uporabila za namene 2. člena tega sklepa. 10. člen Na referendumu glasujejo krajani neposredno in tajno z glasovnico z naslednjo vsebino: KRAJEVNA SKUPNOST KOG GLASOVNICA ZA REFERENDUM, DNE 7. JUNIJA 1987 Glasujem o uvedbi krajevnega samoprispevka v denarju za realizacijo programa iz 2. člena tega sklepa po stopnjah: — za zavezance, ki imajo OD iz delovnega razmerja je prispevna stopnja 2 % od neto OD oziroma nadomestila, — za starostne družinske in invalidske upokojence je prispevna stopnja 2 % od pokojnine, kije višja od pokojnine z varstvenim dodatkom, — za zavezance, ki imajo dohodek od kmetijske dejavnosti je prispevna stopnja 10 % od letnega katastrskega dohodka, — za zavezance, ki imajo dohodek opravljanja obrti in drugih dejavnosti ali intelektualnih storitev je stopnja 2 % od čistega dohodka, Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo "ZA", če se strinja z uvedbo samoprispevka — oziroma "PROTI", če se ne strinja z uvedbo samoprispevka. 11. člen Vse glasovnice morajo biti overjene s štampiljko krajevne skupnosti Kog. 12. člen Za postopek o glasovanju se smiselno uporabljajo določila Zakona o volitvah in delegiranju delegatov v skupščine. Postopek vodi in ugotavlja izid glasovanja volilna komisija, ki jo je imenovala skupščina KS. Sklep o uvedbi samoprispevka, na osnovi poročila volilne komisije o uspešnosti izida referenduma sprejme skupščina krajevne skupnosti Kog. 13. člen Samoprispevek obračunavajo in odvajajo TOZD in druge OZD ter delovne skupnosti, zasebni delodajalci in skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja ob vsakem izplačilu OD, nadomestil in pokojnin, ter ga nakažejo na račun KS Kog št. 52410-842-038-8397. Ob vsakem nakazilu se dostavi krajevni skupnosti seznam zaposlenih od katerih se nakazuje samoprispevek. 14. člen Samoprispevek, ki ga plačujejo krajani, ki se z osebnim delom ukvarjajo s kmetijstvom, obrtno ali drugo gospodarsko dejavnostjo, ter z intelektualno storitvijo, odmerja in pobira samoprispevek v imenu krajevne skupnosti Kog Uprava za družbene prihodke občine Ormož. 15. člen Od zavezancev, ki ne bodo izpolnjevali obveznosti plačila, se bo samoprispevek izteijal po predpisih za izterjavo prispevkov in davkov občanov. 16. člen Za namensko in pravilno uporabo sredstev samoprispevka odgovarja svet krajevne skupnosti, ki o zbranih in porabljenih sredstev poroča skupščini krajevne skupnosti vsaj enkrat letno. 17. člen Ta sklep se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož — Ptuj, ter se še posebej objavi na krajevno običajen način. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož — Ptuj. Kog, 12. 5. 1987 Številka: 8/5-1987 Predsednik skupščine krajevne skupnosti Kog Darko Orešnik 3 PRIHODKI KRAJEVNEGA SAMOPRISPEVKA V KS KOG OD 1. 7. 1982 DO 31. 12. 1986 Leto osebni dohodki obrt kmetijstvo traktorji upokojenci 1982 257.952,45 38.491,00 129.653,20 1983 548.863,45 11.237,00 288.098,20 69.529.90 1984 941.109,00 9.911,00 1,033.690,00 99.228,90 1985 1,931.703,00 17.151,00 986.468,50 232.616,00 1986 4,787.119,00 110.307,00 1,842.323,00 327.008,00 skupaj 8,466.746,90 187.097,00 4,280.232,90 728.382,80 SKUPAJ Krajevni samoprispevek od OSEBNIH DOHODKOV Krajevni samoprispevek od OBRTI Krajevni samoprispevek od KMETIJSTVA Krajevni samoprispevek od POKOJNIN 8,466.746,90 187.097,00 4,280.232,90 728.382,80 SKUPAJ ZBRANEGA SAMOPRISPEVKA 13,662.459,60 PREGLED PORABE SREDSTEV KRAJEVNEGA SAMOPRISPEVKA V KS KOG OD 1.7. 1982 DO 31. 12. 1986 Z razpisom in sklepom Planiran % Porabljena Dosežen % sprejet program od zbr. sred. sredstva 1. Vzdrževanje kraj. cest in drugih kom. objektov 20% 6,037.442,70 44% 2_ Asfaltiranje ceste M. Kog 25 % — — 3. Napeljava telef. omr. Miklavž—Kog 6% 615.000,00 4,5 % 4. Napeljava vodovoda 5% 502.519,80 3,5% 5. Izobražev. in vzgoja 4% - — 6. Za CZ (gasilski dom, specialno gasilsko vozilo) 4% 646.697,50 4,5 % 7. Za delovanje del. sist. 4% - — 8. Za skupne službe KS 7% — — 9. Asfaltiranje ceste Lačaves —Vuzmetinci 25% 4,903.510,00 35 % Skupaj porabljena sredstva 12,705.170,00 Stanje na žiro računu 31. 12. 1986 957.289,00 13,662.459,00 Sredstva zbrana do konca referendumskega obdobja (do 30. 6. 1987) se bodo v celoti namenila za obnovo krajevnih cest. 4 Novoizvoljeni člani krajevne samouprave v KS Kog Marca letos je poteklo štiriletno mandatno obdobje članom krajevne samouprave. Objavljamo seznam vseh novoizvoljenih članov krajevne samouprave. Skupščina KS Pokrivač Jože, Štrman Vinko, Pere Slavko, Zadravec Jože, Prapotnik Dušan, Zadravec Stanko, Hlebec Milan, Kos Anica, Hlebec Zdravko, Lah Janez, Orešnik Peter mL, Zadravec Jože, Pevec Milan, Borko Viktor, Mlinaric Franc, Lašič Marija, Bolkovič Anton, Čurin Ivan, Balažič Jože, Munda Viktor, Vezjak Branko, Zabavnik Vera, Kutnjak Ivan, Štampar Marija, Orešnik Darko. Predsednik: OREŠNIK DARKO, namestnik: BORKO VIKTOR SVET KS Munda Miro, Pere Slavko, Plemenič Stanko, Hlebec Milan, Pokrivač Jože, Prapotnik Dušan, Orešnik Darko, Hlebec Zdravko, Čurin Jelka, Štampar Miran, Pevec Milan, Kolarič Jože, Zadravec Miran. Predsednik: PLEMENIČ STANKO, namestnik MUNDA MIRO VAŠKI SVETI Gomila Bukovec Franc, Pokrivač Jože (predsednik), Zoreč Jože, Mlinaric Ivan, Balažic Jože, Štrman Vinko Vodranci — Vitan Pere Slavko (predsednik), Borko Viktor, Lašič Miran, Mavric Miran, Kolarič Jože, Zadravec Jože, Volaj Ivan Jastrebci Zadravec Stanko, Vezjak Branko, Orešnik Darko, Prapotnik Dušan (predsednik), Pokrivač Jožica Kog - Lačaves Plemenič Stanko, Hlebec Milan (predsednik), Zadravec Jože, Kos Anica, Kutnjak Ivan mL, Prapotnik Slavko, Zadravec Miran, Bolkovič Anton, Luskovič Matija PORAVNALNI SVET Kuharic Mirko (PREDSEDNIK), Orešnik Milena, Luskovič Rajko, Borko Vlasta, Pokrivač Jože, Ratek Vinko, Pukšič Zvonko, Hlebec Marta. "NOVICE" NA ZBORU KRAJANOV IN LETNIH KONFERENCAH ZBOR KRAJANOV Na zboru krajanov smo slišali poročilo o delu krajevne skupnosti v preteklih štirih letih, volili smo vaške svete, ter vodili razpravo o programu krajevnega smoprispev-ka. Žal je bilo na zboru malo ljudi, čeprav so bile na dnevnem redu zadeve, ki so zelo pomembne za nas vse. Na žalost rajši večina ljudi na cesti posluša in komentira stvari, ki si jih nekdo izmisli, kot da bi slišali resnico na takšnih zborih. Tako smo na zboru lahko slišali, da mrliški voz ni prodan (vsakdo si ga lahko ogleda v garaži na pokopališu). Prav tako so bile demantirane govorice o Novak Dušanu glede plačila in dela, ki gaje opravljal. Slišali smo, da je Novak Dušan bil pokojninsko in zdravstveno zavarovan, opravljal dela in prejemal osebni dohodek kot je ob sprejemu bilo z njim dogovorjeno (OD kot grobar v Središču), z delom pa je sam prenehal. Izvolili smo vaške svete, ter podprli program krajevnega samoprispevka. xxxxx vel Pukšič, tajnik Zadravec Jože iz Koga, blagajnik pa Kolarič Jože. Program dela je zelo obširen, nekaj so ga že opravili. Bile sta dve gledališki predstavi, občinska revija folklornih skupin, koncert Tržaškega okteta. Poleti bo 2. kmečki praznik z velikim srečolovom, vjeseni pa še koncert pevskega zbora. XXX XX KRAJEVNI ODBOR ZVEZE BORCEV Na letni konferenci so pregledali delo lanskega leta. Člani so ostro kritizirali članek v prejšnji številki Novic. Predlagali so, da se dobijo na skupnem sestanku z mladino. V prihodnji številki Novic bodo objavljeni podatki kdo na Kogu prejema borčevsko pokojnino. Letos bodo posvetni skrb vzdrževanju spomenika in obeležij NOB, ter organizirali izlet. Še naprej bodo skrbeli za prenos izročil NOB na mlado generacijo. xxxxx PROSVETNO DRUŠTVO Društvo je na občnem zboru izvolilo vodstvo in sprejelo program dela za letošnje leto. Predsednik je ponovno Pa- OSNOVNA ORGANIZACIJA ZSMS KOG Mladinci so izvolili novo vodstvo. Predsednik je Munda Miro, sekretar Pevec Teodor in blagajnik Bojana Puk- 5 šič. Uredili bodo mladinsko sobo. Največja težava jim je sklicati sestanek z večjo udeležbo, zato bo vodstvo angažirano na aktiviranju slehernega mladinca. xxxxx GASILSKO DRUŠTVO Na letni konferenci so izvolili novo vodstva-." Predsednik je Lašič Miran, poveljnik Mlinaric Ivan st., tajnik Zadra-vec Branko, blagajnik Plohi Jožek. Letos nameravajo vključiti več mladih v članstvo, ter urediti gasilski dom. xxxxx DRUŠTVO UPOKOJENCEV Imeli so letno konferenco. Udeležba je bila zadovoljiva, saj je bilo prisotnih 82 upokojencev. Letos planirajo dva izleta. Po konferenci so se upokojenci veselili do večernih ur. Pisarna društva upokojencev je v prostorih KS Kog in je odprta vsako prvo nedeljo v mesecu ali po potrebi. Zbral: Milan PEVEC XXXXX LOVSTVO JE DEL NARODNEGA BOGASTVA Kogovski lovci smo dne 27. 2. 1987 na svojem rednem občnem zboru temeljito obravnavali stanje v lovišču, odnos krajanov do narave in divjadi ter ekonomske in druge posledice takega odnosa. Skoraj že tragično je, da se stanje v lovišču iz leta v leto rapidno slabša. Če smo pred 20. leti lahko vzeli iz lovišča nad 300 fazanov in nad 200 zajcev, smo lani iz istega lovišča lahko vzeli le 36 zajcev in 36 fazanov. Tudi stalež srnjadi pada. Res je, da se je ta vrsta divjadi pred leti razmnožila preko zmogljivosti našega lovišča in smo odstrelili letno tudi po 80 komadov srnjadi. Pa je tudi tu opazen zaskrbljujoč padec. Lani smo odstrelili le 31 kom. srnjadi, istočasno pa smo našli še 29 kom. poginule srnjadi. Že 4. leto umetno gojimo divje race. Čeprav je to drago in naporno, pa vendarle uspemo nadoknaditi del izgubljenega dohodka pri ostali divjadi. Kje so vzroki, smo se vprašali? Točnega odgovora ni. Velika veijetnost pa je, da mehanizacija v kmetijstvu, pretirana uporaba kemičnih sredstev, krčenje živih mej in podrasti v gozdovih, brezskrbno puščanje psov in mačk v lovišče ter povečan in nagel promet po cestah (tudi poljskih) povzroča tako naglo padanje divjadi v našem lovišču, Lovci se dobro zavedamo, da sami nismo v stanju rešiti divjadi. Vemo, da vsi krajani, posebej pa še kmetje, želite, da bi bila naša polja in gozdovi bogati tudi z divjadjo kot nekoč. Lovci vlagamo maksimalni napor, da bi divjad preživela in vzdržujemo ravnotežje med koristno in manj koristno divjadjo (roparice). Oblastni organi so si tudi skušali prizadevati, da bi ohranili divjad. Toda zakonski predpisi in sporazumi se ne izvajajo. No, nekaj bi brez težav lahko prispeval k ohranitvi narave in divjadi vsak izmed nas. Predvsem ne zažigajmo trav spomladi. Tu so že mladi zajci, fazanja gnezda in na stotine drobnih živih bitij, ki sklepajo naš življenjski krog. In tega kroga ne smemo pretrgati... Nadalje je treba pustiti kakšno živo mejo in kakšno površino gozda za kritje divjadi. Najvažnejše pa je, da ne puščamo psov in mačk v lovišče. Lovci imamo posebno pisno nalogo, da v izogib stekline preganjamo iz lovišča pse in mačke, pa se kaj neradi odločamo za ukrepe s puško. Čas je ko srne kotijo mladiče, pa tudi zajkle imajo mlade. Ne pobirajte osamljenih mladičev, ker skoraj sigurno niso izgubljeni, pač pa bodo, če jih boste nesli domov (izjema je pri poškodbi matere). LD Kog je lani iztržila za divjad skoraj 2,5 milijona dinarjev. Če upoštevamo, da gre divjad skoraj v celoti v izvoz, je to kar primeren devizni priliv. Res je, da so tu tudi veliki stroški, katere pa člani LD v večini pokrivajo s prostovoljnim delom. Če bomo vsi skupaj skrbeli za naravo in divjad nam bo lepo, sicer pa bomo skupni krivci za ekološko katastrofo. Drago ZABAVNIK GRAMOZIRANJE KRAJEVNIH CEST Zaostrene gospodarske razmere in izredno visoke cene storitev nam vsako leto krojijo opravljena dela tudi na naših cestah. Kot majhna krajevna skupnost imamo izredno razvejan sistem krajevnih cest, katere pa s težavo najnujnejše vzdržujemo. Ne bi pa smeli pozabiti, da ni tako daleč nazaj, ko je bila še marsikatera cesta pravi blatni klanec. Ne malo zaslug, da temu ni več tako imajo krajani sami. Zadnje čase pa se srečujemo z najrazličnejšimi problemi glede odtokov gnojnic, vode od pralnih strojev, itd. Tem stvarem bo treba v bodoče posvetiti več pozornosti, posebej pa se bodo morali spametovati krajani sami, ki na tako ali drugačen način izigravajo te stvari in na takšen način uničujejo tako slabe ceste. Lep zgled nam bo lahko Vodranski vrh, kjer so vsi krajani pristopili k izgradnji kanalizacije, katera jih bo rešila smradu in blatnega cestišča. Kljub temu, da je KS zelo na tesnem s finančnimi sredstvi, vsako leto oprav-vimo najnujnejše gramoziranje. Letos smo opravili obnovo ceste za Brezovčak, toda nekateri lastniki se tako obnašajo do ureditve cest, kot da ne bi bilo to njim v dobro, zraven tega pa še živijo ob njej ali imajo zraven zemljo. V bodoče bomo morali tudi več razmišljati o enodnevnem delu na cesti, kajti s komentaiji, da že tako plačujemo krajevni samoprispevek, se ne bomo smeli zadovoljiti. 6 Zadnje čase je na naših cestah vse več mehanizacije in to precej težke. Tako se cestišče močno poškoduje, zato pa bi vsi ti koristniki cest lahko vsaj kakšno uro prebili na cesti in jo za sabo malo popravili. Lahko bi tudi ob svojih domovih uredili odtočne jarke, tako da nam voda ne bi drla po cesti. Šele takrat ko vidimo, daje s cesto nekaj narobe, ko se več ne moremo peljati po njej. Problemov okrog slabih cestišč bo čedalje več, če jih ne bomo odpravljali že tedaj, ko so še majhni — storimo sami, kar je v naši moči. Razpored navoza gramoza oziroma količine gramoza po posameznih vaseh v prvi polovici letos: Vodranci: 150 kubičnih metrov Jastrebci: 150 kubičnih metrov Vitan— Brezovčak: 210 kubičnih metrov Lačaves: 138 kubičnih metrov Kog: 90 kubičnih metrov Gomila: 96 kubičnih metrov Za razpored gramoza po posameznih vaseh so odgovorni naslednji: Vodranci: Pere Slavko, Jastrebci: Prapotnik Dušan, Vitan: Kolarič Jože in Zadravec Jože, Lačaves: Zadravec Jože, Kog: Hlebec Milan, Gomila: Pokrivač Jože. Za vse probleme v vaških skupnostih se obrnite na zgoraj navedene predstavnike KS, kateri so dolžni posredovati vse nerešljive stvari na svet KS Kog. Predsednik sveta KS: Plemenič Stanko OB VE 1. Obveščamo krajane, da so po zakonu dolžni takoj prijaviti smrt sorodnikov v naši krajevni skupnosti. Ker nimamo stalno zaposlenega v pisarni, prijavite predsedniku vaškega sveta ali posebej za pogrebe pooblaščenim krajanom. Ti so dolžni poskrbeti za grobarja, govornika, razobesiti obvestila o smrti z časom pogreba ter sorodnikom nuditi vso pomoč pri pogrebu. Pogrebne stroške (izkop jame, najemnina za grob) se plačajo po položnici, ki jo pošljemo na dom. Pooblaščeni krajani: Kog: Hlebec Milan, Gašparič Viktor Lačaves: Lah Janez Vitan: Zadravec Jože, Volaj Ivan Vodranci: Pere Slavko, Klanjčar Janko Jastrebci: Prapotnik Dušan, Meško Maks, Zabavnik Drago Gomila: Pokrivač Jože, Zemljič Vinko STILA Prodajo pogrebne opreme vrši Luskovič Matija, katerega tudi obvestite o uporabi mrliške veže. 2. Pisarna krajevne skupnosti je odprta ob ponedeljkih in četrtkih od 15. do 16. ure (tajnik Hanželič Marija). Krajevna skupnost Kog xxxxx Krajevni urad Kog obvešča, da so zaradi nadomeščanja pri Miklavžu uradne ure krajevnega urada (v ponedeljek in petek od 7. ure do 11. ure in v sredo od 7. ure do 12. ure). Prosimo, da si pravočasno nabavite živinske potne liste (vodja KU Kog Vera Zabavnik). Dr. Metla MOJA KRAJEVNA SKUPNOST Tu na Kogi, ke sem duma, se mije od nekinegda vidlo najlepše. Tak nekak se mi vidi ka drži tisti stori pregovor: "Fsepovsod je lepo, duma pa je najlepše!" Kak fsi znomo, so prinas pri Bolfenki, že od nekda gor rasli pridni, pametni, delovni pa veseli ludje. Čuda stvari so napravili sami, s svojoj mukoj pa s svojimi penezi. Bili so resen pridni pa skrbni, to pa samo zato, ka bi nam bilo lepše na sveti. Naši dedeki pa babice, ateki pa mame, so resen raskirali fse, ka bi nom bili čuda lepše. Raskera-li pa so tudi to, ka so poleg fseh muk pa trpleja napravili tudi nos. No, ka nam prekpredugi, vam moram odkrito povedati, ka je bilo čista drgači tu pri nas na Kogi, dokič sta'tu gor rasli, prva pa druga generacija. Zaj po tretjem pa štrtem koleni pa so se začele stvori jako zapletati, tak ka more- mo odkrito povedati, ka smo že več dugo ne tisto, kej smo bili. Nekda smo Vodrončani vozili, s tistimi prvimi traktori šoder v Gomilo, duma pa hodili po blatnih cestah. Čeglih nam je ne bilo nič leži kak gnes, smo bili furt dobre vole pa zadovolni, ka smo bilo ke v našem kraji napravili po falat šodrne ceste. Zodje časi pa to pri nas zgledi čista drgači. F toti naši, po hektarih veki, a po številki lidi pa mali krajevni skupnosti, smo se rastalali na čuda partij, od kerih pa mo fsaka svoj interes, pa fsaka stranka svoj praf. Jas računam, ka bi mogli f totih časih dosta bolj fkup držati, bor teko kak smo nekda. Če namo složni pa pomogli eden drugemo, bomo še to zapravili pa vničili, kaj smo z vekimi mukami, s svojimi žuli fkup spravili. Čeglih se med nami zadjo leto ali dve godijo grde stvari pa čudni preobrati, sem prepričani ka bode bode tudi zaj tak kak je bilo nekda. Če si namo pomogli eden drugemo namo nič napravili. Rečem vam, ka smo premali, ka bi v vsaki vesi meli svojega predsednika KS pa ka bi si f fsaki vesi sami napravili tisto, kej se nam vidi ka najbolj 7 nucamo. Prepričan sem, ka ke nemo Kogofčani metali špejot po noge eden drugamo, pa či bomo tisto ke smo bili nekda, ka smo še sploh sposobni napraviti čuda, pu čigli ne z lehka. Pravzaprav pa, kdo pa je že ke tistemu, ki živijo v KS na robi občine, se provi kre od kopaje, pa so večinoma kmečki lidje, kdo kej kdo do. Še bog je tam rad mahno s proznoj vrečoj! DR. METLA Tekma koscev leta 1951 - nadaljujmo tradicijo 1 fcr, j«it »i- Um M' rude Kmetu narava bogato vrača "Novice" so bile ustanovljene na skupni seji K K SZDL Kog in K S Kog dne 1. 12. 1978. Prva številka je izšla 5. 12. 1978. Odgovorni urednik: Milan Pevec; uredniški odbor: Drago Zabavnik, Janko KlanjCar, Branko Zadravec, Valerija Kolarič in Vera Zabavnik. Naklada 320 izvodov. Izhaja priložnostno. Oblikovano in razmnoženo: Černel - Rogina, Radizel 21. Po mnenju republiškega sekretariata za informacije je glasilo oproščeno temeljnega davka.