Slabi gospodarjL 81aB gosrpodar je tisti, ki Eopi5i dolg «a &>lg, pa ne skrbi, da bd se dolg skrčil. Tudi naša Tlada je slab gospod&r. Celoletni državni izdatki zna&ajo, kakor je vlada izkazala v zaCasnem državnem pro računu za leto 1918, nič manj nego 24.321 milijonor K, doSim znašajo dohodki samo 4855'milijonov kron. Celo državno gospodarstvo ima torej blizu okoli 2Q milijard K primanjkjjaja, M se bo moral pokriti z najetjem novih vojnih i^osolil. Dosedanji vojni dol Kovi znašajo že nad 57 miliiard K, od katerib je 1« 25 milijard pokritib z vojnimi posojili. Sedaj bo vjlada zopet morala najeti 21 milijard K novega vpjnega posojila. Ce bo vojna trajala Še naprej v dosego tistih ciljev, ki jih želijo vsenemci, bratci našib gg. nemSurjev, bomo imeli okroglo 100 milijard vojnega dolga. (Nem&ja ga ima že zdaj blizu 150 milijard!) .Teh 100 milijard bo požrlo na leto nad 6 miliiardK ©bresti. Proračun za leto 1918 in 1919 pa izkazuje, dasiravno imamo tako visoke davke, samo 4% mili jarde dohodkov. Kje so še torej državne potrebšči ne? Primanjkljaj bo leto za letom večji in mi bitimo gospodarskemu polomu naproti. Dasiravno poka v gospodarskem oziru, venclar $Q vlada nima nobene resne skrbi za to, kako bi se izmotala iz te polomije. Nasprotno! Mesto, da bd poskušala gojiti zadovoljnost med narodi, pa jih na&i ministri z nesmiselnimi govori vznemirjajo in razburjajo ter šŠuvajo drugega proti drugemu. Nemcem na ljubo vlada prezira položaj ter stopa naprej po tej nevarni in pogubni poti. Kam nas bodo privedli J ministri, si labko sami mislimo. Naprtili nam bodo ogromne nove davke in druge dajatve. Zgodovina bo pa zapisala v knjigo, da se Je vse to zgodilip ob ža^u nadvlade nemšlva nad slovanstvom t Avstriji« i i