RAZNE STVARI Drobtine. naproti," odgovori Andrejček. — rOča (Zagreb) je glavno mesto nam pridejo še le jutri doin6v," reče sosed. sosednje hervatske dežele, stoji blizu — nTo dobro Tem." odgovori Andrej- reke Save na lepej daleč se raz- Sek, rali jutri nemam časa, ker imamo tezajošej ravnini. Šteje blizu 20,000 šolo!" prebivalcev. Tu je jugoslovansko vse- * »Miha ali u™ spiš?" povpraša učilišče Franje Josipa I, ki je bilo z sosed soseda zyečer pri oknu. „0 ne veliko svečanostjo 1874.1. odperto. Za- spim še ne," odgovori sosed od znotraj. nimiv je posebno na štiri ogle zidan »Kaj biparad, Matija?" — wNu, bodi zvonik škofijske stolne cerkve, ki je 86 tako dober in posodi mi dva goldi- metroT visok. narja!" — nE glej gano, saj vendar (Aga) je štaroturška beseda in spim!" odgovori sosed od znotraj. znafii toliko, kolikor starejšibrat * Kmet ukrade kravo, kar se pa (senior). Dandenes rabijo to besedo kmalu zve. Moral je pred sodnika. A na Turškem samo tedaj, kedar naziv- sodnik, ki nij znal slovenskega jezika, ljajo Tišje osobe, n. pr. sužnji svojega vpraša kmeta: „110, kje ste priženil gospodarja. ki-avo?" Kmet odgovori: ,,jaz nijsem (Malec ali gips) je žvepleno oženjen, samec sein še!" Sodnik se Mslo apno, ki se dobiva v velicih. skla- Jezi in Pra^i: »Jaz ne prašam, ali ste dih ali gorah. V prah. somleti malee oženjen ali samec, nego kje ste pri- popije blizu 27 odstotkov vode, katero žeail kravo?" — Kmet zopet odgo- zopet hitro oddaje. vori: Jaz sem samec innijsem priženil _%_ krave." — Sodnik se še bolj jezi. Nat6 pristopi drug gospod inpravi: rne je- Kratkočasnice. zjte ge g0Sp0(i sodnik; kakor vidim, se * BNo, Andrejček, kam pa greš vi dva ne razumeta. Vam bi treba tako naglo?" povpraša sosed Vertino- kmeta vprašati: ,,odkod ste prignali vega Andrejčka, ki je urnih nog ko- kravo?" _____ rakal mimo njegove hiše. nOčetu grem < *) Prozorna je tista stvar. skozi katero naše oko more tako rideti, kakor n. pr. skozi steklo. — Pis. — 180 — Cudna beseda. Zabavna naloga. V poprešajih starih časih so imeli tako (Priobčn oio Mayr.) 1 imenovani earovniki neko posebno skrivnostno Preložite pisinena (čerke) v naslednjem besedo, M jiin je rabila v sredstvo, da so kvajdratu tak°, da čitate iste besede po na- babjeverno ljudstvo ozdravljali različnih bo- °Plčnem in ra vnoležnem redu. lezni, posebno merzlice. Ta čudna beseda se a ~ ~ ~^1 Perva bescda zna- glasi »abrakadabra" in so jo pisali tako:______________^_ či rastlino, ki raste ABRIKADABHA . , , porsod v naših eoz- BKAKAIIABR ' * * " ?ih K A K A 1» A B -------------------------„ , , A K A » A ooee Druga besedazna- U A D _________________ci koristno domačo A b b It «r žiral-To res čudno besedo bereš v vsakej ver- |________________J Tretja besedazna- sti, ako jej pristaviš čerke poprejšnjih verst. či starega ogerskega ki-alja. četerta beseda zn ači inohamedanskega boga. RaČUnSka naloga. (Bešitev in imena rešilcev v prih. ltato.) (Priobžii oto Mayr.) Rešitev naloge se številkami v 10 ,,Vert- , Sosed ima na vertu jabolčna, hruš- Čevem" listu. kova in breskova drevesa, a tudi ima t 6 7 8 — puta. 2 8 5 8. = rana; malinovo in kopinjevo germovje. Ger- 3. 9. 8. z= Ema; 4. 10. 11. 2. 3. 12. — ško-mor je 6 vei nego dreves. Jaboienih dre- rec; 3. 7. 5. 8. — Etna; 2. 11. 2. 8. — roka; resje drakrat toliko, kolikor breskorih in Za 5- ,3- ^ \ 3' 18j ^/iTo RPenr4 Štfilke , , . ' ,, „ vsakebesedeso: 1. 2.3.4.3.2.5. — Prešern. polovic.o manj negomalmoTihgermov. Kopi- praT g0 j0 rešili: Gg. It. Zamik, njevigermisoiinanj negojehruškovibdreves. nčitelj v Knežaku; Kr5ev Peter inKmetelcev Kdo ngaae, koliko je v sosedovem vertu France, učenca v Kranji. jabolčnih, koliko hruškovih in koliko bresko- Rešitev uganke.M i ^''i-.j Tih dreves, in koliko malinorih in kopinjerih Jajce. Kermov ? Pravjojerešil: Gosp. Iv. Zarnik, 6 učitelj v Enežaku. Obrazec za risanie. listnica. gs. a. m.vlj.-. veHnavasih aMM|M^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^_ spisoT nij ugodna za natis. Fovest ^Spreobernjent ^^^^^^^^D^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^H zapravljivcc" hila jo nžt^ nalisnena v letognjem ^^^^K^^B^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^M nVertcu,u vzGimite liRt Rtev. 3. in ^itajto jo. Vi ste ^^^^^^H^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^H^^H jolenekoliko drugače prcsukali. Sploh bi Vam sove- ^^^^^^¦^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^H^H tovali, da si 'pri prcstavah iz drugih jezikov boljših ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^H^B stvari izbcretc nego so te, ki ste nam je zadnjiS ^^^^I^^^^^^^^^^^^^^^^^^^HBVpIHS poslali. Nitl otroei niti naši kmetski l.iudjiS, katerem ^^^^^^^^^^^^^^^^P^^'' "^J je ,Vertec" najbolj namenjen, iic vedu, kdo in Uaj ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^P *9 Je »febus/ nfiloinelau itd. Cimu nam je treba teh ^^H^^^^^^^^^^^^^^^^^^^Hr H| izrazov! — Iv. Z. v K.: Pesni, ki ste nam je po- ^^^^^^J^^^^^^^^^^^^^^^^^^^Ht^ 2J slali, zelo so pomanjfcljive: treba bi vse predelati, . ^^^^BH|R^^^^^^^^^^^^^^Bb^^^HMI preiino se dad<' v natis; a to bi nas stalo mnogo ^^^^HnM^^^^^^^^^^^^^^H trada, ter je uii bolje, ve VaSi nalogi smo ^^^^^^^^^^^^^^^^^^I^^^^^^^^^^^H Tsl