KARTA MOTIK NA SLOVENSKEM
Franjo Baš
V poljedelstvu, to je pri gojenju kulturnih rastlin za pridobivanje
njihovih plodov, je motika bila in je priprava za kopanje in rahljanje
zemlje ter za sajenje in izkopavanje sadov. Kulturne rastline, ki zahte-
vajo posebno okopavanje, imenujemo — z izjemo vinske trte — prav
zaradi tega posebnega načina gojenja okopanine, pri nas n. pr. krom-
pir, koruzo, korenje, repo, solato in sočivje sploh. S sočivjem in zele-
njavo predočujejo okopanine danes v največji meri intenzivno polje-
delstvo in vrtnarstvo ter je v tem motika obenem s plugom temeljno
poljedelsko orodje.
Splošna ali omejena uporaba motike in pluga v poljedelstvu je
tehničnorazvojno pogojena; v zgodovinskem pogledu pomeni sedanje
poljedelstvo tehniko obdelovanja zemlje, ki se je razvila iz kopaštva,
vzporedno z nastankom pluga iz motike, in ki je razdelila obdelovalne
naloge med plug in motiko. V kopaštvu človek z motiko ročno okopava
posamezno rastlino drugo za drugo, medtem ko v plužnem poljedelstvu
plug orje ali obsiplje širši prostor za večji ali obsežnejši sestoj kul-
turnih rastlin ter je motika prevzela naloge podrobnega zagrebanja,
obsipanja ali okopavanja rastlin, ki jih plug ali drug stroj ne zmore.
Tako je motika eno od temeljnih orodij v vsej zgodovini poljedelstva:
njeno temeljno vlogo v najstarejšem poljedelstvu dokazuje tudi njeno
predindoevropsko ime'^ za orodje, ki rije po zemlji, medtem ko izvira
kopača ali rovnica iz prve polovice drugega tisočletja, torej iz časa, ko
je bilo na Slovenskem množično krčenje gozdnega sveta za polje v
glavnem končano ter je bilo kopaštvo v največji meri nadomeščeno s
plužnim poljedelstvom, ki je dodelilo motiki nove naloge v intenziv-
nem obdelovanju posameznih kulturnih rastlin. V plužnem poljedel-
stvu je motika prevzela pripravljanje, nego in rahljanje zemlje pri
zahtevnejših kulturnih rastlinah ali pa na ozemlju, kjer zaradi lege
polj, n. pr. v vinogradih ali na strmih njivah, tega ne zmorejo plug,
brana ali kultivator.
^ Prijazno sporočilo dr. R. Kolariča, vodje Inštituta za slovenski jezik pri
SAZU, z dne 7. januarja 1955.
93
Franjo Baš
Gotovo je bila temeljna vloga pluga v sedanjem poljedelstvu eden
od vzrokov, da sta ga etnografija in zgodovina v zadnjem rodu prven-
stveno- obravnavale in da je ostala motika popolnoma v ozadju. Na-
daljnje študijske težave obstajajo v zelo redkih zemeljskih najdbah
motik; kolikor pa razpolagamo s takimi najdbami, so zlasti zaradi rje
ohranjene v zelo nepopolnih oblikah, tako da bi bil njihov študij po-
gosto problematičen. Po Vogtu^ moremo sklepati, da je v starem
Egiptu in v stari Heladi stopal delavec z motiko za jlugom, z njo raz-
bijal brazde in grude ter pokrival seme, tako da je motika tudi pred-
hodnik brane.
Najstarejše motike v izvirni izobliki poznamo iz vile L. Helija
Flora v Pompejih, ki pričajo ipoleg drugih prav tam najdenih orodij
s svojo široko lopatasto in listasto podobo, da so rabile zlasti za obde-
lovanje vinogradov. Iz srednjega pa tudi iz novega veka imamo samo
posredna sporočila o motikah v urbarjih, ki so jih za slovenske pokra-
jine izdali A. Dopsch, M. Kos in H. Wiessner, kjer srečamo vrtove,
vinograde ter poleg ovsa, lanu, rži, pšenice tudi proso, sirek, zelje, bob,
lečo in fižol, torej okopaniue, ki zahtevajo za svojo rast ali nego
motiko. Na slovenskih srednjeveških stenskih slikah so motike izpri-
čane samo v Hrastovlju (15. stoletje) ; iz iste kulturne dobe se je ohra-
nila podoba motike (po opozoTilu A. Basa) tvidi v Koledarju iz Bistre
(1415). Zapuščinski zaipisniki od 17. stoletja dalje kažejo s svojimi
nemškimi imeni na zelo različne vrste motik, ki so v svojih podobah
vsaj tako razčlenjene kot naše sedanje. Številna fiziokratska literatura
je — podoibno kot poljedelsko zelo široke »Novice« — obravnavanje
motik skoraj prešla, ker ni videla potrebe po njih izboljšanju, kakor
n. pr. pri plugu, ter jih zaradi tega tudi ni objavljala v slikah. Tako
najdemo historično motiko upodobljeno šele v dekorativnem spremstvu
primorskega mandrierja v Osterreichisch-ungarische Monarchie in
Wort und Bild." V novejšem in najnovejšem času pa nastopajo številne,
motike v vzorčnih katalogih posameznih trgovin z železjem in v polje-
delskem slovstvu, ki navajajo motike zlasti po načinu njihove uporabe,
ne pa tudi njihove krajevne ali pokrajinske razširjenosti.
Povod za naslednji spis je dal inž. M. Breme, ki je daroval Tehni-
škemu muzeju Slovenije načrte motik, izdelovanih v tovarni polje-
delskega orodja na Muti ob Dravi. Darovani načrti vsebujejo pri vsaki
motiki tudi kraj, v katerega okolišu se največ uporablja, tehnično do-
kumentacijo, mere in težo. Razvid motik po darovanih načrtih je po-
- Začetek smotrnih študij o plugu pomeni Puchner, Alte Pflug-Tvpen mit
besonderer Beriicksichtigung Bayerns und ethnographisch verwandter Lan-
der. Mitteilungen dar k. Prufungsanstalt und Auskunftstelle fiir landwitschaft-
liche Maschinen in Weihenstephan, 1908, 15 str., ki opozarja iz podobe tudi na
sorodnost pluga na Slovenskem z mecklenburškim.
' Vogt J. G., Gewerbe und Industrien der Ernahrung und Bekleidung. Die
illustrierte Welt der Erfindungen IV, Leipzig 1897, str. 13.
* Die Osterreichisch-ungarische Monarchie in Wort und Bild. Das Kii-
stcnland. Wien 1891, str. 193 (Mandriere).
94
Franjo Baš
kazal, da izdeluje sedanja industrija poljedelskega orodja na Muti in
enako tudi v Batujah motike po starih, v preteklosti uveljavljenih
vzorcih in jih razširja tudi na ozemlja, kjer je polpreteklost uporab-
ljala motike, ki so bile v glavnem podobne sedanjim industrijskim
tipom, a so se v nadrobnostih od njih ločile. Zaradi tega je bil Tehniški
muzej Slovenije postavljen pred nalogo, da zbere motike, ki so jih
Slovenci rabili v polpreteklosti pred sedanjimi tipiziranimi, ter da jih
ponazori na zemljevidu za muzejsko razstavo. Tako poizkuša naš spis
s karto motik na Slovenskem tudi seznaniti javnost na določenem pri-
meru, kako obravnava Muzej posamezne pridobitve za pripravo naj-
bolj nazorne in vsestranske podobe o določeni dejavnosti.
Naslednje vrste upoštevajo motiko kot poljedelsko in vrtnarsko
ter vinogradniško orodje, ki se med seboj loči samo po velikosti, a ima
enake oblike. Zaradi tega niso zajete motike, ki jih rabijo cestarji,
opekarji ali premogarji, prav tako tudi ne kramp, medtem ko je
upoštevana rovnica kot važno kopaško orodje na hribovitem svetu, kjer
nadomešča na strmih poljih plug in je podlaga kopaškega poljedelstva,
ali prevzema na kamnitem lapornatem svetu slovenskega severovzhoda
ter na apnenčastem jugozahodu vse naloge, ki jih ima motika na dilu-
vialnih ravninah ali terciarnih gričevjih. Naš spis tudi ne upwsteva
lopate štihence; ki jo rabi samo vrtnarstvo, ne pa tudi poljedelstvo ter
je zato štihenca samostojno vrtnarsko orodje. Podobno ne upoštevamo
kopaških vil s štirimi ploščatimi, torej ne okroglimi roglji, ki so se
pojavile po 1918 na Vipavskem za kopanje in tolčenje grud po oranju,
ker predočujejo samo posebno zvrst kraškega rogača, na katerega je
začasno vplivala furlanska industrija poljedelskega orodja, zlasti iz
Vidma.
V celoti je bilo niogoče ugotoviti na Slovenskem kakih 300 vrst
motik, ki se med seboj ločijo po obliki, velikosti in teži, izdelovali pa
so jih v polpretekli dobi kovaški obrtniki. Za uporabo motik je odlo-
čilna njihova oblika, ki je odvisna zlasti od kakovosti zemlje, medtem
ko ^-pliva na njihovo velikost in težo telesna moč uporabnika — mo-
škega, ženske ali otroka, različno delo na polju, v vinogradu ali na
vrtu ter način dela, kot kopanje, okopavanje ali pletje. Zaradi tega je
za karto motik na Slovenskem upravičena združitev vseh motik enakih
ali zelo sorodnih oblik v posamezne enote s povprečno velikostjo in
težo, kar je v veliki meri storila tudi sodobna industrija poljedelskega
orodja na Muti in v Batujah, ki je na podoben način tipizirala nekdanje
obrtniške kovaške motike. Tako dobimo za karto motik na Slovenskem
naslednje tipične motike, ki so opremljene s številkami po okoliših,
kjer prevladujejo nad drugimi uporabljanimi motikami ali rovnicami:
1. Koprska motika. — Širina lista v ramah 20 cm; višina do ušes 25 cm;
teža 2,2 kg.
2. Kraška motika. — Širina lista v ramah 18 cm, v rezilu 9 cm; višina
18 cm; teža 1,6 kg.
,96
Karta motik na Slovenskem
3. Pivška (ilirskobistriška) motika. — Širina v ramah 4 cm (ali 16 cm),
v rezilu 18 cm (ali 8 cm); višina 19 cm; teža 1,7 kg.
4. Kraška vrtna motika. — Širina v ramah 13 cm, v rezilu 5,5 cm, vi-
šina 13 cm; višina letve 12 cm, širina 2,5 cm; teža 0,55 kg.
5. Kraški rogač. — Širina v ramah 14 cm, širina roglja 4 cm; višina
31 cm in razdalja med rogljema 7,5 cm; teža 1,5 kg.
6. Goriška plevnica. — Širina lista v ramah 10 cm, višina 11 cm; širina
rogljev v ramah 4 cm, višina rogljev 8 cm; teža 0,4kg.
7. Bohinjska rovnica. — Širina v ramah 5,5 cm, v rezilu 6,5 cm; višina
lista 18 cm; razdalja med rogljema pri konicah 4,5 cm, višina rog-
ljev 12 cm; razdalja med rezilom lista in konico rogljev 34 cm; teža
1,7 kg.
8. Dolinska motika. — Širina 14 cm, višina 19 cm; teža 1,3 kg.
9. Dražgoška rovnica. — Širina v ramenih 7 cm, v rezilu 9 cm; višina
18 cm; teža 1,3 kg.
10. Logaška rovnica. — Širina v ramah 7 cm, v rezilu 8,5 cm; višina
13,5 cm; teža 1,1 kg.
11. Kranjska motika. — Širina 19 cm, višina 22 cm; teža 0,5 kg.
12. Ribniška motika. — Širina 15 cm, višina 16,5 cm; teža 0,4 kg.
13. Dolenjska inotika. — Širina 17 cm, višina 18 cm; teža 1,1 kg.
14. Crnomeljska motika. — Širina 22 cm, višina 19 cm; teža 0,9 kg.
15. Metliška motika. —Širina 24 cm, višina 17,5 cm; teža 1,1 kg.
16. Krška okrogla motika. — Širina 29 cm, višina 26,5 cm; teža 1,9 kg.
17. Krška koničasta motika. — Širina 29 cm, višina 26,5 cm; teža 1,9 kg.
18. Bizeljska motika. — Širina 24 cm, višina 22 cm; teža 0,95 kg.
19. Smarska motika. — Širina 20 cm, višina (do stranskega konca v
ramah) 20 cm; teža 1 kg.
20. Celjska vinogradniška motika. — Širina 21,5 cm, višina 27 cm; teža
1,1 kg.
21. Celjska poljska koničasta motika. — Širina 18 cm, višina 19 cm:
teža 0,65 kg.
22. Celjska poljska okrogla motika. — Širina 22,5 cm, višina 19 cm;
teža 0,65 kg.
23. Štajerska motika. — Širina 25 om, višina 25 cm; teža 0,65 kg.
24. Podravska krčnica. — Širina 19 cm, višina 19,5 cm; teža 0,70 kg.
25. Podravska rutnica. — Širina v rezilu in v ramah U cm, višina
19,5 cm; teža 1 kg.
26. Ormoška motika. — Širina "25 cm, višina 24 cm; teža 0,95 kg.
27. Ljutomerska rçiotika. — Širina 24 cm, višina 28 cm; teža 1,2 kg.
28. Radgonska motika. — Širina 24,5 cm, višina 26 cm; teža 1 kg.
Vsak od imenovanih tipov je značilen za svoje precej zaključeno
rabno ozemlje, kjer ga spremljajo posamezne sorodne motike, ki v
manjših krajevnih okoliših tudi prevladajo, ali pa navadno s podre-
jeno uporabo spremljajo tipično motiko.
7  Slovenski etnograf 9y
Franjo Baš
Kranjska motika (U) je razširjena na jugovzhodu do Stične, na
jug do Vrhnike, na sever do Koroške in Bohinjske Bele, zajema na
severovzhodu tudi okolico Gornjega grada ter predočuje v navedeni
zemljepisni razširjenosti vrsto, ki so jo kovači v Šmartnem pri Litiji,
Kamniku, Tržiču in Kamni gorici imenovali tudi gorenjsko motiko.
V območju kranjske motike je izdeloval Ciril Hočevar iz Mekinj pri
Kamniku zlasti za rahlo zemljo' lahke moravske motike (širina lista
12,5 cm, višina 16 cm, teža 0,45 kg), mengeške (širina 15,5 cm, višina
17 cm, teža 0,45 kg) in vrhniške (širina 12 cm, višina 14 cm, teža 0,30 kg)
motike ali za južno Belo krajino semiško vinogradniško motiko (širina
21 cm, višina 21 cm, teža 1,2 kg), ki je v ramah enaka črnomeljski, v
rezilu pa metliški, a je bila težja od obeh. Mengeško motiko so rabili
tudi okoli Domžal, kjer pa je bila manjša, in podobno je bila enaka
tudi oblika večje moravske in manjše vrhniške. Na zahodu od Koroške
Bele zamenja kranjsko motiko ožja in daljša dolinska (8). Dolenjska
motika (13) v porečju Temenice, gornje in srednje Krke je v primeri
s kranjsko v hrbtu bolj izbočena, kar velja tudi za ribniško na ozemlju
Dobrepolje—Kočevsko. Dražgoško rovnico (9), ki jo je izdelovala
Cvetkova tako imenovana sekirca v Kamni gorici za južno pobočje
Jelovice, so n. pr. v Podblici rabili v enaki obliki, a precej manjšo ko
na sosednjem Jamniku, kjer je bilo rezilo široko U cm ter je dolžina
merila z listom, ušesi in roglji do 30 cm.
Nasprotno od splošno prevladajoče kranjske motike, ki jo v
srednji Sloveniji nadomeščajo v posameznih predelih sorodne zvrsti pri
Vrhniki, Mengšu ali Moravčah, pa uporablja Posavje vzporedno okroglo
krško (16) in bizeljsko (18) motiko na glinastem globokem svetu ter
koničasto krško (17) na prodnih ali peščenih tleh. Se bolj očitna je
vzporedna uporaba raznovrstnih motik na različnih zemljah v Celjski
kotlini oziroma v porečju Savinje. Celjsko poljsko koničasto (21) mo-
tiko rabijo v diluvialnih dolinah zlasti ob srednji Savinji, poljsko
okroglo (22) na mezozojskih hribovitih pobočjih, ožjo vinogradniško
(20) motiko pa zlasti v terciarnih lapornatih goricah. V gornji Sa-
vinjski dolini v hribovju nad Ljubnem postane celjska koničasta mo-
tika manjša in lažja (širina 11,5 cm, višina 17,5 cm, teža 0,45 kg) ter se
v Zadrečki dolini pred Gornjim gradom umakne kranjski ali go-
renjski motiki. Podobno nadomesti celjsko okroglo poljsko motiko
šmarska (19) v glinastem vinogradniškem po vir ju Vogla jne in Sotle,
kjer se stika na jugu z bizeljsko ter jo na vzhodu v Halozah zamenja
ormoška (26). Proti severu pa nastopa namesto celjske poljske koni-
časte motike štajerska (23) na južnem Pohorju in v dolinah pred njim
ter sega od tod preko južnega Dravskega polja v goriška pobočja
severozahodnih Haloz.
V Podravju je očitna razlika med motiko, ki jo rabijo na poljih
v dolinah, ter na pobočjih in v vinogradih, tako da imamo v prodnatih
dolinah in poljih koničasto in na glinastih pobočjih oziroma goricah
98
Karta motik na SloTenskem
težjo motiko z okroglim ali ravnim rezilom. Tako se je krčnica (24), za
katero je pravil kovač Jože Vrhovšek iz Ranč nad Framom, da je še
pred prvo svetovno vojno pomenila s svojim imenom tudi motiko,
širila iz Mežiške in Dravske doline na severno Dravsko polje ter v
goriško zaledje Maribora, kjer proti vzbodu preneha, tako da je Prle-
kija po navedbi dr. A. Osterca iz Kokoričev več ne pozna. Rutnico (25)
rabijo od planinskega sveta pod Uršljo goro na vzhod preko pohorskih
in kobanskih pobočij (»na rutah«) v Slovenske gorice, kjer dobi dvoje
oblik in dvoje imen; težko in močno štorašnico uporabljajo za izko-
pavanje drevja in rigolanje goric, ožja in lažja krčenica pa združuje
podobo rovnice in motike ter rabi za obdelovanje goric in goriških
polj. V Pomurju in jugovzhodnem Podravju prevlada v severovzhod-
nih Slovenskih goricah in na Goričkem radgonska (28) motika, na
Murskem polju ljutomerska (27), v jugovzhodnih Slovenskih goricah
ter v Halozah pa ormoška. Na vzhodnem, vedno manj prodnem in že
puhličastem Murskem polju se je razvila v dolinski in ravenski okolici
Murske Sobote zveza radgonske in ljutomerske v manjši in lahki prek-
murski (širina 16 cm, višina 19 cm, teža 0,55 kg) motiki.
Izrazitejše podvrste navedenih tipov motik v severovzhodni Slo-
veniji ne obstoje, ker se razlikujejo od tipičnih samo po velikosti in
teži, ne pa tudi po obliki. Precejšnja pa je raznolikost orodij za či-
ščenje zemlje od plevela ali zeli, ki jih predočuje v srednji Sloveniji
kopuljica, v porečju Savinje prelca in na severovzhodu motikica. Ko-
puljica ima deloma obliko nazobčanega srpka na sorazmerno dolgem
držaju in je deloma podobna manjši goriški plevnici (6); prelca je
redno nazobčan srpek kot prva oblika kopuljice; motikica pa ima na
eni strani motikico, na drugi pa po terminologiji VI. Žerjala iz Maleč-
nika pri Mariboru krampek, ki sestoji iz enega ali dveh rogljičev. Od
drugih podvrst motik je bilo mogoče ugotoviti samo kače in kačeke za
kopanje lapornatih goric in težkih ilovnatih tal; kač je v bistvu kraški
rogač (5), ki ima na drugi strani ušesa rovnico, medtem ko ima kaček
roglja samo na eni strani ter je na drugi strani brez rovnice. Izdelovale
so jih v začetku 20. stoletja kovačnice na Rančah in v Zgornji Polskavi,
a se zdi, da se niso obnesli ter da v goricah bolje rabi krčnica-
V srednji in severovzhodni Sloveniji je mogoče ugotoviti široko
motiko na glinastih in peščenih, ozko in koničasto pa na kamnitih in
prodnih tleh. Poljedelska enotnost ravnin je razvila pokrajinski enotni
tip motike, podobno kakor vinogradniška enotnost goriške pokrajine,
medtem ko je z geomorfološko in gospodarsko raznolikostjo pokrajin
povezana tudi raznolikost motik. V celoti pa se od srednje Slovenije
proti severovzhodu zaradi kakovosti zemlje menjavajo ozke in koni-
časte motike s širokimi okroglimi, dokler ne prevladajo na vzhodu
široke in okrogle ter preidejo v široke motike Posavine, Hrvatskega
Zagorja, Podravine in Madžarske ter se tako strnejo v veliki geo-
grafski skupnosti agramotehničnega orodja v srednjem Podonavju.
^* 99
Franjo Baš
Zaradi manj jasne gospodarske, zlasti poljedelske enotnosti alp-
skega sveta pa ostaja manj očitna povezanost podravskih, celjskih in
gorenjskih motik s srednjealpskimi.
Rovnica je pomožno orodje motike na težkem, zlasti strmem svetu,
kjer je izoiblikovala svojo posebno podobo v podravski rutnici in v
krčenici ter je po drugi strani prevladala nad motiko v Bohinju, na
južni Jelovici in stopila v tekmo z motiko na Logaški planoti, od koder
jo proti jugu marsikje tudi nadomesti pri obdelovanju zemlje, ki ima
na severu še močno kopaško poljedelski, na jugu pa vrtnarski, že
sredozemski značaj. Na slovenskem jugozahodu z vrtnarskim polje-
delstvom na terasah in kraških jamah na jugu, ter kopaškim polje-
delstvom na severu ni plug tisto temeljno poljedelsko orodje kot v
srednji in severovzhodni Sloveniji, temveč je z izjemo večjih ravnic
v ozadju za motiko. Motika kot prvenstveno poljedelsko orodje pa je
na slovenskem jugozahodu za ustrezna zemeljska dela razvila vsaj
štiri vrste motik, ki ima vsaka svoje ime za xwsebno funkcijo, vendar
zanje ni skupinskega enotnega imena. V Posočju je motika po priče-
vanju Antona Zavrtanika, nekdanjega kovača v Volčah, danes v Tol-
minu, ime rovnice za kopanje strmih njiv, ki jih ni mogoče orati s
plugom; ena zvrst motike je n. pr. tako imenovana beneška motika, ki
so jo do prve svetovne vojne izdelovali v Volčah zlasti za Beneško
Slovenijo. Po kovaški terminologiji Antona Zavrtanika je motika samo
orodje za kopanje zemlje, ne pa tudi orodje za ogrebanje, obsipanje
ali okopavanje, za kar se rabijo zagrebavke, saponice in plevnice. To
imenovanje je posledica večje razčlenjenosti kopaškega poljedelskega
orodja v jugozahodni Sloveniji v primeri s srednjo in severovzhodno,
kjer nadomeščajo primorske zvrsti motike v različnih velikostih, težah
in oblikah ter kjer je tudi rutnica ali krčenica motika, medtem ko
preneha skupnost motik šele z rovnico. Vzrok za posebno razčlenjenost
primorskih motik je v posebnostih kraške in planinske zemlje ter
poleg tega v raznolikosti zlasti vrtnarskih kulturnih rastlin.
Za kopanje teras v flišasti Istri rabijo široko koprsko (1) motiko.
Od Komenskega Krasa in Sežane do Pivke je razširjena kraška mo-
tika (2) v dveh oblikah; v koničasti ter s prirezanim rezilom, ki je
ožje od ram. V okolišu Ilirske Bistrice se je iz kraške motike s prire-
zanim rezilom razvila pivška motika (5), ki se neposredno iz ušesa
polagoma širi v rezilo, kjer je najširša, tako da more s to svojo obliko
najbolje rabiti za kopanje brazd. Kopanju in okopavanju ter pletju
manjših kraških polj in vrtov je namenjena po vsem Primorskem raz-
širjena kraška vrtna (4) motika z manjšo in lažjo kraško ali pivško
motikico na eni ter s podolžnim pravokotnim letvom na drugi strani.
V težki kamniti zemlji je potreben kraški rogač (5). Združitev kraške
motike in kraškega rogača v lažji in manjši obliki je goriška plevnica
(6), ki jo uporabljajo zlasti za okopavanje in pletje na vsem sloven-
skem jugozahodu od Jadranskega morja do Alp, kjer se konča v so-
100
Karta motik na Slovenskem
seščini težke bohinjske (7), dražgoške (9) in logaške (10) rovnice, ozi-
roma kjer preide v srednjeslovensko kopuljico.
Koprska motika se nadaljuje z enako visokim, a ožjim listom
(14 cm) ter štirioglatim ušesom iz Istre v Vipavsko dolino kot goriška
motika ali sapa. Na kamnitem tržaškem svetu od Opčin do Nabrežine
pa se koničasta kraška motika v ramah razširi do 25 cm in konča s
konico v skoraj trikotniškem do 27 cm visokem listu tržaške motike.
Kraški rogač ima roglje spredaj po sredini dvignjene do 2 cm v rebro,
da so dovolj močni, ter se prav po tem razločuje od goriškega rogača,
ki ima enako visoko rebro zadaj na hrbtu rogljev. Najrazličnejše ob-
like pa kaže plevnica; širok in ozek, okrogel in koničast, večji in
manjši ter težji in lažji list; podobno je tudi z roglji ali z rogljem,
ožjim ali širšim letvom ter z različnimi imeni, ki so pogosto krajevno
določena ter imajo v raznih krajih tudi različen pomen. V Idriji je iz
poročila Sr. Logarja motika ime za plevnico, krnica za srčasto lisasto
koničasto motiko, rovnica pa je priprava za okopavanje in kopanje
n. pr. krompirja. Na Kanalskem je po pričevanju Mirka Tomažiča z
Morskega in Karla Podbrščka, kovača v Kanalu, sapon motika za
sajenje fižola, pletje in obsipanje koruze ali krompirja; plevnica je
mali sapon in motika pomeni plevnico s širokim listom in enim sainim
rogljem. V Brdih ima motika po poročilu L. Zorzuta srčast list in cepi-
nast rogelj. V Idriji ob Baci je saponica koničasta motika; sapon pa je
kramp, ki ima na eni strani sekirasto rezilo, in plevnica je mala
motika z listi in roglji raznih širin ali vilic. V splošnem bi mogli reči;
da je pod Kanalom motika manjše kopaško orodje, večje pa sapon ali
sapa. Ce moremo verjeti izročilu o izvoru raznih vrst primorskih
motik, je razen kakovosti zemlje in zvrsti kulturnih rastlin važen
vzrok za različnost oblik in poimenovanja tudi zveza z domačo proiz-
vodnjo ali z uvozom iz Furlanije ter iz kontinentalnega srednjeevrop-
skega zaledja. Kulturnogeografsko sta primorska motika in sapon
obdelovalno orodje kontinentalnega zaledja, plevnica pa vrtnarske
Furlanije in severne Italije,^ ki se v jugozahodni Sloveniji stikajo in
križajo na terasastih in kraških tleh, kjer uporabljajo prve za sajenje
in obsipanje koruze, krompirja ali fižola, druge pa za pletje vrtov ter
za izkopavanje povrtnin in okopanin.
Ob vsej razčlenjenosti slovenskih motik pa izhaja vprav iz njihovih
oblik delovno pravilos da se rabijo za okopavanje ožje, za ogrebanje in
obsipanje široke, ki so posebno značilne za vinograde; za kopanje pa
široke ali ozke v zvezi z lahko ali težko zemljo. Za obdelovanje rahle
zemlje rabijo motike s širokim, za obdelovanje kamnite in težke zemlje
pa z ozkim, dolgim in koničastim listom. Za težko in kamnito zemljo je •
^ Scheurmeier P., Bauerwerk in Italien, dar italianischen und ratôroma-
nischen Schweiz. Sprach- und Sachatlas Italiens und dar Sudschwaiz von K.
Jabarg und J. Jud. Zurich 1943, str. 83 i. d. Za posredovanje knjige iz Zagreba
se zahvaljujem ravnatelju B. Orlu.
101
Franjo Baš
potreben enako širok list, zlasti rovnica, medtem ko terja brazdenje
motiko, ki je najbolj široka spodaj v rezilu.
Oblika, velikost, teža in način nasajenja motik je v zvezi z njihovo
uporabo, s kakovostjo zemlje in z geomorfološko izobliko zemljišča.
Težka in ožja rovnica, ki jo v kamniti ali koreninasti zemlji nado-
mešča kramp, je važna za kopaško obnavljanje in pripravljanje strmih
njiv, kjer ima vlogo drugotnega pluga. Široka lopatasta motika z rav-
nim, ramam vzporednim rezilom ali okroglim listom je značilna za gli-
nasta in peščena vinogradniška zemljišča. Okroglo in srčasto lisasta
motika se rabi za obsipanje in zagrebanje, pa tudi za pletje, kjer pa
prehaja na prodnem in kamnitem zemljišču z viličasto stranjo v rogača.
Širina motike za okopavanje ali obsipanje je pogosto tudi odločilna za
oddaljenost posameznih okopanin druge od druge. Kopanje krompirja,
ki ga pa v zadnjem rodu izpodriva oranje, opravlja ožja motika, ki se
na Primorskem zmanjša v pravokotniško letvo. Ozki kraški rogač ali
široka bizeljska motika kažeta na različne potrebe in možnosti za ob-
delovanje kamnite kraške ter glinaste vzhodnoslovenske zemlje in po-
dobno težka lopatasta koprska motika ali lažja podravska krčenica
obdelovalne razlike v istrskem flišu in v pohorskih skrilavcih. Najlepše
združuje več vrst motik porečje Savinje s središčem v Celju, ki rabi
ustrezne motike za diluvialne doline, terciarno gričevje in mezozojska
hribovja.
Razen kopanja in izkopavanja motika zemljo rahlja, grebe in
obrača. S tem omogoča zraku in vlagi dostop v globljo' notranjost in
razširjanje korenin; to pa pospešuje ali sploh šele daje zemlji njeno
biološko in kemično rodovitnost, ko omogoča kisiku vstop v zemljo in
ogljikovi kislini izstop iz nje ter čisti s pletjem zemljo od plevela."
Učinek motike je podoben učinku pluga ali lopate v zvezi s kakovostjo
tal, ki sestoje iz težke, lahke in rahle zemlje. Kakovost zemlje pa je
odvisna od vsebine kamenja ter od njene vodne kapacitete in kapila-
ritete. Glinasta in ilo^oiata zemlja je težka, se hitro napije vode, počasi
suši in ogreva; lahko apnenasta se hitro suši in ogreva, a jx)časi hladi;
rahla je peščena zemlja z majhnim premerom peščenih zrnc ter se naglo
suši in ogreva; lapornata vpija veliko vode, itd.; rahlost zemlje je v
splošnem odvisna od večje ali manjše vsebine organskih preperin, to je
humusa. Najtežje je delo z motikami v težki, lažje v lahki in najlažje
v rahli zemlji. Rovnica od Bloške planote do tolminskih pobočij priča
o težki zemlji, široka koprska ali ljutomerska motika o peščenih tleh
na primorskih terasah oziroma na poljih za bregovi Mure in Drave.
Širša je motika v ravnem poljedelskem in ožja v hribovitem, medtem
ko je globoko vinogradništvo območje širokih motik.
Po podatkih Statističnega urada LRS je bilo na Slovenskem 1949
njiv v izmeri 291.936 ha. Od teh je imelo 26,8%^ (78.025 ha) rahlo, 58%
' Yogi J. G., 1. o. m., str. 24. — Sadar V., Obdelovanje zemlje. Ljubljana
1953, str. 169 i. d.
102
Karta motik na Slovenskem
(169.401 ha) lahko in 15,2% (44.510 ha) težko zemljo. Ravninske njive
so zavzemale 29,4% (39.980 ha) rahle, 52,2%. (67.492 ha) lahke in 18,4%.
(23.780 ha) težke zemlje. V ravnini se razprostira 44,3 % (129.258 ha) in
v hribovju 55,7 %: (162.278 ha) njiv. Težka, lahka in rahla zemlja je so-
razmerno enako razširjena po ravninskih in hribovskih njivah. Zaradi
zemljepisne razprostranjenosti ravnin pa je največ rahle zemlje na
severovzhodu ter v flišu na jugu, kar podobno razlaga premoč široke
motike V teh krajih kot tudi ozke na prehodnem ozemlju iz visokih Alp
v Kras.
Od odpora, ki ga daje zemlja zamahu z motiko, je odvisna obilnost
ročaja ali držaja ter velikost ušesa in uhlja, medtem ko je okroglo, ali
štirioglato uho v zvezi z odpornostjo lesa, ki se uporablja za držaj.
Okrogla ušesa motik imajo premer od 3,5 cm (pri kranjski, štajerski
ali celjski vinogradniški) do 5 cm (pri koprski), oglata merijo' največ
3X6 cm, zgoraj ravno in spodaj okroglo uho bizeljske motike pa meri
3 X 4,5 cm; oblika ušesa je odvisna od nasajevanja motike na okrogli
ali visoki držaj, ki ga terja potreba po globokih ali širokih zamahih z
motiko. Podobno je odvisen od rabe motike za navpično ali poševno
kopanje tudi kot med* motičnim listom in ušesom, kamor se držaj na-
sadi. Najmanjši kot (od 5° do 10") imajo poljedelske, največjega (od
20" do 30°) pa vinogradniške in vrtnarske motike.
Nasad motike na držaj mora biti v skladu z velikostjo človeka, ki
motike, ki so jih v Posočju »obnadili« in v Podravju »podstavljali«, se
človek kopati zravnan in ne sključen, mu sega motični držaj do prsi.
Zaradi prilagoditve motike njenemu uporabniku ima vselej vsak mo-
tičar svojo motiko', ki jo nosi s seboj tudi na tuje delo. Krajši je držaj
pri motikah za vinogradniška ali poljska področja, daljši za obdelovanje
ravne zemlje z izjemo plevnic, ki se rabijo z eno' roko, ali rovnic, ki
zahtevajo zaradi težkih zamahov krajši držaj. Na dolgem ročaju motika
grebe, na kratkem seka in koplje.
Za izdelovanje so stari podeželski kovači rabili v veliki meri stare
motike, ki so jih v Posočju »obnadili« in v Podravju »podstavljali«, se
pravi, stare motike so po potrebi podaljšali oziroma navarili. Ušesa so
na nakovalih vlekli in nato motični list z ušesom varili; pri plevnicah
ali motikicah pa so ušesa prebijali. Srce, to* je ojačeno rebro od ušesa
proti motikinemu koncu, pa so tolkli s posebnim kladivom. Večje kovač-
nice so kovale motike iz 1,5 do 2 m dolgih železnih palic, ki so jih
deloma tanili in deloma zavili v kepo in iz kepe potegnili v uho ter ga
varili z motičnim listom. Vse motike imajo brušeno rezilo v spodnjih
stranicah lista in so večinoma, zlasti za težjo in kamnito zemljo, tudi
kaljene. Železne palice so dobavljale kovačnicam mestne trgovine z že-
lezjem, vendar so večje kovačnice začele že pred prvo svetovno vojno
nabavljati jeklo neposredio iz tovarn (Bohler) na Zgornjem Štajerskem,
ki ga je okoli 1930 nadomestilo železo Jesenic. Za motike v različnem
svetu se rabi po izjavi ravnatelja tovarne v Batujah tovariša A. Ce-
103
Franjo Baš
brona železo različne gostote; gostejše n. pr. za motike na kamnitem
Krasu kot pa za peščeno Vipavsko ali Brda.
Proizvodnja motik je znana iz novoveških vodnih kovačnic. Tako
beležijo mariborski mitniški spisi iz prehoda 16. v 17. stoletje med pred-
meti, ki so prišli v Maribor po Dravi ali po^ suhem iz Dravske doline,
tudi motike. Kovaški cehi začnejo vsaj v 17. stoletju razločevati pod-
kovske kovače od izdelovalcev poljedelskega orodja, torej gotovo motik.
V Podravju so do zadnjega rodu hodili kovači po kmetijah, ki so imele
domače kovačnice, da so, po besedah D. Kotnika na Dobrijah, motike
podstavljali, to je obnavljedi stare, medtem ko so kmetje nove kupo-
vali na sejmih ali v trgovinah; Zavrtanikovi v Volčah pa so stare mo-
tike obnadili. Po pripovedovanju Štefana Gornika iz Malečnika pod
Mariborom je pred prvo svetovno vojno hodil v Slovenske gorice kovač
iz Bresternice in zamenjaval motike za vino; po pripovedovanju istega
so bile kovaške motike vednO' boljše od »žmajfarskih« to je tovarniških,
od kovaških pa so bile najboljše motike iz Frama in Zgornje Polskave,
ki so jih prodajali na mariborskih sejmih v kotu med Glavnim trgom
in Koroško cesto. Do druge svetovne vojne še najdemo povsod na Slo-
venskem, razen na vinogradniškem vzhodu ter na kraškem jugozahodu
na jugu od Vipavske doline, kovače, ki so izdelovali nove in obnavljali
stare motike za svoje stalne odjemalce, ter zraven teh tudi kovače, ki
so poleg oskrbovanja stalnih odjemalcev v kovačnicah izdelovali motike
tudi za sejme na širših okoliših. Primer sejmske kovačnice poljskega
orodja nam je sporočil po navedbah nekdanjega kovača Alojzija Lov-
šina iz Gorenje vasi gimnazijski ravnatelj v Ribnici, tovariš L. Vanič.
Lovšin Franc, rojen 1861 v Gorici vasi 34, se je izučil kovaške obrti
leta 1892 v Kočevju. Doma si je uredil kovačnico, dobil obrt ter začel
popravljati razno kmetijsko orodje, ki si ga je ob nedeljah prinesel iz
kočevskih vasi. To' je trajalo nekaj let, nakar je začel sam izdelovati
nove motike, pluge, ročaje, burkle in drugo kmetijsko orodje, ki ga je
prodajal doma in na sejmih. Pri delu mu je pomagal njegov mlajši brat
Janez, ki se je pri njem učil in izučil ter še danes dela v Rakitnici,
kamor se je priženil. Letna kapaciteta je znašala okoli 600 motik in
25 plugov.
Po odhodu Janeza v Rakitnico sta si brata podelila revirja. France
je delal po pokrajini od Velikih Lašč do Starega trga, Janez pa za
Grčarice in Kočevsko Reko do Broda ob Kolpi. Letna proizvodnja je
dosegla pri vsakem od obeh bratov približno 1000 novih motik in 30
do 40 plugov, poleg drugega knietskega orodja. To sta delala do kapitu-
lacije Jugoslavije 1941. Janez v Rakitnici izdeluje danes motike v
manjših količinah in popravlja tovarniške. Po smrti Franceta izdeluje
njegov sin Anton motike samo zase.
Poznana je bila tudi nekdanja Pogorelčeva kovačnica v Gorici
vasi 33, ki je delala motike okoli 100 let, dokler ni Pogorelčev rod
izumrl.
104
Karta motik na Slovenskem
Lovšina in Pogorelci so bili razni izdelovalci ribniške motike, na
katero je v času pred drugo svetovno vojno s svojimi izdelki vplival
C. Hočevar v Kamniku.
Najpomembnejšo' skupino- sejmarskih kovačev pa smo imeli na Lo-
kovcu nad Cepovanom. Zaselek, ki se je razvil, po ustnem sporočilu
_ inž. M. Bremca, v 16. stoletju s kuhanjem oglja na vzhodni Banjski pla-
noti za železarno pri izviru Hublja, se je po propadu železarne na
koncu 16. stoletja lotil domačega izdelovanja poljedelskega orodja in z
njim tudi motik. Tako so' v polpretekli dobi lokovski kovači zalagali
z motikami, plužnim železjem in kmetskim orodjem sploh ozemlje do
Brd in Vipave na jugu, kjer so skrbele za motike kovačnice v Škriljah,
Lokavcu pri Ajdovščini in v Batujah, do doline Bače na severu, ki je
imela svojo kovačnice poljedelskega orodja v Klavžah, in na zahod do
porečja gornje in srednje Nadiže. Še danes imenujejo na zahodu preko
Kanala in na vzhodu do Črnega vrha in Vojskega stare motike lo-
kovške, da jih tako ločijo od novih tovarniških. Lokovčani so vozili in
tudi nosili pozimi izdelano orodje na pomladanske in poletne sejme v
Čedad ter se ustavljali na poti domov ob nedeljah v Kanalu. Po
Strohlovih podatkih v Idriji ob Baci sO' Lokovčani svoje izdelke proda-
jali tudi po sejmih na Mostu ob Soči ter na Jožefovo, Vidovo- in Petrovo
na Šentviški gori, a so poleg tega svoje izdelke nosili tudi od hiše do
hiše ter jih zamenjavali za žito, fižol in semena. Podobno kot Lokovec
so — samo ne v takem obsegu — zajeli s sejmi prodajo motik v pre-
teklosti za Vipavsko in Kras, Skril je, Lokavec pri Ajdovščini in Batu je;
obratno pa so Voice doi prve svetovne vojne neposredno zalagale s po-
ljedelskim orodjem in motikami svoje odjemalce v gornjem Posočju
do Predila, Beneško Slovenijo in Livško raven.
Sejmsko prodajo motik je v severni Sloveniji, na Gorenjskem, v
Savinjski dolini ter alpskem Podravju in na Krasu z razvojem želez-
niškega prometa nadomestila trgovina z železjem. Trgovina z železjem
je tekmovala s kovaškimi sejmarji pri razpečavanju motik zlasti na
slovenskem vzhodu pod Ptujem, Šmarjem pri Jelšah, pod Sevnico ob
Savi, na Dolenjskem z Belo krajino ter na tržaškem jugozahodu. Ker
primanjkuje vzhodni in južni Sloveniji tekoče vode, ki jo potrebujejo
kovačnice, se n. pr. pod Ptujem in pod Sevnico ob Savi ali na jugu od
Vipave ni moglo razviti vodnoi kovaštvo. Zaradi tega je zlasti po Dravi
dovažalo splavarstvo motike in drugo- poljedelsko orodje s Pohorja in
Kobanekega (Legen, Slovenj Gradec, Mežica, Trbonje, Muta, Lovrenc,
Ruše) trgovinam z železom v Mariboru, Ptuju, Ormožu in Varaždinu, ki
so ga prodajale naprej neposrednim porabnikom. Iz podravskih kovač-
nic poljedelskega orodja se je prva razvila v tovarniški obrat železarna
Muta, ki hrani v svojem skladišču našo najpomembnejšo zbirko zgodo-
vinskih motik..
Pomurski splavi in za njimi železnica so osredotočili trgovino z
motikami v Radgoni za severovzhodne Slovenske gorice in največji del
Prekmurja.
105
Franjo Baš
Južno (Vitanje, Zreče) in vzhodno Pohorje (Zgornja Polskava,
Ranče nad Framom) pa je oskrbovalo trgovine z železjem v Celju,
dalje na vzhod preko gornje Soitle pa sejme z motikami, podobno kot
se je tudi Posavje oskrbovalo z motikami iz trgovin v Celju ter na
sejmih zlasti iz Smartnega pri Litiji ter iz Radeč in se je tako strnilo
s sejmarskim Dolenjskim, kamor ni toliko prodrla ljubljanska trgo-
vina, temveč v večji meri kovačnice iz Kamnika, Kamne gorice in'
Tržiča, Podobno Podravju je tudi Gorenjsko iz Kamne gorice, Tržiča in
zlasti iz Kamnika zalagalo z motikami Dolenjsko' in Notranjsko; do
prve svetovne vojne pa prav tako primorsko trgovino z železjem, zlasti
v Trstu, ki je z njim v veliki meri oskrboval svoje zaledje. Kamna
gorica je iz sekirce zalagala z motikami zlasti Jelovico in Bohinj, Go-
renjsko do Doline nad Jesenicami in prodrla čez Škof jo Loko na No-
tranjsko in Dolenjsko. S Kamno gorico je tekmoval na Gorenjskem
Tržič, še bolj pa Kamnik, ki je razvil tovarniško proizvodnjo poljedel-
skega orodja in je pred 1941 izdeloval motike za vso jugoslovansko
Slovenijo do Notranjskega, Bele krajine in Prekmurja. Po kamniškem
zgledu C. Hočevarja so kovali posamezni podeželski kovači za svoje
neposredne porabnike n. pr. v Lučah v Savinjski dolini (Žagar), v Rib-
nici na Dolenjskem (Klun) ali v Gorici vasi pri Strugah (Pogorelec).
Iz razpečavanja kovaškega poljedelskega orodja na ozemlja brez
kovaške obrti je v dobri meri zrastla naša trgovina z železjem v Mari-
boru, Ptuju, Celju, Ljubljani in Trstu. Iz kovačnic, ki po letu 1918
niso delale samo za svoje neposredne porabnike in za sejme, se je
razvila industrija poljedelskega orodja in motik; najpomembnejši sta
bili na Muti in v Kamniku, ki sta razširili svoje trge izven Slovenije na
vso Jugoslavijo, zlasti na Jadransko Primorje. Socialistično gospodar-
stvo je osredotočilo izdelovanje motik na Muto in Batuje, medtem ko
so druge nekdanje delavnice poljedelskega orodja prevzele nove na-
loge. Z osredotočenjem izdelovanja motik na Muto in Batuje se je iz-
vršilo tudi njihovo tipiziranje, ki je na temelju preizkušenih oblik v
polpreteklosti ustvarilo zvrsti, da zajemajo potrebe širših okolišev, nego
so jih mogle nekdanje obrtniške.
Vsem vrstam motik na Slovenskem je skupna njihova osebnostna
uporaba. Motiko uporablja samo oseba, ki ji je namenjena in je z njo
pri delu združena kot z njeno osebno posestjo. Z motiko delajo možje in
žene, stari in mladi — vsak s svojo — ter je v tem pogledu po izključni
osebni uporabi enaka n- pr. kosi, a se loči od nje, ker je kosa vsaj v
času do prve svetovne vojne izrazito moško orodje. Pri tem je zani-
mivo, da je prav motika popolnoma izostala iz naše ljudske pesmi,
prispodobe, pregovora itd. in tako tudi iz naše duhovne kulture,, kjer
sodelujejo n. pr. kosa, srp, grablje, plug, cepec ali sekira v določeni,
čeprav majhni meri. Mogoče je to zvezano z vsakdanjostjo in celolet-
nostjo del, ki jih opravljajo z motiko, ter so brez uspešnega koristnega
zaključka, kot n. pr. žetev, košnja, sečnja ali mlačev. Zaradi splošne in
vsakdanje rabe motika tudi ni vzbujala ponosa pri njenem porabniku.
106
Karta motik na Slovenskem
saj je z njo delal že otrok in ni bila kot n. pr. kosa, plug ali sekira vidno
zunanje znamenje odraslosti ali polnoletnosti. Zraven tega manjka mo-
tiki vsak likovni lepotni izraz, saj jo navadno med vsemi poljskimi in
kmetskimi orodji skozi vse leto v največji meri prekrivajo ostanki
prsti, kjer so jo rabili.
Razvojno pa se pojavi z motiko kot.izrazitim uporabnim orodjem
vprašanje, koliko more po svoji tipičnosti služiti za nakazovanje dolo-
čenih zgodovinskih obdobij in jih dokumentirati. Izoblika motike je
' odvisna v celoti — z obliko, težo ali velikostjo — od kakovosti tal in
zemeljskih kultur, za katere se rabi, in od človeka, ki jo rabi; niti ni
odvisna od kakega stilnega razvoja, temveč zlasti od tvoriva, ki.ga
omogoča tehnika določenega zgodovinskega obdobja ali kulturne raz-
vojne stopnje. Iz istih razlogov je tudi nemogoče opredeliti motiko (in,
podobno, večino uporabnih orodij) za kako etnično skupino, temveč
samo za določene ergološke dejavnosti.
Če je potrebno za odgovor na vprašanje o vlogi motike v slovenski
duhovni kulturi še nadaljnje preučevanje, pa kaže karta motik na
Slovenskem, da uporabnih orodij ne moremo opredeljevati z vidikov
stilnozgodovinskega razvoja in prav tako ne za določene etnične, temveč
le za ergološke skupnosti.
Summary
THE MAP OF HOES IN SLOVENIA
In the Slovenian country the hoe is used in digging and ploughing husban-
dry; in viticulture and horticulture it serves for digging and soil loosening as
for planting and digging out. Considering the shape of hoe blade, the size and
weight being governed by it, it is possible of bringing the jOO various hoes doron
to the 28 typical ones, entered in the enclosed map on the area of their first
usage and marked numerically from 1 to 28.
The types described on the map are characteristical for their rather bound
up area of usage, accompanied moreover with the hoes related to them by their
shape but differing with them regarding their size and weight and which in
smaller regions prevail or in a subordinate use but accamparne the typical ones.
In view of the variety of hoes in the Slovenian territory earthing is managed
by the narrow bladed hoes, hilling and covering with broad bladed ones as are
for digging used the narrow or broad bladed hoes respectively to the hard or
easy soil. The heavy and narrow type hoe (Nrs.8, 9, 10) is an important imple-
ment for a preparation and replenishment of the steep sloping field as a sub-
stitute of the plough used elsewhere. For vineyards as for loamy or sandy
ground is characteristical the broad shovel like hoe with an even or round blade.
The round bladed pointed hoe is used for hilling, covering also for weeding but
changes over to the forked mattock on the rubbly and stony ground. The narrow
mattock of Karst (Nr. 5) or the broad hoe of Bizeljsko (Nr. 18) points to different
requirements and possibilities in cultivating the stony Karst or the loamy
eastern Slovenian regions as similarly the heavy shovel like hoe of Koper (Nr. 1)
or the hoe used along Drava (Nr. 24) river indicates tilling differentiations in
the clay-state of Istra and in argillaceous state of Pohorje. The Savinja river
basin centering itself in the town of Celje combines beautifully the several kinds
107
Franjo Baš
of hoes and in which region tliey are adequately used for diluvial valleys (Nr. 21)
tertiary hills (Nr. 20) and mezzozoic mountains (Nr. 22), rohile the hoe of Car-
niola (Nr. 11) is extending from the central Slovenian plain of Ljubljana to the
hilly land of lorver Carniola in the south east and further on in the east torvards
the mountainous upper Savinja river basin. Because of the soil quality in trans-
ition from the central Slovenia torvards nord east and east, the narroro bladed
pointed hoes are generally in an interchangeable use roith the broad rounded
one, untili the broad rounded hoes prevail furthermore superseded by the broad
hoes of the region along river Sava, in Croatian Zagorje, along river Drava,
in Hungary, and thus all together forming a group of agrotechnical implements
of the central region by river Donau.
Due to the less clear economical, especially agricultural unity of the Alpine
territory, the attachment to the regions along river Drava, Sava as meli as the
Carniola region to the Central Alpine area is correspondingly less obvious, rohile
roith the hilling and digging hoes of the littoral region it is seen again a con-
nection between the tilling field implements of the continental hinterland and
those gardenning implements of the Mediterranean region, especially of the
plain of Friuli.
The near past knows several types of hoe manufacturing. The traveling
blacksmiths were renewing the old hoes in their domestic and rural workshops.
River bound forgers, particularly those ones at the front of Alps had supplied
their customers with hoes partly directly and partly on occassion of fairs
(markets) being held. In the railway epooh the hoe rvas to the considerable
extent dispatched to the country by ironmongers along with trade blacksmiths;
while in the same time appears the industry of agricultural implements which
in its socialistic economy has concentrated the production of typified hoes in
the factories Muta by the river Drava and Batuje along Vipava river.
108