Naši kraji in Ijudje
Še dolgo po prvi vojni so bile Črnuče precej agrarno naselje. V tistem času je namreč ob-stajalo kar 9 velikih kmetij. Modernizacija kmetijstva se je začela že pred prvo vojno, zlastipa po njej, ko so se pojavili železniplugi in brane. Zlasti pa se ta proces 'nadaljuje po drugi vojni še z masovnejšo uveljavo kmetij-ske mehanizacije Pred vojno je bilo namreč še povsem v navadi oranje in obdelava zemlje s pomočjo konjske vprege. ponekod pa so imeli tudi vole. Kosilnice sta pred vojno imela le dva kmeta, večinoma pa so kosili ročno. V zvezi s kosilnicami je treba omeniti tudi to, da ni bilo razlike med kosilnico za travo in žito, le da so za žetev nanjo pritrdili široko letev.
V tridesetih letih so se uveliavljale električne mlatilnice in slamoreznice. če pogledamo da-našnje stanje kmetijstva načrnučah, lahko ugotovimo, da je od nekdaj močnega kmetij-skega zaledja ostalo zelo malo. Ugotavljamo lahko precejšnje zmanjševanje kmetijskih po-vršin, kar je vsekakor posledica širitve mesta in novih cest, pa tudi vse manjšega interesa za kmetijstvo. Na področju Črnuč so namreč kmalu začele rasti nove tovarne in industrijski obrati (nekaj že med obema vojnama, zlastipa po drugi) ter trgali plodno zemljo kmetu, kije začel iskati zaslužek v industriji. Težišče mle-karstva in zeljarstva se je po prvi vojni začelo naslanjati na obsavski predel, tako daje zlasti med obema vojnama poraslo zalaganje mesta z mlekom in drugimi kmetijskimi proizvodi. Tisti, ki niso imeli zemlje, so zaslužili nekaj z nabiranjem borovnic, lovili so žabe in hodili v gozd nabirat drva. Danes je prednost v črnu-škem kmetijstvu dobila živinoreja, zlasti odda-je mesa (predvsem goveja živina). Mleko od-
dajajo, veliko ga odkupijo zlasti domačini. Iz novih stanovanjskih naselijše ni pravega zani-manja za domače kmetijske pridelke in mleko, saj gre večinoma za Ijudi, ki so se preselili iz mesta.
Danes se na Črnučah le še približno deset Ijudi ukvarja s kmetijstvom. Na ožjih Črnučah pa je le še eden, ki mu Je kmetovanje osnovni poklic.
Še pred prvo vojno so ponekod nosili obla-čila iz domačega platna, sicer pa so starejši Črnučani nosili oblačila klasičnih krojev, med-tem ko so mladi začeli bolj slediti modi. Prth-
Prodm bralce, kl hranljo dotna kakin« zanl-mlva allka kra|«v all »o pripr«»l)«nl z zanlmM-ml Inlormadiaml obogatttl raztekav« na po-dročju Čmut, Savat). KM In Stoite, naj mi aporod|o avo| nastov. Z v«s«4|«m |lh bom obi-skal In n|lhov« Intormacl)« vkl|uai v svoj« raztekovaino d*k>. Vmd, U so pripravtf«fll ¦odalovatl, m *• vnapraj tapo zahval)u)ani.
VOJKO KUNAVER Uttca bratov Učakar 56
\______________y
možnejši so namreč po prvi vojni začeli nositi srajce s poškrobljenimi ovratniki in kravate. Poleti so nosili slamnike, pozimi pa klobuke s širokimi krajci. Po prvi vojni so bili moderni tudi žametni plišasti klobuki. Ob delavnikih so običajno nosili t.i. -tajfelcajg-. obleko iz zelo trpežnega blaga. Ženske, zlasti pa dekleta so modi bolj sledile. Nosila so dolga krila. zaprte bluze z dolgimi rokavi. pozimi pa plede. Razli-ke v noši med mladimi in starimi so bile razvi-dne iz barv, saj so mlajše nosile oblačila bolj živih barv. Plašče so začele nositi po prvi voj-
ni, sicerpa lahko rečemo, da se je med obema vojnama moda večkrat spreminjala, vendar več pri ženskah kot pri moških.
Še pred prvo vojno so si ženske pletle dolge kite, ki sojih zadaj zavile terpokrile z ruto. Do tedaj se namreč niso strigle Šele kasneje se zelo uveljavi kratka frizura. Moški so vedno nosili kratko pristrižene lase, bradatih Ijudi ni bilo, pač pa so nosili brke. Te so bile pr&dprvo vojno dolge in navite. po vojni pa kratke in pristrižene. Zlasti fantje so brkom pripisovali velik pomen, saj tisti. ki jih ni nosil, ni mogel vasovati. Še pred drugo vojno se je začela tukajšnja noša vse bolj enačiti z mestno.
V glasbi, petju in plesu ni bilo nekih poseb-
nosti. Pri nekaterih hišah so peli na domač način, ob sobotah pa je bilo v navadi fantov-sko petje v vasi. To je bilo ohranjeno še nekaj let po prvi vojni, vendar je začelo vse bolj pešsti, saj je Prosvetno društvo prevzelo velik del tovrstne kulture na svoje rame 1922. je nastal tamburaški zbor, ki je pogosto nasto-pal. Kulturna dejavnost se je odvijala v Pro-svetnem domu (zgrajen 1912), kjer so uprizar-jali razne igre, kot npr. Veriga, Miklova Zala, Deseti brat, itd. V likovnem obzorju pa lahko omenimo nekaj Ijudskih umetnikov (Jernej Kurent in štefan Kovač), ki so se uspešno ukvarjali s slikarstvom.
(Konec)