KATQLJSK CERKVEN LIST. „Danica" izhaja vsak petek na celi poli in velja po pošti za celo leto 4 gl. 20 kr.. za pol leta 2 gl. 20 kr.. za četert leta 1 gl. 20 kr. V tiskarnici sprejemana za celo leto 3 gl. 60 kr.. za pol leta 1 gl. 80kr., za 14 leta90 kr.. akozadene na ta dan praznik, izide ..Danica- dan poprej. Tečaj XLV. V Ljubljani, 8. malega serpana, 1892. List 28. Stara Božja pot Marije Device v nebo vzete na Dobrovi pri Ljubljani. Spisal Anton Lesjak. dobrovski kapelan. (Dalje J § 8. Razne na tej božji poti zadobljene cndežne milosti. Povedali smo že, kako slavna da je bila božja pot že pred vstanovitvijo tare. Božjepotniki so prejeli na tem milostnem kraju po priprošnji Marije Device razne milosti. V zahvalo so darovali cerkvi različnih stvari, katere so se, žal! leta 1713, ko so staro cerkev podirali, prodale za nizko ceno. Pa zopet v naslednji dobi je cerkev dobila mnogo zahvalnih spominkov zarad na tem sv. kraju prejetih milosti. Župnik Jernej Zupanec piše v svoji matrikuli 1. 1750, da je ob njegovem času po stenah cerkvenih bilo razobešenih premnogo zaobljubljenih podob in spominkov, ki so viden izraz zahvale za pomoč v mnogih nadlogah. Tudi so bile v cerkvi obešene berglje, katere so ozdraveli bolniki v zahvalo mogočni Zdravnici v spomin zapustili. Vse to se je moralo koncem preteklega stoletja na višje povelje odstraniti. Tudi sedaj bi marsikateri rad napravil kako spominsko podobico, kakor bodemo videli ob koncu tega popisa iz nekega lističa, ki je bil oddan med darovanjem, pa ga res ni skoro primernega prostora za to. Seveda v davnih stoletjih raznih tu zadobljenih čudežnih uslišanj ni nikdo zapisoval. Tu ni bilo nobenega duhovna in St. Vid je bil preoddaljen. Naj stare je poročilo o nenavadnih uslišanjih nam je ohranil zgodovinar Valvazor. Verli župnik Jernej Zupanec pa je zapisal v posebni knjigi več posebnih uslišanj, ki so se zgodile o njegovem času in nekaj let pred njim. Našteva nam ta knjiga, „Puteus a<|uarum viventiuiu" imenovana, nad 90 tacih čudežnih uslišanj. V naslednjem bodem naštel samo nekatere. Opomniti moram, da če tudi so tu našteti dogodki resnični, imajo po določbi sv. Cerkve te in take dogodbc vender le človeško veljavo, dokler jih sv. kje Cerkev ne preišče in ne poterdi. 1.) Krog leta ir»l»8 je neka grofinja na Koroškem (katere ime je po njeni želji skrito ostalo) imela šestletnega otročiča. ki je pa popolnoma oslepel. V tej stiski se zateče žlahtna gospa k Materi Božji na Dobrovi. Obljubi ji darovati dragoceno krono na glavo, ako bi otrok zopet pogled zadobil. In glej! tisto uro se je bolezen zboljšala in otrok je zadobil zopet popolen pogled. Zaobljub-ljeni dar pa se je z veseljem prinesel dobrovski Materi Božji. 2.) Nekako o tistem času je bil neki človek za vodenico tako bolan, da so mu zdravniki napovedali gotovo smert. Zaobljubil pa se je na božjo pot na Dobrovo, in kmalu je popolnoma ozdravel. Sam se je šel zahvalit Materi Božji na Dobrovo. 3. O Valvazorjevem času je padel v Ljubljani raz okno v veliki visočini mali otrok. Mati je prestrašena zaklicala za njim: „Naša ljuba Gospa na Dobrovi, pomagaj!" Glej, čudo! Otroku se ni le nič žalega zgodilo, ampak je celo sam zopet prišel nazaj v sobo v veliko začudenje vsem. 4.) Neka žena je zadušila svoje dete, ktero je imela po noči v postelji pri sebi. Zjutraj, o groza! najde dete mertvo in terdo. Prestrašena mati ne izgubi vsega zaupanja. Vzame mertvo dete iii se poda na Dobrovo na božjo pot. Pt opravljeni pobožnosti nese dete krog oltarja in ga položi kakor v dar Materi Božji na oltar. T eni no zaupanje materino do Matere Božje ni bilo osramoteno: dete je zopet oživelo in presrečna mati se Boga in Mater Božjo hvaleča poverne na svoj dom. Naštete štiri posebne milosti omenja Valvazor v svoji knjigi „Khre des Herzogthuros Krainu in pravi, da s«; taeih čudežev ondi zgodi mnogo in pogosto. Da se je mesto ljubljansko ob času strašne kuge v sosednjih deželah 1. H>82. zateklo k Materi Božji na Dobrovo za pomoč in varstvo, smo že preje omenili. Tudi je dalo mesto vzidati spominsko ploščo v cerkveno steno s primernim napisom, kar je bilo že omenjeno. 5.) Prečastiti gospod Frančišek Bernard Fišer. bogoslovja doktor, svetnik kardinala-škofa pasa vskega. kanonik ljubljanski in dekan v Smartnetn pri Litiji, je daroval cerkvi leta 1705 zaobljub-ijeno spominsko podobo v zahvalo, ker je bil uslišan na priprošnjo Marije Device v svojih stiskah. «;.) Andrej Hrovat, vinski tergovec doma iz mengiške tare v okolici sv. Pavla, se je hotel dne 11. maja 1. 1745. sam prepeljati čez Savo brez brodarja. Ko je bil že sredi reke, je hudi tok čoln sabo potegnil in je zadel ob skalo. Ker je bil v veliki nevarnosti, da se čoln preverne. je v tej zmedenosti spustil veslo iz rok. Tako je bil brez pomoči sredi dereče reke in brez upa, da bi se mogel rešiti. Telesne moči mu poidejo. Sedaj se spomni, da je zapisan v bratovščino M. B. v nebo vzete na Dobrovi. V tej stiski se ji serčno priporoči in zaobljubi tje iti na božjo pot ter dati v zahvalo za sv. mašo. Kmalu se čoln sam tako lepo iesi. da je srečno dospel do brega in se rešil. Dne H», istega mesca je omenjeni Andrej Hrovat obljubo spolni!. iPalj. nasl.j v Martin Skubic. (Gorečemu dušnemu pastirju v spomin.) (Dalje. > 7. Podružnica sv. Tomaža na Poljanah. Poljanci so v zadnjih letih silno veliko storili v cerkvene namene, ne sicer toliko v olepšanje sedanje podružne cerkvice sv. Tomaža, ki je v slabem stanju, kot še več v vstanovljenje lastne fare. Potrebo, vstanoviti na Poljanah lastno faro, čutili so že davno V cerkvenih računih podružnice sv. Tomaža iz 1. 17*7 se nahaja namreč opazka, da je od deržavne oblasti odločeno vstanoviti pri tej cerkvi lokalno kapela-nijo. kakoršna se je vstanovila 1. 1788 pri sv. Gre-goriju. Če bi se bila spolnila ta namera cesarja Jožefa, imeli bi bili torej Poljanci že davno lastno faro. Prav tako je pa tudi gotovo, da bi je še dolgo, ali celo nikdar ne dobili, če bi jim ne bil k temu pripomogel njih velikodušni rojak. č. gosp. Jožef Nova k bivši župnik v Kolovratu, ki je umeri 26. jun. 1. 1868. Ta je namreč izročil še pri življenju 45.000 gld. bratu svojemu Mati,u Novaku, po domače Martinkovcu iz Vel. Poljan, (.a vstanovi s tem denarjem v 20 letih na Poljanah samostojno duhovnijo. Fara se do sedaj sicer še ni vstanovila, vendar pa se je škofijstvo 1. 1888, torej pred ko je onih 20 let preteklo, določno izreklo, da se vstanovi v svojem času na Poljanah samostojna duhovnija. Med Poljanci se je tu pa tam izražalo menenje, da je bil pokojni gospod dekan Skubic nasprotnik nameravani Poljanski fari. Pisatelj teh verst je bral več vradnih spisov rajnega gosp. dekana v tej zadevi in na podlagi teh pisem srne terditi, da je ono menenje krivo. Rajni Skubic je vradnijam nasproti sam povdarjal potrebo lastne fare na Poljanah, ker imajo Poljanci po dve uri in več do farne cerkve. Nikakor pa ni prikrival težav ne sebi. ne vradnijam, pa tudi ne Poljancem. delo izveršiti. Terdil je namreč, da sedanja majhna, nizka in mokrotna podružna cerkvica ni pripravna za farno cerkev, kar dandanes tudi vsi Poljanci sami priznajo. Kavno vsled Skubčevega modrega ravnanja v tej zadevi seje storil 1. 1888 od strani škofijstva odločilen korak, da se bode fara vstanovila v primernem času in da ne bode treba Poljancem nakladati nezmagljivih bremen. Ne morem na tem mestu obširneje opisovati, kaj vse se je veršilo glede Poljan v zadnjih 24 letih. Le kratko povem, da so Poljanci za prihodnjo svojo faro komaj več storiti mogli, kakor kar so storili. Znano mi je pa. da se ne bodo ustrašili tudi novih davščin, ko pride čas zidanja nove farne cerkve. Za sedaj samo opomnim, da so 1. 1878 in 187U sozidali farovž za doželjenega „gospoda," 1. 1884 pa novo šolo. Verh tega so pa žel. 188o zložili svoto 2164 gld. kot prispevek k daru g. župnika Novaka za novo faro. Lansko poletje, ko je bila ribniška fara izpraznjena. je poslala c. kr. deželna vlada na Poljane komisijo, ktera je natanko določila meje novi fari. Razun vasi poljanske soseske, ktere spadajo sedaj pod Ribnico. bo nova fara obsegla tudi ertneško sosesko s podružnico sv. Jurija, spadajočo sedaj pod sv. Gregor, vsega skupaj okoli 500 duš. Vsi občani, njim na čelu sedanji lastnik gradii Ertnek in „Pekla," bi. g. Ivan K o z 1 e r in skerbni poljanski župan Jan. A n d o 1 j š e k, so dali pred komisijo besedo, da začno precej zidati novo cerkev, berž ko dobč duhovna Naj bi se jim le kmalu uresničila opravičena želja! (Dalje uasl) Vabilo na I. slovenski katoliški shod! Slovenci! Izredni časi imajo izredne potrebe, katere zahtevajo izrednega, nenavadnega delovanja. Dandanes imamo take čase. Današnjo dobo smemo imenovati nekako pripravljanje na odločilni boj med Kristusom in Antikristom, med načeli kerščanskimi in proti kerščanskimi. Nasprotniki-brezverci dobro umevajo svojo nalogo. Marljivo se zbirajo, razumno se organizujejo in primerno si razdeljujejo delo. Vsled tega živahnega delovanja je njih moč velika. Večinoma povsod so si pridobili v svojo oblast vzgojo človeštva, zakonodajalne zbornice, časopisje, meč in denar. Dasi se nasledki brezverstva kažejo v nevabljivih, žalostnih podobah ne le v duševnem, marveč vzlasti tudi v gmotnem oziru. vendar je človeštvo vzgojevano po brezverskih načelih duševno že tako onemoglo da še vedno dere za njim v svoj — propad. Tej razjedajoči sili nasproti deluje že 10 vekov katoliška cerkev. In ko dandanes gleda te žalostne razmere, toži. kakor nekdaj Gospod, rekoč: „Množice se mi smilijo." Zato cerkev kliče na delo vse svoje zveste: „Zbirajte se, družite se, delajte, da rešite, kar je rešiti mogoče!" Tako kliče Leon XIII., slavnovladajoči papež, katoličane na delo. Med drugim priporoča jim v ta namen vzlasti katoliške shode, kjer se javno razodeva katoliška zavest, odkoder se katoliško prepričanje in delovanje tako vspešno razširja med ljudstva. Hvala Bogu. da med Slovenci brezverstvo nima onega pogubnega vpliva, kakor drugod. A tajiti ne smemo in ne moremo, da tudi med Slovence sili brez-verski duh. Nevarnost je vedno večja, zato treba delovati u pravem času, da se poživlja in prenavlja tudi v prihodnje katoliško prepričanje in katoliško življenje v vseh slojih slovenskega ljudstva. ta misel je rodila prepričanje, da je tudi za Slovence potreben katol. shod. — Osnovalni odbor, ki se je ustanovil v ta nameri, doveršil je najpotrebnejše priprave in danes stopi pred Slovence ter jih vabi na I. slovenski katoliški shod, ki se bo veršil v Ljubljani dne 30. in 81. avgusta t. I. po točno določenem programu. Slovenci! I. slovenski katoliški shod v Ljubljani naj spričuje, da živi med nami še vedno isto katoliško prepričanje, s katerim se je naš narod odlikoval vsa stoletja, odkar je vstopil v katoliško cerkev. Ta shod naj bo svetu porok, da Slovenci tudi v sedanjih časih ostanemo zvesti načelom katoliške vere, ter da smo pripravljeni vse storiti, da ta načela ostanejo v valjavi pri našem ljudstvu za vselej. V ta namen pa nam treba: Jasnosti o naših namenih in sredstvih. — Medsebojni razgovori umnih zbranih mož na katoliškem shodu k temu gotovo mnogo pripomorejo. Treba nam je navdušenja za našo sveto stvar. In kaj naj nas bolj navdušuje, kakor v obilnem številu zbrani rojaki, ki so v svojem prepričanju in v svojih namenih vsi enega, duha in enega serca. pripravljeni, da ponesejo seboj sklepe katoliškega shoda ter jih širijo in jim veljavo pridobivajo med drugimi svojimi rojaki! Treba nam je pred vsem jedinosti in složnega delovanja. — Osnovalni odbor vabi zato vse Slovence na katoliški shod ter bo še posebno povabil vse za-konodajalne zastopnike slovenskega ljudstva. Za slogo na podlagi načel katoliške vere delovati, za to jedinost navduševati, to je posebno važen namen katoliškemu shodu. Najlepše bi bil dosežen namen I. slovenskemu katoliškemu skodu, ko bi bila dosežena ta jedinost med Slovenci Naj bi pač vsak zavedni Slovenec deloval na to; da se taka jedinost vstvari in ohrani med Slovenci. ker le v tej jedinosti je mogoče v resnici koristno delovati za naš narod, le v tej jedinosti je mogoče narodu slovenskemu ohraniti njegov narodni obstanek. Katoličani Slovenci! Pridite v obilnem številu na I. slovenski katoliški shod. Razpravljale se bodo na tem shodu stvari, ki zanimajo vsakega zavednega Slovenca. Kmet, rokodelec in delavec, prijatelj šole, vede in umetnosti, pospeševatelj poštenega tiska in katoliškega življenja, z besedo: vsak pravi prijatelj dušnega in gmotnega napredka rned Slovenci našel bo na katoliškem shodu mnogo zanimivega in koristnega. Katoliški Slovenci pokažimo na I. slovenskem katoliškem shodu, da smo in da vedno ostanemo zvesti sinovi svojemu Bogu in svojemu domu ter da hočemo, kakor to zahtevajo sedanje razmere, na podlagi načel naše katoliške vere. skupno in jednotno delovati za duševni in gmotni napredek svojega ljubljenega naroda! V Ljubljani, dn4 18. junija 1S92. Osnovalni odbor za 1. slov. katol. shod. Ogled po Slovenskem in dopisi. Ljubljana. (Nek ter i žarki v spodbudo verlim katoličanom pred katoliškim shodom.) Brat Serafin, redovnik pasijonistov in vratar v Parizu, je bil priserčen prijatelj pokojnega kardinala Manninga Pravil je sam undan in rekel: „Poznam ga že od davno, in akoravno sem le priprost „brat/ ga nikoli nisem smel imenovati „Eminenco." „Brat. Serafiin." mi je rekel, „Vi ste moj naj boljši prijatelj, tako me morate imenovati, to je moja volja." Najino prijateljstvo pa ni še le od včeraj. Bil s«-m takrat vratar v samostanu Broadvoy Worcestershire, ko s<» neki večer prišli štiri plemeniti gospodje k nam v duhovne vaje. Vsled našega samostanskega pravila sem jih prosil, naj svoja imena zapišejo v „oglasnik" imeldebueh). Bili so štirojni spreobernjenci: Manning, naš kardinal; lord Packenhern. pozneje redovnik našega reda; lord Camden, in lord Gilbert Talbot. Hotli so tisti čas čisto in edino po našem pravilu živeti in o postnih dneh, ko sino rni jim makarone in slanice ponujali, so zahtevali le jajčnih jedi. Zadnjikrat sem vidil kardinala v Parizu, obiskal me je v moji celici. Bil sem sm premrazil in moral sem «»stati v postelji. Akoravno se je tu mu lil le samo 4** ur. m«* je vender hotel obiskati Sedel j»' čet*Tfc ure na moji slamnici. Bil sern se tega tak«» razveselil, da sem kar v trenutku bil zdrav. R«*kel je! „Molite, ljubi prijatelj. za s p re o be r nje n je Anglije. V dvajsetih letih bodo v Londonu le še samo slepci, k t e r i ne bodo še sprejeli naše svete vere, ako se bo tak«» godilo, k a k •• r «lan d a -nes/ Brat Serafin pa je zaterdil in r«*kel: „Le dvakrat sem se jokal v svojem življenji, pervikrat pri svoji zlati obljubi. «Irugi pot o kardinalov« sin«Tti.-To so možje, kaj ne?... Meni pa je posebno zanimiv Manningov izrek : „V 20 letih itd/ Zakaj drugi spisek v s«»In«»graškem časniku pravi: „Le še kratek čas. in anglikanska cerkev b o «1 e s m e 1 a .svoje i m e v katoliško spremeniti/ Odkar je bila slavna pravda škofa Linkolna, se podobe katoliške svetnikov na trume vselujejo v anglikansko cerkev; mašuje S" z dijakonotn in subdijak<»n<»m in s katoliškim j>etjom. razun preglasja. ktero se po angleško poje; rabijo se sveče, kadilo in vs«* rimsk«* šeg»;. Knako služijo sveti paramenti. obleke priprostih «erkvenih služetov. kakor pri katoličanih Poslednji post se je v Albanu vsak petek molil križe v pot. Novemu nadškofu vestrninsterskemu. nasledniku Manningovemu. je tudi kraljica čestitala k t"j časti po svojem skrivnem tajniku in milovala. da po Angleški postavi nc more prelatu vradno z lastnoročnim pismom čestitanja poslati. iG«»t«»vo čas ni daleč, da bodo sicer prostoljubni Angleži tudi ta fanatični za-deržek pod klop v^rgli.i Kako da razpada protestanštvo. očitno kažejo tudi neke besede, ki so se — hoté ali nehote — izmuznile dvornemu protestanškemu pridigarju Stockerju v Berlinu. Pred kakimi petimi tedni je v nekem govoru pri berlinski pastirski konferenci rekel, da on ne verjame, da bi se „reformacija" (protestanštvo) premogla stalno ohraniti na Nemškem; da v 3 — 400 letih bode Nemčija zopet katoliška. To je mnenje m nog i h..." S tem naj pa kdo primeri, kako se katoliška Cerkev z vedno novo. čversto. nepremagljivo močjo razširja med nevemiki. In če se tu ali tam preliva kri katoliška, kakor se je zgodilo — ravnokar po protestantih v Ugandi — je pa prelivana katoliška kri vselej le seme vedno večega števila novih katoličanov. Koliko novih škofij in nadškofij se je zopet na novo vstanovilo v Ameriki in po več krajih med nevemiki! Kako se ravno tudi po Evropi po vedno novih katoliških shodih začenja ponavljati in na novo poživljati katoliško življenje, akoravno se prostomiš-Ijaške in framasonske sekte z veliko jezo zaganjajo v luč sv. vere. ne mislé. da si same sebi svoje brez-verske peruti požigajo! Ravno se naznanja, kako princ Edvard Liechtenstein katoliške visokošolce vabi k novemu društvu, v kterem bi se za prihodnje svoje koristno stanje pripravljali in zmožne delali. Te in take dogodbe naj služijo tudi katoliškim Slovencem v spodbudo, da bi se s posebno vnémo pripravljali na bližnji katoliški shod v Ljubljani. Iz Novega Mesta pišejo „Dol. Novice:" — Njih Ekscelenca. prevzvišeni naš knezo škof so se pripeljali v mesto v saboto večer (23. j un. > ob 8ih. Od Kerškega do sem so jim verli Dolenjci povsod napravili veličasten sprejem, ter s tem pokazali, kako spoštujejo namestnike Kristusove, kako ljubijo vero katoliško. Novo Mesto v tem ni zaostalo — morda relo prekosilo druge kraje dolenjske. Pričakovali so prevzvišenega gospoda zastopniki vseh vradnij. gimnazije; društva: meščanska garda z godbo, prostovoljno gasilno društvo, katol. družba rokodelskih pomočnikov s svojimi načelniki: otroci ljudskih šol s svojimi učitelji in učiteljicami. Premilostljivo so si dali njih Ekscelenca predstaviti gospode vradnike. imeli za vsacega prijazno besedo ter odšli v cerkev, pred katero ste dve dekli« i Prevzvišenega pozdravile slovensko in nemško, podavši jim krasen šopek svežih cvetic. V ponedeljek je bila birma v Brusnicah; a v torek in sredo so odločili Prevzvišeni za Novo Mesto. V torek so obiskali dekliško in potem deško ljudsko šolo v največe veselje otrokom, ki so komaj pričakovali, da dobč medse preljubeznjivega škofa. Šli so potem v frančiškansko cerkev in v samostan ; slednjič pa so blagovolili priti tudi v hišo katol. družbe rokodelskih pomočnikov. Pričakovali so jih rokodelski pomočniki z zastavo pred hišo. varstveni načelniki in mnogo gospodov dobrotnikov. Po kratkem nagovoru g. načelnika dr. J. M a-rinko-ta so ogledali društveno sobo ter vso hišo. o kteri so s»; izražali prav pohvalno ter imeli do pričujočih članov prekrasen daljši govor, v katerern so rokodelcem priporočali v mični. priprosti besedi versko prepričanje in življenje po v« ri : zlasti čednosti treznost in čistost. Govorili so posebno navdušeno, da naj boj«» člani vzgled učencem, vzgled sploh roko- delcem. Ponos jim bodi, da so katoličani in verli delavci; hiša jim bodi po naročilu pokojnega Kolpinga, vstane vitelja taci h. prava očetovska hiša itd. Slednjič so blagovolili prevzvišeni zapisati svoje ime v spominsko knjigo katol. družbe. V sredo, praznik ss. Petra in Pavla, so imeli prevzvišeni knezoškof ob Dih lepo pridigo o vzgoji otrok, potem veliko sv. mašo in slednjič so birmali do 500 otrok, nato pa so pred cerkvijo še opravili molitve za umerle. Vsa slovesnost je terpela do poli 2eh. Jako nas veseli Novomeščane. da imamo njih Ekscelenco do prihodnje nedelje — torej cel ta teden med seboj. V Stangi. 25. rožn. 0 sv. Antonu je bil shod jako velik: prišli so ljudje prav od daleč. Vse se je lepo veršilo. Č. P. Angelik so veliko lepega povedali o Sveti deželi in jih dosti zapisali v bratovščino Kar-melske Matere Božje. Naša cerkev se zopet kinča. Gosp. Anton Cej slika že drugi mesec; napravil bo 3 slike, eno presno na oboku, drugo bo pa primerno prebarval. Kar je zdaj^ dodelanega, je vsem všeč. Naš orglavec v Šentjurju gre v Mozirje. Tedaj se služba za orglavca prec oddaja. Orglavec mora biti pošten, vešč v cerkvenem petji in orglanji. Iz Prjedora v Bosni. (Sv. Janez Kerstnik. .Kresovi." Toča.) Tu se obhaja rojstni dan predhodnika Kristusovega. sv. Janeza Kerstitelja, velik zapovedani praznik, ki ima v predpražnik post. Prav je in dostojno, da se tega največega pervaka in brez izvirnega greha rojenega svetnika, sorodovinca Jezusovega po človeški naravi, in Marije Device, slovesno svetkuje; prav bilo bi. da bi se povsod svetkoval. kakor veliki praznik. Žal, da je prostomisljaški duh novodobne mesene modrosti v mnogih pokrajinah in tudi v Avstriji odpravil prej zapovedani ta veliki praznik. Katoliška Cerkev v Bosni ga še ima. Iztočna razkolna cerkev ga pa še povsod slavno in zapovedano praznuje. Toraj naj bi se v Bosni nikoli ne odpravil za katolike. V predvečer tega velikega praznika goreli so po gričih, homcih in hribovih „kresovi." koder stanujejo katoliki: pač jednaki s sla venskimi običaji. Tu nima kresni ogenj paganskega pomena. Duhovni pastirji so ovčicarn svojim pornen ..kresnega ognja" tolmačili takole: ..Prej bil je svet. narodi, v temini; celo izvoljenemu narodu judovskemu ni bilo povse jasno in svitlo Približal se je svečni. obljubljeni čas, rodil se je predhodnik Kristusa, solnca vse resnice in pravice. Janez Kerstitelj. kakor svitli ogenj, čisto svitlo, manja luč: posijal je po dolinah in gorah judejskih, pozna-movajoč in pripravljajoč za največe in najsvitleje solnce. pravo Luč sveta — Jezusa Kristusa." Toraj neizrečeno milo je bilo gledati svitli ogenj „kresa." osobito v Bosni, kjer toliko tisuč naših slavenskih bratov sedi vsmertni senci, v polomesčevem, mračnem mahomedanstvu. V cerkvi sv. Jožefa bila je ta veliki praznik slovesna služba božja z izverstnim sv. govorom. Obhajali smo zajedno praznik najsv. in najljubeznjivšega Serea Jezusovega. 0 prelepi pomen: sv. Janez Kerstnik pokazal je : „Glejte Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlje!" Glejte Jagnje Božje! za nas. v neskončni ljubezni zaklano, prebodeno v Serce. na Križu. V biskopiji Verhbosanski. uro od mesta Jajice, je znamenita cerkvica sv. Janeza Kerstitelja. milostni kraj, čudežno svetišče, velika božja pot. Na tisuče vernih katolikov in razkolnih kristijanov, največ pa mahomedancev, roma v to katoliško svetišče, pred oltar božji in pred čudežno podobo sv. Ivana Kersti-telja. in to prej za časov turške vlade in sedaj po „okupaciji." Velike milosti in pomoči se tu zadobivajo, čudežne reči se tu godijo na priprošnjo sv. Janeza Kerstnika. Tudi hudi duhovi iz nadlegovanih oseb bežijo; pri nekerščenih je še mnogo obsedenih. To bi se kterim modernim „svečnjakom" neumno in smešno činilo; osobito onim, ki Častijo satana in so si ga vzeli za simbolj družbe svoje in uzor svoj. Pa tudi marsikteri kerščeni so mnogokrat v obsedi satanovi. Verni Slovenci, le več in bolj častite tega vel. svetnika! Naselnikom. katoliškim Slavenom iz Moravske, poleg Prjedora, je silo debela toča polje strašno potolkla. Brežičanskim naselnikom, prav blizo onih. je prizaneseno, upa se. da na priprošnjo brezmadežne Device Marije, katera se med njimi v domači kapelici v podobi Lurške M. B iskreno časti. Silno potrebni in podrapani župnijski hran se bode kmalo podzidal in popravil Potem se bo s pomočjo Božjo z vsemi močmi in silami delovalo in trudilo za početek velepotrebne terdneje cerkve sv. Jožefa, vsaj prezbiterija se bode na pervo zidala, in bo služila za vso cerkvo, tako dolgo, da bode pripomočkov in se polagoma cerkev dalje zida in dogotovi. Milostni višji pastir, biskup v Banjaluki, so naklonjeni in hočejo pri zidavi in preopravi župnijske hiše polovico stroškov prevzeti in poravnati. Hvaležno in iskreno se spominjajo velikodušnih dobrotnikov za prerevne cerkve v njihovi biskopiji. iz slavne ljubljanske biskopije — verlih kat. Slovencev v kranjski; osobito pa za tolike milodare podeljene tukajšni ve-lepotrebni cerkvi sv Jožefa. Za velekorist in vspeh in blagoslov Božji kato-liškega-slovenskega shoda se tu Bog moli, prosi D. Marija, sv. Jožef; v ta namen se opravlja vsaki dan sv. rožni venec. Slavno svetišče Kraljice sv. rožnega venca v Pompejih. Spisal J. Bile. (Dalje.) Pa ne le pismeno so častitljivi nadpastirji izrazili, kako ta kraj spoštujejo, prišlo jih je tudi leta 1890 mnogo osebno počastit zmagovalno Kraljico sv. Rožnega venca. Priromalo je 34 nadškofov in škofov v Pompeje; med njimi kardinal Napolitanski Sanfeliče, kardinal Celesia iz Palerma in kardinal Mazzella; nadškof Palma iz Bukarešta; Gano iz Mangalara v Indiji, in ranjki Peter Maupas, nadškof Zaderski. Kedo bi pa zamogel povedati število pobožnih romarjev, kteri so tukaj, ali posamezni, ali pa v dolgih procesijah s svojimi dušnimi pastirji slavili nebeško Kraljico v njenem novem svetišču, na podnožju strašnega hriba Vezuva, na razvalinah starih, poganskih mest? Le večnemu Bogu so znane dobrote in milosti, ktere so se tudi v tem letu razlivale po nesrečni Italiji od mesta, iz kterega se je nekdaj širila po deželi pregreha in hudobija! — Presveta Devica se je zmeraj in povsod milostno skazovala tistim, kteri Njo častijo in zaupanje na njo stavijo. Mesečni obširni zvezki „II Rosario e la nuova Pompei" naznanjajo tisuč in tisuč zahval nebeški Kraljici za uslišane prošnje, za skazane milosti. Tudi tukaj je Marija očitno pokazala, da je res Ona „Upanje brezupnih,u — spes desperantium." Resnične in lepe so besede, ktere so sv. Oče Leon XIII vredniku omenjenega lista (24. aprila 1884) lastnoročno zapisali, ktere je bil on kot geslo listu na čelo zapisal Glasijo se te besede: In te Domino speravi. non confundar in aeternum. Na te, o Gospa, sem zaupal, na veke ne bom osramoten. — Mnogo nenavadnih, imenitnih in prečudnih do-godb, takih dogodb, da jih smemo brez skerbi in brez pomislika čudeže imenovati, nahajamo v omenjenih listih popisanih. Pomoč v obupnih slučajih, prečudne dušne ozdravljenja, t. j. spreobernjenja terdovratnih starih grešnikov; telesna ozdravljenja v boleznih, kjer človeška pomoč ni v stanu pomagati, kjer sami zdravniki spričujejo, da jim je to ozdravljenje nerazumljivo, da je to pravi čudež. — takih in enakih dogodkov je mnogo na tanko opisanih. Longo na sarno besedo dotičnih oseb. stvari še ne razglasuje. On zahteva spričevalo zdravnikov, duhovnih pastirjev in sploh spoštovanih prič. Mnogokrat resnico čudnih dogodi) sami nadpastirji, škofje in nadškofje spričujejo. Predolgo bi bilo in prostora skorej ne bi našli v naši cenjeni „Danici,- ako bi hotli čudeže, v zadnjih dveh letih po preblaženi Pompejski Kraljici storjene, le poveršno opisati. Vendar par takih dogodkov ?>♦• nam zdi tako imenitnih, tako spodbudnih, da jih hočemo v tem listu naznaniti, da si le na kratko! Pervi tak dogodek, kteri se je pripetil začetkom 1. 18'JO, zadeva nesrečnega, ali recimo rajši, srečnega duhovnika Paskvala Bortona. Na dan novega leta 1800 je bila «.». Med tem je pobožna družina za zgubljenega reveža gorko molila. O prazniku brezmadežnega spočetja je njegova pobožna družina začela opravljati devetdnevnico na čast Materi Božji, in tudi Bortone, opominjan, naj s sorodniki moli, je začel opravljati pobožnost. ter moliti nekako bolj zbrano. P».-rvi trije dnevi so minuli. Bilo je v noči po nedelji, pervega decembra, ko je zagledal Bortono v spanji sicer, pa določno, preblaženo Devico tako, ka-koršna se časti v Poinpejih. Sveta Devica mu reče: „Spovej se in spravi se z Bogom, ker še je čas to storiti." Zbudi se Bortone nekako ginjen ter začne premišljevati, konečno pa ni pripisoval temu veče veljave, kakor drugi sanji, ter ni mislil, ne govoril več o tem. Oj dobrota Marijina! Drugo noč se prikaže zopet presveta Devica, ter ga bolj silno opominja, naj se z Bogom spravi, in mu reče. da bo zmagal. Hotela ga je zagotoviti, da bo zmagal nedoločnost in človeške pomiselke ter boječnost, ktera mu je branila nastopiti pot pokore in poboljšanja). In ker je dvomil o od-puščenju. mu reče Preblažena: „Stori nemudoma, pokliči spovednika, spovej se, dosegel boš slavno zmago, da se boš na moj praznik mogel obhajati Vstal je Bortone ves spremenjen. Mati Božja mu je podelila z ozdravljenjem duše tudi telesno zdravje. Mertvud je zginil ter trudno in bolno telo je bilo zdravo. Zjutraj pošlje po župnika cerkve Matere Božje. S solznim očesom pripoveduje, koliko je Marija zanj storila. In Bortone. kteri ni mogel peresa v roki der-žati. zahteva papirja in černila. piše s krepko roko meni. svojemu škofu, preklic, ter mi ga nemudoma pošlje. Spreobernjenje je bilo popolno. Malo dni na to je dal natisniti v časniku „Vessilo della Verita" do-godbo prečudne milosti, skazane mu po preblaženi Devici. Več iztisov tega časnika je kupil, ter jih poslal v tiste kraje, kjer je ljudstvo pohujševal, ko je živel kot posvetnjak, dasiravno je bil duhovnik. Bortona. spolnivšega vse. kar sv. Cerkev v takih slučajih zahteva, sem odvezal in zopet pooblastil iz-verševati duhovsko službo. In tako je pervi dan 1. 1890 sprijaznjen in spravljen z Bogom in sv. Cerkvijo po preteku blizo 30 let zopet daroval presveto. ne-kervavo daritev v veliki cerkvi sv. Rožnega venca, ktera je bila polna ne le priprostega ljudstva, temuč tudi jako odličnih oseb... Vse je ginjeno jokalo. Po sv. maši sem jest sam mnogobrojnim poslušalcem razlagal čudeže kraljice sv. Rožnega venca Pompejske. ktera je bila Bortonu milost skazala, ter ga dušno in telesno ozdravila Prosil sem vse odpuščanja za pohujšanje, ktero jim je Bortone dajal... Danes se trudi Bortone. skesan in poboljšan ter popolnoma zdrav, popraviti, kar je pregrešil... To Vam je. gospod odvetnik, resničen popis pre-Čudnega dogodka. Naj služi to na čast preblaženi Devici, grešnikom in vsim nesrečnim v tolažbo. Bodite tako dobri in natisnite moje poročilo v svoj cenjeni list zato. da se bo veselo naznanilo širilo med vernimi vesoljnega sveta. Sprejmite serčen pozdrav, ter priporočite mene in mojo škofijo prečeščeni Materi, ktera se v tistem svetišču slavi. Jest Vas pa v Gospodu blagoslavljam ter sem Vam v Gospodu vdani. Salvator Ljudovik. škof. Lecce 15. januvarija 1890. (Dalje nasl.) Razgled po svetu. Francosko. Zanikarnost je prisiljena spregledovati. Vsled dvoboja dveh znamenitih osebnost namer-jajo zdaj na dan spraviti prav ostre kazni z globami vred zoper take, ki dvoboj zahtevajo, ali ki ga sprej- mejo, zoper dvobojnike in priče. Ječa se steza oziroma na dolga leta, globe pa celo do 10 000 frankov. — Kaznovali pa naj bi najprej tudi tiste sovražnike ljudskega miru in sreče, ki so dvoboju prijazne postave dali. kterih ni še Bog pred Svoj lastni sodnji stol poklical. Kaznovali naj bi tolovajske časnikarje, kteri v največo nesrečo mirnih družin dvoboj hvali-sajo, odobrujejo. Zakaj, kdor umor in ubijanje ^odpira, je sam morivec in ubijavec. V Batum-u. turškem tergovskem mestu ob vzhod-njem obrežji Černega morja, je do 26. junija zbolelo za kolero kacih 270 ljudi, in od teh jih je umerlo polovica. ____ l. Bratovske zadeve molitvenega apostoljstva Nameni za mesec julij (mali serpan.) a) Glavni namen: Kersčanske družbe delo iajnvcev in delit cev. (Spis poterjen in blagoslovljen od sv. Očeta Leona XIII.) (Dalje.) Žalostna skušnja, zares neznosno stanje sedanjih časov je zato delavce prisililo, da se zopet družijo, in zopet zatekajo na kakoršen način koli k dobrodelnemu in tako potrebnemu varstvu združenja. Posamezni delavec je preslab, da bi mogel obstati; denarne velesile, brez vere in serca, si ga bodo izkoristile kakor stroj, in stiska ga bode uničila kakor v mlinu. Kakor so leta 1791 prostornavtarji vsa delavska društva tako brezobzirno razdjali, tako so tudi sedaj ravno tisti pripravljeni se jih zopet polastiti, ko se imajo z nova proti njih volji in njih pričakovanju tako nepričakovano vstanoviti. Vsako tako društvo, ki se vstanovi, jim mora služiti za novo mogočno orožje v neprenehljivem boju zoper sv. Cerkev in blagor vse družbe, katero bi najraje brezobzirno vkle-nili v jarem svoje brezbožne bogataške oblasti. Zato je silno važno, da se vsi dobro misleči vdeleže velikega dela zopetnega obnovljenja, da se bo v pravem duhu izveršilo v pomoč ubogemu delavcu in v njegovo rešitev iz pošastnih krempljev. „Na vsak način, pravi Leon XIII v svoji okrožnici proti prostomavtarjem, moramo onim na pomoč hiteti, ki si z delom svojih rok služijo borni vsakdanji kruh, in jih v dobra društvo voditi, da ne pridejo v slaba. Zato iskreno želimo, da bi se povsod pod nadzorstvom in varstvom škofov te družbe in bratovščine obnovile in po potrebi časa vravnale." Zato potrebno vravnavo so Leon XIII sami v svoji okrožnici „o položaju delavcev1 dali jako važna navodila. Pred vsem so sveti Oče opomnili na načelo vseh načel, na kraljestvo Božje, ki ima kot zadnji cilj vedno na pervem mestu biti. „Brez pomoči v sv. veri in sv. Cerkvi, pravi, ni mogoče najti izhoda iz te zmešnjave." Te prezirati bi se reklo ne se po sedanjih razmerah ravnati, ampak duhu časa se uklanjati. uklanjati se ravno tisti brezvernosti, ki je nad nas prinesla toliko socijalno nadlogo. Brezbožniki so pa oznanovalce zapovedi božjih zaničljivo vprašali: Od česa pa bodemo živeli, če ne bomo ob nedeljah delali ? In ravno tako so ugovarjali tudi proti drugim zapovedim Gospodovim. Strašen odgovor na to zasramovanje ni izostal, sliši se v splošnji tožbi stradajoče množice in se glasi: „Jejte torej od dela Gospodovega dné! Uživajte sad svojih potov in nasitujte se s svojimi nakanami!" (Pregov I, 31.) Pa tudi veliko maloserčnežev je. ki brez konca ponavljajo vprašanje: Kaj bodemo jedli in kaj pili. s čim se bodemo oblačili?" Tem odgovarja Leon XIII z besedami Gospodovimi: Za vse to skerbé neverniki. Vaš Oče vč. da vsega tega potrebujete. Iščite torej kraljestvo božje in njegovo pravico, in vse to vam bode pridano!" Sploh ima še vedno veljavo postava, da brezbožnost zasleduje prokletstvo božje, včasih I* tu na zemlji; bogaboječnost pa spremlja blagoslov božji, saj toliko, da zadostuje. i Kon*- nasl » b) Posebni nameni. 9. Ss. Oorkumskl mnčenlkl. Božja pot v Fuldo Pri ž«d»?z-niči službujoči Pomoč v hudih dušnih bojih. 10. Sedem bratov mnóenlkot. Delavci. Pomoč v velikih skerbóli za živež. Neznosne skerbi zaradi dolgov. Neozdravljivi. 11. S. Rembert. Misijoni na Severu. Zdravnišnica za duhovne. Več izpridenih otrok Ptujei. 12. S. Janez Gvalbert. Poboljšanje neupogljivih. brezčutnih in sovražnih sere. Katoliški zdravniki za občino in bolnišnice. Neka samostanska naselbina. 13. S. An&klet. ..Duhovni in obhajana " Šolsko vprašanje. Več otožnih. Obvarovanje pred samomorom. Nespokoren bolnik. 14. S. Bonaventara. Frančiškani. Pospešitelji kerščanske včde. Važno znanstveno podjetje. Katoliški slovenski shod. ló. S. Henrik. Avstrijska cesarska hiša. Avstrijski katoliški shod. Kerščanska prenovitev Dunaja lt>. Škapullrska H&tl Božja. Pomnoženje zaupanja na Mater usmiljenja. Zmanjšanje potratnosti v obleki v duhu kerščan>k e ponižnosti. «Dalje nasl.» II. Bratovske zadeve N. 1). Ctospé preiv. Jezusov. Seroa. V molitev priporočeni t Na milostljive priprošnje N. Ij. (i. presv. Jezusovega >«na sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Fortunata, naših an »»-.j«-v varhov in vsili naših patronov. Bog dobrotno odverni «»d naš*- dežele poboje, umore in samomore, odpad, in brezverstvo. pr» š»->t-vanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe in velike nesreče. — Zgubljena ovčica za spreobrnjenj**. Zahvali. V hudi bolezni moje ljube stare mater«- sem s«- zat*-k!.i k naši preljubi (iospej in se zaobljubila, ako na njeno pripro-njo okrevajo, po Danici naznanit:. Torej preserčna hvala in češčenje preblaženi Deve i Mariji, pribižališču grešnikov! B i Hudo bolni gospod, ki ni mogel ne živeti in ne umn-ti. je umiril, ko je bil v Danici priporočen, in je pohlevno v ikj.-.podu zaspal. Češčeni in hvaljeni bodite naj svetejši Serci Jt-zu^a m Marije! Listek za raznoterosti. Ljubljana. Na višji gimnaziji bode zaradi zrelotnih poskušenj sklep šolskega leta D. in na nižji 1^. t. m Ustna matura se prične 11. julija; pismena se je veršila od 13. do 18. jun. — V pervo latinsko šolo se bode zapisovalo na obéh gimnazijah v nedeljo, h» t. m.; sprejemna preskušnja bo 10. in IS. julija; drugi pred začetkom prihodnjega šolskega leta. Na c. kr vel. gimnaziji v Ljubljani napovedujejo. da učenci se morajo za 1. razred lat., oglasiti v spremstvu staršev ali njih zastopnikov in prinesti seboj kerstni list in obiskovalno spričevalo, pa plačati sprejemnino: 3 gld. 10 kr. Vnanji se morajo do omenjenega dne oglasiti pismeno, in poslati potrebne pisanja in sprejemnino; osebno predstaviti se morajo pred pričetkorn sprejemnih izpraševanj. — Pervi razred ima dva oddelka, v enem je učni jezik slovenski, v enem pa nemški. Č. g Matija Karba, ,duh. pom. na Doberni, je dobil župnijo sv. Ilija v Žrečah. Novo mašo bode letos v ljubljanski škofiji ob hajalo 21 č\ gg. bogoslovcev in sicer gg. četertolet-niki: Benkovič Jožef, 24. jul. v Kamniku; Oegnar Jožef. 24. jul. v Stari Loki; Čik Karol, 24. jul. pri sv. Jakopu v Ljubljani; Dornik Karol. Hi. jul. v Teržiču; Gruden Jožef. 24. jul. pri sv. Petru v Ljubljani; Jelenec Jan, 31. jul. na Ovšišah pri Kropi; Kerin Martin. 31. jul. v Križevem pri Kostanjevici; Kolar Gustav, T. avg. pri sv. Jakobu v Ljubljani; Kos Matej. 31. jul. v št. Janžu (na Dolenjskem); Lenasi Karol, 24. jul. v Ternovem v Ljubljani: Levičnik Alfonz. 31. jul v Logatcu: Medved Anton. 31 jul. v Kamniku (na Žalah); Rihar Štefan. 31. jul. v Polhovem Gradcu; Žvan Frančišek, 31. jul. v Kamni Gorici; dalje gg. tretjeletniki: Knitic Jož. 31. jul. v Smledniku; Kocijančič Anton. 7. avg. v Teržiču; Kromar Jan , 31. jul. v Dolenji Vasi pri Ribnici; Meršolj Jan., 24. jul. v Radoljici; Rihar Matej. 7. avg. v Polhovem Gradcu; Stn j Alojzij. 31. jul. na Dobravi; Terpin Jan., 24. jul. v cerkvi čč. I ršulink v Ljubljani. Posvečenje nedelje. Pri nas se kaka veselica, kako opravilo, kak izlet itd itd tako rado postavi na nedeljo! Kako pa v Ameriki? V Ameriki so mnogo poinišljevali o tem. ali bi bila razstava v Čikagi o nedeljah odperta ali zaperta; poslednjič so sklenili, da razstava bode ob nedeljah sicer odperta. zaperta pa bodo ta dan vsa gledališča in sploh vsi prostori za veselice. Razun tega bode slednjo nedeljo v veliki dvorani v razstavi, v kteri je prostora za 15 ooo ljudi, služba božja. Kako sodi o sv. Očetu nekatolišk časnik? — -Ne\v-Vorker Herald" piše: „Gotovo je papež Leon XIII jK.stal naj veča politiška osebnost v Evropi, in vsa politika sveta se giblje krog sobe v tretjem Vatikanskem nadstropji. Prečuden je vspeh. ki ga je pridobil >3l«-tni starček brez armade, brez deržave. brez orožnega «.kovarstva. starček, ki svojega dvora ne more ali ne sin*" zapustiti. Leon XIII se mora šteti med ♦is*** velik** papeže, ki v človeški zgodovini sledi zapuščajo. (>n je bil p^rvi. ki je razumel moč razraščajo-(Vga s«•« ijalizma in se je boril za pravo svobodo." — Tako rodijo in pišej<• o Leonu možje, ki znajo misliti; drugači oni. ki namesto uma in možgan imajo pezdirje v glavi. Varite se velike vode! Med nesrečami letošnjega leta j*- tudi ta. da jih velik» utone. V Novem mestu na l »olenjskem je 1.1, m. pri kopanji utonil petošolec Alojzij Murgelj. sin r. kr. kontrolorja glavne davkarije, pot**m k'» ie še p«»pr»*j sv« jega tovarša rešil. — Bog s«- usmili duše ranj<-ega dijaka, živi pa bodite pametni in pr-vidni in varujte se tudi na počitnicah po starem si-»venskem pregovoru: „o .. .. /..... in velike vode!a Katoliška določnost. Aleksander Kozuboff v Ameriki je „Am. Rusk. Viestniku." ki se mu je vsiloval, v „Katol. Jednoti" te-le moške besede pisal: „Ne pošiljajte mi več svojih hudobnomiselnih novin. Jaz nočem biti pravoslaven (to je, razkolnik). Zastonj se pčhate naš narod spraviti v herezijo (krivoverstvo). Jaz sem verni Rusnjak in pravi unita (zedinjenec s katoliško Cerkvijo), jaz ne potrebujem moškovske knute. Dijak ne prizanese! Od lir, mladenčev nam je za mesec rožnik (junij) uzela dijaška miza 179 gld. 31 sld. Zato pa 3e nadjamo. da mesec mali serpan (julij) prinese kaj doželjene žetve, s ktero želimo dobrotnike razveseliti. Osata in kokalja nas Bog obvari! Po poštni pogodbi med vsimi posameznimi der-žavami bode za naprej znašala poštnina za navadna pisma, ne čez 15 gramov težka, bodi-si poslana v kterokoli tujo deželo na svetu, le 10 kr., za listnico kamorkoli poslano, pa 5 kr.; in za tiskovine, naj gredo iz deržave kamorkoli na zemlji, od vsacih 30 gramov 3 kr. Vizitnice. če se bodo na njih nahajale samo navadne čerke p. f. — p. c. — p. p. c. — itd., sprejemale se bodo kot tiskovina, ne več kot pisma. Od malih zneskov do 10 gld., poslanih po nakaznicah v kaki kraj Avstrije, plačati je odslej le 5 kr., in če grejo v kako tujo deržavo, pa 10 kr. Poterdilo. S najvecim poštovanjem obznanjujem Vas, da sam krasni i liepi velum primio. Zahvaljujem Vašoj prečastnosti, jer ste ovaj dar primili, i milostivo izvolili ga ovamo poslati. Bog neka Vam plati trud. a ja opet preporučujem ovdašnju siromašnu crkvu Vašoj ljuba vi i dobroti. Dr. Vid Miljanovič. upravitelj župe. Priedor, 30. jun. 1892. Dobrotni darovi. Zu dijaško mizo: ..Jesu. misericordiain." 1 gld. 20 kr. — C. g. /upnik Anton JamniK 10 gld. — Č. g. /upnik Martin Narobe 5 2ki. - (':. g. /upnik A. St. 2 gld. SO kr. — Č. g. kaplan Blaž Muhovec 1 gld. — N. X. 10 gld. - t 2 gld. — Iz Žužemberga » gld. (in za druge dobre namene in misijone 15 gld. — Neimenovana 1 gld. — Blaž Petri«1 2 gld. — II. jr. župnik Fr. Dolinar 2 jild. - Č. g. župnik Kr. Kržen 1 gld. — G. Jož. Haklelj ost. od narof. hvaležno «bern. za dijake: — tako tudi od e. g. D. .!. — Neimenovan 2 gld. Zt uajpotrebniši misijo»*: Jesu. misericordianr.! 1 gld. 50 kr. — Č. g. župnik Mart. Narobe o gld. Zu afrikaniki mi*ijon; (I. župnik BI. Petrič 1 gld. Za cerkev sr. Jožefa r Ptjedoru: Neimenovana 2 trld. — ..Jesu miserieordiam"! 1 0 kr. Zt sv. Očetu: Č. g. /upnik Fr. Eržen 2 gld. — Soriški fa-rani po č. g. župniku 5 gld. 53 kr. - I/ Zaposke fan* 4 gld. Z>i Marijani-sče: v. g. administrator .lan. Nagode ."» ¿rid. Zi sv. Ih tinstro: (I. jr. Anton Pfajfar. kapelan v Dobre-polji. 11 gld. — M. Š. 1 gld. Zii rstanoritev stalni- in r,čji nzideme čč.