Leto XVII številka 12 cena 1,46 EUR 23. december 2015 Leto XVII številka 12 cena 1,46 EUR 23. december 2015 Ni lahko, je pa nagrada neprecenljiva.........................................8 Po svoji poti tudi na Kitajsko...............................................11 Celje ■ skladišče Per III 266/2015 OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE , c* S 03/712 12 80 El zkst.utrip@siol.net www.zkst-zalec.si/utrip 9 771580 096004 Časopis Utrip Savinjske doline odkupujeta za svoja gospodinjstva občini Braslovče in Prebold. ZKŠT Žalec pa zagotavlja, da jih prejmejo gospodinjstva žalske občine. Utrip Savinjske doline je mogoče kupiti v trgovinah Brglez na Vranskem in Davidov Hram v Andražu nad Polzelo, v TIC Tabor in na,sedežu uredništva v Domu II. slovenskega tabora Žalec. Od besed že k dejanjem V Spodnji Savinjski dolini je bila 17. decembra ustanovljena zadruga EKOCI COOP SLO. Na ta dan so v polzelski tovarni nogavic začeli tudi s proizvodnjo nogavic iz eko konoplje in drugih naravnih materialov. Pletilni stroj je zagnal gospodarski minister Zdravko Počivalšek ob prisotnosti predstavnikov treh ministrstev, ustanoviteljev kooperative in drugih podpornikov projekta Delovna mesta, ki jih gradi skupnost. Zadrugo Ekoci Coop Slo so ustanovili Eko civilna iniciativa Slovenije, vse spodnjesa-vinjske občine, Razvojna agencija Savinja, Polzela, tovarna nogavic, konopljama Hannah biz in zainteresirani posamezniki. Člani bodo tudi doba- vitelji in drugi zainteresirani, vstopni vložek pa je najmanj 50 evrov. * V sodelovanju s Polzelo, tovarno nogavic so se dogovorili za razvoj nogavic iz konoplje oziroma mešanice konoplje in bombaža, po uspehu prvih prototipov pa je prejšnji teden Polzela začela s proizvodnjo prvih tisoč nogavic. Z njihovo prodajo in dražbo bodo zagotovili denar za novo prejo, vse to pa bo pripomoglo , k ohranitvi delovnih mest v polzelski tovarni nogavic. Gospodarsko ministrstvo je Polzeli, tovarni nogavic namenilo 190 tisoč evrov pomoči po sistemu »de minimis«. Proizvodnja eko tekstila sama po sebi ne bo rešila tovarne, je opozoril minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravo Počivalšek: »Doslej smo iz polzelske tovarne dobivali samo pozive za pomoč brez nekih jasnih načrtov za prihodnost. Današnji zagon proizvodnje nogavic iz naravnih materialov je pomemben z več vidikov, predvsem pa zato, ker so se odločili, da bodo poskusili svojo rešitev najti po poti strategije razlikovanja. Produkt, ki so ga začeli proizvajati danes, je nekaj novega, ekološko usmerjenega, omogoča novo navezavo dobaviteljev surovine in je prvi korak na poti k temu, da novemu poslovodstvu tovarne nogavic skupaj s sodelavci uspe trende obrniti navzgor in narediti neke stabilne temelje, ki bodo omogočili, da bo tovarna tudi v prihodnje lahko poslovala.« K.R. sta se med drugim s šestimi »Če nimaš ustrezne pravne pobudniki, ki so se prijavili pomoči, pa jo rabiš, se ti lahko Težko je biti revež Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer in direktorica strokovne službe Martina Ocepek sta s sodelavci 16. decembra poslovali na Vranskem. Pogovarjali na brezplačno telefonsko številko Varuha 080 15 30. Varuhinja je na Vranskem kot že večkrat drugod ugotavljala, da je težko biti revež. številni postopki zavlečejo, zapletejo ali se ne izidejo v tvojo korist, ker ne znaš uporabiti vseh pravnih sredstev,« je povedala. K.R. Minister Zdravko Počivalšek ob zagonu prve proizvodnje nogavic iz ekotekstila v Sloveniji, ob njem predsednik uprave Polzele Marko Klemenčič in državni sekretar Tadej Slapnik V zadnjih številkah našega časopisa in tudi v tej se povečuje število pozitivnih gospodarskih zgodb. To ne pomeni, da jih prej nismo videli ali da jih prej ni-bilo. Pomeni pa morda, da so plod nekoliko daljšega obdobja trdega dela, sprememb, prilagajanja in še česa, zdaj pa se kažejo tudi rezultati. Tega smo veseli, saj gospodarski razvoj v lokalno in širšo družbeno okolje prinaša posledično tudi več drugih pozitivnih učinkov. ♦ j Smo pa opazili tudi, da so nekoliko slabše druge plati življenja, kar je posledica splošne klime in sprememb na vseh življenjskih področjih. Več ljudi ima delo, ampak zaradi hitrejšega tempa manj kakovostnega prostega časa. Splošna slaba politična in družbena klima, ki je polna s čustvi nabitimi, mnogokrat tudi z manipulativnimi razpravami z vseh vetrov, je občutno poslabšala odnose v družbi in vplivala na zmanjšanje vrednosti tradicionalnih vrednot. Nezaupanje v nosilce sodne, izvršne in zakonodajne oblasti se je preneslo navzdol, v družino, na zasebno plat življenja. Vse več je nezaupanja, nestrpnosti, netolerance. Vse slabša je zmožnost pogovora med ljudmi na javnem prizorišču in se prav neprijetno vrašča v zasebno sfero. Kar po tekočem traku te dni, več kot prejšnja leta, poslušam od vsepovsod o prepirih in poslabšanju odnosov, da ne govorim še o čem hujšem v družini, tudi o ločenem življenju, o ločitvah, in to po desetletju in več skupnega življenja. Moje mnenje je, da je v teh zmedenih in vsestransko norih časih že tako težko shajati z vsem, kar prinaša življenje na pot zasebno in širše, pa če prideš v to zgodbo še tako dobro pripravljen. Iz solidnega domačega okolja, brez večje prtljage iz otroštva. Če temu ni tako, se lahko ob ne preveč naklonjenem življenju na svojem, v svoji družini, v bližnjem in širšem okolju težave in neprijetnosti le kopičijo in tanjšajo našo kožo. Obrambni mehanizem se hitro poruši in delujejo le še nagoni. Če kdaj, potem vam na pragu novega prestopnega leta 2016 želim, da se umirite v soju lučk, v toplem družinskem vzdušju izven nakupovalnih centrov, raje v družbi prijateljev na ulici ob kakšni stojnici s toplim čajem in »kuhančkom«. Želim vam, da se v miru pogovorite, tudi konstruktivno sprete, potem pa potegnete črto, zakopljete bojne sekire, zapojete, zaplešete, se nasmejite in nazdravite vsemu dobremu, ki bo premagalo slabo v vseh nas! Takšna je tudi naša želja. Naj vas pisanje v zadnjem letošnjem Utripu Savinjske doline spodbudi, da razmislite o vsem najprej vsak pri sebi, vržete čez ramo stare zamere in vstopite v leto 2016 odločeni, da bo bolje! Prijazne in spodbudne božične in novoletne praznike v duhu in pomenu, kot ga nosi bližajoči se dan samostojnosti in enotnosti. V letu 2016 pa konstruktivnih in kakovostnih odnosov na vseh področjih vašega življenja. Lucija Kolar Imejmo se radi V naravi ni najti nič lepséga in i rm ^ OČESNI CENTER SAVINJSKA CESTA 2, ŽALEC pregledi: 041 724 995 optika: 051 288 010 30€ POPUST NA OČALA ‘0b opravljenem samoplačniškem pregledu vida v Očesnem Centru Irman popolnejšega od glasbe. - * * Ona usmerja človeka y globino njegove duše. (M. Kogoj) * 4 *■ Veliko-sreče in uspehov v letu,k* prihajp, * * Vam želi'kolektiv Glasbene šole »«isto Savin« Žalec. m’ag. Goràzd Kozmus, ravnatelj Žalski svetniki na terenu Fontana piv razburja Občinski svetniki in strokovni sodelavci pred obiskom v Omco Feniksu Prvi decembrski četrtek so se člani Občinskega sveta Občine Žalec zbrali v prostorih Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva Slovenije. Župan Janko Kos je namreč na pobudo svetnikov sklical drugo terensko sejo letos. Že na začetku sedanjega mandata (po lokalnih volitvah oktobra 2014) so občinski svetniki potrdili predlog, da se dvakrat na leto srečajo na tako imenovani terenski seji, za katero ne bodo prejeli sejnine in na kateri jih občinska uprava in zunanji sodelavci seznanijo z določeno problematiko in projekti. Na decembrski terenski seji so žalski svetniki izvedeli, kako poteka dogovor za razvoj regij, kakšno je stanje na področju kmetijstva, mladih in turizma v žalski občini ter pridobili zadnje informacije o ekokampu v Vrbju, Fontani piv, vaškem trgu v Petrovčah in šempetrski Rimski nekropoli. Zatem so si ogledali proizvo- dnjo v podjetju Omco Feniks, kjer jim je direktor Borut Tri-plat predstavil zadnje naložbe in zelo uspešno poslovanje. Podjetje je v osnovi še vedno livarna, kljub belgijskim lastnikom pa veliko vlaga v posodobitev, nove programe in ekologijo. Po obisku v podjetju Omco Feniks so se svetniki vrnili v ekomuzej, kjer je župan Janko Kos odprl razstavo Od hmelj-ske sušilnice do muzeja. K. R. Eden od projektov žalske občine, ki v zadnjem letu najbolj razburja javnost, je načrtovana Fontana piv. Ali bo res turistična atrakcija ali le požiralnik denarja, je težko napovedati, res pa stroški od sprva napovedanih ves čas rastejo. Ta projekt je bil predstavljen tudi na terenski seji žalskega občinskega sveta. Maja lani je nastala idejna zasnova. Občina je avgusta objavila javni natečaj in izbrala zmagovalno rešitev, ki je bila septembra in oktobra na ogled v Savinovem likovnem salonu. Marca letos je žalski župan oblikoval projektno skupino. Ta se je od aprila do septembra letos sestala desetkrat in med drugim izdelala tri trženjske raziskave. Septembra letos je bila izdelana projektna dokumentacija, pridobljena so bila dovoljenja in soglasja, novembra je bil izdelan DIIP, občina pa je že septembra objavila javno naročilo male vrednosti za izbor izvajalca gradbenih del ter električnih in strojnih instalacij za fontano. Na javni razpis je prispela ponudba Remonta za 290 tisoč evrov, s pogajanji je občina ceno znižala na 226 tisoč evrov, od tega je v občinskem proračunu 2015 temu projek- tu namenjenih 88 tisoč evrov, v prihodnjem proračunu še 82 tisoč, razliko pa naj bi pokrile donacije gospodarstvenikov. Do konca tega leta naj bi župan že podpisal za 98 tisoč evrov donacijskih pogodb. Januarja 2016 naj bi začeli z deli, končali pa naj bi jih junija. Izbrana je bila lokacija ob žalski tržnici v mestnem parku, kar je pri meščanih povzročilo veliko nezadovoljstva, saj bo ponovno žrtvovano zelenje, v samem mestnem jedru pa bi bilo na ploščadi dovolj prostora za postavitev fontane. Veliko bolj primerna lokacija bi bila pred Ekomuzejem hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, vendar tisto zemljišče ni v lasti občine. Obiskovalec fontane bo za t predvidoma šest evrov prejel inteligentni vrček s črtno kodo - trikrat dva del različnih vrst kakovostnega piva oziroma spominski stekleni lonček, ki ga je oblikoval Oskar Kogoj. Tehnologija zagotavlja popolno avtomatiko, za kar bo odgovorno podjetje ETRA. S fontano naj bi upravljal ZKŠT Žalec, ni pa popolnoma jasno, kakšni bodo stroški samega delovanja fontane. Očitki v zvezi s tem projektom se nanašajo na nejasnosti glede stroškov in izvedbe pro- jekta, prav tako glede tehnične izvedbe in tudi zakonodaje, da gre za nelojalno konkurenco obstoječim gostincem in da fontana ni ekonomsko upravičena. Nekateri trdijo, da gre za promocijo pitja alkohola, da bo tako tudi mladim še olajšan dostop do piva. To so zmote, pravijo na občini, prav tako pobudnik ideje o fontani piv Matjaž Omladič. Fontana ni namenjena pitju večjih količin piva, temveč degustaciji, ni pivnica oziroma gostinski objekt in ni spomenik, ampak atraktiven turistični objekt, ki bo postavil Žalec na zemljevid turističnih znamenitosti. »Gospodarstveniki smo bili sokreatorji te ideje, dodali smo ji gospodarsko vsebino, ki bo morala v prihodnosti Žalcu prinesti dodano vrednost. Cilj te fontane kot unikatnega turističnega produkta je, da prinese prepoznavnost Žalca na drugačen način kot danes in pripelje v mesto več turistov oziroma obiskovalcev, za katere mora turizem s svojim znanjem in z ekonomsko logiko dovolj kakovostno poskrbeti ter tako doseči osnovni cilj - zaslužek.« Nasprotniki fontane pa so se organizirali v civilno iniciativo in napovedujejo celo protest. K. R. Januarja nov zbirni center Podmornica pluje že 20 let Ob 20-letnici Podmornice Podmornica v Žalcu je 15. decembra praznovala 20 let. Dnevni center za otroke in mladostnike, ki deluje v okviru Centra za socialno delo Žalec in ima že leto dni prostore v VDC Maksi v Žalcu, svojim mladim uporabnikom nudi predvsem podporo in krepi njihovo pozitivno samopodobo. Kot je povedala direktorica CSD Žalec Helena Bezjak Bur-jak, Podmornica ves čas opravlja pomembno delo, zanimanja pa je vse več, tako da je vanjo vključenih že 40 otrok, ki prihajajo ob določenih urah, saj so sicer prostori premajhni. Poleg vodje programa, ki je zaposlena na CSD, delajo v Podmornici strokovna delavka, ki ji plačo zagotavlja ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ter tri javne delavke. V žalsko Podmornico so vključeni otroci iz žalske občine, saj poleg ministrstva program financira samo žalska občina, zagotovo pa bi takšno obliko dela z otroki iz družin, ki jim ne 3 morejo zagotoviti ekonomskega I in socialnega blagostanja, potre-! bovali po vsej dolini. G V Podmornici imajo otroci n možnost krepiti svoje socialne J veščine in se ukvarjati s tistim, ji kar jih res veseli. Žalski pod-3 morničarji zelo radi pojejo, |! plešejo in ustvarjajo, kar so pokazali tudi na priložnostni prireditvi ob 20-letnici. K. R. •Da bi v letu. ki prihaja. mir imeli. srečo doživeli. da vam zdravje bi sluzilo in razumevanje ne zapustilo.« Lepe božično-novo/etne praznike vam želi kolektiv Žalskih lekarn. ' ■ * * >. 1 A r ;*■**' * *•- ™ t * Občina Žalec bo 4. januarja ob 10. uri uradno odprla nov zbirni center za ločeno zbiranje odpadkov na območju širitve poslovne cone Nivo v Vrbju v neposredni bližini dosedanjega začasnega zbirnega centra v lasti in upravljanju Surovine Maribor. Novi center bo upravljalo celjsko podjetje Simbio. Zbirni center je urejen na zemljiščih v lasti Občine Žalec in je sodobnejši ter prijaznejši do uporabnikov. Ponaša se z dvo-nivójsko razkladalno rampo z nadstrešnicama, vratarnico in zabojnikom za nevarne odpadke. Dela je izvedlo podjetje Nivo Eko Žalec s podizvajalci, vrednost investicije pa znaša okrog 291 tisoč evrov (oz. 238.500 brez DDV). Upravljavec in najemnik novega zbirnega centra je Simbio Celje, ki bo za delovanje centra prispeval vso komunalno opremo - zabojnike. Stari zbirni center bo tako deloval le še do vključno 31. decembra, v soboto, 2. januarja 2016, pa bo zaprt. L. K. Žalski zbirni center za odpadke bo odprt od 4. januarja dalje vsak delavnik med 9. in 16. uro (zimski čas), med 10. in 18. uro (poletni čas) ter ob sobotah med 7. in 13. uro. Občane žalske občine bodo lahko odpadke oddali brezplačno ob predložitvi dokazila o vključenosti v odvoz od-padkov (plačana položnica). SVETOVALNICA ZA OSEBE BREZ OSNOVNEGA ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA Če iz kakršnega koli razloga nimate urejenega osnovnega zdravstvenega zavarovanja, pri tem potrebujete pomoč, svetovanje in ustrezne informacije, vas vabimo, da se oglasite v Svetovalnici za osebe brez zdravstvenega zavarovanja (v Hiši Sadeži družbe, Hmeljarska ul. 3, Žalec). Informacije: 051 669 714,031 404 486, eva.fercec@filantrppija.org Uradne ure: vsak drugi ponedeljek od 8. do 11. ure ■mmm trn# 'm\ ‘r v*V.'M.*? • ,v‘;*.v,‘■ •v A’ ■; ’ ' *■* OBČINA ŽALEC I « ■i -4& I A<:-; Drage občanke in občani! Želim vam vesele božične A in novoletne praznike. v novem letu pa obilo osebnih in poslovnih uspehov ter zmag. Zdravo, srečno, prijazno in I uspešno leto 2016! Janko Kos župan Občine Žalec s sodelavci _ ^ Pestra praznična ponudba v Žalcu že od prve adventne nedelje Vsakemu (v treh primerih sta vlogo vložila po dva vlagatelja skupaj) so podelili po tisoč evrov subvencij, skupaj torej 11 tisoč. Aleksander Žolnir je med aktualnimi informacijami podal informacijo o odprtju novega zbirnega centra za odpadke, ki bo začel delovati z novim letom, in povabil svetnike in javnost k podajanju predlogov na objavljeni predlog načrta za zmanjševanje poplavne ogroženosti za vsa porečja Slovenije v obdobju 2015-2021 (od strani 136 do 157 se nanaša na porečje Savinje), objavljen je tudi na spletni strani občine. Nataša Gaber Sivka je predstavila napredovanje del pri gradnji Doma II. slovenskega tabora, kjer so končali s fasado in streho prizidka, izvajalec pa je zaradi nizkih temperatur že podal vlogo za podaljšanje roka za končanje gradbeno-obrtni-ških del s 25. na 31. januar. Svetniki so zastavili še kup vprašanj in nanizali kar nekaj pobud. Vilma Tekavc in Jože Kruleč sta se ponovno dotaknila fontane piv, slednji je zahteval celo izredno sejo. Podprl jo je tudi Lojze Posedel in jo predlagal že januarja, brez sejnin, saj da terenska seja 3. 12. s predstavitvijo fontane piv ni zadovoljila. Lojze Posedel je županu postavil tudi vprašanje, zakaj poziv k udeležbi seje županov v Braslovčah, podal pobudo za pregled vseh pogodb za oddajanje občinskega premoženja v najem, navezujoč se na letne vrtove, reklamne panoje in podobno, da bo močen celostni pregled tega področja. Izrazil je tudi skrb zaradi novega zbirnega centra, ki bo odslavljal uporabnike iz drugih občin in podjetnike. Nejca Šporina je zanimalo, če je občina že podpisala pogodbo z JKP Žalec in če je, zakaj niso svetniki s tem seznanjeni, predlagal pa je tudi ustanovitev pravobranilstva. Rok Sedmi-nek pa je izpostavil vprašanje visoke odmere komunalnega prispevka za približno 9 tisoč evrov za 70 m2 poslovne površine. L. K. Zadnja letošnja seja Občinskega sveta Občine Žalec prejšnji četrtek je minila v dveh urah, svetniki pa so sprejeli večino sklepov, kljub temu da se je seja začela z nestrinjanjem svetnika Jožeta Krulca z zapisnikom terenske seje, češ da ni bila sklicana v skladu s poslovnikom, saj na njej ni bilo mogoče razpravljati, postavljati vprašanj in seje tudi niso snemali. Zapisnik so kasneje vendarle potrdili. Na seji so potrdili tudi sklep o predlogu imenovanja Jolande Železnik, Matjaža Kača in Milana Vogrinca za člane sveta Območne izpostave JSKD Občine Žalec ter sklep o imenovanju Draga Dobočnika, Zdenke Jan, Stanislava Jermana, Marjane Leskovšek, Marjete Rukav, Stanislava Valanta, Bogdana Zagoričnika, Milana Zupanca, Igorja Žafrana in Tatjane Žgank Meža kot kandidate za sodnike porotnike Okrožnega sodišča v Celju. Potrdili so tudi poročilo o realizaciji programa občinskega sveta za leto 2015 in terminski plan rednih sej za prihodnje leto. Načrtovanih je šest sej, in sicer 18. februarja, 21. aprila, 16. junija, 20. oktobra, 17. novembra in 22. decembra. Program dela občinskega sveta za prihodnje leto so posredovali v 30-dnevno javno obravnavo. Z nekoliko nižjo podporo (16 glasov za) so potrdili Lokalni energetski koncept Občine Žalec, na katerega v javne obravnave niso prejeli nobenih pripomb, so pa upoštevali pripombe, izrečene na seji občinskega sveta in matičnega odbora. Na seji pa je najteh- tnejšo pripombo podal svetnik Rok Sedminek, ki je opozoril na premajhno vključitev lesne biomase v primerjavi s plinom. Svetniki so v nadaljevanju potrdili sklep o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje LQ-7 (Ložnica). Sprejeli so tudi sklep o določitvi vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v letu 2016 (letna valorizacija na podlagi povprečnega indeksa rasti življenjskih stroškov), po katerem bo vrednost točke v prihodnjem letu 0,00472 evra in bo zato v proračunu 0,5 % manj prihodka. Sprejeli so tudi sklep o predlogu pravilnika o spremembah in dopolnitvah pravilnika o oddajanju stvarnega premoženja v lasti Občine Žalec v najem in z njim potrdili znižanje cen najema za letne vrtove od aprila do septembra, in sicer za 30 odstotkov. Na pobudo svetnika Nejca Šporina so potrdili tudi sklep za spremembo in dopolnitev poslovnika Občinskega sveta Občine Žalec. Poslej bodo morali seje delovnih teles sklicati najmanj pet dni pred sejo občinskega sveta, ta rok pa velja tudi za gradivo, ki ga morajo poslati pristojna delovna telesa za distribucijo pristojnemu strokovnemu delavcu za pripravo sej. Direktorica občinske uprave Tanja Razboršek Rehar je svetnike seznanila z višino izplačanih subvencij za sofinanciranje malih komunalnih čistilnih naprav v letu 2015. Na podlagi poziva je prispelo 13 vlog za dodelitev subvencij, od tega so odločili že v 11 primerih. In zvrsti se vsega po malem, takih in drugačnih stvari, in zvrsti se vsega po malem, takih drugačnih ljudi... (Vlado Kreslin) Kakšno lepo srečanje, kak trenutek, ki orosi oko, dogodek, ki razgiba telo, predstavo, ki nas povabi v prešeren smeh, glasbo, ki se dotakne srca, nov pogled na naše zeleno zlato... take stvari lahko v vaše življenje prinesemo mi. Naj živo utripa vsak vaš dan tudi v letu 2016. Kolektiv Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec Žalec že od prve adventne nedelje diha praznično. Začelo se je z adventnim sejmom in koncertom v Dvorcu Novo Celje na prvo adventno nedeljo 29. novembra in se nadaljevalo s prižigom luči v žalskem mestnem jedru na Miklavževo soboto. Vse od takrat se vrstijo prireditve, ki ustvarjajo blišč decembrskih praznikov. Nekaj prazničnih utrinkov je na priloženih fotografijah, prihod Božička pa je na naslovnici. Kratka zadnja seja Na prvem adventnem koncertu je v Novem Celju nastopil adventni kvartet Kvartventus (z leve: korepetitor mag. Primož Mavrič, sopranistka Mojca Žerjav, baritonist Tilen Naraks, sopranistka Maša Malgaj in tenorist Matic Zakonjšek). Na 4. adventnem koncertu sta v Dvorcu Novo Celje polno dvorano navdušila sopranistka Nataša Zupanc in akordeonist Gašper Primožič. Da so lučke v mestnem jedru zagotovo posvetile, sta napravo stikalo na Miklavževo soboto pritisnila župan Janko Kos in predsednik MS Žalec Roman Virant. Miklavža so v žalskem starem mestnem jedru z iskricami v očeh pričakali številni otroci. Ob odprtju adventnega sejma je zbrane v imenu organizatorja sejma ZKŠT Žalec pozdravila Lidija Koceli, nato pa s nastopili najmlajši iz petrovškega vrtca. Adventni sejem v Dvorcu Novo Celje, na katerem je s ponudbo adventnih aranžmajev, domačega peciva, različnih olj, igrač, nakita, zimskih dekorativnih oblačil razstavljalo 34 razstavljavcev, je obiskalo okrog 400 obiskovalcev. Občine same o protipoplavnih ukrepih Braslovški župan z novorojenčki Izredni kolegij spodnjesavinjskih županov s strokovnjaki iz vodarske in kmetijske stroke ter evropskim poslancem Francem Bogovičem Prvi decembrski petek so se župani spodnjesavinjskih občin sestali na prvem izrednem kolegiju na Gradu Komenda. Obravnavali so problematiko poplavne varnosti Spodnje Savinjske doline skupaj z zagotavljanjem vode za namakanje. Na sestanek so povabili tudi evropskega poslanca Franca Bogoviča in strokovnjaka za vode Roka Fazarinca. Župani so poleg Franca Bogoviča in' Roka Fazarinca, ki je pogosto v dolini v vlogi razlagalca načrtovanih posegov v prostor, na kolegij povabili tudi dr. Boštjana Nagliča z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, -Ireno Friškovec s Kmetijsko-gozdarskega zavoda Celje ter Vinka Drčo kot predstavnika civilne iniciative. Že pred časom je namreč inštitut predlagal, da bi vzpostavil namakalni center, ki bi skrbel za strokovno razvojno delo na področju namakanja hmelja in drugih kmetijskih kultur ter za izobraževalno-svetovalno delo. Osnovni cilj takšnega namakalnega centra bi bila čim večja samooskrba z minimalno porabo vode in najvišjim mogočim ohranjanjem okolja. To pa pomeni tudi zadrževanje viškov vode za uporabo v času suše. Kot je po sestanku povedal župan Jože Kužnik, ki vodi koordinacijo županov, so se za sklic izrednega kolegija odločili, ker je očitno, da morajo na področju poplavne varnosti v Spodnji Savinjski dolini prevzeti pobudo občine. Na ravni države ni krovne organizacije, ki bi skrbela za poplavno varnost in po drugi strani za namakanje, kar je tesno povezano in na kar Savinjčani že dolgo opozarjajo. Prav tako se je že začelo novo programsko obdobje sofinanciranja projektov iz sredstev Evropske unije. Državni prostorski načrt s suhimi zadrževalniki, ki je bil pred časom v javni obravnavi in je doživel ogromno pripomb, je po besedah Jožeta Kužnika zdaj v fazi mirovanja. Lahko bi se zato zgodilo, da v dogovoru za razvoj regij v novi finančni perspektivi med prednostnimi projekti ne bi bilo ukrepov za zagotavljanje poplavne varnosti v srednjem porečju Savinje. Zato so se župani strinjali, da morajo skupno začeti s postopki za pripravo ukre- pov za zagotavljanje poplavne varnosti, kar jim je priporočil tudi evropski poslanec Franc Bogovič, ki ima s poplavno varnostjo veliko izkušenj še iz časov, ko je bil župan Občine Krško (ob umeščanju savskih elektrarn v okolje) in pozneje minister za kmetijstvo in okolje. Kot je poudaril, je mogoče poleg kohezijskih sredstev kot vir financiranja protipoplavnih ukrepov pridobiti tudi ugodne dolgoročne kredite Evropske investicijske banke. Vendar pa morajo lokalne skupnosti prevzeti pobudo, povedati, katere ureditve so sprejemljive in katere ne, ter v pogovorih z državo nastopiti z že pripravljenimi rešitvami. Župani so sprejeli sklep, da bodo še do konca tega leta sestavili projektno skupino, v katero bodo imenovali po enega predstavnika občin Braslovče, Prebold, Polzela, Tabor, Vransko in Žalec ter po enega predstavnika vodarske stroke, Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije in Kmetijsko-gozdarskega zavoda Celje. Projektna skupina bo pripravila predlog ukrepov s poudarkom na ohranitvi starih poplavnih površin z nadzorovanim poplavljanjem (območja brez elementov ogroženosti), na določitvi možnih lokacij nadzorovanega zadrževanja dela poplavnih valov na poplavnih območjih, načrtovanju in izvedbi večnamenskih zadrževalnikov (zadrževanje poplavnih vod in hkrati akumulacija vode za namakanje) na obrobju Spodnje Savinjske doline (pritoki Savinje in Bolske) ter upočasnitvi ali zaustavitvi procesov poglabljanja rečnih strug zaradi regulacij in ukinitve jezov. Novi jezovi naj bi imeli po možnosti pomično krono, z usmerjanjem vode iz Savinje v obdobjih višjih pretokov naj bi bogatili podtalnico, na pritokih Bolske in Savinje pa naj bi izvedli tudi protierozijske objekte. K. R. Rok Fazarinc iz podjetja IZVO-R, projektiranje in inženiring, d. o. o., je kot strokovnjak za vode in poplavno varnost med drugim povedal, da so Savinjo začeli urejati že v 19. stoletju. Z raznimi ukrepi so stabilizirali traso korita, presekali meandre in povečali poplavno varnost okoliških območij. Ohranjene odprtine v nasipih so omogočale, da so se lahko visoke vode brez večje škode še vedno razlivale po okoliških obdelovalnih površinah. Z regulacijo struge Savinje in njenih pritokov v letih 1876-1893 so se poplavna območja sicer nekoliko zmanjšala, a so še vedno predstavljala velik del ravninskih predelov Spodnje Savinjske doline. V drugi polovici 20. stoletja se je s posegi v poplavna območja in z zapiranjem poplavnih odprtin v nasipih začela spreminjati poplavna slika območja. Rečni tok je postal utesnjen, hitrosti vode večje in posledično se je začelo poglabljati rečno dno. Zaradi poselitve starih poplavnih površin (Le-tuška gmajna, Male Braslovče, Parižlje, Breg, Ločica ob Savinji, Vrbje, Medlog in zahodni del Celja) se je struga dodatno utesnjevala. V zadnjih tridesetih letih je' še bolj opazno poglabljanje struge. Dno Savinje se zajeda v lapornato podlago in s tem bolj izrazito drenira podtalnico Spodnje Savinjske doline. Pretoki Savinje so se povečali tudi na območju Celja in zlasti na območju Laškega, kjer so negativni trendi najizrazitejši. Kljub temu pa urbana območja in kmetijske površine ob Savinji, ki so varovani z nasipi, nimajo zagotovljene poplavne varnosti. Ob preboju oz. porušitvi nasipov je pričakovati nastanek vzporednih poplavnih tokov, ki zaradi erozije in naplavlja-nja ogrožajo tako naselja ob Savinji kot kmetijske površine. Poleg Savinje ogrožajo poseljena območja tudi njeni pritoki, in sicer Bolska z Motnišnico in na območju Vranskega predvsem Merinščica. Severno obrobje Spodnje Savinjske doline (Grušovlje, Podlog, Gotovlje, Ložnica) ogroža predvsem Ložnica s pritoki (Trnava in Pirešica), južno obrobje pa hudourniški pritoki z Zasavskega hribovja. Savinja z Bolsko poplavlja predvsem ob daljših intenzivnih deževjih (jesenski tip poplav), hudourniško zaledje pa je bolj izpostavljeno ob poletnih neurjih (npr. leta 1994, 2004, 2007). Območje Spodnje Savinjske doline je razvrščeno v območje posebnega vpliva poplav. Župan Občine Braslovče Branimir Strojanšek in svetovalka za družbene dejavnosti Renata Marovt sta v avli Osnovne šole Braslovče pripravila sprejem za novorojenčke^ rojene v obdobju od 1. maja do 31. oktobra letos, in njihove starše. V Občini Braslovče pripravijo letno dva taka sprejema. Tokrat je bilo na srečanje povabljenih 33 novorojenčkov s starši. Župan je v svojem nagovoru otrokom zaželel vse dobro na njihovi življenjski poti, brezskrbno otroštvo, da bi postali odgovorni in ponosni občani in državljani, staršem pa čim več lepih trenutkov pri rasti in vzgoji ter zdrav in uspešen razvoj otrok. Otrokom je podaril slikanico Najljubša kapa in igračo, starši pa so prejeli enkratno denarno pomoč v višini 126 evrov. Tisti, ki se bodo odločili za Hrčkovo varčevanje pri PBS, bodo prejeli še dodatnih 30 evrov, ki jim jih bo ob odprtju hranilne knjižice podarila Poštna banka Slovenije. V desetih mesecih letošnjega leta je bilo rojenih in obdarjenih 47 otrok, pričakujejo pa, da bo do konca leta število preseglo 50. T. Tavčar Župan Branimir Strojanšek s starši in z njihovimi novorojenčki Pomoč gasilcev, novo vozilo ŠE VEDNO POPUSTI NA SONČNA OČALA! Obiščite nas in videli boste bolje! Občina Vransko, Gasilska zveza Žalec in prostovoljna gasilska društva Prekopa--Stopnik-Čeplje, Vransko, Tešova in Ločica pri Vranskem so podpisali pogodbo o opravljanju javne gasilske službe. Z njo vsako leto urejajo vsebino, obseg in način opravljanja gasilske službe in njeno financiranja. Občina se zavezuje, da bo financirala redno dejavnost gasilske službe, nakup opreme in vozil pa v okviru usklajenega in sprejetega finančnega načrta požarne varnosti v skladu s finančnimi možnostmi. Župan Franc Sušnik je poudaril, da bo za delovanje javne gasilske službe v Občini Vransko v letu 2016 na razpolago 53.368 evrov, kar je precej več kot lani, PGD Vransko bo namreč v prihodnjem letu dobilo novo gasilsko vozilo. Občinsko poveljstvo Občine Vransko in Občina Vransko sta ugotovila, da potrebuje PGD Vransko za izvajanje javne gasilske službe novo gasilsko vozilo s cisterno, vključno z opremo, ki ustreza standardom Gasilske zveze Slovenije. Staro gasilsko vozilo s cisterno je letnik 1980 in z njim PGD Vransko kot osrednje občinsko gasilsko društvo ne more več učinkovito zagotavljati varnosti pred požarom in drugimi naravnimi nesrečami. Novo gasilsko vozilo stane 217 tisoč evrov brez opreme, ta je ocenjena na približno 15 tisoč evrov. Občina Vransko je za nakup novega gasilskega vozila zagotovila sredstva v višini 180 tisoč evrov, za preostala finančna sredstva bodo morali poskrbeti društvo in dobrodelni botri. Župan se je gasilcem Simona KODRIN, s. p. Delovni čas: Rimska cesta 35, pon.-pet.: 8.-18. ure 3311 Šempeter sobota: 8.-12. ure Tel.: 03 700 06 30 Mob.: 051 326 677 OKULISTIČNI PREGLEDI VIDA (BREZPLAČNO OB NAKUPU OČAL); dr. Arsen Janjič in dr. Miran Falež Pregledi vida za očala in kontaktne leče so v torek 12., 19. in 26. 1. 2016. Naročite se! Tudi na zdravstveno kartico! zahvalil za posredovanja, teh je bilo v letu 2015 po besedah poveljnika Gasilskega poveljstva Občine Vransko Vladimirja Reberška sedem. Pogodbo je v imenu Občine Vransko podpisal župan Franc Sušnik, v imenu zveze Edvard Kugler, ki se je zahvalil tudi vsem gasilcem vseh štirih društev v občini, v imenu društev pa so pogodbo podpisali predsedniki društev. T. Tavčar Dom kulture dobil upravnika V znamenju kulture V sredo so se zadnjič v tem letu na redni seji sestali občinski svetniki v Braslovčah. Med drugim so sprejeli sklep o javni obravnavi odlokov o proračunih za prihodnji dve leti ter določili upravnika Doma kulture Braslovče. Na decembrski redni seji so braslovški občinski svetniki med drugim obravnavali predlog odloka o zatiranju koruzne vešče, ki ga je predstavila Magda Rak Cizej z IHPS. Namesto predlaganega sprejema po hitrem postopku so odlok posredovali v javno obravnavo, saj so imeli nekaj tehtnih pripomb, ki jih bo predlagatelj še lahko upošteval, v enakem besedilu pa morajo odlok sprejeti vse spodnjesavinjske občine, če naj bo učinkovit. V nadaljevanju seje so za predstavnico braslovške občine v žalski območni izpostavi Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti potrdili Marijo Ran-čigaj, med drugim so na seji potrdili tudi upravnika novozgrajenega Doma kulture Braslovče. Izmed dveh ponudnikov (občina je objavila javni poziv k oddaji nezavezujočih ponudb) je bil izbran Zavod za izobraževanje, kulturo, turizem in šport 3 jezera. Svetniki so na mizo že dobili predlog pogodbe o upravljanju, na katero so imeli kar nekaj pripomb, zato so na seji sicer pooblastili župana za njen podpis, vendar bo župan pred tem obravnaval pripombe, ki jih bodo svetniki podali pisno, pred podpisom pa bo svetnike ponovno seznanil s pogodbo. Predlog pogodbe med drugim določa, da občina za vse stroške rednega vzdrževanja zavodu plačuje 1.290 evrov na mesec, za vsak dogodek, ki ga zavod izvede v domu, pa plača po 150 evrov. Občina v domu načrtuje približno 30 do 40 dogodkov na leto, društva, zavodi in organizacije s sedežem v Občini Braslovče pa bodo lahko kot doslej dom koristili brezplačno. S tržnimi prireditvami pa naj bi pridobili čim več prihodkov za pokrivanje stroškov. Župan je na decembrski seji občinske svetnike seznanil tudi s sklepom o začasnem financiranju proračuna od januarja do marca prihodnje leto, nato pa so se seznanili z osnutkoma predlogov proračunov za leti 2016 in 2017 ter ju po podanih pripombah vložili v 25-dnevno javno obravnavo. V letu 2016 je predvidenih nekaj manj kot 4,2 milijona evrov ter dobrih 4,5 milijona evrov odhodkov, v letu 2017 pa 4 milijone evrov prihodkov in 4,2 milijona evrov odhodkov. K.R. Proračun 2016 potrjen V torek, 8. decembra, so na zadnji redni seji v tem letu zasedali občinski svetniki Občine Vransko. Med drugim so potrdili proračun občine za prihodnje leto. Na začetku 9. redne seje so vranski svetniki podali svoje pobude in zastavljali vprašanja, nato pa potrdili spremembe in dopolnitve statuta občine in poslovnika občinskega sveta. Oba dokumenta so po opozorilu službe za lokalno samoupravo v nekaterih podrobnostih prilagodili zakonodaji. Sledila je obravnava predloga proračuna Občine Vransko za prihodnje leto. Proračun predvideva dobrih 2,3 milijona evrov prihodkov in za 240 tisoč evrov manj odhodkov, kar pomeni, da bo občina v prihodnjem letu za toliko zmanjšala svojo zadolženost. Po besedah župana Franca Sušnika bo občina kljub znižani povprečnini ohranila družbeni in socialni standard, bo pa manj investi- ■ E v.- - : j vi AIDA, d.o.o., Prekopa 3, Vransko cij, zlasti v prepotrebno obnovo lokalnih cest. Med večjimi načrtovanimi investicijami sta kanalizacijsko omrežje za stanovanjsko območje v Brodeh in rekonstrukcija dveh krajših cestnih odsekov. Vprašanje pa je, kako bo z gradnjo novega mostu proti centru varne vožnje, čeprav je občina zanj že vložila gradbeno dovoljenje. Svetniki so v nadaljevanju seje potrdili povprečno gradbeno ceno in povprečne stroške komunalnega urejanja stavbnega zemljišča ter vrednost točke za določitev višine nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2016. Vse ostajajo na letošnji ravni. Enaka kot letos bo tudi enkratna denarna pomoč za novorojenčke: 132 evrov za prvega novorojenčka v družini, 221 za drugega, 309 za tretjega in 353 evrov za vsakega naslednjega. Občinski svetniki so zatem sprejeli avtentično razlago sklepa o določitvi cen programov predšolske vzgoje, dodatnih znižanjih plačil in počitniških rezervacij v vrtcu Vransko. Pri razlagi določila, da morajo biti ob tem s strani staršev poravnane vse obveznosti do vrtca, je prišlo do različnih interpretacij, ali to velja v času prijave rezervacije ali koriščenja rezervacije oziroma dodatnih znižanj plačil. Po sklepu svetnikov to velja za čas ob začetku koriščenja rezervacij, ta avtentična razlaga pa ne velja za nazaj. Na decembrski seji so občinski svetniki po hitrem postopku potrdili odlok o zatiranju koruzne oziroma prosene vešče. Ta škodljivec lahko zelo prizadene hmeljišča, zato morajo po odloku (nekdaj je to veljalo za območje celotne velike žalske občine) lastniki zemljišč koruzo obvezno pospraviti z njiv do konca marca. Občinski svetniki so potrdili tudi 8-članski uredniški odbor za pripravo monografije o Vranskem, ki naj bi izšla v treh zvezkih v počastitev 150-letnice trga, ki jo bodo praznovali leta 2017. K. R. Obnova ceste Novembra so obnovili poškodovani odsek lokalne ceste Praprčče-Lipa v Občini Vransko, in sicer od križišča za Merinco v smeri Lipe v dolžini približno 320 m. V sklopu del so uredili odvodnjavanje zalednih in meteornih voda, izdelali tamponski ustroj in položili asfaltno prevleko. Dela je izvajalo celjsko podjetje Gradnje Žveplan, ki je bilo kot najugodnejše izbrano v postopku javnega naročanja. Vrednost obnove, ki je financirana iz občinskega proračuna, znaša 61.155 evrov. T.T. V dneh, ko se poslavljamo od starega leta in polni ' 11 pričakovanj zremo v novo, se tudi mi pridružujemo dobrim željam. Vsem občankam in občanom želimo vesele božične in novoletne praznike, vse lepo v letu 2016 in čestitamo ob dnevu samostojnosti. OBČINA BRASLOVČE župan s sodelavci občinske uprave Občine Braslovče in svetniki občinskega sveta Prejšnji četrtek so se na svoji zadnji letošnji seji zbrali svetnicé in svetniki Občinskega sveta Občine Prebold. Tokratni dnevni red je vseboval 14 točk, najprej pa so spregovorili o imenovanju predstavnika občine v svetu žalske območne izpostave JSKD. Predlagana in potrjena je bila ponovno Monika Lobnikar iz Marije Reke. V nadaljevanju so potrdili tudi predlagana kandidata za imenovanje sodnikov porotnikov za obdobje 2016-2020, in sicer svetnico Lilijano Kač in svetnika mag. Borisa Kupca. Svetniki so se seznanili s stanjem izdanih odločb o odmeri komunalnega prispevka za priključitev obstoječih objektov na kanalizacijo in stopnjo pri-ključenosti obstoječih objektov na kanalizacijo. Po zadnjih podatkih JKP Žalec je do novembra 2015 priključenost na območju preboldske občine na javno kanalizacijsko omrežje znašala 67 % , kar je za 12 % več kot v enakem obdobju lani. Že izdanih, a še neplačanih je v vseh vaseh skupaj 105 gospodinjstev oziroma 136, če upoštevamo tudi 31 neizdanih odločb. Po skrajšanem postopku so obravnavali predlog pravilnika o kriterijih za oprostitev in olajšave pri odmeri in plačilu komunalnega prispev- ka. Sklenili so, da tistim, ki že imajo zgrajeno kanalizacijo, se pa še niso priključili na javno kanalizacijsko omrežje, ker je višinska kota pritličja prenizka in bi morali imeti črpalko, znižajo komunalni prispevek v višini 300 evrov. Prav toliko naj bi dobili nazaj tudi tisti, ki so si prečrpavanje odpadnih voda v javno kanalizacijo uredili sami. Dokaj hitro je šla skozi 8. točka dnevnega reda, pri kateri je odbor za prostorsko planiranje in gospodarjenje z nepremičninami podal predlog za ukinitev javnega dobra in vključitev v menjavo z zemljišči drugih parcel. Razlog za to je ureditev lastništva na kategorizirani lokalni cesti od Krajnčevega mlina do planinskega doma. Z menjavo bo občina pridobila 5.791 m2 zemljišča pod 'kategorizirano javno cesto, v zamenjavo pa bo dala 1.909 m2 zemljišč do zdaj javnega dobra. Svetniki pa so največ časa namenili področju kulture. Po hitrem postopku so obravnavali in sprejeli odlok o priznanjih Občine Prebold na področju kulture. Obravnavali so tudi osnutek lokalnega programa kulture za obdobje 2016-2020. Župan Vinko Debelak je dejal, da se bo treba odločiti, ali bi poskusili spodbuditi dejavnosti, ki so nekoliko utoni- le v pozabo (npr. lutkarstvo), spodbujati dejavnosti, ki se izvajajo (gledališka igra, pevski zbori, pihalni orkester ...), ali poskusiti kaj novega. Poudaril je, da je v občini veliko materialne osnove (dvorane, sedeži ...), ki jo je potrebno tudi vzdrževati, kar je finančno velik zalogaj. V nadaljevanju je razprava potekala predvsem v smeri, da je občinska kultura preveč razpršena in s tem tudi financiranje ljubiteljske kulturne dejavnosti, zato bi bilo treba ljubiteljsko kulturno dejavnost centralizirati. V zadnjem delu dnevnega reda so svetniki podali soglasje k sistemizaciji delovnih mest v vrtcu za šolsko leto 2015/16, saj naj bi se predvidoma februarja ali marca odprl nov oddelek (petnajsti) in bosta glede na normativ potrebni dve novi sodelavki. Prav tako so sprejeli sofinanciranje dveh ur podaljšanega bivanja od 1. do 5. Razreda, za kar naj bi sredstva zagotovili v rebalansu proračuna Občine Prebold za leto 2016. V povezavi s šolo in z vrtcem je bila tudi zadnja obravnavana točka, in sicer odpust dolgov po zakonu o pogojih za izvedbo ukrepa odpusta dolgov. V zvezi s tem so sprejeli sklep, da se odpusti dolg dolžnikom v predlagani višini 4.127,32 evra. D. Naraglav Letos veliko rojstev Letos se je do zadnjega meseca v letu v preboldski občini rodilo 55 otrok. Večnamenska dvorana tamkajšnjega vrtca je bila prejšnjo sredo znova polna novorojenčkov in njihovih staršev, ki jih je na sprejem povabil župan Vinko Debelak. To je bil letos že drugi sprejem. Na prvega junija so bili povabljeni starši z novorojenčki, rojenimi od 1. novembra 2014 do 1. maja 2015. Na tokratni sprejem pa so bili vabljeni starši z novorojenčki, rojenimi od 1. maja do 1. novembra letos. V tem obdobju se je rodilo 31 otrok, in sicer 21 dečkov in 11 deklic. Tudi tokratno srečanje je popestril vrtčevski pevski zbor, nato pa sta poleg župana star- še nagovorila tudi ravnatelj OŠ Oton Račečič in njegova namestnica ter vodja Vrtca Prebold Ljudmila Podgoršek. Predstavnica občinske uprave Tjaša Skočaj Klančnik pa je skupaj z županom Vinkom Debelakom staršem podelila priložnostno dardo in vrednostni bon v višini 150 evrov. D. N. Zaradi vse večjega Števila otrok v Preboldu bodo v naslednjem letu odprli nov oddelek vrtca. Vse, kar je slabo, z novim,letom, naj zbledi, naj praznični december odžene vse skrbi! Vsè, kurje dobro, naj za vedno ostane, naj v miru in zdravju vsak človek zaživi! ■ Vsem občankam in občanom Občine Prebold OBČINA PREBOLD želimo vesele božične in novoletne praznike ter vse lepo v letu 2016. Čestitamo ob dnevu samostojnosti in enotnosti. Župan m občinska uprava Naročnik oglasa: ŠUMI d. o. o., PE SMS Bar, Ulica talcev 3, Žalec Za občanke in občane gre Spodnjesavinjski špe(hec) TRGOVINA Z AVTOI Bartog d. o. o., PE Žalec Tomšičeva uiica 15, Žalec Tel.: 713 15 00 www.bartog.si DELOVNI ČAS: od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure BAU,.. , Proračun države za leti 2016 in 2017 je izzval veliko nezadovoljstva med občinami oziroma župani. Čeprav so se predstavniška združenja občin z vlado še pogajala o višini povprečnine, je vlada v zakon o izvrševanju proračunov za naslednji dve leti določila 522 evrov povprečnine in znižala v zakonu določen odstotek za investicije. Po vetu v državnem svetu je državni zbor proračuna ponovno potrdil ravno na dan, ko so se na pobudo koordinacije spodnjesavinjskih županov v Braslovčah na skupnem izrednem sestanku zbrali svetniki vseh šestih občinskih svetov. Tema sestanka je bil samo zakon o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leti 2016 in 2017, na sejo pa so povabili tudi vse poslance iz pete volilne enote. Samo nekaj minut pred začetkom sestanka v Braslovčah so poslanci ponovno potrdili proračuna s 522 evri povprečnine in v Braslovče je od enajstih vabljenih prišel samo poslanec SDS Ljubo Žnidar. Če z zakoni država občinam nalaga pristojnosti in obveznosti, mora upoštevati tudi še vedno veljaven zakon o financiranju in zagotavljati denar za te obveznosti, so bili v razpravi enotni župani. Kot so poudarili župani, z zahtevo po višji povprečnini ne zagovarjajo lastnih interesov, ampak interese in potrebe občank in občanov. Po še vedno veljavnem zakonu o financiranju občin bi morala ppvprečnina znašati 652,60 evra, da se občine z vlado pogajajo za nekaj, kar jim pripada po zakonu, pa je nesprejemljivo. Znižanje povprečnine na 522 evrov občinam onemogoča izvajanje tistih nalog, ki jim niso neposredno naložene z zakonom, to pa so investicije, zato trpi razvojna komponenta lokalne samouprave. Ob zniževanju sredstev za investicije in investicijsko vzdrževanje se bo vse bolj zniževala vrednost premoženja lokalnih skupnosti. Občine že zdaj za financiranje zakonskih nalog, za katere bi morale prejemati finančna sredstva s strani države, porabljajo lastna sredstva, se notranje likvidnostno zadolžujejo, predvsem pa porabljajo zadnje rezerve, so med drugim poudaril spodnjesavinjski župani. Ob tem pa je vlada pristala na povišanje plač v javnem Župani v Braslovčah (z leve): Branimir Strojanšek, Franc Sušnik, Janko Kos, Jože Kužnik, Vinko Debelak in Anton Grobler sektorju, s čimer so se s 1. decembrom letos precej povečali izdatki občin, ki so že do zdaj predstavljali dobršen del proračunov občin (vzgoja in izobraževanje). Ob upoštevanju socialne stiske vse več občank in občanov so zaradi nižanja povprečnine prav ti dodatno oškodovani, saj se znižujejo sredstva za storitve, ki so ključnega pomena za kakovost bivanja ljudi. Ker gre po prepričanju županov, ki jim je pritrdila tudi večina občinskih svetnikov, za kršenje Ustave, je potrebno vložiti pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti zakona o izvrševanju proračunov RS 2016 in 2017. Z večino razpravljavcev se je strinjal tudi poslanec Ljubo Žnidar, ki je poudaril, da je poslanska skupina SDS vložila dopolnila k proračunu ter tako podprla prizadevanja občin in da pa se je prvič zgodilo, da niti eden od vloženih amandmajev ni bil sprejet. Po njegovem mnenju občine na državni proračun ne bodo mogle več vplivati, je pa izre-. dni sestanek pokazal realno stanje, v kateri se je znašla lokalna samouprava. Občinski svetniki, ki so sodelovali v razpravi, so se večinoma strinjali z župani, da je potrebno doseči višjo povprečnino, v bran vladi Mira Cerarja pa so stopili svetniki iz Stranke modernega centra (SMC). Svoja stališča so pozneje zapisali še v sporočilu za javnost. Po njihovem mnenju je bil sestanek zlorabljen za napade na vlado in stranko SMC. Ker sklep izrednega sestanka, o katerem so prisotni glasovali ob koncu sestanka, ni bil podan pisno, ga svetniki SMC niso podprli. »Prav gotovo si tudi v stranki SMC iskreno želimo, da bi bilo na lokalni ravni več sredstev za uresničitev potreb in želja občanov. Toda dejstvo je, da smo bili v zadnjih letih priča kriznemu obdobju, zato je bilo potrebno upoštevati realne možnosti. Za leto 2016 je bil določen cilj - primanjkljaj po 2 % BDB, kar narekuje fiskalno pravilo,« so zapisali v stranki SMC ter dodali, da so neutemeljene trditve, da je financiranje občin diskriminatorsko. Vlada občinam omogoča tudi pridobitev povratnih sredstev v višini 3 % skupne primerne porabe (33 milijonov evrov) na sedem do deset let brez obresti in brez administrativnih ovir, so poudarili v SMC, župani pa odgovorili, da se občine zaradi pomanjkanja lastnih sredstev ne morejo zadolževati. Župani so tudi poudarili, da vlada, kljub drugačnim obljubam občinam ni znižala stroškov, v SMC pa so zapisali, da je za znižanje stroškov občin trenutno pripravljenih 26 ukrepov, 11 jih je že uveljavljenih, 11 jih bo do konca leta, ostali pa leta 2016. Finančni učinek vseh teh ukrepov naj bi bil 22,5 milijona evrov, vendar pa to zahteva pripravljenost občin na spremembe, aktiven pristop in organizacijske posege, da dosežejo prihranke. V SMC so tudi predlagali, naj spodnjesavinjske občine izkoristijo možnost ustanovitve medobčinskega pravobranilstva in tako znižajo stroške najemanja odvetnikov in pravnih strokovnjakov za posamezne sodne spore. Kljub stališčem svetnikov SMC.so ob koncu sestanka prisotni svetniki spodnjesavinjskih občin z 39 glasovi za in 5 proti sprejeli sklep, s katerim zahtevajo 536 evrov na prebivalca za naslednji dve leti in 4 % skupne primerne porabe za sofinanciranje investicij občin. Sklep so poslali predsedniku vlade in predsedniku državnega zbora. K. R. Še pred izrednim sestankom občinskih svetov je žalski svetnik Lojze Posedel pisno seznanil medije, zakaj se ne bo udeležil izrednega sestanka. Za Občino Žalec pomeni uzakonjena povprečnina za 60.601 evro manj za financiranje primerne porabe na leto, kar je samo tretjina vseh stroškov sejnin, svetniških skupin, političnih strank in nadomestila za neprofesionalne podžupane. Zato bi lahko z znižanjem teh stroškov nadomestili izpad prihodkov zaradi nižje povprečnine. »Ob tem je v proračunu Občine Žalec tudi nekaj investicij (npr. fontana piv), ki kažejo na to, da razmere pri financiranju občin še niso takšne, da bi morali sklicevati izredne sestanke,« je zapisal Lojze Posedel. PR-ovske: Delati v Public relations (PR - odnosi z javnostmi) je težaško. Še posebej, te je treba iz velikih slovenskih mest za posel na podeželje (kar je v Sloveniji vse, razen Ljubljane in Maribora). Tako se strateško spremeni v straTEŽKO, ker možgani iz globin nezadovoljstva natipkajo takšno kruto resnico v naslov »mejla« s sporočilom za medije. Verjetno bomo Utripovci tudi zadnji izvedeli, da je žalska občina postala mestna. Ker jo za tako očitno mnogi že imajo, županu ne preostane drugega, kot da začne postopek za pridobitev tega statusa. Z dobrim lobiranjem in PR ne bo problema preskočiti kakšnega pogoja ali dveh. No, ob tem pa je hudič še v eni podrobnosti v zvezi z omenjenim sporočilom za javnost. Vlada lobira po Kitajski, v ZDA se fotografira z IBM, očitno pa ji ni nihče namignil, da obstaja eno žalsko podjetje, ki je s kitajskim pravkar sklenilo strateški posel in ki že vrsto let sodeluje z IBM in uvaja skupne informacijske rešitve po svetu. Jej, jej, jej ... Občinske: Po naših občinah se zgodi marsikaj stran od oči javnosti. Večino spretno prikrijejo in zapakirajo v transparentne postopke. Se nam pa zgodi, da kljub »kao« poznavanju lokalne scene naenkrat opazimo nove oziroma stare ljudi na novih položajih. Občasno je presenečenje veliko, kot na primer ob imenovanju namestnice direktorja Razvojne agencije Savinja, ki sicer ostaja podžupanja. V stranki pravijo, da s tem niso imeli prav nič. Župan je mimogrede omenil, da je bilo potrebno razvojno agencijo kadrovsko okrepiti tudi na zahtevo najbolj sitnega žalskega svetnika, mi pa še vedno ostajamo odprtih ust. Preveč naivno smo verjeli v politično higieno ... In še, večkrat smo se že vprašali, kako bi bilo, če sej občinskega sveta ne bi snemali, koliko bi nekateri svetniki sploh še prihajali za govorniški oder. Bistremu novinarskemu ušesu med drugim namreč ni ostalo skrito, da marsikdo težje kaj vpraša, ko so kamere ugasnjene in je priložnost, da se neposredno sooči, ko pa zasijejo luči in so prižgane kamere, naostrene oči volivcev in minute za govorniškim odrom kar drvijo mimo. Je en občinski svet, na katerem župan vodi sejo tako kot predsednik državnega zbora. Predstavi točko dnevnega reda, vpraša, kdo se prijavlja na razpravo, in potem so mogoče samo še replike. Dolžina seje je človeku prijazna, čeprav je včasih kakšen svetnik slabe volje, ker ni mogel povedati vsega in tolikokrat, kot je hotel. No, res pa sej ne snemajo ... Govori se, da imajo naše občine tudi svoja vodstva v senci, ki odločajo pod krošnjami dreves. Mi pa se sprašujemo, zakaj bi morala imeti senco samo državna oblast, lokalci smo ravno tako dobri, če ne boljši, da imamo sonce in senco in vse vmes. Samo upamo, da ne »košta« preveč. Novinarska: Pravijo, da se nam kdaj po pomoti zapiše tisto, kar v resnici mislimo. Pa je eno novinarsko tipkanje zapisalo: Na zadnji resni seji občinskega sveta v tem letu ... No, samocenzura je popravila na redni. Vabljeni tudi v naše lokale SMSBarArclin Roky Bar Zreče Z januarjem otroški kotiček zraven Podeželske tržnice Žalec) Za vas imamo odprto od ponedeljka do sobote od 630 do 22.00, nedelje in prazniki od 8.00 do 20.00 i Vabljeni, Vaš SMS BAR Žalec, Ulica talcev 3, Žalec, tel.: 05 914 25 28. Bon je unovčljiv do vključno 31.1.2016 K3\ Oi \ PO DOLINI - MALO DRUGAČE december 2015 Leto različnih pristopov Z letom 2015 so se različno spopadli tisti, ki se v naših logih morajo spopasti, saj so bodisi izvoljeni ali postavljeni odločevalci. Zasledili smo različne strategije vodenja, reševanja problemov, pristopov, od kleno kmečkih, zelenih, preko športno borbenih do pobožno pasivnih, zasanjanih, vmes pa srečali še mešanice prijemov, kot so »šminkersko« športni, družabno poslovni ipd. Ugotavljamo, da so razne krize tega desetletja spodbudile pravo poplavo inovacij različnih strategij vodenja in preživetja. Če jih dobro pogledamo, pa so pravzaprav malo • bolj »spedenane« preobleke starih strategij z različnimi dodatki in naborki, da ne rečemo z več barvnimi niansami. Zeleno-kleno-kmečka ... »Ne bo drugače, kot da nabrusimo kose,« sije rekel žalski župan tanko Kos in se odločil, da bo kot dokaz, da občina misli resno z vključevanjem v projekt Zelene sheme slovenskega turizma, stopil v akcijo sam kot prvi mož občine in za začetek ročno pokosil travnik. Se še spomnite spalne metode učenja? No, naši župani sojo preizkusili tudi pri najbolj perečih problemih občin, ker ne boli, kadar od zunaj prihajajo problemi. Za to, kako se obnese, pa bo treba počakati, saj vsak tak projekt potrebuje nekaj časa. Ne vemo pa, ali to, daje buden samo žalski župan, pomeni »špilferderberstvo« ali dogovorjeno dežurstvo. No, za vsak primer je budna tudi predstavnica druge občine... Je to nadzor? Da topla kapa marsikaj reši, je pogruntal braslovški župan, pa da je treba zgodaj začeti tudi. Letos je njegov pristop na zunaj mladostno kulturne narave, znotraj pa vre od športne energije in gospodarske odločnosti. Le kakšno kapo si bo nadel sam? Baje se družabno poslovni slog najbolj obnese, ampak šele po petdesetem, so sklenili naši letošnji znani »abrahamovci«, direktorji javnih zavodov, in še, da je v teh časih nujno krepiti timski duh v manj zapetem ozračju z malo muzike, malo branja in veliko dogajanja. Zasledili smo tudi utrinke pobožnega sloga, ki baje učinkuje šele v kombinaciji z realno akcijo. O rezultatih pa nas še niso obvestili. Realni sektor o realnih stvareh Ob podpisu pisma o sodelovanju med žalsko družbo Mi-kropis Holding in kitajskim Sanpower Group je starejši podpredsednik Yue Lei povedal staro kitajsko modrost: »Doma se zanašamo na svoje starše, na tujem na svoje prijatelje.« Govoril je o Mi-kropisu. In ob koncu še eno: »Ljudi, ki imajo isti cilj, ne loči razdalja.« Dušan Štiherl, Juteks: »V multinacionalkah, vsaj takšne so naše izkušnje, ni nič podarjenega. Tu ne gre zato, kaj je kdo rekel, če hočete, obljubil. Gre preprosto za to, kaj je kdo naredil« »Osebno sem zagovornik načela, da je bolje o načrtih manj govoriti in jih več uresničevati. Ko postanejo realnost in če so uspešni, pa tako ali tako postanejo vidni.« Bogdan Triplat, Omco Feniks: »Naš interes je, da so stvari transparentne. Jaz zelo rad dobro spim in tako bo tudi ostalo kar se tiče ekologije, poslovnih rezultatov in vsega.« Vsem, ki ne razumejo, zakaj je bila potrebna investicija v žalsko livarno Omco Feniks, je Triplat povedal zelo po domače: »Mi nimamo interesa znojiti se pod pazduho, mi bi radi imeli švic na glavi.« In še: »Stranka, s katero si v krizi, te po krizi ne bo zapustila.« Rudi Kronovšek, Termo-tehnika: »Strošek obdelave treh listov vloge znaša štiristo evrov, čeprav dobi izdelek samo 250 evrov subvencije.« »Podjetnik zelo težko dobi konkreten odgovor na konkretno vprašanje.« Takole se brani pa v gospodarskem slogu, odločno in takoj v akcijo, ne glede na možne poškodbe, s ciljem do končne zmage ... Irena Rotar, Ekoci Slovenija: »Lahko mi vzamejo delovno mesto, dela pa ne morejo!« Maja Štamol, modni atelje Maja Štamol: »Ničesar ne moreš storiti na silo. Delati moraš z nekim pravim tempom, ne moreš goljufati, biti moraš pošten in deloven. Starši mi niso mogli dati velike vsote denarja, so mi pa dali delavnost in poštenost.« Žalska podžupanja je posegla na najobčutljivejše področje moškega življenja, torej na nogometno igrišče, in uvedla graciozni »šminkerski« nogometni pristop komuniciranja tudi v politiko. Ne vemo natančno, kakšen je bil učinek na zelenem polju, a baje se takšno streljanje brez dvoma obnese. rsx& **V GROUPAUTO Avtoservis Rona, Robert Vasle s.p. Zgornje Roje 29, 3311 Šempeter E-pošta: robert.vasle1@siol.net Tel.: 041 411 342 Želimo vam lepe božične praznike in srečno vožnjo v letu ZOKb. Ni lahko, je pa nagrada neprecenljiva Pred vsakim novim letom imamo običajno veliko željo, da bi bilo leto, ki prihaja, boljše in srečnejše od odhajajočega. A kaj je v resnici uspeh, kaj sreča? Bližnjic ni, pravi modna oblikovalka iz Žalca Maja Štamol Drolje, za katero je bilo leto 2015 nedvomno uspešno. Zgodilo se je tudi tisto, o čemer je sanjala kot majhna deklica - modna revija v Milanu, v eni od svetovnih prestolnic visoke mode. Kakšna so bila vaša pričakovanja za leto 2015, ki v Sloveniji še vedno velja za leto gospodarske krize? »Na začetku gospodarske krize se mi je zdelo, naj kar traja, če je to kriza. Po kakšnih dveh letih pa se je tudi pri nas začelo čutiti, da so bili ljudje v krču, da niso upali nakupovati, naročati oblek, da so bili zelo varčni. Naše delo je na nek način luksuz, ki ni nujno potreben. In v teh letih je bila moja vsakoletna želja, da preživimo iz meseca v mesec. Jasno nam je pač, da od dela z rokami ne moremo biti bogati, ne glede na že uveljavljeno znamko. Je pa dejstvo, da to radi delamo in glede na uspehe verjetno delamo dobro. Sicer pa zelo dolgoročnih načrtov ne moremo delati, ker smo odvisni od naročil. Stalnica vsako leto je Fashion Week, na katerem smo spomladi in jeseni, tudi prireditev Viktorji je vedno zanimiva, ker je to edina rdeča preproga v Sloveniji, na kateri lahko predstavimo večerne obleke. Ti trije projekti so vsako leto, vse, kar pride zraven, je dobrodošlo. Prvo prijetno presenečenje letošnjega leta je bilo povabilo na razstavo Moda v gibanju v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani, kjer je bila poleg kreacij italijanske visoke mode razstavljena tudi moja kreacija, kar mi je bilo v veliko čast, da je muzej sploh prepoznal mojo kreacijo kot primerno za razstavo. Drugo veliko presenečenje leta pa je bilo povabilo Urada RS za informiranje za sodelovanje na svetovni razstavi Expo v Milanu. Še posebej, ker me je podprlo tudi domače okolje. V Žalcu namreč živim in delam in zaradi našega ateljeja sem prihaja veliko različnih in zanimivih ljudi. V Milanu je bilo na dan naše modne revije 300 tisoč obiskovalcev, vladala je odlična energija v celotni ekipi in čeprav smo se videli prvič, smo se odlično ujeli. Prišlo je celo do naročila poročne obleke, kar je bilo absolutno presenečenje. V Milanu sem želela kar najbolje izkoristiti priložnost, ker ne vem, če mi bo kdaj še dana takšna priložnost. To je velik strošek in če mi ga ne bi pomagali sofinancirati, si ga ne bi mogla privoščiti. Po Milanu se mi je zdelo smiselno narediti nekakšen »after party« v Ljubljani za stranke in poslovne partnerje. Ponovili smo modni performans iz Milana.« Izbrani ste bili za ambasadorko blagovne znamke Narejeno v Sloveniji. Kako je prišlo do tega sodelovanja? »Pred dobrim letom in pol so k meni prišli predstavniki Obrtne zbornice Slovenije in povedali, da je sekcija tekstilcev oziroma Obrtna zbornica Slovenije registrirala blagovno znamko Izdelek slovenske obrti, s katero bi označili slovenske proizvode v trgovinah. S to blagovno znamko bi kupcem povedali in jih ozavestili, da so te izdelke naredile slovenske roke, da je zadaj pošteno plačilo slovenskim šiviljam, da plačilo ni le pest riža in da ne gre za kitajsko nizkocenovno proizvodnjo. Iskali so ime, ki bi jim zagotavljalo kakovost in prepoznavnost. Izbrali so mene in nisem dolgo razmišljala, ker je to ozaveščanje ljudi ves čas moja želja in naloga. Tudi če naši izdelki niso narejeni po osebnem naročilu, ampak po konfekcijskih številkah in so dostavljeni v trgovino, gre za drugačen proizvod od na primer kitajskega. Vsak kos je posebej odrezan, zašit, ni serijskih proizvodenj, kar zahteva popolnoma drugačen pristop. Za zdaj ta blagovna znamka še ni popolnoma definirana, razmišljamo o dodatnem sloganu, da bo takoj jasno, da gre za tekstilni izdelek. To moje delo je seveda povsem prostovoljno.« Pot do uspehov v letu 2015 ni bila kratka, brez strmin in ovinkov, brez razpotij... »Ljubezen do mode, umetnosti, lepega oblačenja sem imela v sebi od nekdaj. Že kot majhna deklica sem veliko pletla, nastopala, igrala v gledaliških skupinah. Bila sem nekako razdvojena med modo in gledališčem. Moji starši so bili seveda zelo praktični in so me usmerili v kemijo. Tega jim ne morem zameriti, ker so mi hoteli samo dobro. In verjetno sem morala po takšni poti, sicer zdaj ne bi bilo tako, kot je. Moja samovolja se je pokazala v tem, da sem vseeno težila k svojemu cilju. Igralstvo sem postavila na stranski tir in to nekako zapolnila z raznimi vodenji prireditev, da sem še vedno bila na odru. Po končani kemijski šoli sem šla najprej v službo, ker sem imela v Juteksu štipendijo, ki bi jo sicer morala vračati. Ob delu sem se začela izobraževati. Kratko obdobje je na UPI v Žalcu gostovala ljubljanska šola za oblikovanje, ki je izšolala le eno generacijo, naslednjo generacijo sem se vpisala jaz in edina od 24 kandidatov naredila sprejemne izpite, zato v Žalcu ni bilo več oddelka. V Ljubljano sem se poskušala voziti, vendar ob delu ni šlo dolgo, zato sem se vpisala na tekstilno šolo v Celju in si ves čas želela delati v modi. Vedno več sem izdelovala obleke za druge. Po sprejemnih izpitih sem se odločila, da se bom prijavila na natečaj za obleko za miss Slovenije. Brez izobrazbe sicer ne bi mogla sodelovati, na osnovi opravljenih sprejemnih izpitov pa so me sprejeli in uvrstila sem se med deset finalistov. Od takrat naprej, ko sem se lahko dokazala z delom, se mi ni bilo več treba z izobrazbo. Prišla sem v modni svet, med profesionalce, ki so me lepo sprejeli medse, širila krog prijateljev v tem svetu, pridobivala vedno več izkušenj. Nekaj let kasneje sem zmagala z obleko za miss Universe. V tistem času se je zgodila sprememba tudi v zasebnem življenju, spoznala sem namreč sedanjega moža. Služba se je bližala koncu, dobila sem že drugo ponudbo z zavoda za kulturo in sem bila tik pred podpisom pogodbe. Takrat mi je mož rekel, da imam prvič možnost izbrati, ali iti na svoje ali spet naprej v redno službo, da me bo v obeh primerih podprl, a imam priložnost uresničiti svoje želje. Takrat sem bila stara že 35 let in še danes sem mu hvaležna za spodbudo in podporo.« Je bilo težko na svojem? »V prvih štirih letih sem potrebovala podporo moža. Vedela sem, da ne bom lačna in da bodo položnice plačane, ampak po štirih letih sem mu dejala, da ne vem, če zaslužimo za plače. Pomiril me je, da se blagovna znamka dela štiri do pet let in če v tem času ne bom uspela narediti plusa, potem ne znam računati ali pa slabo delam. Dejansko so se prihodki začeli dvigati. Ves čas smo bili kot atelje in blagovna znamka prisotni na modnih dogodkih, ves čas pa so mi bili zelo naklonjeni tudi mediji. Dvanajst let sem že na svojem, z ekipo, ki ustvarja z mano.« Kakšni so načrti? »Sem pred novo prelomnico. Ves čas na željo strank izdelujem modne dodatke, predvsem torbice in nakit. Sodelovala sem tudi s finsko Nokio, zdaj sodelujem s Kopitarno Sevnica in skrbim za del dizajna, ki se podpisuje Kopitarna Design by Maja Štamol. Posebej blizu pa mi je nakit. Že predlani smo na Fashion Weeku predstavili svojo kolekcijo nakita iz plastike, ki je bil dobro sprejet in prodan, a še vedno na ravni bižuterije. Želela bi si več žlahtnosti, zato sem se letos poleti odločila za šolanje na zlatarski šoli, a te šole ni več. Iskala sem pri mojstrih v okolici, če bi me kdo vzel v uk, vendar ni bilo odziva. Zato sem 1. decembra (ta dan se je zame doslej vedno izkazal za zelo uspešnega) pisala direktorju Zlatarne Celje, če me vzamejo v šolo oziroma na prakso, da se naučim oblikovanja žlahtnih kovin. Še tisti dan me je poklical zlatar iz Celja, s katerim se sicer ne poznava, da me je pripravljen učiti in januarja začnem. Oblikovala in izdelovala bom nakit iz žlahtnih kovin v kombinaciji z bolj avantgardnimi materiali. Diamanti in briljanti me v tej fazi ne zanimajo, ker jih drugi bistveno bolje obvladajo.« Pa tujina? »Lani sem malo raziskovala sosednje države. Italiji s svojo modno industrijo nismo dorasli. Zanimiva je lahko Avstrija, tja do Dunaja, kjer imajo veliko plesov. Tu malo tipamo. Mikala me je tudi Hrvaška, zato sem si ogledala njihove Fashion Weeke. Ampak s prodajo oblačil bi bilo težko, ker imajo precej nižji standard, pri njih je veliko cenejša delovna sila. Me pa mika prodaja nakita, zlasti v obmorskih krajih. Za slovenske kreatorje pa je prodaja v tujini pravzaprav nerealna, saj kakšnega resnega naročila iz tujine s svojimi količinami sploh ne moremo izpolniti. So pa aktualne trgovine s konceptom.« Katere so bile poleg že omenjene še prelomnice v osebnem življenju? »Velika prelomnica v oseb- nem življenju se je zgodila s prihodom Žani in kasneje Dil-si v našo družino. To pomeni drugačen način življenja. Skušamo biti čim več skupaj, vsak dan kuhamo kosilo, se ukvarjamo drug z drugim. Nimava varuške. To ni enostavno, ampak glede na to, da imava oba svoji firmi, delava tudi zvečer, ko gresta hčeri spat. Ves čas se usklajujeva. Dostikrat sta zraven naju, sta tudi medijsko izpostavljeni, ampak narava mojega dela je taka, da sem v medijih. Vesela sem, da ju imam in ju ne nameravam skrivati. Šestletna Žani je prvošolka in je ročno zelo spretna, ampak je v nič ne silim. Poskusiva vesti, plesti, kvačkati, potem pozabi za pol leta in se spet spomni. V waldorfski šoli jih učijo na primer kvačkati, tako da lahko Žani že kvačka ob gledanju risanke. Petletna Dilsi je povsem drugačna po značaju in tudi zato, ker je prišla v Slovenijo stara dve leti in pol in je bila osebnostno bolj izoblikovana.« Deklici sta iz Gvineje Bis-sao. Kako ste se spopadli s kulturnimi razlikami? »Z možem sva zelo spontana, ne bereva veliko knjig in priporočil. Ravnava, kot naju vodita situacija in življenje. Seveda ima Stane izkušnje s svojima zdaj že odraslima otrokoma. Z Žani ni bilo težav, ker je k nama prišla kot dojenčica, njen prvi jezik je bil slovenščina. Dilsi pa je morala pri dveh letih in pol, ko je z Maja z Žani in Dilsi med svojimi oblekami mamico še živela v plemenu v svoji domovini, že sama prati gatice, niso imeli vode, ni bila vajena tuširanja in ni poznala tople vode. Zato se je bala tuša in tople vode, jedla je z roko, govorila svoj jezik, ki ga nihče ni razumel. Ampak v enem tednu je s posnemanjem in opazovanjem začela jesti s priborom, uporabljati stranišče, se oblačiti, tudi umivanje smo uspeli urediti. Čez dan ni imela nobenih težav, zvečer pa si ji želela, da bi šla spat domov. Kakšnih štirinajst dni je z večer jokala in hotela v avto, ker smo se v Žalec pač pripeljali z avtom. Tega najprej nismo razumeli. Včasih sva sedli v avto, se zapeljali okrog, da je zaspala, zjutraj pa je že na vse pozabila. V veliko pomoč je bila seveda Žani, ker jo je videla kot sebi enako. Žani se je veliko ukvarjala z njo, tako da nismo imeli veliko težav. Meseca maja je prišla, septembra ni več govorila svojega jezika, ampak slovensko, vse je razumela, besedni zaklad pa si je hitro bogatila. Ko poslušam druge starše, ki so posvojili otroke iz sirotišnic, imajo ti otroci dostikrat kakšne psihične težave in težave s prilagajanjem na tukajšnje življenje.« V Sloveniji je kar nekaj temnopoltih otrok, posvojitelji so tudi znani Slovenci. Ste jim vi pomagali? »Nekaterim smo pomagali pri posvojitvah iz Gvineje Bis-sào, vendar ne neposredno tem najbolj znanim Slovencem, kot je Robert Kranjec. Družine s posvojenci iz Afrike se občasno srečujemo, pride tudi častni konzul Gvineje Bissao Danilo Senič. 17 otrok iz Gvineje Bissao je v Sloveniji, ostali so večinoma iz Gane. Dobro je, da otroci vedo, da jih je več tukaj. Ne vem, da bi kdo imel kakšne težave ali da bi se počutili tu manj vredne. Tudi iz Liberije, Nepala so posvojenci, največ pa jih je iz Rusije. Edini sporazum o posvojitvah je imela Slovenija z Makedonijo. Tudi midva sva poskusila najprej tam. Vendar se ni dalo, veliko je bilo korupcije ob tem in nekih čudnih zgodb. Rusija je zelo utečena, vendar moraš izpolnjevati njihove pogoje za posvojitev. Midva nisva izpolnjevala pogojev zaradi starostne razlike. Iskala sva alternativo, pisala tudi na Filipine, Haiti, Bangladeš, iskala možnosti preko raznih ministrstev. Potem pa je prišla Afrika. Tam ni posrednikov, dobiš otroka od staršev. Mislim pa, da je bila Žani celo prva posvojenka pri nas iz Afrike. Kljub temu so jo vsi zelo lepo sprejeli.« Kako ohranjate stike z Afriko? »Žani in Dilsi sta še premajhni, da bi potovali tja, in sicer zaradi malarije, najbolj pa zaradi tega, ker morata bolje razumeti, kaj pomeni biti posvojen, kaj mamica, ki me je rodila, in mamica, ki skrbi zame. Imata pa filmčke, posnetke iz Afrike. Imamo tudi ustanovo Toka toka Žani, ki se ukvarja z razvojem šolstva v Gvineji Bissao, sodelujemo s tamkajšnjim ministrstvom za šolstvo, pri nas je bil na obisku podpredsednik vlade, tam predsednik vlade, ko smo lani pripeljali zabojnik s pomočjo. V Žanini rojstni vasi gradimo šolo, tako da smo v vseh pogledih povezani, saj imamo tam družino. Mali bosta šli tja, ko bosta stari kakšnih deset let. Se pa odkrito vsak dan pogovarjamo o tem. Včeraj sva šli z Dilsi kupit darilo za njeno mamico, pa je izbrala lak za nohte. Izdali smo tudi knjižico Metka v Gvineji Bissao, ki pomaga slovenskim otrokom spoznati to deželo.« Lahko povzamem vse povedano? Če delaš dobro, ti ni treba biti komolčarski in na grd način dosegati ciljev. »Ničesar ne moreš storiti na silo. Delati moraš z nekim pravim tempom, ne moreš goljufati, biti moraš pošten in deloven. Starši mi niso mogli dati velike vsote denarja, so mi pa dali delavnost in poštenost. To je osnova, ki jo želim prenesti tudi svojima hčerama. Sploh nisem obremenjena s tem, kakšno izobrazbo bosta imeli, najbolj pomembno je, da bosta najprej dobra človeka in da bosta radi delali tisto, kar bosta izbrali.« K. R., foto: D. N. »Večerna obleka, poročna obleka, vsaka pravzaprav mora biti skladna z našo postavo, ne smemo slepo slediti modnim trendom. Z obleko lahko marsikaj skriješ in marsikaj poudariš. K meni pridejo stranke s slikami iz revij, s perfektnimi manekenkami in retuširanimi oblekami, da so videti brezhibno. Ko stranka pri meni obleče kaj podobnega, ugotovimo, da ji tak model ne pristaja najbolje. Želim si, da je obleka rezultat želja stranke in mojih nasvetov. Pri poslovni modi je dopuščeno vedno več, razen na strogo protokolarnih dogodkih. Še vedno pa velja, da je treba zakrivati ramena, nositi nogavice tudi poleti, da hudi dekolteji niso primerni in tudi odprti čevlji poleti v poslovnem svetu niso primerni. Barve so umirjene, vzorci ne smejo biti preveliki, nakit pa ne kričeč. Seveda pa je v različnih poklicih marsikaj dovoljeno, mi kot dizajnerji si lahko privoščimo malo več kreativnosti.« »Modne smernice za prihodnje leto? Vračajo se barve, drugače pa je modne trende zelo težko napovedati. Tudi svetovnih modnih trendov ni več. Včasih so kreatorji izdelovali samo kolekciji za jesen-zimo in pomlad--poletje. Zdaj pa je medkolekcij toliko, da tudi svetovni oblikovalci ne zmorejo več tega tempa. Vsako leto pride kakšna barva, ki je bolj izpostavljena, vsakih nekaj let se spremeni oblika hlač, zdaj se je nizek pas vrnil v pravo višino, kjer ženski najbolj pristaja. Tudi kakšno obdobje iz preteklosti se kdaj bolj poudari. Zelo aktualna sta še vedno umetno krzno in bleščavost.« Kaj bi si želeli, da se v letu 2015 ne bi zgodilo? Izteka se leto 2015. Kaj je tisto, kar bi bilo bolje, da se ne bi zgodilo, kaj bi spremenili, če bi lahko, na osebnem, širše družbenem ali na globalnem nivoju, smo želeli izvedeti v tokratni anketi med občani Spodnje Savinjske doline. Matej Satler: »V tem letu se mi ni zgodilo nič kaj tako hudega ali strašnega, da bi me ■ to obremenjevalo ali mi škodovalo. Na tisto, kar se dogaja v naši politiki, sodstvu, zdravstvu, pa gledam z razočaranjem in sem jezen, saj se je dogajalo marsikaj, kar ni bilo dobro. Preprosto je tudi nerazumljivo, da večina tistih, ki so jim dokazali krivdo, najde kakšno možnost in se izogiba prestajanju kazni, marsikatera stvar pa tudi zastara. Ljudje tako izgubljamo zaupanje v sodstvo in pravno državo. Čas bi že bil za ostrejše ukrepe, saj bomo drugače vedno bolj tonili.« Cvetka Časi: »Mislim, da se mi v letošnjem letu ni zgodilo nič kaj takega, kar bi morala obžalovati ali bi želela pozabiti. Življenje je teklo po ustaljenih tirnicah in z denarjem, kolikor ga upokojenci z bolj nizkimi pokojninami sploh imamo. Leta krize so razvrednotila prizadevanja in želje ljudi, da bi živeli v prijetni skupnosti, koristni in spoštovani. Soočeni smo s številnimi problemi, ki jih tudi letos ni manjkalo na različnih področjih dela in življenja, za nameček pa nas je doletela še begunska kriza, ki lahko pusti neslutene posledice tudi pri nas.« Milena Obu: »Najprej, kar mi y tem trenutku pride na misel, so vsekakor begunci, ki preko morja in po vsej balkanski poti iz Sirije in drugih držav prihajajo v Evropo. Mislim, da bi morali ta problem reševati že pri samem izvoru. Ljudje, zlasti žene in otroci, se mi smilijo, a, kot vemo, je med begunci tudi veliko takšnih, ki so vojno v Siriji in ta begunski val izkoristili sebi v prid in za kašen drug namen. Tu so potem še teroristični napadi, ki sejejo strah v evropskih mestih, in še marsikaj je v negativnem smislu zaznamovalo to leto in bi si vsi skupaj želeli, da se ničesar od tega ne bi zgodilo.« Elmir Halilovič: »V letošnjem letu se na srečo ni zgo- m Idilo nič takega, kar ne bi želel, še zlasti, če odmislim zdravstvene težave, ki so posledica še lanskega leta, ko sem imel prometno nesrečo in sem si poškodoval vretenca. Zelo pa me jezijo in žalostijo razni teroristični napadi in vojne v imenu vere. Sam sem po veroizpovedi musliman in mi je hudo, ko vidim, kaj v imenu vere počnejo muslimanski ekstremisti v Siriji in teroristi drugod po svetu. Zaradi njihovih krvavih in barbarskih dejanj v imenu boga nas marsikdo enači z njimi in seje nestrpnost v družbi. Dejstvo pa je, da slovenski muslimani in tudi večina drugih po svetu to najostreje obsojajo in si želijo miru.« Jožica Steblovnik: »Če na hitro pomislim, je to zagotovo prometna nesreča, v kateri se je smrtno ponesrečil moj nekdanji učenec. Vsako življenje je dragoceno in je največja vrednota vsakega posameznika, saj je človek vsestransko in razumsko najbolj razvito bitje na tej naši zemlji. Žal pa je lahko človek tudi najbolj krvoločno bitje na svetu, kar poznamo že iz zgodovine. Letošnji dogodki sejejo strah med nas. Jaz sem letos letovala v Turčiji, zagotovo pa drugo leto ne bom in tudi ne v kateri drugi državi, kjer so na delu ekstremisti in teroristi.« V Jože Klep: »Leto 2015 bi najraje takoj pozabil. Ob vseh lepih stvareh se je zgodilo tudi H veliko slabega. Najhujše je bilo spoznanje, da imam raka na prostati. Zdravstvene težave so bile prisotne tudi zaradi obrabe sklepov in hrbtenice. Gledano širše pa bi dejal, da smo mnogi izgubili zaupanje v pravno državo, saj ne moremo razumeti, da so krivde oproščeni ljudje, ki so s tajkunskimi dejanji mastno zaslužili, drugi pa za manjše kaznivo dejanje, ki so ga morda zagrešili zaradi vsakdanje stiske, dobijo celo pretirano visoke kazni. Narobe svet!« Oton Račečič: »Vsekakor si želim, če gledam s svoje profesionalne plati ravnatelja, da ne ■ bi prihajalo do sporov s starši. Imeli smo kar nekaj sporov in tudi tožbo, ki se nam vleče že kar nekaj let. To so stvari, ki se nam dogajajo, in bi si zelo želeli, da do tega ne bi prihajalo. Na osebni ravni pa si ne želim, da mi otroci odhajajo v službo v tujino, kar je po eni strani sicer sreča, po drugi pa ne. Sreča je, da so službo dobili, saj je vse več mladih, ki je po koncu šolanja ne dobijo, po drugi strani pa je žalostno, da gredo od doma. Ravno za novo leto, ko naj bi se dobili skupaj na družinskem srečanju, ne morejo priti domov.« Sonja Lepnik: »Zagotovo je veliko stvari in dogodkov, ki so se zgodili v letošnjem letu, ■ za katere bi si želeli, da se morda ne bi. V globalnem pogledu je to vsekakor begunska kriza, ki se je in se še močno dotika tudi nas. Hudo ti je zlasti, ko gledaš otroke in matere, ki so zaradi vojne zbežali iz svoje domovine in tako postali begunci. Ob vsem tem pa je marsikaj narobe tudi v naši ljubi Sloveniji, saj vse več ljudi odhaja po boljši kos kruha v tujino. Med temi je tudi moj mož, ki je zdaj bolj malo doma, a kaj, ko brez denarja ne gre.« Milica Podgoršek: »Kot oseba, ki ima vsakodnevno opravke z najmlajšimi v vrt- ■ cu, moram priznati, da se me vedno močno dotaknejo razni prizori iz težkega življenja otrok in mater po svetu. Zadnje mesece smo priča begunskemu valu, ki se je močno dotaknil tudi nas. Mislim, da je prav to tisto, česar si najbrž nihče ni želel, a se je zgodilo in še ni videti konca. Kako se bo to izšlo, je težko napovedati. V tej begunski krizi pa je ob solidarnosti in pomoči svoja krila dobila tudi nestrpnost ali celo sovražnost, kar pa ni dobro in civilizacijsko.« Ljubica Juko: »Pravzaprav ne vem, kaj bi povedala. Mislim, da ni bilo v tem letu nič ■ takega, kar bi najraje takoj pozabila oziroma bi želela, da se ne bi zgodilo. Živim v graščini v Preboldu, delo imam, rada sem vesela in mi pravzaprav nič ne manjka. V Sloveniji živim že 34 let, sicer pa sem po srcu in duši Bosanka. V Slovenijo sem prišla za boljšim življenjem, tega pa si želijo tudi številni begunci, ki pa niso le ekonomski migranti, ampak si mnogi rešujejo gola življenja. Ob teh prizorih se spomnim na morijo, ki smo ji bili priča v Bosni in Hercegovini in na Hrvaškem.« Stanko Adamič: »Če pogledam razmere .v državi, vsekakor nisem in ne morem biti ■ zadovoljen s tem, kar se je v tem letu dogajalo. Priče smo takšnim in drugačnim aferam, ki niso v ponos naši državi, še manj pa akterjem. Nezadovoljni smo s takšnimi in drugačnimi procesi in razsodbami sodišč in na splošno z delovanjem pravne države. Pred volitvami smo bili deležni najrazličnejših obljub, te pa so v marsičem zvodenele. Po svoje je absurd, da stavkajo policisti, ki so sicer varuhi javnega reda, demokracije in pravne države. To se ne bi smelo zgoditi, kot se ne bi smelo zgoditi še marsikaj drugega.« D. Naraglav Beljenje notranjih površin in fasad Dekorativni opleski Izdelava izolacijskih fasad Peskanje kovinskih predmetov DELO NA VISINI Z DVIŽNO KOŠARO SUKOPLESKARSTVO ANDREJ TERGLAV, s, p, Andraž 96 b, 3313 POLZELA, 03 572 06 73, GSM: 041 216 214, www.terglav.si KR0N0TERM «|ro^J uspešni, prizadevni in odgovorni. Uran, ki potuje po vašem znaku že od leta 2011, bo poskrbel za kakšno presenečenje, zato res ne bo dolgočasno. Na zasebnem področju boste morda večje spremembe v partnerstvu doživeli rojeni v drugi dekadi, najlepše nove ljubezni pa se bodo rojevale od septembra dalje. BIK Vaša vladarica Venera bo vse leto potovala direktno, kar je odlična novica. Vaš trud bo usmerjen v zagotavljanje varnosti v materialnem in čustvenem smislu. Odlično vam bo šlo od rok, saj vam bo v prvi polovici.leta n; kujte žlezo, dokler je vroči v oporo parterju, ki mu vost velja v času med 28 znaku retrogradni Merkur ah napačne presoje. V tem zasebnem področju bosta že prva meseca odlična, še posebej pa boste blesteli maja. Vse do jeseni bo lepo, previdni pa bodite konec septembra in v začetku oktobra! DVOJČKA Vaš vladar Merkur bo januarja, konec aprila, del maja in septembra retrograden, zato v tem času previdnost ne bo odveč. Od sredine aprila in do konca junija bo nekaj več težav, povečan bo tudi stres zaradi retrogradnega Marsa, ki bo v opoziciji z vašim Soncem. Mgisikdo mediami bo zamenjal službo, kar se lahko zgodi že k^B5s^>tembra. V tem času ne uvajajte nobenih sprememppi se skujte čim bolj prilagoditi situaciji. Zasebno bosta že januar in februar odlična, žarčili boste privlačno energijo. Najlepši pa bosta druga polovica junija ter prva julija, takrat vas nihče ne bo mogel ustaviti. Izkoristite ta srečni čas! Aprila in maja velja previdnost glede zdravja, predvsem zaradi kroničnih težav. ♦ LEV Zanimivo in uspešno leto je pred vami. Saturn, planet poslovnosti, bo v sorodnem ognjenem znaku vse leto skrbel za vašo ambicioznost in pridnost, kar vas bo vodilo k dobrim rezultatom. Izredno dolgo zadrževanje Marsa v znaku Strelca vas bo oborožilo z energijo prodornosü^elika previdnost ne bo odveč v času spomladanskega in jesenskega iyka vašega vladarja Sonca, še zlasti v povezavi s finanrartli AfpojSfh^n času bodo odlične možnosti za večji zaslužek, \%Mar pl|ljiv<Äv*3j*injih dveh mesecih, konkurenca namreč ne bo n3K^ya.:#Vljypezni se boste mnogi Levi mlajših generacij odločali za naraščaj. Najlepša meseca bosta avgust in september, odlično pa bo že ob začetku leta. Za izboljšanje svoje vitalnosti si morate privoščiti več počitka, saj boste občasno preveč izčrpani. ♦ DEVICA Po dvanajstih letih ste prav vi ljubljenec Jupitra, planeta blagostanja, ki je vstopil v vaš znak leta 2015. Vse do prvih septembrskih dni vam bo zagotavljal dobre okoliščine, ki jih boste lahko s pridom uporabili za napredovanje na vseh področjih. Vaš vladar Merkur bo januarja^o^ec aprila, del maja in septem- bra retrograden, zato previdni tovo boste najuspešnejši med smislu pa boste imeli več sn in jesenski mrk bosta imela :em času ne bo odveč. Zago-in avgustom, v finančnem tembra dalje. Spomladanski iv in bosta lahko v vaše ži- vljenje uvedla spremembe in novosti. Na čustvenem področju so mogoča velika nihanja zaradi vpliva obeh mrkov. Najlepši mesec bo avgust, lepo bo že ob začetku leta, torej januarja in februarja, n Jupiter v Devici, zato d vami bo v tem času Fdobro kot vam. Pazlji-. majem, ko bo v vašem 'imogrede pride do napak ajajte nobenih novosti! Na pa tudi junija, julija in oktobra. Težavam pa boste morda izpostavljeni marca, aprila, maja in septembra. TEHTNICA Vaša vladarica Venera bo vse leto potovala direktno, zato bo tudi vaše napredovanje precej gladko. Najlepši dogodek leta se bo zgodil z vstopom Jupitra, ki slovi kot planet dobrotnik, v vaše znamenje v začetku septembra. Sledilo bo enoletno zelo pozitivno obdobje,’katerem se bo marsikomu med vami življenje temeljito sSremenilo.J®rva boste Jupitrovih darov deležni rojeni v prvi dekajMehtiii£& kasneje tudi ostali. Na čustvenem področju bo lipo Š0prea^ačgtkom pomladi, takrat boste imeli neverjetno veliko energije za osvajanje. Maja in junija bodo morda nastopile težave, ponovno pa bodo odlični meseci september, november in december. V zdravstvenem smislu vam svetujemo veliko gibanja, kar bo vodilo do boljše kondicije in boljšega počutja. ŠKORPIJON Dolgo zadrževanje Marsa, planeta akcije, v vašem znamenju že ob začetku leta vas bo oborožilo z drznostjo, borbenostjo in s pogumom. Odlično boste napredovali na delovnem področju. Aprila in maja lahko pričakujete nekoliko upočasnjen razvoj dogodkov, jesfliSKp* obdobje po septembrskem sončnem mrku pa bi>^skrbelö za novosti in spremembe. Izjemno veliko energije bpštfeirrfdi tildi v jesenskem delu leta, zato boste zadovoljni z jQgfßm n o šarma in privlačnosti boste izžarevali in že v pa^jhmven mesecih leta boste lahko uživali v ljubezenskem življenju. Samski lahko celo spoznate novo ljubezen! Še boljše obdobje pa vas čaka konec septembra in prvi polovici oktobra. Ne pozabite telesu prizanašati z večjimi napori in odpravljati posledice škodljivega stresa! STRELEC Saturn, planet discipline, reda in omejitev, bo vse leto potoval po vašem znaku. Njegova osnovna funkcija je prav nasprotna od vaše, ki predstavlja ekspanzijo. Zaradi tega boste morali velikokrat strogo upoštevati pravila, norme in omejitve in se zelo prilagajati. Imeli bosjpokčutek, da nikakor ne napredujete, kar seveda ne bo resIMafs.bokar pet mesecev potoval po vašem znaku, kar vam ipoiša ogromho energije, po drugi strani pa je to tudi dvorezen meč. Žejb pte^ilno boste morali ravnati še zlasti aprila in maja, ko bo opičje velikokrat konfliktno. Jupiter vam bo naklonjen in bo omilil marsikatero perečo situacijo. V ljubezenskem smislu se bo vaš odnos do partnerstva začel preoblikovati. Vašo prirojeno potrebo, da imate v razmerju vedno dovolj svobode, bo začela zamenjavati težnja po zelo trdnem in varnem pristanu, česar bo najbolj vesel vaš partner. KOZOROG Vaš glavni planet vladar Saturn bo vse leto potoval po znaku Strelca. To bo pomenilo za vas počasnejše napredovanje, morda se bo nekoliko znižal nivo vaše ambicioznosti, kar bi bila dokaj neverjetna novica jÄ vljkznačaj. Imeli boste občutek, da se vrtite v začaranem krogu, veadfir to ne bo res. Napredek bo počasen, a zanesljiv, še poslej odlične bodo od jesenskega obdobja dalje povezave s tujfijfo. Izjavimo o tudi oktober, takrat boste namreč blesteli. Že ob l^èfkùjetaboste v ljubezni osvajalsko razpoloženi, odlično bo v drugi polovici junija in prvi julija, lep bo tudi avgust. Oktober bo strasten, druga polovica novembra in prvi decembrski dnevi pa romantični. Občasno bodo morda nastopile težave z živci, s slabšim spanjem, mogoča bodo tudi vročična vnetja. Obvezno bo potrebno odpraviti posledice stresa. VODNAR Vaš planet Uran, ki vse leto potuje po znaku Ovna, bo vnašal dinamiko v delovanje. Naklonjen vam jè tudi položaj Saturna, planeta poslovnosti, ki bo v lepem odnosu z vami. Ambicioznosti vam ne bo primanjkovalo, še zlasti uspešni boste v drugi polovici februarja in prvih dfièh marca, junija in oktobra. Aprila in maja velja previdnosjànè 'pdlocajte o ničemer pomembnejšim. Z vstopom Jupitra v sproctno zračno znamenje vas čaka zelo pozitivno jesensko obdobja, tòedno pozitiven bo tudi vpliv tujine. V ljubezni bo lepože v zimskem času, odličen bo april, del junija, najlepša pa bosta zagotovo november in december, ko si bosta strast in romantika podajala roke. V prvi polovici leta bo vitalnost nekoliko nižja, zato delujte preventivno glede svojega zdravja. Privoščite si počitek in odpravljajte posledice stresa. RIBI Vaš vladajoči planet Neptun bo vse leto potoval po vašem znaku in tako še dodatno poudaril vaše osnovne lastnosti. Jupiter vam bo nasprotoval iz znaka Device, kar boste doživljali kot občasno razdvojenost in večjo potrebo po prilagajanju okolici. Ne bo vedno enostavno rawjÉtFfra vilno. Finančno velja velika previdnost marca, ko bo ifcopolni Otočni mrk v vašem znaku, kar bo lahko imelo svoLqäog t|t> poitovnem mrku septembra. Saturnov vpliv bo kofreiWiaiteJb^ viden počasnejši, vendar zanesljiv napredek, kar bc^e najmočneje občutili v zadnji tretjini leta. Mrki v spomladanskemm jesenskem času opozarjajo, da bodo ljubezenska razmerja večkrat na preizkušnji. Če so dovolj trdna, bodo preživela, sicer se pripravite na spremembe. Vital1 na energija v 2016 bo nekoliko nižja, zato je potrebno ohranitvi zdravja nameniti več pozornosti. Otroci so Božičku sedli v naročje in mu zapeli pesmico. Prejšnjo soboto je preboldske otroke na kmečki tržnici v Preboldu obiskal Božiček, pred tem pa so najmljaši izdelovali okraske in z njimi okrasili veliko smrečico. Prijetno vzdušje so popestrile pevke VS Glas Srca. Po prihodu Božička so praznični utrip s svojim petjem obogatili tudi otroci, kar nekaj pa jih je sedlo v njegovo naročje. Organizatorji, člani DPD Svoboda Prebold, so poskrbeli za čaj in kuhano vino ter sladke dobrote, čarobnost prazničnega popoldneva pa so pričarali tudi z ognji iz debla, ki so oddajali prijetno toploto. To soboto, 26. decembra, na dan samostojnosti in enotnosti bo preboldsko tržnico obiskal tudi Dedek Mraz. D. N. Praznična ulica, To smo mi Na eni izmed delavnic Praznične ulice V Športni dvorani Prebold je v petek, 11. decembra, potekal 9. dobrodelni koncert OŠ Prebold z naslovom To smo ■ mi. Že dober teden prej, na ta veseli dan kulture, so pripravili tradicionalno Praznično ulico z dvanajstimi delavnicami. V delavnicah so učenci ustvarjali najrazličnejše izdelke, med drugim tudi slano dekoracijo za smrečico ah praznično mizo. Skupaj z otroki so ustvarjali in si privoščili prijeten klepet tudi nekateri starši. Na dobrodelnem koncertu nekaj dni pozneje so sceno krasile lutke, ki so jih izdelali prav za to priložnost in so predstavljale razne osebnosti ter njihovo delovanje na različnih področjih. Vsekakor domiseln scenarij. Za izhodišče vsakega nastopa je bila lutka in učenka Kdo sem jaz Zarja je pred vsakim nastopom poklepetala z njo. Lutke pa so pomagale Aljažu, Ani, Klemnu, Tjaši, Alexu, Valeriji, Niku, Asji, Vanji ... premagati slabe misli, jezo, reči stop nespoštovanju, nestrpnosti, strahu, depresiji, stresu ... Skratka stop vsemu, kar škodi nam in odnosom v družbi. Zarjin pogovor z lutkami in osebami so popestrili nastopi šolskih zborov, učenci izbirnega predmeta glasbeni projekt ter učenci, ki so nastopili kot glasbeniki, gledališčniki, športniki ali plesalci. Zbrane je ob tej priložnosti nagovoril ravnatelj šole in se vsem nastopajočim, sodelavcem in občinstvu zahvalil za še en lep dobrodelni koncert, ki so ga s pesmijo Pustite nam ta svet sklenili vsi šolski zbori. D. Naraglav Niki Franjo Keder, s. p., Migojnice 3, Griže, 090 44 33 in 090 64 35. Horoskop je pripravila astrologinja Dolores, (090 64 30 in 041 519 265 ter Facebook dolores astro). Kdo sem jaz, kaj počnem, kako se vidim, kako me drugi vidijo, kako se počutim, ko me pohvalijo, in kako, kadar me grajajo? Na vsa ta in druga vprašanja, povezana z mladostniško samopodobo, so otroci zadnje triade osnovnošolskega izo- braževanja dobili odgovor.e na pogovorni delavnici Kdo sem jaz, ki jo je v prostorih Hiše Sadeži družbe Žalec organiziralo Turistično društvo Žalec. Delavnico je vodila Ivana Ristič, pomagala pa ji je Maja Šelekar. T.T. Glasbene želje v korist šolskega sklada Nekaj ti moram povedati Nekaj utrinkov raznih zasedb Glasbena šola Risto Savin Žalec je v dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu izvedla tradicionalni dobrodelni koncert, ki ga prirejajo pod imenom Glasbene želje v korist šolskega sklada. Izkupiček koncerta namenijo šolskemu skladu, iz katerega črpajo sredstva za pomoč učencem. Na koncertu je sodelovalo več kot 250 učencev vseh oddelkov glasbene šole, prav vsak izmed zaposlenih na šoli pa je k uspešni izvedbi koncerta dodal svoj prispevek. Zbrane je pozdravil ravnatelj šole mag. Gorazd Kozmus in pohvalil izjemno delo kolektiva ter izrekel zahvalo vsem staršem, ki podpirajo delo glasbene šole, prav tako pa je poudaril izjemno vlogo Občine Žalec in ostalih občin soustanoviteljic glasbene šole pri razvoju in možnostih dela žalske glasbene šole. Številčne zasedbe (tudi do 80 učencev) in glasbene točke, ki so jih predstavili mladi glasbeniki, pomenijo velik presežek glasbenega ustvarjanja v slovenskem glasbenem prostoru sploh, strokovno gledano pa močno presegajo raven nižjega glasbenega šolstva. T. Tavčar Zgodba o prijateljstvu Med nastopom OŠ Polzela je skupaj s POŠ Andraž in vrtcem pripravila že 12. tradicionalni koncert Odprta dlan, tokrat z naslovom Zgodba o prijateljstvu. Na prireditvi v polzelski športni dvorani so poleg šolskih in vrtčevskih pevskih zborov, dramske skupine ter plesalcev nastopili tudi pevci Mešanega pevskega zbora Andraž in Mešanega pevskega zbora Oljka. Z zbranimi sredstvi so bogato oplemenitili šolski sklad »Otroci otrokom«, saj so zbrali kar 6.967,86 evra. Skupaj z obiskovalci, med katerimi sta bila tudi župan Ob- Srca utrip Jesen Jesenska V sanjah vidim te, Vsa narava zdaj hiti, Jesen prinaša barve mnoge, v luči slišim te, listje na drevesu rumeni. listi padajo z dreves na naše noge. ti ko gledaš me, se zdi, Ježek hrano si nabira, Dnevi so v jeseni vsak dan krajši, kot da mi srce zavre. veverica pa po lešnike hiti. naši urniki pa vedno daljši. V gozdu vsi nabirajo kostanje, V mislih božaš me, Mi pa sadje smo pobrali medvedi pa se pripravljajo na ko v rokah greješ me, in si v shrambo ga podali. dolgo zimsko spanje. zdi se, kot da sam si svoj, Rožice je slana vzela, Jaz jeseni sem zelo vesel, a v bistvu cel si moj. narava bo v spanje pohitela. ko v moji košari jurček je debel. Hobi tvoj je kot utrip moj, Lovro Livk, 5. a dela noč in dan, ti pa nisi sa Vse bo pusto in hladno, vsi OŠ Prebold Staša Jazbinšek, 5. a dokler še snega ne bo! Lucija Jelen, 5. a Pod tem naslovom je v torek, 8. decembra, v telovadnici OŠ Petrovče potekal letošnji dobrodelni koncert. Zbrana sredstva gredo v šolski sklad OŠ Petrovče in POŠ Trje in so namenjena kot pomoč učencem, ki izhajajo iz socialno šibkih družin. V prvem delu koncerta so oder zasedali vrtčevski otroci, učenci OŠ Petrovče in POŠ Trje in se predstavili s petjem, plesom, igranjem na inštrumente ... Sami so tudi povezovali svoje nastope in bili ob tem izvrstni kot pravi profesionalci. V drugem delu koncerta so nastopili Gališka dekleta, ki so tokrat zapele v sodelovanju s fanti, Glasbena skupina M.J.A.V., Oktet 9, rokerji Earth Shock, narodno-zabavni ansambel Vihar, rock skupina Zevs, pevka in igralka Tina Gorenjak (nek- Šolski voditeljski četverček je uspešno vodil prvi del prireditve. danja učenka OŠ Petrovče), Matic Naraks in ansambel Fa-lant. Med nastopajočimi je bilo kar nekaj nekdanjih učencev OŠ Petrovče. V prvem delu koncerta je občinstvo, ki je do zadnjega kotička napolnilo telovadnico OŠ Petrovče, nagovorila ravna- teljica Irena Kolar in v svojem nagovoru poudarila pomen dobrodelnosti, hkrati pa se zahvalila vsem, ki so kakorkoli pripomogli k izvedbi dobrodelnega koncerta, ki so ga s pesmijo Bela snežinka ob spremljavi ansambla Falant sklenili vsi nastopajoči. D. N. Božično-novoletni sejem V četrtek, 3. 12. 2015, se je v telovadnici OŠ Petrovče odvijal božično-novoletni sejem. Ponujali smo različne izdelke, ki smo jih izdelali učenci sami v okviru tehniških dni. Tako so se mize šibile pod težo marmelad, mešanic čajev, božičnega žita, mlincev, voščilnic, zeliščne soli ... Na eni izmed stojnic sta vse obiskovalce pričakala vroč čaj in kos pice. K prazničnemu duhu sta poleg božično-novoletnih okraskov pripomogli tudi lepo okrašena smrečica sredi telovadnice in božična glasba. Domov smo se vrnili zadovoljni, saj smo vedeli, da bodo z zbranimi sredstvi marsikomu olajšali težek vsakdan. Katja Arnšek, 7. b, OŠ Petrovče Noč branja z naslovom Brati gore čine Polzela Jože Kužnik ter poslanec v državnem zboru Ljubo Žnidar, so nastopajoči uspeli skupaj napisati čudovito in neponovljivo zgodbo, s pomočjo katere bodo lahko prav vsem otrokom OŠ Polzela uresničili njihove sanje. T. Tavčar Že lani so na OŠ Braslovče zelo uspešno izvedli noč branja, zato so bile želje učencev, da bi podobno druženje letos ponovili, toliko večje. Tema letošnje noči branja je bila Brati gore, ki so jo izvedli ob svetovnem dnevu gora 11. decembra. Odzvali so se povabilu Društva BZS k sodelovanju na dogodku Brati gore, ki ga je pripravila Alpska konvencija, mednarodna organizacija za trajnostni razvoj in zaščito Alp, katere članica je tudi Slovenija. Kot je povedala Irena Kumer, so noč branja skrbno načrtovali in jo doživeli skupaj z učenci od drugega do šestega razreda ter z učenci vseh treh podružničnih osnovnih šol. S pozdravnimi besedami je učence v noč branja pospremila ravnateljica šole Andreja Zupan in vsem zaželela, da noč preživijo v družbi dobrih knjig s planinsko tematiko. Ljudje so gore od nekdaj občudovali in jih spoštovali. Nastale so številne pravljice, pripovedke in legende. Učenci so spoznali nekatere pripovedke Najzaslužnejša za noč branja Irena Kumer iz bližnje in daljne okolice, jih poustvarjali in nastala je zanimiva razstava. Ob tej priložnosti so pripravili kar pet delavnic in poskrbeli za družabno igro na temo delovnika Planinski zabavnik. Zunaj šole je potekala adrenalinska proga preživetja, v delavnici z bansi so uživali z mladinsko voditeljico PD Dobrovlje Braslovče Anjo Hribernik, s Špelo Planinšek pa so pripravili zdravo in slastno energijsko ploščico, ki jo lahko vzamemo s seboj na pot. Na razstavi so si ogledali knjige s planinsko tematiko, odgovarjali na vprašanje o knjigah, izdelali knjižne vogalčke ter izražali misli in želje ob prebranem. Težko pričakovani gost večera je bil gorski reševalec Matej Špeh, ki je s seboj pripeljal gorsko reševalno psičko. Večer je bil tako pestro obarvan, da je kar prehitro prišel čas za spanje. Še prej so si nekateri vzeli čas, da so segli po svoji najljubši knjigi, prav vsi pa so pred spanjem prisluhnili pravljici za lahko noč, ki so jo prebrale mentorice. T. T. Dedek Mraz obdaril 255 otrok Tudi letos je, kot je že v navadi, decembra braslovške otroke obiskal Dedek Mraz. Na prireditev je bilo povabljenih 255 otrok, ki so si do prihoda Dedka Mraza najprej ogledali božično zgodbo v izvedbi gledališča Pravljičarna. Otroke z območja KO Braslovče, KO Parižlje - Topovlje in KO Letuš je s svojim obiskom počastil v Domu kulture Braslovče, otroke z območja KO Gomilsko in KO Trnava pa je obiskal v telovadnici POŠ Trnava. T. T. Polhec Poldi in Mladenov ilustrirani svet Mladen Melanšek iz Žalca je človek, kakršnih ni ravno na pretek. Svoje življenje bogati z likovno ustvarjalnostjo, glasbo, s športom, z naravo, zdaj tudi kot pisec knjig za otroke. Prejšnji mesec je namreč v dvorani Glasbene šole Risto Savin Žalec predstavil svoj knjižni prvenec. Glavni junak je Polhec Poldi, ki ima še več gozdnih prijateljev, s katerimi se igra in preganja dolgčas. Mladen Melanšek je do zdaj ilustriral že vrsto knjig različnih avtorjev, tokrat pa se je odločil, da ne bo samo avtor ilustracij, ampak tudi vsebine. »Že dlje časa sem si želel ilustrirati zgodbo, ki bi se dogajala živalcam v gozdu. Risanje takšnih likov vseh starosti mi nekako najbolj leži. Z ilustracijami sem se želel potruditi, kolikor najbolje znam. To vzame ogromno časa, ampak če tega ne bi naredil, nikoli ne bi mogel pokazati, kako se lahko nekaj nariše. Večina naročnikov je omejena s časom. Govorijo mi, naj čim manj »kompliciram« in narišem čim hitreje. Takšne ilustracije pa so lahko okrnjene. Ker sem se tokrat odločil za samozaložbo, sem si lahko po svoje krojil čas risanja in tako sem ustvarjal s še večjim veseljem. Ta simpatična prigoda živalic bi se lahko dogajala tudi ljudem. Razumljivo sem jo prilagodil tako, da sem jo lahko lepo narisal. Ob pisanju sem nehote opazil razmerje med piscem in ilustratorjem. Zgodbo sem namreč napisal nekega dopoldneva na dopustu, risal pa sedem mesecev,« nam je povedal avtor. Na vprašanje, ali bo kaj podobnega še ustvaril, pa je odgovoril, da si to želi početi, saj v tem uživa. »Okvirno zgodbo že imam in ker je zelo pozitiven odziv na mojo prvo samostojno knjigo, je spodbuda še toliko večja,« pravi Mladen, ki se je pred dvema letoma srečal z Abrahamom. Rojen je namreč 7. maja 1963 v Celju, vse od rojstva pa živi v Žalcu, kjer je obiskoval tudi osnovno šolo. Srednješolske klopi je, kot pravi, gulil na Gimnaziji Celje - Center (na takratni srednji pedagoški šoli), po služenju vojaškega roka pa se je zaposlil v očetovi tiskarski delavnici, kjer se je kmalu soočil tudi z ilustriranjem. Likovno delo za blagovne znamke »Z ilustriranjem sem se začel ukvarjati ob sitotiskarskem delu. Takrat mi je bila zanimiva tehnika risanja, tako imenovana airbrush, kjer gre za nanašanje barve s pomočjo zračnega curka. To zadevo sem »natre-niral« do dokaj visokega nivoja in kmalu so začela prihajati naročila. Prva stvar, se spomnim, je bil plakat za kuhinjsko tehtnico Libela. Delal sem voščilnice za Fotolik, T&Graf ... V tistem času je s svojim delova- njem začelo trgovsko podjetje TUŠ, ki je podalo idejo, da bi vsem izdelkom, ki jih prodajajo pod svojo blagovno znamko, dodali tudi svojo grafično podobo. Spomnim se, da včasih kar nisem dohiteval njihovih naročil. Risal sem za embalažo mleka, jogurtov, sokov, namazov, čajev, omak, marmelad ... Še zdaj vidim kakšno svojo ilustracijo na policah, čeprav je od takrat minilo že dosti časa. Ilustriral sem tudi embalažo blagovnih znamk: Zelena dolina, Kozmetika Afrodita, čaji Mogota in druge. V zadnjem času za svoje delo uporabljam digitalno tehniko risanja. Pravzaprav se od klasičnega risanja razlikuje samo po tem, da s peresom »rišem« po posebni tabli, vse dogajanje pa spremljam na monitorju. Prednost tega je, da gre lahko končana ilustracija neposredno na tiskarski stroj. Seveda pa je tudi nekaj slabosti, na primer tu ni originala,« poudari Mladen, ki je naredil tudi veliko najrazličnejših portretov, veliko tudi komičnih, neke vrste karikatur. »Sam temu z namenom ne pravim karikatura, ker obraza ne popačim, ampak osebo postavim v komični dogodek. To ustvarjam na klasičen način. Ne morem pa trditi, da v tej zvrsti dela ravno uživam,« z nasmehom pove moj sogovornik, s katerim nato poseževa na področje drugačnega likovnega ustvarjanja, ki ga je zaznamovalo v mladih letih. Stripi in ilustracije za razne knjige »Stripi so bili v moji mladosti, no, še vedno so nekakšna strast. Ob branju sem užival in opazoval ilustracije vsem znanega Alan Forda. Imel sem srečo, da je takrat izhajala tudi stripovska revija Zabavnik. Komaj sem čakal četrtek, da sem brez predaha prebral nov izvod. Ker pa je treba vsako stvar tudi »sprobat«, sva se s prijateljem Janijem Prgičem odločila ustvariti kratko zgodbico v stripovskem stilu. No, ta kratka zgodbica je postala zgodba na kar 43 straneh. Hrvaška stripovska založniška hiša Libel-lus naju je vzela pod okrilje in izdala prevod te zgodbe z naslovom Teorija zarote (Teorija zavjere). Zadeva je bila kmalu razprodana na področju bivše Jugoslavije. Tudi zdaj še narišem kakšen strip, vendar bistveno krajši. Nekaj jih je bilo objavljenih v Mladini, v knjigi Slovenski klasiki v stripu, sodeloval sem z Radiom 1, radiom Antena .... najpogosteje pa sodelujem z Janijem Prgičem, zdaj kot ilustrator knjig, namenjenim otrokom, staršem in vzgojiteljem. To sta knjigi Mediacija za otroke, Tanka črta odgovornosti, ilustriral sem tudi nekaj priročnikov. Naj omenim še nekaj avtorjev besedil in naslovov knjig, ki sem jih ilustriral: Martin Goršek Med knapi, Zvonko Perlič Na slonovem hrbtu, Gregor Vovk Poteptana priroda, Marjan Podržaj Lokostrelstvo in Izpovedi, Nada Mulej Rdeča nit, Barbara Čeh Škratek Nace, Tina Orter Medvedek peče slovensko potico, Nina Vodopivec Jaša na Deteljniku in nazadnje seveda svojega Polhca Poldija, pri katerem se je v zadnji fazi nastajanja knjige porodila ideja, da bi na predstavitvi knjige projicirali ilustracije. Šli smo še korak naprej in dodali zvok. Zgodbico pripoveduje Mia Vučkovič, učenka I. osnovne šole Žalec. Svoje delo je opravila več kot odlično. Njena mentorica je Monika Kovačič, mentorstvo v snemalnem studiu pa je prevzel Vili Kotnik. Dodali smo glasbeno podlago in zvočne efekte. Za glasbo sem poskrbel sam, največje delo pa je pri tej stvari opravil Rok Siter, ki je vse skupaj zmontiral, dodal zvočne efekte in je bil pri nastajanju te »video zgodbice« neusahljiv vir idej. Pri grafičnem oblikovanju nam je priskočil na pomoč brat Tomo. Vsej ekipi se naj ob tej priložnosti še enkrat zahvalim,« je še dejal Mladen. Kitara, loki, puške, dosežki... Govorila sva tudi o ljubezni do glasbe in njegovi glasbeni poti. »Uh, dolga je, ampak na kratko. V glasbeni šoli sem obiskoval klavir. Ampak kot mulca me je kmalu začela zanimati bas kitara. Zvok in način igranja tega inštrumenta sta mi bila najbližje. Igral sem v različnih zasedbah različne zvrsti, trenutno pa že enajsto leto igram v spremljevalnem kvartetu Uroša Periča. Glasba je zanimiva in raznovrstna: soul, bluz, sving, jazz, tudi gospel. Z glasbeniki v tej zasedbi smo tudi v zasebnem življenju veliki prijatelji. Že nekaj časa igram tudi banjo,« nam je še zaupal, nato pa sva zajadrala na področje športa, na katerem je dosegel lepo število izjemnih uspehov. »Mojih hobijev je kar veliko. Imam obdobja, ko me kakšna dejavnost tako zelo prevzame, da jo s trmo in z vztrajnostjo spravim na dokaj visok nivo. Zanimali so me predvsem individualni športi, povezani z umirjeno psiho. To sta strelstvo in lokostrelstvo. Že zgodaj sem začel z zračno puško, kasneje malokalibrsko, največje uspehe pa sem dosegel z velikim kalibrom 7,9 mm. Bil sem petkrat državni prvak, tudi nosilec državnega rekorda, ki je po mojih podatkih še vedno veljaven. Kasneje sem odkril lokostrelstvo. Neverjetno lep šport. Dogaja se v naravi, je dovolj različnih disciplin in nikdar nisi tak as, da te kaj ne bi presenetilo. Tudi z lokom sem bil petkrat državni prvak v svoji disciplini, nosilec državnih rekordov in član državne reprezentance. Za največji Zanimanje otrok in staršev ob predstavitvi knjige je bilo veliko. uspeh pa štejem posamezno 7. mesto na svetovnem prvenstvu v Franciji leta 1994,« je še povedal Mladen, ki je kot veteran vojne za Slovenijo tudi član Zveze veteranov vojne za Slovenijo. Odnos do narave Mladen je tudi velik ljubitelj narave. Rad zahaja v hribe in na sprehode ob Savinji. Ima še kar nekaj želja, a je zadovoljen, da je tako, kot je, ob tem pa mu ne manjka izzivov. »Zmoti me vsako onesnaževanje, zmoti me pretirano poseganje v naravo z namenom dobičkarstva. To je globalni problem. In ne morem mimo zelo slabega gospodarjenja brega Savinje. Tudi sečnja dreves ni zaželena, Mladen Melanšek s svojo avtorsko knjigo na "delovnem mestu niti potrebna, sploh ne tam, kjer naj bi bili parki in zelenice. Upam, da bo v zadevi v žalskem parku prevladal zdrav razum. Je že prepozno? Če se ne znamo dogovarjati in nam je vseeno za zdravo okolico, nam bodo naslednje generacije še kako zamerile našo neumnost.« D. Naraglav Ob 50. obletnici osnovne šole Ob 50-letnici ponovno skupaj Prav na sredini preteklega stoletja so se na obrobju Spodnje Savinjske doline rodili otroci, ki so pred petdesetimi leti končali osnovno šolo v Braslovčah. Bilo je leta 1965, ko so zadnjič pospravili šolske klopi in se poslovili pred osnovno šolo v trgu Braslovče. Leta so hitro minevala in vsi imajo za sabo svojo življenj- sko zgodbo. Večina od njih si je svoj dom ustvarila v Savinjski dolini. Ves ta čas so se redno dobivali na skupnih srečanjih, zadnje, deseto srečanje so pripravili v piceriji v Parižljah. V prijetnem vzdušju so obujali spomine na tiste lepe šolske dni, ko so bili mladi, srečni in nasmejani ter polni idej in neumnosti. Takrat je bilo vse drugače, kot je danes. Oživeli so spomini in podoživljali so dogodke, o katerih bi lahko napisali debelo, z drobnim tiskom napisano knjigo. Tako na hitro, kot se v današnjem času vse dogaja, je tudi to srečanje minilo in prevladali sta želja in obljuba, da se prihodnje leto ponovno snidejo. T. Tavčar SAVINJSKE ZGODBE december 2015 Z biogorivi do zlate medalje Ekipa osmih slovenskih dijakov iz sedmih slovenskih gimnazij je skupaj z mentorji s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo (FKKT) in Kemijskega inštituta pripravila projekt, s katerim je zastopala Slovenijo na največjem svetovnem tekmovanju iz sintezne biologije iGEM v Bostonu v Združenih državah Amerike, od koder se je vrnila z zlato medaljo. Med zlatimi je tudi Savinjčanka Ana Milovanovič iz Šempetra, ki obiskuje 4. letnik I. gimnazije v Celju. Tovrstno tekmovanje je najuglednejše svetovno mednarodno tekmovanje iz sintezne biologije, ki ga že tradicionalno organizira MIT (Massachus-sets Institute of Technology), eden najpomembnejših raziskovalnih inštitutov na svetu. Na njem s svojimi raziskovalnimi projekti sodelujejo študentske in dijaške ekipe z vsega sveta, ki se septembra že tradicionalno srečajo v Bostonu na velikem zborovanju, na katerem podelijo nagrade najboljšim. Srečanje je letos potekalo od 24. do 28. septembra, udeležilo pa se ga je 280 ekip z vsega sveta ali kar preko 2700 mladih raziskovalcev. Slovenska ekipa se je udeležila tekmovanja v kategoriji srednješolcev, v kateri je tekmovalo 35 ekip. Mladi slovenski raziskovalci so se uvrstili med pet najboljših in osvojili zlato medaljo. Na tekmovanju so ekipe študentov in dijakov z vsega sveta predstavile svoje projekte, ki se z uporabo sintezne biologije lotevajo problematike sodobne družbe s širokega spektra področij: medicine, energetike, okolja ... Slovenski dijaki so se letos lotili problematike pomanjkanja goriv. Kljub temu, da smo kot družba popolnoma odvisni od njih, jih je po znanstvenih napovedih dovolj le še za nadaljnjih štiri do pet desetletij. Bakterija, ki ustvarja gorivo »Cilj naše ekipe je bil ustvariti bakterijo, ki proizvaja bio-butanol, ki je po svoji kemijski zgradbi tako podoben bencinu, da bi ga lahko uporabljali v motorjih z notranjim zgorevanjem, kot jih poznamo danes, torej brez kakršnikoli modifikacij. Svoje delo smo združili s projektom Laboratorija za okoljske vede in inženirstvo s Kemijskega inštituta, ki proizvaja biovodik iz organskih odpadkov. Pri tem kot sicer neuporaben stranski produkt nastane butanojska kislina, ki smo jo dijaki uporabili kot substrat za proizvodnjo biobu-tanola. Naš cilj je bil z uporabo sinteznobioloških postopkov ustvariti bakterijo, ki lahko iz butanojske kisline proizvaja biobutanol. V ta namen smo hkrati razvili tudi optimiziran sistem bioreaktorjev, v katerih so pogoji za proizvodnjo bio-butanola najbolj optimalni,« nam je povedala mlada raziskovalka Ana Milovanovič, ki je letos dosegla še več drugih izjemnih rezultatov. Med drugim sta se s sošolko Ano Halužan Vasle iz Šempetra udeležili srečanja mladih raziskovalcev Slovenije v Murski Soboti. Prejeli sta zlato priznanje za 1. mesto v kategoriji kemija in kemijska tehnologija. Postali sta tudi dobitnici prestižne Krkine nagrade za raziskovalno nalogo z naslovom Načrtovanje umetnih genskih omrežij. Stopili v čevlje znanstvenikov V slovensko raziskovalno srednješolsko ekipo se je Ana, kot tudi ostali dijaki, uvrstila na osnovi raznih raziskovalnih nalog in dosežkov Pred tem je morala opraviti še vrsto raznih preizkusov. » Na razpis, kije bil objavljen na strani Kemijskega inštituta, sem se prijavila julija lani. Napisati je bilo potrebno motivacijsko pismo, rešiti psihološki test, opraviti intervju in v roku desetih dni napisati idejno rešitev zadanega biosin-teznega problema. V sredini avgusta sem prejela e-pošto, v kateri je pisalo, da sem sprejeta v ekipo. Vse skupaj so spremljali tudi psihologi, ki so ocenjevali naše delovne navade in našo osebnost, da so lahko izbrali ekipo, ki bo usklajena in bo lahko dobro delovala skupaj,« nam je razložila Ana in dodala, da sta jih v ekipo septembra lani povezala Kemijski inštitut in Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, ki imata že veliko izkušenj s tekmovanjem svetovno znanega inštituta MIT (Massachusets Institute of Technology). Do zdaj so mentorji vedno delali s Osem mladih raziskovalcev z mentorjem Albinom Pinterjem (Ana sedi druga z leve) Zlata Žgank iz Ruš Z obreda zlate poroke v baziliki Obiskanje device Marije v Petrovčah, ki ga je opravil župnik pater Ivan Arzenšek. Stanka in Jože Žgank, doma iz Ruš v KS Petrovče, sta v krogu družine in sorodnikov praznovala 50 let skupnega življenja - zlato poroko. Obred zlate poroke s poročno sveto mašo je v baziliki Obiskanje device Marije v Petrovčah opravil župnik pater Ivan Arzenšek. Zakonca Stanka in Jože sta se spoznala v Keramični industriji Liboje in se kmalu poročila. Zgradila sta si svojo hišo, v zakonu pa sta se jima rodila sinova Matjaž in Jože, ki imata zdaj vsak svojo družino in sta svoje starše razveselila s petimi vnukinjami. Slavljenca sta že v pokoju, Stanka, ki je bila ves čas zaposlena v KIL Liboje, že 22 let, Jože, ki je bil 30 let zasebni avtoprevoznik, prej pa je vozil buldožerja, pa 17 let. Na jesen življenja sta še dobrega zdravja. Stanka že kar 17 let prepeva v vokalni skupini Pevke treh vasi, ki so zapele tudi na poročni sveti maši. Sicer pa kot gospodinja opravlja vsa hišna dela, v pomoč pa ji je tudi mož Stanko, ki v prostem času, ki ga, kot pravijo upokojenci, ni veliko, hodi peš. T. Tavčar študenti, lani pa so se odločili, da poskusijo tudi z dijaki. In jih tudi zelo skrbno izbrali, potem ko se je na njihov razpis odzvala množica. V ekipo so se poleg Ane Milovanovič uvrstili tudi Anže Vozelj, Domen Kulovec, Zala Sekne, Mariša Cvitanič, Jernej Šavli, Nina Jerala in Aleš Zupančič in sprejeli izziv, da stopijo v čevlje znanstvenikov in se čim bolje pripravijo na tekmovanje iz sintezne biologije iGEM. Hkrati so se morali odpovedati marsičemu, saj so intenzivno delali na projektu. Medtem ko so njihovi sovrstniki uživali v brezdelju in brezskrbnih počitniških dnevih, so bili njihovi dnevi polni bakterij, strokovnih besed, belih halj in laboratorijskih poskusov. Kot pravi Ana, se je splačalo, sodnike so prepričali z obsežnostjo projekta in kakovostjo raziskovalnega dela, ki po njihovih besedah na več področjih presega raven srednješolcev. Projekt neprecenljiva izkušnja Anine zadolžitve v timu, razen obsežnega laboratorijskega dela, so bile priprava plakata in videa, predstavitev projekta v wiki formatu, oblikovanje grafične podobe in ustna predstavitev na tekmovanju. »Projekt je bil zame neprecenljiva izkušnja, obenem pa dobra iztočnica za nadaljnje raziskovalno delo. Z rezultatom sem več kot zadovoljna. Zlata medalja, nominacija med pet najboljših ekip na svetu in druge nominacije nam pomenijo res veliko, še posebej, ker smo bili sploh prva slovenska dijaška ekipa na tem svetovnem tekmovanju. Ob tem smo videli in doživeli še marsikaj. V Bostonu smo preživeli najprej šest dni, nato smo bili pet dni v New Yorku, zadnji dan pa smo se ponovno vrnili v Boston in nato domov,« nam je polna vtisov in spominov zaupala sogovornica, ki jo predvsem zanima raziskovanje, ki ima lahko pomembno vlogo pri odkrivanju in odpravljanju težav. »Prvenstveno bi rada pomagala ljudem in družbi. Najbrž imam to že v genih, saj sta tako oče kot mati zdravnika, oče v Splošni bolnišnici Celje, mama pa v ZD dr. Jožeta Potrate v Žalcu. Ali bom tudi sama kdaj oblekla zdravniško haljo, še ne vem, najbrž pa bo vsaj nekaj v povezavi s tem. Brat študira medicino, sestra je končala študij medijske komunikacije, zdaj pa nadaljuje na mariborski fakulteti za strojništvo. Kam bo potegnilo mene, se bom morala kmalu odločiti. Najbolj me zanimata mikrobi- Ana pri delu v laboratoriju. ologija in medicina, se pravi na tem raziskovalnem področju, ali pa tudi sami aplikativnosti biologije,« nam je še zaupala Ana. Za zaključek pogovora smo jo povprašali še po željah in načrtih. »Moja prioriteta je matura, ob tem, da do takrat ne bo manjkalo raznih tekmovanj iz znanja biologije, kemije ..., nato pa pridejo na vrsto fakulteta in novi izzivi.« D. Naraglav V znamenju Ježkovih rim V četrtek, 3. decembra, ki ga obeležujemo s številnimi kulturnimi dogodki pod skupnim imenom Ta veseli dan kulture, je v Občinski knjižici Prebold potekal 22. Večer na zofi, tokrat v soorganiza-ciji žalske izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti in Medobčinske splošne knjižnice Žalec. Posebnost tega večera, ki so ga zaznamovale rime in satira Frana Milčinskega - Ježka, je bila, da so se prireditve udeležili tudi župani in podžupani vseh šestih občin Spodnje Savinjske doline in da so bili glavni izvajalci programa pomembne in odgovorne osebe, ki tako ali drugače delujejo na kulturnem področju. Večer z naslovom Preprosta ljubezen, ki je bil posvečen spominu na enega izmed najbolj vsestranskih umetnikov 20. stoletja, so z recitacijami in s petjem soustvarjali direktorica Medobčinske splošne knjižnice Žalec Jolanda Železnik, vodja programa kultura na Zavodu za kulturo, šport in turizem Žalec Lidija Koceli, Nastopajoči z župani in s podžupani Nina Trbovšek iz Medobčinske splošne knjižnice Žalec, ravnatelj Glasbene šole Risto Savin Žalec Gorazd Kozmus, ravnatelj OŠ Prebold Oton Račečič, ki je zaigral tudi na kitaro, in vodja žalske območne izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti Marko Repnik. Za glasbeno popestritev sta poskrbela učenca Glasbene šole Risto Savin Žalec pevka Lara Topolovec (mentorica Irena Tepej) in harmonikar Oskar Kandare (mentorica Natalija Ermakova). »Vsaka od Ježkovih umetnin je nekaj svojstvenega. Je vesela, mila ali žalostna,« so povedali med drugim, »takšna, ki nam krajša sončne poti ali blatne ceste. Kamorkoli gremo, ima Ježek toplo besedo za nas. Njegove pesmi Ne čakaj na maj, Kako sva si različna, Ko boš prišel na Bled, Kekčeve in Mojčine pesmi pa Sončna ura, Sreča, Ljudje, prižgimo luč! in številne druge. Vse ogrejejo srce in nam polepšajo marsikateri trenutek našega življenja.« D. Naraglav Od sušilnice do muzeja Ta veseli dan kulture, ko se spomnimo rojstva največjega slovenskega poeta Franceta Prešerna, so tudi v naši dolini zaznamovale številne prireditve. V Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije so namenu predali stalno pa-nojsko razstavo, imenovano Od sušilnice do muzeja, ki na strnjen način pripoveduje o objektu, v katerem je bila nekoč sušilnica, zdaj pa so v njem uredili muzej. Prireditev so začele Ljudske pevke treh vasi s pesmijo Je naša dolina kot miza pokrita, številne udeležence pa je nagovorila Lidija Koceli, vodja programa kultura na ZKŠT Žalec: »Mnogo pesmi je iz Savinjske doline, v njih pa so pogosto ohranjeni stari običaji in opisana opravila, ki so danes povsem spremenila svoj značaj ali pa celo izginila. Prav zato je na vse možne načine vredno ohranjati našo kulturno dediščino, ki je v naši dolini močno povezana prav s hmeljem - zelenim zlatom. Hmeljarstvo je bilo in ostaja pomembna gospodarska panoga, je enkratna turistična zanimivost, po kateri smo prepoznavni v celotnem slovenskem prostoru in tudi širše. Na njem gradimo celostno podobo, iz nje izhaja tudi naša blagovna znamka Zeleno zlato.« O pomenu razstave za ohranjanje kulturne dediščine sta v nadaljevanju slovesnosti zbranim spregovorila župan Občine Žalec Janko Kos in direktor Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec Matjaž Juteršek. Župan je povedal, da je bil zaposlen v Hmezadu in da je na inštitutu opravljal prakso, zato tudi danes z malo nostalgije gleda na ta muzej in stavbo, kjer so nekoč sušili hmelj in v kateri še danes podnice prijetno dišijo po tistih časih in hmelju. »Ta objekt je edinstven v evropskem prostoru in poleg češkega Žatca, ki ima večji hmeljarski muzej, zagotovo nekaj posebnega, drugačnega in ni nič manj lep kot v Žatcu. Ta naš hmeljarski muzej simbolizira edinstveno zgodbo, ki jo moramo nadaljevati,« je med drugim povedal župan in se zahvalil vsem, ki so sodelovali pri tem projektu in s tem pripomogli k ohranjanju 150-letne tradicije hmeljarstva v naši dolini. Direktor ZKŠT Matjaž Juteršek pa je povedal, da je današnji dan pomemben dogodek v delovanju Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, ki deluje sedmo leto. »Pokazatelj dobrega dela neke inštitucije zlasti v turizmu je tudi število obiskovalcev in z njim povezan finančni učinek. Muzej je do- slej obiskalo že preko petdeset tisoč obiskovalcev, vedno več je tudi tujih gostov in takšen trend je pričakovati tudi v bodoče. V veliko veselje nam je, da nam je na pomoč priskočila gospa Barbara, ki je pripravila to razstavo, ki pa je samo prvi korak dodani vrednosti našega ekomuzeja, ki naj bi se še razvijal in tudi v globalnem svetu postal še bolj prepoznaven in obiskan.« O razstavi je zbranim spregovorila avtorica razstave Barbara Trnovec, etnologinja in antropologinja ter kustosinja Pokrajinskega muzeja Celje: »Današnji dogodek je namenjen tako odprtju panojske razstave kot nagovoru vsem, ki držite v rokah škarje in platno oziroma sprejemate odločitve v zvezi z razvojem ekomuzeja. V tujini so že zdavnaj prepoznali potencial odsluženih gospodarskih, industrijskih objektov, za razliko od nas Slovencev. Sama vidim v nekdanji hmeljski sušilnici velik potencial. Obenem lahko z zgodbo sušilnice povemo obiskovalcem muzeja zgodbo savinjskega hmeljarstva in pivovarstva. Da bi to dosegli, je potrebno na prvem mestu ohraniti oziroma v tem primeru povrniti pečat objektu, ne glede na novo funkcijo. Poleg tega je potrebno povezati lokalno Dve razstavi ob 200-letnici keramike Razstavi sta nastali v letu, ko libojska keramika praznuje 200 let, in sta del projekta, ki so ga v Kulturnem društvu Svoboda Liboje poimenovali Pogled - 200 let keramike v Libojah. Namen projekta in obeh razstav je opozoriti na pomen kulturne dediščine v Libojah, ki je s svojo pisno in materialno zgodovino vezana na keramično industrijo, in ozavestiti preteklost, ki pripada enako močno starejši in mlajši generaciji. Kajti njena zgodovina je zgodba, ki je skozi čas dveh stoletij doživljala preobrazbe, vzpone in padce in danes čaka na svojo prihodnost. Razstavo keramičnih izdelkov sta konceptualno in izvedbeno zastavila umetnostna zgodovinarka in kustosinja mag. Alenka Domjan in grafični oblikovalec Jože Domjan. Pri konceptu projekta in postavitvi razstave pa so sodelovali tudi Sonja Feldin, Biserka Ne-uholt Hlastec, Gregor Kotar in Tamara Kralj. Kot je bilo povedano ob odprtju, so pri pripravi razstave izhajali iz ohranjene materialne kulture s pomočjo krajanov in zgodovinskega spomina, ki ga je ta proizvodnja pustila v ljudeh. Razstava je postavljena v večji meri kronološko (vse od Schützove keramike pa do današnjih izdelkov), nekaj raz- Izdelki, narejeni po Siitzevih kalupih stavnih miz je tudi tematskih. Razstava se zaključi z izdelki otrok iz vrtca in podružnične osnovne šole, kar kaže na pomembno medgeneracijsko povezanost in prenos znanja. Druga razstava, njen avtor je fotograf Gašper Domjan, je manifestacija položaja in zgodba sedanjosti. Nastala je v zapuščenih prostorih bivše tovarne Keramične industrije Liboje in s svojo podobo pripoveduje čas v odsevu nekdanjega domicilnega prostora. Fotografije govorijo same po sebi in postavljajo vprašanje, ali je prihodnost v revitalizaciji proizvodnje ali gre zgolj za zgodovinski zapis. V teh dvesto letih je bilo zabeleženih kar nekaj vzponov in padcev. Bili so zlati časi Sützove keramike pa tudi težki v času samostojne okolje in stroko, s svojim znanjem in z izkušnjami pa so seveda ključni ljudje, ki so bili v tem objektu zaposleni. Ta moj pogled se odraža v razstavi Od hmeljske sušilnice do muzeja. Zdaj so tukaj na enem mestu zbrani vsi ključni podatki, za katere se je izkazalo, da so že tonili v pozabo. Poleg tega bo razstava v pomoč vodnikom pri vodenju po razstavi. Razdeljena je v štiri sklope, in sicer se zgodba začenja z odgovorom na vprašanje, kdaj je začela sušilnica obratovati, v nadaljevanju izvemo nekaj o tipu Lorberjeve hmeljske sušilnice, nato nekoliko podrobneje spoznamo postopek sušenja hmelja in procese, ki so se odvijali po posameznih etažah - zeleni, obračalni in suhi, zaključuje pa se z odgovorom na vprašanje, kdaj in na čigavo pobudo je tukaj nastal muzej. Gre torej za zaokroženo celoto, na kratko povedano zgodbo, ki jo lahko, in upam, da jo tudi bomo, nadgradili,« je še poudarila avtorica in se v nadaljevanju zahvalila vsem, ki so ji pri tem projektu pomagali. Po nastopu ljudskih pevk so se odpravili v 4. nadstropje, kjer so učenci OŠ Petrovče pod vodstvom Sonje Rebernik odigrali skeč z naslovom Obiranje hmelja, ki ga je na podlagi be- Avtorica razstave Barbara Trnovec med predstavitvijo razstave Od sušilnice do muzeja Učenci OŠ Petrovče so pričarali nekdanji čas obiranja hmelja. sedila Angelosa Baša priredila mentorica gledališke skupine. Ob tem so oživeli nekdanji običaji ob obiranju hmelja, ko se je po hmeljiščih in zvečer razlegala pesem, rojevale pa so se tudi nove ljubezni in marsikatero dekle je za vedno ostalo v dolini zelenega zlata. Udeležence odprtja razstave pa so ob koncu kulturnega programa v degustacijski sobi v pritličju nekdanje sušilnice oziroma zdaj muzeja pogostili tudi s pivom. D. Naraglav Siitzev okrasni kroinik z začetka 20. stoletja Slovenije, ko je doživela tri stečaje. Zdaj deluje pod imenom Keramika Liboje. Razstavi sta bili na ogled vsak dan od ponedeljka do petka, od odprtja 12. novembra do 4. decembra, po dogovoru na telefonsko številko KD Svoboda Liboje (040 308 953) pa si ju lahko ogledate do konca tega leta. D. Naraglav Zgodovina nekdanje sušilnice hmelja Stavba, v kateri je zdaj muzej, je bila do leta 1999 sušilnica takratnega Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec. Savinjski hmeljarji so se že v času po 1. svetovni vojni zave-' dali, da potrebujejo ustanovo, ki bo skrbela za razvoj hmeljarstva, vendar takratne razmere ideji niso bile naklonjene. Svetovna gospodarska kriza in nato še druga svetovna vojna sta ustanovitev hmeljarskega inštituta odložili do avgusta leta 1952. Napis na spominski plošči z imeni predsednika in članov upravnega odbora, nadzornega odbora ter projektanta in zapisom Služi naj napredku slovenskega hmeljarstva priča o njegovem poslanstvu. Zaradi širitve dejavnosti je upravni odbor inštituta leta 1957 sprejel sklep o gradnji gospodarskega poslopja s sušilnico za hmelj, z dodatnimi pisarniškimi prostori in laboratorijem za pedologijo ter mehanske analize tal. Gradnja je bila končana leta 1960 in letos mineva 55 let od izgradnje. Hmeljska sušilnica je bila zgrajena po vzoru t. i. Lorberjeve sušilnice. V publikaciji, ki je bila namenjena potencialnim kupcem, je to podjetje, ki je bilo prvo in naj starejše v proizvodnji hmeljskih sušilnic v Jugoslaviji in se je imenovalo Jos. Lorber&CO Žalec, že leta 1926 zapisalo: »Naše iz-kušhje v ravnanju s hmeljem in v gradnji hmeljskih sušilnic obsegajo skupno 30 let.« Nji- hov sistem sušilnice je bil tudi najbolj razširjen v Sloveniji. Omogočal je sušenje večjih količin hmelja in s tem pridelavo na večjih površinah. Lorberje-va tovarna sušilnic je delovala do nacionalizacije leta 1946. Dobro desetletje pozneje je bila po vzoru te sušilnice zgrajena tudi sušilnica inštituta. Gre za večetažno sušilnico s tremi presipnimi mrežami. Izjemna je v tem pogledu, da je nova peč, ki je konec šestdesetih let prejšnjega stoletja nadomestila Lorberjevo peč, delovala na mazut. Dnevni rezervoar za mazut je še vedno viden. Sveže obran hmelj so najprej z dvigalom v koših ali vrečah pripeljali v 4. nadstropje, v t. i. zeleno etažo. Sledili sta zadnji tehnološki fazi pri pridelavi hmelja: sušenje in navlaževa-nje. Sušenje je trajalo približno šest ur. Hmeljne kobule so stresli na presipno mrežo, pogovorno imenovano leso. V fazi sušenja je hmelj prehajal z lese na leso z uporabo mehanizma za presipavanje ozirom vzvodov za zvračanje les, ki so vidni v 3. nadstropju, v t. i. obračalni etaži. V 2. nadstropju, v t. i. suhi etaži, so hmelj stresli iz predalov oziroma pozneje iz izmetalne naprave, mrežastega poltraka, ki je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja zamenjal predale. Pustili so ga v koših, da se je ohladil, nato je sledil postopek navlaževanja na tračnem navlaževalcu. Sveže obran hmelj vsebuje 80 odstotkov vlage, po sušenju pri 50 do 60 stopinjah Celzija pa vsebuje le še 6 do 9 odstotkov. Z dovla-ževanjem so hmeljnim storžem - kobulam vrnili prožnost in naravnali vlago na želenih 11 odstotkov. Presuh hmelj se namreč pri stiskanju drobi, pre-vlažen pa se pokvari. Potrebno je bilo opraviti le še zadnje opravilo pri spravilu pridelka, to je pakiranje v posebne vreče oziroma »basanje« hmelja, in sledilo je skladiščenje. Hmelj v balah so do prodaje skladiščili v 3. nadstropju. Občina Žalec je leta 2008 na ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano naslovila vlogo za prenos lastninske pravice in »stara sušilnica« je naslednje leto prešla v njeno last. Muzej, ki je svoja vrata odprl deset let po prenehanju delovanja sušilnice, tj. novembra 2009, se razteza na dveh tretjinah površine, tretjino pa uporablja Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije (IHPS). Ideje za tovrstni muzej so se v Žalcu porajale že desetletja prej. Muzejska zbirka temelji na zbirki, ki je bila že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja razstavljena v Savinovi hiši, do konca osemdesetih let pa v podjetju Hmezad Export-Import. Predmeti, dokumenti in drugo gradivo je bilo zbrano s pomočjo hmeljarjev in drugih krajanov iz Žalca in občin Spodnje Savinjske doline ter IHPS. Projekt Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije je bil v višini 83 odstotkov sofinanciran iz sredstev Evropske unije, in sicer iz Sklada za regionalni razvoj. '5'V''L. ITALIJANSKI KEMIK GIULIO NOBELOVEC OTOK V OTOČJU TUAMOTU LAHEK ITA. TANK ANGLEŠKO SVETLO PIVO KRAJ PRI BRESCII V ITALIJI DRŽAVNI TOŽILEC V FRANCIJI PREDMET V -ZVONIKU GRADBENI MATERIAL VRV ZA VOZ Z ŽITOM BAVARSKO MESTO SAMOZAVEST (KNJIŽ.) MESTO V NEMČIJ URADNI DRAŽILEC NA DRAŽBAH, LICITANT R .....? IN JULIJA ORGANSKE SPOJINE VZDEVEK HINKA BRATOŽA & TRŽNICA BURMANSKI POLITIK AMERIŠKA VESOUSKA RAKETA INDIJSKI POLITIK LETOVIŠČE V ČRNI GORI NEKD. SMUČ. TEKAČICA DEL LETALA RODOVNIK (ZAST.) ŽIVA EMERŠIČ ŽENSKO OBLAČILO ... (PPG.) NESNAGA IZ ZRAKA INUIT PEVEC SMOLAR AMERIŠKI POLITIK GEORGE OKRASEK V GLASBI NAVLAKA, ŠARA REKA V FRANCIJI, PRITOK RENA SLOVENSKA PESNICA MAJDA MADŽARSKI SABLJAČ GEZA MAČEK IZ RISANK T MESTO V ŠVICI EGIPČANSKI BOG SONCA DOLENJSKA JED MAROŠKI TENIŠKI IGRALEC HICHAM OLGA BERDNIK KAMENČEK V SEČNIKU GLAVNO MESTO AZERBAJ- DŽANA ANA IVKOV RODOPIS: rodovnik UTANT: burmanski politik SHULTZ: ameriški politik TALAL: slovenski režiser VOŽE: vrv OFIT: mineral ARAZI: madžarski tenisač ASTRAHAN: rusko mesto Nagradna križanka »BRGLEZ« Rešitev križanke »BRGLEZ«, objavljene v novembrski številki Utripa: SLASTNE-TORTE-ZA-NAJLEPŠE-TRENUTKE-NA-MARTINOVO-PRŠUT-VINO-IN-NAŠE-PEKOVSKO-PECIVO. Izžrebani nagrajenci: 1. Špela Šalej, Griže 31, Griže; 2. Boži Volavšek, Gotovlje 80, Žalec; 3. Neda Konjevič, Matke 76 a, Prebold. Nagrajence bo o nagradi obvestilo podjetje Brglez, d. o. o.,Vransko 17, Vransko, ki je tudi pokrovitelj te križanke. _______Vrednost nagrad je 21 €, 13 € in 8 €. Rešitev križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah v uredništvo Utripa Savinjske doline, Aškerčeva 9 a, Žalec, do 18.1. 2016._ PISNI ZNAK NAJSTAREJŠE PISAVE GERMANSKIH PLEMEN JAPONSKI PISATEU IN DRŽAVNIK HAKUSEKI (1657-1725) NIKOLAJ OMERSA SIMBOL KRŠČANSTVA OSEBA Z VIS0K0Š0L. TEHNIŠKO IZOBRAZBO DUŠIK SEJŠELSKA MANEKENKA MICHELLE MESTO V AMERIŠKI ZVEZNI DRŽAVI NEBRASKA VELIKA NOČ (NAR. VZHOD.) ŽIVORAD NEVEDOV KULTURNA RASTLINA DANSKI PESNIK IN DRAMATIK KAJ (1898-1944) Kotiček - komisijska prodajalna oblačil Hausenbichlerjeva ulica 10, Žalec Odprto: od ponedeljka do petka 9.00-13.00 in 15.00-18.00 ob sobotah 8.00-12.00 % POSMEHLJIV ČLOVEK MESTO V EGIPTU Kontakt: 040 868 071 ' • LUKNJAČ (STAR.) OTAKAR VAVRA Želimo vam lepe božične praznike in srečno novo' leto! iFRANCOSKA IGRALKA MAGALI REKA V AVSTRIJI MESTO V EVROPSKEM DELU RUSIJE BLIZU UFE KOPANJE, IZKOPAVANJE KARLA LAINŠČEK GLIVIČNA BOLEZEN NA VINU OSVEŽILNA PIJAČA IME ITA. KIPARJA FEDIJA IVAN IVAČIČ RISAR STRIPOV EDI CIRIL BERGLES ZNAČILNOST AZIJSKEGA (SLABŠ.) TANKA MREŽASTA TKANINA ŽENSKA NA HEROINU SILVA AVŠIČ DRŽALO, ROČAJ KEMIJSKI ZNAK ZA JOD KEMIČNE SPOJINE ALI MACGRAW B PIJAČA STARIH SLOVANOV, MEDICA MAKED0N. KOLO 1. ČRKA ABECEDE . Kotiček io® O BAKR: iraški predsednik HAK: pakistanski politik ŠIŠKARICE: kožokrilci RAO: indijski pisatelj AŠA: rusko mesto AŠURA: postni dan OPAS: napustek MUNK: danski pesnik in dramatik Nagradna križanka »KOTIČEK« Pokrovitelj nagradne križanke je Komisijska prodajalna oblačil Kotiček, Hausenbichlerjeva ulica 10, Žalec. Vrednost nagrad je 21 €, 13 € in 8 €. Rešitev križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah v uredništvo Utripa Savinjske doline, Aškerčeva 9 a, Žalec, do 18.1. 2016 Jubilej proslavili z razvitjem prapora V zahvalo in za obilno medenje Dobitniki priznanj, praporščaki, vodstvo društva in gosti V petek, 27. novembra, so v Domu kulture Svoboda Griže praznovali 40-letni jubilej člani Čebelarskega društva Griže, ki se lahko pohvali z več kot 200-letno tradicijo čebelarstva, saj segajo začetki v čas, ko je v Grižah deloval župnik in čebelar ter pisec prve knjige o čebelarjenju Janez Goličnik. Svoj jubilej so obogatili z razvitjem društvenega prapora, podelitvijo priznanj in priložnostno razstavo. Slovesnost, ki so jo pripravili prav na dan ustanovitve društva, je začela Godba Zabuko-vica. Udeležence je pozdravila in nagovorila voditeljica prireditve Nevenka Cukjati, poseben pozdrav pa je izrekla gostom: predstavniku Čebelarske zveze Slovenije in predsedniku ČZ Savinjsko-Šaleške regije Ivanu Čoparju, predstavniku območne ČZ Spodnje Savinjske doline Radivoju Verbnjaku, županu Občine Žalec Janku Kosu, predsedniku Sveta KS Griže Marjanu Vodebu, župniku Jožefu Planincu, praporščakom in vsem, ki so na kakršen koli način pripomogli k temu slovesnemu dogodku. Zbrane je nagovoril predsednik ČD Griže Igor Tauses in na kratko spregovoril o jubileju in delu društva. Več pa je o društvu, predvsem o njegovi zgodovini, ob video projekciji povedala voditeljica in scenaristka celotnega dogajanja Nevenka Cukjati. V kulturnem programu so nastopili Ženski pevski zbor KUD Svoboda Griže pod vodstvom Vesne Turičnik Popovski, učenci Osnovne šole Griže, mladi člani čebelarskega krožka na OŠ Griže, ki jih vodi Sabina Tauses, Lucija Užmah, ki je na harmoniko zaigrala Slakovega Čebelarja, trio Ubrane strune in Godba Zabukovica. Pred razvitjem prapora so zbrane nagovorili tudi nekateri gostje, med njimi župan Janko Kos in predstavnik ČZS Ivan Čopar, ki jev nadaljevanju podelil tudi priznanja Antona Janše III. stopnje. Priznanje so prejeli Viljem Kotnik, Miroslav Pola-jžer, Darko Pinter in Anton Ožir. Ob tej priložnosti so podelili tri posebna priznanja za zasluge pri razvoju čebelarstva na območju Griž. To priznanje so prejeli Slavko Grm, KUD Svoboda Griže in Osnovna šola Griže. Po zaigrani Avsenikovi skladbi Čebelar je nastopil najslove-snejši trenutek večera - razvitje društvenega prapora, ki ga je v spremstvu treh zaslužnih članov na oder prinesel Darko Pinter. Prapor je slavnostno razvil župan Janko Kos in ga izročil prevzemniku Rudiju An-želu, ta pa praporščaku Tomiju Rateju. Pripenjanju trakov je sledil blagoslov prapora, ki ga je opravil domači župnik Jožef Planinc. D. Naraglav Predsednik ČD Griže Igor Tauses je nagovoril čebelarje. Zgodovina čebelarjenja in društva Čebelarjenje ima v Savinjski dolini večstoletno tradicijo. Že v rimskih časih je cvetočo dolino ob reki, ki teče skozi mesto Celeia, in njeno čebelarstvo opeval rimski pesnik Vergil, v srednjem veku pa Janez Vajkard Valvasor, ki je v svoji knjigi Slava Vojvodinje Kranjske med drugim opisoval načine čebelarjenja na tem območju. Griško čebelarsko društvo ima svoje korenine v času, ko je v Grižah deloval župnik in čebelar Janez Goličnik, pisec prve tiskane knjige na Slovenskem o čebelarjenju. Knjiga je izšla leta 1792 v Celju. Leta 1898 je bilo ustanovljeno Slovensko osrednje čebelarsko društvo, nekaj let pozneje pa Slovensko čebelarsko društvo za Spodnjo Štajersko. V začetku 20. stoletja so se začele ustanavljati čebelarske podru-žnice, izhajati pa je začel tudi časopis Slovenski čebelar, ki ga poznamo še danes. Ustanovni občni zbor čebelarske podružnice za Savinjsko dolino je bil leta 1909 v prostorih Osnovne šole Griže. Prvi predsednik je bil Ludvik Černej, odbornika pa Alojz Jurhar in Pankrac Poteko, kmeta in čebelarja iz Griž. Že takoj je bilo v podružnico včlanjenih 36 čebelarjev, kasneje pa se je njihovo število še povečalo. Leta 1920 je bil v osnovnih šolah uveden pouk čebelarstva. Predvojno čebelarsko društvo v Celju se je leta 1950 preimenovalo v Okrajno čebelarsko društvo Celje, znotraj celjskega okraja pa so se začele ustanavljati čebelarske sekcije, imenovane čebelarske družine. Iz arhiva ČD Griže je razvidno, da segajo začetki organiziranega čebelarjenja v Grižah v leto 1954. Ustanovni člani so bili s področja Griž, Petrovč in Žalca. Njihova čebelarska družina je delovala pod okriljem Čebelarskega društva Celje do leta 1969, nato pa do leta 1975 pod okriljem Čebelarskega društva Žalec. Člani so se sestajali kar na domu prvega predsednika družine Štefana Gorška. Tam so 27. novembra 1975 ustanovili tudi Čebelarsko družino Griže, ki se je leta 1979 preimenovala v Čebelarsko društvo Griže. Število članov se je gibalo od 16 do 33. Tajnik družine je bil takrat Slavko Slemenik iz Žalca, blagajnik pa Jože Pader iz Griž. Društvo deluje danes v okviru Čebelarske zveze Spodnje Savinjske doline in Čebelarske zveze Slovenije. Trenutno je vanj včlanjenih petindvajset aktivnih članov. Območje delovanja obsega KS Griže, KS Liboje, KS Petrovče in KS Levec, člani oskrbujejo okrog 200 čebeljih družin, ob tem pa skrbijo tudi za razna izobraževanja in za vse, kar je povezano s čebelami in z ohranjanjem kulturne dediščine čebelarjenja, kamor spada tudi delovanje čebelarskega krožka na šoli. Spodnjesavinjski čebelarji se vsako leto decembra zberejo na Ambroževi zahvalni maši. Po dogovoru s Čebelarsko zvezo Spodnje Savinjske doline, ki povezuje osem čebelarskih društev, poskrbi za praznovanje godu svetega Ambroža, zavetnika čebelarjev, vsakič drugo društvo, letos je bilo na vrsti šempetr-sko. Sveti Ambrož, ki goduje 7. decembra, je zavetnik čebel in čebelarjev. Ambroževo mašo je nedeljo pred tem daroval šempetrski župnik Mirko Škoflek. Čebelarji so se zbrali pred cerkvijo, nato pa skupaj za društvenimi prapori odšli k maši. Na začetku jih je pozdravil predsednik šempetrskih čebelarjev Pavel Rozman, ki se je čebelarjem zahvalil za udeležbo in jim zaželel vse najlepše v prihajajočem novem letu 2016 in da bi bilo medenje obilno. Med mašo jih je župnik skupaj s cerkvenim zborom prijetno presenetil z izvedbo legendar- Predsednik šempetrskih čebelarjev Pavel Rozman in župnik Mirko Škoflek ne Slakove skladbe Čebelar, po maši pa so se zadržali na priložnostnem okrepčilu pred cerkvijo. Kot je povedal tajnik Čebelarske zveze Spodnje Savinjske doline Jani Pukmajster, v osmih čebelarskih društvih deluje približno 130 čebelarjev. Letos so z bero medu razmeroma zadovoljni, letina je bila povprečna, vendar pa so bile zelo velike razlike med posa- meznimi območji. Kaj je vzrok temu, še niso ugotovili, vsekakor pa upajo, da si bodo čebele povsod povsem opomogle in opravljale svojo nezamenljivo vlogo v naravi. Sta pa letošnja november in december z razmeroma visokimi dnevnimi temperaturami spet vplivala na drugačno vedenje čebel, ki so namesto počitka še kar izleta-vale iz čebelnjakov. K. R. Praktična demonstracija strojev Društvo lastnikov gozdov Spodnje Savinjske doline je v soboto, 28. novembra, na domačiji Sedminek v Podlogu pri Šempetru, na kateri gospodari predsednik društva Rok Sedminek, organiziralo zanimivo predstavitev praktičnega delovanja cepljenja hlodovine z rezalno-cepilnim strojem in bagrskim cepilnikom. Slovenija je ena najbolj gozdnatih dežel v Evropi, vendar smo zadnje čase priča raznim katastrofam, od lanskega žle-doloma do letošnjega napada smrekovega podlubnika. Lastniki gozdov oziroma izvajalci del v gozdovih odpravljajo posledice žledoloma, ki je poškodoval predvsem listnate in tudi iglaste gozdove. Na deponijah se kopiči ogromna količina hlodovine listavcev in iglavcev, ki ni primerna za prodajo ali nadaljnjo predelavo, je pa primerna za drva oziroma sekance. Priprava drv je težko delo, saj je potrebno večje število ljudi, zato si lahko ob večjih količinah pomagajo z moderno tehnologijo- Rezalno-cepilni stroj je zelo učinkovit stroj, ki ga požene traktor, hlod na dovajalo dvigne hidravlika, v nastavljeni dolžini ga odreže krožna žaga, cepilnik ga razcepi in preko tekočega traku transportira na prikolico. Uporaba bagrskega cepilnika za cepljenje debelejše hlodovine je pri nas redka, saj drva cepijo s klasičnimi cepilci, sveder pa uporabljajo predvsem za cepljenje daljše in debelejše hlodovine. Vsekakor pa lahko ob kombinaciji obeh strojev hlodovino hitro, učinkovito in varno cepimo, s tem pa pridobimo tudi dragoceni čas. D. Naraglav Med delovanjem strojev -rr- PRODAJALNA ZIMSKA POPUSTI D» -40% Velja od 4.1.2016 do 29.2.2016. MEZPUtM DOSTAVA snežna freža McCulloch ST61E 1.253" € REDNA CENA: 1.319,99 € 208 cm3, A,6 kW pri 3.600 min ', delovna širina 68 cm, 2-stopenjska freza, prestave 6 naprej/1 nazaj, teža 89 kg snežna freza McCulloch ST76EP 1.643“ € REDNA CENA: 1.729,99 € 306 erri3, 5,6 kW pri 3.600 min1, delovna širina 76 cm, 2-stopenjska freza, prestave 6 naprej/2 nazaj, teža 116 kg PESTRA IN UGODNA PONUDBA GOZDARSKE OPREME! PAN TIM d.o.o. Industrijska cona Latkova vas 81 d, 3312 Prebold T: 03 777 U 23 M: 051 665 566 E:trgovinaBuniforest.si wvtfw.uniforest.si DELOVNI ČAS: ponedeljek-petek: 7.00-17.00, sobota: 7.00-12.00 Kmetij manj kot leta 2000 Občina Žalec meri 117 tisoč kvadratnih kilometrov. Od tega je 45,27 % kmetijskih površin, 41,37 % gozdov, 10,72 % stavbnih zemljišč in 2,63 % drugih zemljišč, je med drugim na terenski seji žalskega občinskega sveta povedala Tilka Potočnik z Urada za prostor in gospodarstvo Občine Žalec. Dobrih 40 % kmetijskih zemljišč je travnikov, 32,50 % njiv, 12,64 % hmeljišč, 9,43 % pašnikov, dobrih 3 % intenzivnih sadovnjakov, 1,77 % ekstenzivnih sadovnjakov in 0,54 % vinogradov. Na območju žalske občine je 533 kmetij, kar je precej manj kot leta 2000. Takrat je bilo 648.235 kmetij usmerjenih pretežno v prodajo, 291 pa v lastno proizvodnjo. Za subvencijo države je bilo oddanih 480 vlog, skupni znesek prejetih subvencij pa je bil 2,3 milijona evrov. Kmetijstvo v občini je pridelalo okoli 800 ton hmelja, 450 ton mlade pitane govedi, 7,5 milijona litrov mleka, 5500 ton sadja, poljščin (predvsem koruze in žita) in zelenjave. Občina Žalec kot pomoč kmetijstvu nudi pomoč za naložbe v primarno kmetijsko proizvodnjo, pomoč za plačilo zavarovalnih premij, za naložbe v dopolnilne dejavnosti in podporo delovanju društev s področja kmetijstva. Skupna dovoljena višina sofinanciranja občinske in državne pomoči je do 65 %. 15 vlagateljev je v letošnjem letu prejelo za zavarovanje kmetijske proizvodnje 12.885 evrov za upravičene stroške (5.433 evrov je zagotovila država, 5.130 evrov pa je bilo z odločbo odobrenih občinskih sredstev). Kot pomoč za dopolnilne dejavnosti na kmetijah je Občina Žalec razpisala 57 tisoč evrov, odobrenih je bilo 39.714 evrov. Občina namreč sofinancira največ 50 % upravičenih stroškov. 7 vlagateljem je bila pomoč odobrena za delno povrnitev stroška nakupa opreme in naprav, za postavitve objekta za dejavnost turizma na kmetiji, za stroške izdelave projektne dokumentacije ter stroške nakupa za opravljanje storitve pakiranja izdelkov in pridelkov. Za pomoč društvom s področja kmetijstva, kar pomeni stoodstotno pokritje upravičenih stroškov, seje prijavilo 9 društev s področja kmetijstva ter dve lovski družini. Razpisanih je bilo 19 tisoč evrov, z odločbo pa razdeljenih dobrih 13.400 evrov za društva s področja kmetijstva in nekaj več kot 1.100 evrov za lovski družini. Tilka Potočnik je predstavila tudi novosti uredbe o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji. Kmetom prinaša nekaj administrativnih poenostavitev, med dopolnilne dejavnosti je vključeno celodnevno in dnevno varstvo odraslih in starejših na kmetijah, določa odstotek potrebne lastne proizvodnje in dovoljenega dokupa z drugih kmetij ter zahteva sledljivost ponudbe na kmetiji. Izmed dopolnilnih dejavnosti na kmetiji jih 26 predeluje primarne kmetijske proizvode, 24 jih ima kot dopolnilno dejavnost storitve z mehanizacijo, le 5 turistične storitve, 3 proizvajajo in prodajajo energijo- Na območju občine je tudi kar nekaj namakalnih sistemov: NS Šempeter - Vrbje 180 ha, NS Breg in NS Gotovlje 320 ha, NS IHPS 18 ha, NS Novo Celje 160 in NS Medlog (Babno in Mirosan) 11 ha. Precej kmetijskih površin bi t prizadela gradnja suhih zadrževalnikov, s katerimi naj bi zagotavljali poplavno varnost v Spodnji Savinjski dolini in navzdol ob Savinji. Pred časom predstavljeni predlog državnega prostorskega načrta je predvideval 826 tisoč m3 velik suhi zadrževalnik na območju Levca, 1,87 milijona m3 na območju Petrovč, 1,26 milijona m3 na območju Do-briše vasi, 1,05 milijona m3 na območju Roj, 1,03 milijona na območju Šempetra in 437 tisoč m3 na območju Dobrte-še vasi. Seveda so kmetje proti suhim zadrževalnikom, poudarjajo pa nujnost gradnje malih akumulacij. Kot nove izzive v kmetijstvu v žalski občini navajajo organizirano pridelavo in prodajo zelenjave v občini, ustanovitev nove zadruge, ki bi skrbela za organizirano pridelavo in prodajo, pridelavo sladkorne pese ter pridelavo in predelavo industrijske konoplje. K. R. IZPUŠNI LONCI IN CEVI za osebna in lažja tovorna vozila, traktorje, delovne stroje, štirikolesnike, skuterje in motocikle KOVINSKA GALANTERIJA v O*?**! proizvodnja in montaža *»r MARN, s. p.,Vransko 18 b, 3305 Vransko Tel./faks: 03 572 51 06, 041 508 655, 031 814 999 e-naslov: slavica.marn@siol.net, www.marn-vransko.si. SKRITA ZELJA REZERVNI OEM ZA V$A VOZILA 031,323 441,in 710 4013 Naročnik oglasa: Goleč - Dolar Romana s. p., Šlandrov trg 11, Žalec VEČ KOT OČAL NA IZBIRO mmm, Očala za vso družino isti za na Kvaliteta in ugodne cene irman Specialistični pregledi vida Savinjska cesta 2, Zaiec ! www.irman.si Pregledi vida: 041 724 995 j Optika: 051 288 010 MALI OGLASI PRODAM TRAKTOR JOHN DEERE 5080G, letnik 12/2012,2.100 ur, odlično ohranjen. Info.: www.merks.si, 041 317 092 ODDAM UDOBNE IN LEPO OPREMLJENE VEČPOSTELJNE SOBE na ugodni lokaciji na Polzeli. Info.: 041 645 555 TAXI PREVOZI, Janko Vodovnik, s. p. Info.: 031 746 700, 041 746 700 Nudim NEGO NA DOMU starejšim in pomoči potrebnim. Info.: 041 821 218 (Mateja) PRODAMO NJIVO, velikosti 53,50 arov, v Preboldu. Cena 3,00 €/m2. Info.: Terezija, 051 243 956 Utrip Savinjske doline izdaja ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Naslov uredništva: Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec (v Domu II. slovenskega tabora); telefon: 03/712 12 80, elektronski naslov: zkst. utrip@siol.net. Odgovorna urednica: Lucija Kolar; uredništvo: Darko Naraglav, Ksenija Rozman, Tone Tavčar; tajnici uredništva: Karmen Vodovnik (v času odsotnosti Nina Juteršek), lektorica: Nina Markovič Korent; oblikovanje in prelom: Grafex, d. o. o., Izlake; tisk: SET, d. o. o., Ljubljana Polje. Naklada: 11.400 izvodov, cena časopisa je 1,46 EUR z 9,5 % DDV. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo. Poslovni čas uredništva je od ponedeljka do četrtka od 8. do 11. ure in od 13. do 15. ure, ob petkih pa od 8. do 11. ure. Informacije in rezervacije tudi na tel. št.: 712 12 80, zkst.utrip@siol.net, www.zkst-zalec.si/utrip. RAZVOJNA AGENCIJA SAVINJA -JAVNI RAZPISI V TEKU Razvojna agencija Savinjske regije Javni razpis kreditov in garancij za mikro, mala in srednja podjetja v okviru Regijske garancijske sheme Savinjske regije (Ur. 1. RS, št. 67/2015). Rok: do porabe sredstev oz. do 15. 5.2018. Informacije: 03/589 40 90, barbara. marzidovsek@rasr.si. Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije Sofinanciranje kadrovskih štipendij delodajalcem (203. JR). Rok: do 31. 3. 2016 oziroma do porabe sredstev. Informacije: kadrovske@sklad-kadri.si in po telefonu na številki 01/434 15 85. Zavod RS za zaposlovanje Javna dela 2016 - prvo javno povabilo. Rok: do 7. 10. 2016 oziroma do porabe sredstev. Informacije: kontktni.center@ess.gov.si in po telefonu na številki 080 20 55. Prvi izziv 2015. Rok: do 30.6.2016 oziroma do porabe sredstev. Informacije: sabina.spehar@ess.gov.si in po telefonu na številki 080 20 55. RAZVOTNA AGENCIÌA SAVINJA, vstopna točka VEM, nudi mnoge brezplačne storitve. IMAŠ IDETO/PROJEKT? Dodatne informacije na Razvojni agenciji Savinja, Ulica heroja Staneta 3,3310 Žalec, tel.: 03/713 68 60, faks: 03/713 68 70, e-pošta: ra.savinja@ra-savinja.si, spletna stran: http://www.ra-savinja.si. K+TÉHI10S proizvodnja strojevinorodf]* predelava gume In plastike Podjetje z več desetletnim obstojem na tujih trgih, objavlja zaradi razširitve in nabave nove strojne opreme, razpis za dodatna delovna mesta: - orodjar (orodja za plastiko, gumo in pločevino) - operater rezkanja, struženja na 4- in 5-osnih strojih - operater na žični in potopni eroziji in drugih orodjarskih strojih - operater na varilnih robotih in varilec specialist - ključavničar/obdelovalec kovin zahtevnih priprav (varilne šablone, strojne konstrukcije) - vzdrževalec (mehanika, hidravlika, pnevmatika) - konstruktor orodij in projektni vodja (orodja za plastiko, gumo in preoblikovanje pločevine) - konstrukter kmetijskih strojev in naprav - vodja proizvodnje (varjenje, preoblikovanje, obdelava kovin) Zaželene so delovne izkušnje s področja mehanske obdelave, orodjarstva, strojništva, valjenja, s IV., V., VI., ali VIL stopnjo izobrazbe ustrezne smeri, organizacijske sposobnosti, produktivnost, fleksibilnost, kooperativnost in sposobnost delovanja v skupini. Nudimo: - delo v uglednem in uspešnem podjetju, - možnost osebnega razvoja in stimulativnega plačila. Motivirani in zanesljivi kandidati oddajte prijavo v osmih dneh po objavi na naslov: TEHNOS, d.o.o., Cesta ob železnici 1, 3310 ŽALEC ali na elektronski naslov info@tehnos.si. Za vse dodatne informacije nas pokličite na telefonsko številko 03/713 30 50- TARTUFFE ali SLEPAR Klasična komedija, SNG Nova Gorica, za gledališka abonmaja in izven 25. in 26. januar 2016 ob 19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec « 9 Vstopnice: TIC Žalec. 710 04 34, in kupikarto.si PRODAJA VSTOPNIC: WWW.ZKST-ZALEC.SI TIC ŽALEC, 710 04 34 OMfcMU ZELENEGA ZLATA D v • v I • božična skrivnost ^ ... v Jami Pekel 25. in 26. decembra od 15. do 18. ure (zadnji vstop v jamo ob 17.30,1« Žive jaslice m glasba v pravljičnem podzemnem /f\ svetu Jame Pekel pri Šempetru v Savinjski dolini. Pred jamo druženje ob glasbi ANSAMBLA SMEH. *. v Turistično društvo ZaleC ^nPetef v Savinjski dolini. : www.td-sempeter.si v ■' . c, V.vLči' . .• n < 1 . 'Tv .’>•*! Savinjski hram Bogata ponudba dobrot savinjskih kmetij! f januar 2016 Nastopajoči: 0ERCUSSIVE - BELGIJA 1LAUDID SPIELER « BOHANNES BOHUN - BEM/0VS STUDIO SERCUSSION SRAZ - 0VSTRIJA SANTANGELO SAMILY - ÖTALIJA STOP SLOVENSKI TOLKALCI PROJEKT !k RAZNI GOSTJE IN PRESENEČENJA A www.bumfest.si Razveselite svoje najdražje s posebnim darilom: z darilnim bonom ZKŠT Žalec! Obdarjenec se bo lahko odločil za ogled predstave in koncerta na našem odra, za obisk muzeja ali pa za nakup izdelkov iz naše pestre ponudbe. Boni so vnovčljivi na vseh naših prodajnih mestih. Prodaja: TIC Žalec, Savinjski hram in Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije OBČINA ŽALEC ŽUPAN objavlja JAVNI RAZPIS za zbiranje predlogov za podelitev SAVINOVIH ODLIČIJ ZA LETO 2015 Na osrednji občinski proslavi v počastitev slovenskega kulturnega praznika v letu 2016 bodo kulturnim ustvarjalcem podeljena Savinova odličja za zasluge na muzejskem, likovnem, prevajalskem, knjižničnem, publicističnem, gledališkem in glasbenem področju, na področju varstva naravne in kulturne dediščine ter drugih kulturnih področjih. Savinova odličja so: - Savinova plaketa z denarno nagrado, - Savinova plaketa, - Savinovo priznanje. Odličja se podeljujejo skladno z odlokom o podeljevanju priznanj Občine Žalec. Savinovo plaketo z denarno nagrado lahko prejme posameznik ali skupina ustvarjalcev za vrhunske dosežke ali življenjsko delo, s katerim je bila občinska kultura uveljavljena v širšem slovenskem ih mednarodnem prostoru. Savinovo plaketo lahko prejme posameznik ali skupina za pomembne dosežke v kulturi, ki so bili javnosti predstavljeni v zadnjih dveh letih pred podelitvijo in pomenijo obogatitev občinske kulture. Savinovo priznanje lahko prejme posameznik ali skupina za uspešno delo in prispevek k razvoju kulturnih dejavnosti v občini. Kandidate lahko predlagajo posamezniki in pravne osebe. Pisne predloge z obrazložitvijo pošljite do ponedeljka, 11. januarja 2016, na naslov: Občina Žalec, župan, Ulica Savinjske čete 5, 3310 Žalec, s pripisom NE ODPIRAJ - SAVINOVA ODLIČJA. <&> POGREBNE STORITVE IN CVETLIČARNA ROPOTAR Ivan, s. p, Starovaška 12, 3311 Šempeter Tel.: 03/700 14 85 GSM: 041 613 269, 041 748 904 M 24 ur na Zahvaljujemo se /a izkazano zaupanje. Delo, skromnost in poštenje tvoje je bilo življenje. Tvoj dom ovila je črnina, v srcih naših ostala je praznina. ZAHVALA Ob slovesu naše drage mame, babice, prababice, sestre in tete MARE GRABNER iz Griž (8. 8. 1925-2.12. 2015) . se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, darovali cvetje in sveče. Hvala negovalnemu kolektivu Doma Lipa Štore, osebni zdravnici dr. Artičkovi in sestri Jasni. Hvala praporščakom, godbi za odigrane žalostinke, pevcem, pogrebni službi Ropotar in gospe Ivanki za govor. Posebna hvala sesedi Miji Lamper za nesebično pomoč. Sin Bogdan z družino ZAHVALA Ob izgubi moje mami, mame, prababice in tašče MARIJE MARINC roj. BRULC po domače Mihove Mimice iz Prebolda (8. 1. 1930-22. 11.2015) se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, sodelavkam, prijateljem in znancem, ki ste mojo mamo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, sveče ter izraženo ustno in pisno sožalje. Hvala patronažni sestri Martini, moškemu pevskemu zboru iz Gotovelj za odpete žalostinke, gospodu župniku, pogrebni službi Ropotar in gospe Ropotar za prebrane besede slovesa. Žalujoči: hči Zdenka z družino Ko izgubiš nekoga, ki ga imaš rad, ostane bolečina, ki nikoli ne zbledi, vedno v tebi tli -je kot žerjavica, ki se nikdar ne pogasi. V SPOMIN 23. decembra minevata dve leti, odkar ni več z nami naš ljubljeni sin, vnuk in nečak TILEN SUHOLEŽNIK APNAR iz Petrovč (4. 5. 1988-23. 12. 2013) Vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem mnogo preranem grobu, mu prižgete svečko ter ga skupaj z nami ohranjate v lepem spominu, iskrena hvala. • Vsi njegovi Zahvale za decembrsko številko Utripa sprejemamo do 18. januarja 2016 oziroma DO ZAPOLNITVE STRANI v uredništvu, Aškerčeva 9 a, Žalec. (Dom II. slovenskega tabora Žalec). Tel.: 03/712 12 80. ni f. V SPOMIN 24. decembra mineva pet let žalosti, odkar nas je zapustil naš dragi mož, ati, dedi, MIŠO HORVAT iz Migojnic (1934-2011) Vsem, ki se ga še radi spominjate in ga obiščete ob njegovem grobu, mu prižgete svečko in z lepo mislijo obudite spomin nanj, hvala. Vsi njegovi Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. V SPOMIN 28. decembra mineva leto dni, odkar nas je zapustil ati, stari ata, brat in prijatelj JERNEJ ZAGORIČNIK iz Šempetra Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižigate sveče, položite cvetje in ga skupaj z nami ohranjate v lepem spominu. Vsi njegovi Nije solze, ki bi te obudila, ni zemlje, ki bi te nam vrnila. V srcu ostala je praznina, ostale so le slike, bolečina. Čeprav sedaj spokojno spiš, z nami kakor prej živiš. V SPOMIN 25. decembra mineva leto dni odkar nas je zapustil dragi sin in brat GAŠPER PAINKRET iz Zabukovice Hvala vsem, ki postojite ob njegovem preranem grobu, prižigate svečke in ga ohranjate v lepem spominu. Vsi njegovi, ki ga neizmerno pogrešamo Kamnoseštvo Marjan Amon iz Šmartna v Rožni dolini vam nudi 15 % popust na plačilo z gotovino. MOŽNO S T P LA ČILA NA 3 OBROKE. Naročila na GSM: 041 611 087 Kamnoseštvo Marjan Amon s.p., Slatina v Rožni dolini 9 A, Šmartno v Rožni dolini VABILO NA BREZPLAČNO USPOSABLJANJE ZA TELEFONSKO SVETOVANJE KOT OBLIKO POMOČI LJUDEM V STISKI Klic upanja, zaupni telefon za ljudi, ki so v duševni stiski, vabi vse, ki želite pomagati bolnim in osamljenim, na uvodni informativni sestanek, ki bo v torek, 20. januarja 2016, ob 16. uri v predavalnici Zdravstvenega doma Celje (v kletnem prostoru). Usposabljanje je brezplačno in bo potekalo od 20.1. do 2. 2.2016. ° Dodatne info.: tel. 041 684 290 S O. ___________ali e-naslov maja.krajnc@guest.arnes.si._________|| Pogrebna služba - cvetličarna MORANA GSM: 041 536 408 GSM: 041 672115 www.pogreb-morana.si E-mail: morana.8teblovnlk@tiol.net Aleksander Steblovnik s. p. Parižlje 11/c, Braslovče Šlandrov trg 42, Žalec Tel.: 03/700 06 40 Tel.: 03/571 73 00 Odšel si tiho, mirno, brez slovesa, tja gor v nebesa. ZAHVALA » Ob boleči izgubi moža, očeta, brata, dedija, tasta in strica IVANA POLAKA z Ložnice pri Žalcu 20 a (23.9.1940-29.11.2015) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih pomagali, stali ob strani, darovali sveče in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala gospodu župniku, pevcem, govorniku, gasilcem in pogrebni službi Morana. Žalujoči: vsi njegovi V naših srcih si zapisan, čas te nikoli ne bo izbrisal, čeprav spokojno spiš, z nami vedno ti živiš. ZAHVALA IVAN NOVAK Podlog 37 a (26. 6.1946-9. 11.2015) Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedija, brata in strica se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani ter nam nudili pomoč. Hvala za darovano cvetje in sveče ter pisno in ustno izraženo sožalje. Še enkrat iskrena hvala vsem in vsakemu posebej! Vsi njegovi, ki smo ga imeli radi Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. (T. Pavček) ZAHVALA JURIJ BRANKO KERT (1939-2015) Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali sveče in za svete maše ter izrazili sožalje. Posebej se zahvaljujemo gospodu župniku Branku Zemljaku, pevcem, pogrebni službi Ropotar in JKP Žalec. Vsi njegovi Avtor ilustracije: Mladen Melanšek, po predlogi uredništva Dobro obiskana smučarska sejma Praznična okrasitev Smučarski klub Prebold, ki ravno letos praznuje 35-letnico, je konec prejšnjega meseca v telovadnici OŠ Prebold organiziral tridnevni smučarski sejem rabljene smučarske opreme. V Žalcu pa je sejem rabljene in nove smučarske opreme že tradicionalno pripravil SK Gozdnik Žalec. Letošnji sejem je v Preboldu obiskalo veliko ljudi. Na prodaj je bilo več kot 260 različnih izdelkov, dobra polovica je dobila tudi novega lastnika. Najbolj se je prodajala otroška smučarska oprema, manj pa oprema za starejše. Sejem je dobro uspel in uresničil svoj namen, vendar, kot je dejal predsednik SK Prebold Primož Pančur, bodo poskušali v prihodnje pridobiti tudi kakšnega trgovca z novo opremo. Smučarski klub Gozdnik Žalec je podoben sejem zadnji novembrski vikend pripravil v telovadnici UPI - ljudske univerze Žalec. Na njem pa je bilo poleg rabljene smučarske oprem mogoče kupiti tudi novo. Sejem je bil vse tri dni dobro obiskan, zimsko športno opremo, predvsem otroško, pa je zamenjalo veliko la-. Med nameščanjem smučarskih čevljev na kupljene smuči stnikov, tako da so bili or- sklenjenimi kupčijami zado-ganizatorji z obiskom in s voljni. D. N., T. T. Otroci poskrbeli za okrasitev in glasbeni program Osnovne šole in Vrtci Občine Žalec so na pobudo ZKŠT Žalec in Občine Žalec okrasili jelke na žalski podeželski tržnici in pred glavnim odrom na Šlandrovem trgu. Zanimiv glasbeni program, ki so ga izvedli pred okrasitvijo jelk, so oblikovali učenci vseh šol in vrtcev žalske občine. Za konec so poleg živahnega druženja in glasbe uživali tudi ob praznični kulinarični pogostitvi, za katero je poskrbela Petka Žalec. T. Tavčar Univerzum, d. o. o., Žalec Ul. Ivanke Uranjek 5 pri Eurospinu v Žalcu 03 57187 40,041854 607 Ugodna prodaja koles, do 24 mesecev brez obresti