437ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 55 • 2001 • 3–4 (124)ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 55 • 2001 • 3 (124) • 437–454 Jo‘e @ontar Obnovitev okrajnih glavarstev na Kranjskem (1867) Avstrijski porazi leta 1859 so imeli posledice tudi na notranji politiki. Absolutisti~ni si- stem, ki je bil obnovljen na podlagi tim. Silvestrskega patenta (31. decembra 1851) in je med drugim odpravil lo~itev sodstva in uprave ter vpeljal kot oblastne organe na prvi stopnji me{ane okrajne urade, se je moral umakniti ustavni ureditvi.1 Kot ena prvih nalog je bila sedaj preureditev celotnega sistema oblasti. Razumljivo je bilo najprej te‘i{~e na vpra{anjih, povezanih z ustanovitvijo predstavni{kih teles, tako dr‘avnih kot de‘elnih. 5. marca 1862 je bil objavljen dr‘avni ob~inski zakon, ki je v mnogo~em slonel na provizori~nem ob~inskem zakonu iz leta 1849. Ta je poleg krajevnih dopu{~al tudi okrajne, ‘upne (Gaugemeinden) ter okro‘ne ob~ine.2 Glede organizacije dr‘avnega aparata opa‘amo sprva centralisti~ne ten- dence, ki jih je potrdil vladar tudi v svojem manifestu z dne 20. oktobra 1860. Na podlagi uredbe notranjega ministra Agenorja Goluchowskega z dne 17. junija 1860 sta bili odpra- vljeni de‘elni vladi na Koro{kem in Kranjskem,3 ‘e prej pa so za~eli odpravljati zelo oso- vra‘ene okro‘ne oblasti v kronovinah, kjer so ti organi {e obstajali; pri nas na Štajerskem (isto~asno kot v Avstriji pod Ani‘o) ter v Primorju (uredbi notranjega ministra z dne 19. decembra 1859 ter 17. junija 1860). Z delom so prenehale postopoma (na Štajerskem 30. aprila, v Primorju 15. novembra 1860). Njihove pristojnosti so pre{le deloma na namestni{tva, po ve~ini pa na okrajne urade. Podro~je dejavnosti okrajnih uradov, ki je bilo dolo~eno z uredbo ministra za notranje zadeve, pravosodje in finance z dne 19. januarja 1853, se je s tem pove~alo za odlo~anje o ob~inskih mejah, gradbenih zadevah, cestnih in vodnih gradnjah, imeli so pravico izdajati oro‘ne liste in lovske karte, dodeljevati kro{njarske liste ter odlo~ati o oprostitvi kot tudi o odpustu iz voja{ke slu‘be. Naknadno so bile na okrajne urade prene{ene {e zadeve glede izseljevanja. Uradno osebje odpravljenih okro‘nih oblasti je bilo stavljeno na razpolago.4 V novih razmerah je bilo potrebno preurediti tudi organizacijo politi~ne uprave. Oktobra 1863 je dr‘avno ministrstvo kot predlog vlade poslalo v dr‘avni zbor osnutek zakona, s kate- rim bi bile dolo~ene osnovne smernice bodo~e ureditve in pristojnosti politi~nih upravnih oblasti. Isto~asno je s pridr‘kom, da bodo osnovne smernice obravnavane v skladu z ustavo v dr‘avnem zboru, cesar Franc Jo‘ef (14. oktobra 1863) dovolil, da organizirajo nove politi~ne oblasti I. stopnje. 1 Allgemeines-Reichs-Gesetz- und Regierungsblatt für das Kaiserthum Oesterreich 1852, {t. 2. – Reichs-Ge- setz-Blatt für das Kaiserthum Oesterreich 1853, {t. 10; 1854, {t. 34, 112, 241; 1855, {t. 52; 1859, {t. 60. – Sergij Vilfan, Pravna zgodovina Slovencev, Ljubljana 1961, str.434-446. – Hermann Baltl-Gernot Kocher. Österreichische Rechtsgeschichte, Graz 19979, str. 207–209. 2 Reichs-Gesetz-Blatt für das Kaiserthum Oesterreich 1962, {t. 18. – Jo`e @ontar, Ob~inski red za Kranjsko leta 1866, Zbornik ob devetdesetletnici arhiva, Zgodovinski arhiv Ljubljana, Gradivo in razprave 8, Ljubljana 1988, str. 90. 3 Reichs-Gesetz-Blatt für das Kaiserthum Oesterreich 1860, {t. 225, 155. 4 Reichs-Gesetz-Blatt für das Kaiserthum Oesterreich 1859, {t. 225; 1860, {t. 155, 80, 245; 1853, {t. 10; 1863, {t. 42. 438 J. @ONTAR: OBNOVITEV OKRAJNIH GLAVARSTEV NA KRANJSKEM (1867) Po osnutku zakona bi bila javna uprava v vseh instancah lo~ena od pravosodja. Izvajale bi jo politi~ne oblasti, kolikor ne bi bile zadeve na podlagi de‘elnih ustav, ob~inskih redov ali s posebnimi zakoni prene{ene v sodelovanje ali odlo~anje de‘elnih, okrajnih ali ob~inskih zastopov. Kot vrhovni organ de`elnokne`je uprave v posameznih kraljevinah in de‘elah je bila dolo~ena politi~na de‘elna oblast, z de‘elnim {efom na ~elu, imenovana namestni{tvo, v manj{ih de‘elah – kot v Ljubljani za vojvodino Kranjsko – pa de‘elna vlada. Skupno bi bilo v avstrijskem delu dr‘ave (brez kraljevine Galicije ter krakovske velike vojvodine) 9 namestni{tev ter 5 de‘elnih vlad. De‘elni {efi bi bili za izvajanje zadev, ki so jim bile osebno dodeljene ter za vodstvo de‘elne oblasti, neposredno odgovorni predpostavljenemu ministru. Politi~ni de‘elni oblasti bi bile podrejene ni‘je politi~ne instance ter vsi uradi in organi, ki so bili pristojni za zadeve de`elnokne`je uprave v o‘jem pomenu, za verske in {olske zadeve, policijsko upravo ter za trgovske in narodnogospodarske posle. Od nje bi prejemali naro~ila in navodila, po{iljali bi ji poro~ila in obvestila. De‘elna oblast bi nadzirala njihovo poslovanje, njej bi bili podrejeni tudi v vseh personalnih in disciplinskih zadevah. De‘elni oblasti podrejeni de‘elnokne‘ji politi~ni organi bi bili – z izjemo lombardsko-bene{kega kraljestva – samo okrajne oblasti, ki bi se imenovale, kot pred letom 1854, okrajna glavarstva (v kraljevini Dalmaciji pa prefekture). Poleg teh bi funkcijo de‘elnokne‘jih politi~nih okraj- nih oblasti izvajali tudi mestni magistrati, ki bi jim na podlagi posebnih ob~inskih statutov poverili tudi politi~no uradovanje. Pri razmejitvi obmo~ij okrajnih glavarstev so se morali po pravilu nasloniti na uradne okraje, ki so bili dolo~eni ob izvedbi cesarskega sklepa z dne 26. junija 1849,5 s pridr‘kom posameznih sprememb, nujnih zaradi krajevne lege ali glede na {tevilo prebivalstva in prometne prilike, o ~emer naj bi de‘elni odbori podali svoje mnenje. Polo‘aj politi~nih okrajnih oblasti v razmerju do de‘elnih, okrajnih in ob~inskih zastopov (okro‘ni ter ‘upni se v primerjavi z letom 1849 ne omenjata ve~), bi dolo~ali de‘elni in ob~inski redi, oziroma zakoni o okrajnem zastopu. Funkciji okrajnega glavarja so ‘eleli dati ve~ji ugled s tem, da bi mu {le pri javnih sve~anostih, kot predstavniku de‘elnega kneza, pripadajo~e prednosti. Odredbe predposta- vljenih je moral to~no in hitro izvajati, odgovoren jim ni bil le za svoja osebna uradna rav- nanja, marve~ tudi za celotno poslovanje okrajne oblasti, ki jo je vodil. Podrejeno uradno osebje je bilo strogo zavezano, da slu‘bena naro~ila in navodila predstojnika to~no in hitro izvr{i ter da nalo‘ene posle obravnava kot jih je ta nakazal. Kot leta 1849 je bil tudi tokrat poudarjen monokratski sistem upravljanja. Naslednji namen reorganiziranja politi~nih oblasti je bil povezan z var~evanjem, to pa zaradi stanja, v katerem je bila dr‘ava. Zato je moral biti stale‘ osebja strogo omejen glede na dejanske slu‘bene potrebe. Število konceptnih pripravnikov bi dolo~ili za upravno obmo~je politi~ne de‘elne oblasti, deloma z, deloma brez podpore (adjutum). Njihova naloga bi bila prakti~no izobra‘evanje ter pomo~ pri poslovanju pri de‘elni oblasti in pri njej podrejenih uradih. Za okrajna glavarstva so bile dolo~ene naslednje kategorije uradnega osebja (s pla~o glede na stopnjo razvrstitve okrajnega glavarstva): med konceptnim osebjem – okrajni glavar (2000, 1800, 1600 gld.), okrajni komisar (1100, 900 gld.), okrajni adjunkt (700, 600 gld.), okrajni zdravnik za oskrbo zdravstvene slu‘be (500 gld.); med pisarni{kim osebjem – okrajni sekretar (700, 600 gld.), kanclist (500, 450 gld.); med posli – uradni sluga (350, 300 gld.) in slu‘itelj (250 gld.). Okrajnemu glavarju je pripadalo tudi slu‘beno stanovanje ali dodatek za stanovanje, uradnemu slugi pa slu‘bena obleka. Glede disciplinskih obravnav uradnikov, – to 5 Jo`e @ontar, Uvedba okrajne uprave na Kranjskem leta 1849, v: Melikov zbornik, Ljubljana 2001. 439ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 55 • 2001 • 3–4 (124) je za konceptno in pisarni{ko osebje, – ter poslov, glede dodeljevanja dopustov, nagrad, pomo~i ter predujmov na ra~un pla~e, dovoljevanja selitvenih pristojbin, pokojnin, preskrbnin, milo{~in in podobnega, bi veljale tozadevne splo{ne uredbe za uslu‘bence politi~nih oblasti. Za opra- vljanje enostavnih manipulacijskih in pisarskih opravil, za kar praviloma ni bilo treba siste- mizirati uradnikov, so oblastem namenili dolo~ene zneske za pla~ilo dnevni~arjev in pisarske pav{ale. Za pav{alno obravnavo stro{kov za slu‘bene in pisarske potreb{~ine, vklju~no z razsvetljavo in kurjavo uradnih prostorov, so politi~nim oblastem odmerili nek pav{al, za kritje nepav{alnih re‘ijskih izdatkov pa dali na razpolago odgovarjajo~i polog. Obstoje~e norme glede pav{aliziranja, nakazovanja in obra~unavanja pologov, dovoljevanja sprememb izdatkov, glede slu‘benih potovanj osebja itd., ki so veljali za tedanje de‘elne in okrajne urade, so morale uporabljati tudi nove politi~ne oblasti, s pripombo, da bo tako dolo~eno ali spremenjeno po upravni poti. Osnutek zakona je {e dolo~al, da bo ~as, ko bo stopila nova organizacija v posameznih kronovinah in de‘elah v veljavo, objavljen s posebnimi uredbami. Glede pristojnosti pa je bilo le na~elno re~eno, da prevzamejo nova namestni{tva in de‘elne vlade pristojnost dote- danjih de‘elnih politi~nih oblasti, okrajna glavarstva pa politi~ne zadeve, za katere so skrbele dotedanje okro‘ne oblasti ter okrajni uradi. Do postavitve nove sodne organizacije, naj bi dotedanji me{ani okrajni uradi vodili sodne zadeve kot okrajna sodi{~a, podrejena pravosodnemu ministrstvu. Uslu‘benci dotedanjih de‘elnih in okro‘nih oblasti ter okrajnih uradov, ki ne bodo nastavljeni na sistemizirana me- sta pri novih politi~nih, niti pri drugih de‘elnokne‘jih oblasteh, niti {e nadalje zaposleni pri okrajnih sodi{~ih, bodo stavljeni na razpolago, s tem da jim bo pripadal rok za ugodnosti.6 Dr‘avno ministrstvo – v to je bilo oktobra 1860 zdru‘eno tudi notranje ministrstvo – je poslalo 26.junija 1864 osnutek zakona namestnikom v de‘elah z obvestilom (podpisal ga je vitez Lasser), da ta vladni predlog ni pri{el ve~ na vrsto za obravnavo na preteklem zasedanju dr‘avnega zbora in ga bo zato treba pri naslednjem sklicu dr‘avnega zbora ponovno pre- dlo‘iti, zlasti ker je reorganizacija ob~in v ve~ini de‘el ‘e v teku, pa tudi pravosodni minister bo dr‘avnemu zboru ‘e lahko predlo‘il osnutek bodo~e sodne organizacije. Vitez Lasser je predlagal, da za~no zgolj z administrativnimi preddeli za izvedbo dolo~il osnutka zakona, v predvidevanju, da bo ta vendar v bistvu dobil zakonsko mo~, ne glede na nasprotovanja nekaterih de‘elnih zborov ter ugovore ali delne spremembe, ki jih je mo~ pri~akovati pri obravnavi v dr‘avnem zboru. Poudaril pa je, da gre lahko za~asno le za take priprave in poizvedovanja, ki jih morejo opraviti politi~ne oblasti same kot neko notranjo uradno zade- vo, brez zasli{anja zadevnih de‘elnih odborov ali posameznih ob~inskih zastopov. Vitez Lasser je bil februarja 1861 razre{en kot pravosodni minister, vendar je ministrski naziv obdr‘al, cesar pa mu je v dr‘avnem ministrstvu poveril samostojno vodstvo politi~ne uprave, z izjemo zadev, ki so se nana{ale na delovanje politi~nih zastopov.7 Pozornost namestnikov pa je ‘elel vitez Lasser usmeriti na tri vpra{anja: na teritorialno razdelitev de‘ele, na predvidene stro{ke za bodo~e dr‘avne organe ter na predhodni izbor in ugotovitev uradnikov, ki bi bili primerni za vi{je slu‘bene polo‘aje, posebno za vodstvo okrajnih oblasti. Glede razmejitve politi~nih okrajev, ki jih bo treba oblikovati, je potrebno zrelo presoditi, ~e in katere spremembe glede {tevila in razdelitve okrajev, kot so bili dolo~eni pri postavitvi okrajnih glavarstev leta 1849, bodo potrebne. Ti okraji so bili osnova razdelitve de‘elnozborskih volilnih okrajev, spremembe pa so bile potrebne zaradi spremenjenih raz- 6 ARS 16, De`elno predsedstvo za Kranjsko, konvoluti I/56/= {katla 24/, {t. 1267/1864. 7 Reichs-Gesetz-Blatt für das Kaiserthum Oesterreich 1867, {t. 49. – Laibacher Zeitung 1861, {t. 30 (6.2.1861). 440 J. @ONTAR: OBNOVITEV OKRAJNIH GLAVARSTEV NA KRANJSKEM (1867) mer glede prebivalsta in prometa, krajevne lege ali drugih dejstev. Namestniki so morali o tem poslati dr‘avnemu ministrstvu, ~e le mogo~e do 15. septembra, natan~no in iz~rpno mnenje ter ga opremiti s potrebnimi statisti~nimi podatki o povr{ini in {tevilu prebivalstva predlaganih okrajev, kot s primerjalnimi pregledi prej{nje in bodo~e razdelitve okrajev. Pri izbiri krajev, ki naj bi jih dolo~ili kot sede‘e okrajnih glavarstev, so morali obenem paziti na to, ~e so potrebni uradni prostori na razpolago, oziroma ali jih je mogo~e brez posebnih te‘ko~ in stro{kov zagotoviti. O rezultatih opravljenih zapa‘anj kot o ukrepih, ki bi bili po- trebni, so mu morali poslati lo~eno poro~ilo. Potem ko bi ugotovili potrebno {tevilo ter sede‘e okrajnih glavarstev, so morali name- stniki do 15. oktobra poslati dr‘avnemu ministrstvu seznam personalnega stale‘a, ki bi ga te oblasti po najstro‘jih merilih potrebovale, skupaj z izra~unom stro{kov, ki nanje odpadejo. Temu so morali priklju~iti primerjalni pregled stro{kov po novem, s stro{ki biv{ih okrajnih glavarstev ter tedanjih okrajnih uradov. Kon~no je vitez Lasser poudaril, kar zadeva predhodni izbor in ugotovitev oseb, ki bi bile primerne za vi{je slu‘bene polo‘aje, da razumljivo ne gre {e za posredovanje formalnih pre- dlogov za zasedbo. S tem da je zaprosil namestnike, da se razgledajo po podrejenih uradnikih in ozna~ijo tiste, ki se zdijo za mesta okrajnih glavarjev in okrajnih komisarjev posebno primerni, ‘eli dr‘avno ministrstvo le dobiti pribli‘en pregled nad tem, kako bo mogo~e pri novi organizaciji spraviti pod streho do tedaj nastavljene politi~ne uradnike ter razpolo‘ljive uradnike, ki so jih do tedaj uporabljali le kot pomo~. Tozadevno poro~ilo je ‘elel vitez Lasser do konca oktobra teko~ega leta.8 Kot prvo je moral namestnik za Kranjsko baron Janez Nepomuk Schloissnigg9 predlaga- ti teritorialno razdelitev de‘ele v bodo~i politi~ni upravni organizaciji. Z ob‘alovanjem, da naro~ilo povsem izklju~uje vsako razpravljanje o sistemu samem, je baron Schloissnigg v ob{irnem poro~ilu z dne 16. septembra 1864 pripomnil, da ima na~elne pomisleke glede zopetne uvedbe okrajnih glavarstev. Vendar se je pedantno lotil naloge, ki se je morala omeji- ti le na prikaz politi~ne razdelite de‘ele iz obdobja 1850–1854 ter na predlog potrebnih spre- memb. Kranjska je obsegala v tem obdobju 10 okrajnih glavarstev s 4 stalnimi izpostavami ter obmo~je mesta Ljubljane. ^e bi to razdelitev sedaj uporabili, bi dobili na podlagi zadnjega {tetja prebivalstva iz leta 1857 naslednjo podobo: 8 ARS 16, De`elno predsedstvo za Kranjsko, konvoluti I/56, {t. 1267/1864. 9 O baronu Schloissniggu prim. Slovenski biografski leksikon III, str. 221. 441ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 55 • 2001 • 3–4 (124) Z gornjo razdelitvijo se namestnik ni mogel strinjati, deloma zaradi na~elnih pomislekov, deloma glede na prometne interese in na sicer{nje potrebe prebivalstva. V na~elu si ni ‘elel, niti se mu ni zdelo primerno, aktivirati stalne izpostave po vzoru iz leta 1850. @e pri predlo- gih za takratno organizacijo so se v poro~ilu predsedstva z dne 8. aprila 1849 odlo~no izrekli proti takim izpostavam, ker so na podlagi opa‘anj in izku{enj uradnih izpostav, postavljenih ob gradnji ‘elezni{ke proge ugotavljali, da te prej ovirajo kot pospe{ujejo javno slu‘bo. Pri- zadevanje za ~im ve~jo emancipacijo od nadrejenega urada, za ~im bolj samostojno vpli- vanje, za raz{iritev podro~ja, kot to le‘i v ~love{ki naravi in se temu ni mogo~e izogniti, zelo lahko vodi do razlik in trenj ali drugih slu‘benih nepravilnosti; povsem izjemen polo‘aj ura- dnikov na trajnih izpostavah dopu{~a najmanj utemeljeno skrb glede rahljanja discipline. Ne glede na sen~ne strani trajnih izpostav v disciplinskem oziru, ostajajo uradniki v oddaljenih delih okraja, brez zadostnih instrukcij, brez pravo~asno posredovanih informacij, brez pomo~i za manipulacijska in pisarska opravila ali celo brez uradnega sluge, vedno le neka zasilna re{itev. Izpostave, kot so obstajale v obdobju 1850–1854, dajejo vtis polovi~nosti in pogosto tudi nezadostnosti in nemo~i; ker so brez bistvene koristi za prebivalstvo, same po sebi govo- rijo o neprimernosti tedanje razdelitve okrajev in kot vladni ukrep niso priporo~ljive. Razen tega naj bi raz{irjeno podro~je krajevne ob~ine povzro~ilo, da bi bila potreba po takih nepo- polnih re{itvah v bodo~i organizaciji manj nujna. Prav tako je bilo o~itno, da je v na~elu nedopustna delitev sodnega okraja med dve razli~ni okrajni glavarstvi, kot bi bil to primer s sodnim okrajem Litija, ~e bi hoteli vztrajati pri tedanji razdelitvi de‘ele v politi~nem oziru. Sodni okraj Litija bi morali odpraviti in njegovo ozemlje razdeliti med druge sodne okraje, da bi se sodna razdelitev krila s politi~no. V nadaljevanju je poro~ilo obravnavalo posamezne politi~ne okraje na podlagi razdelitve iz leta 1849. Okrajno glavarstvo Radovljica bi bilo mogo~e brez nadaljnjega pustiti v te- danjem obsegu. Oba sodna in dav~na okraja Radovljica in Kranjska Gora glede na svojo lego sodita skupaj in morata ostati skupaj, ~im bo opu{~ena tedanja razdelitev okrajev in okraji zdru`eni. Pri bodo~em okrajnem glavarstvu bi se moglo postaviti le {e vpra{anje, ali bi ga kazalo pove~ati s sodnim okrajem Tr‘i~ z 2,7 kvadratnimi miljami in 6.027 prebivalci, kot je bila dana pobuda v organizacijskem predlogu leta 1849. S tem bi ozemlje tega okrajnega glavarstva naraslo od 18,8 na 21,5 kvadratnih milj in njegovo prebivalstvo od 27.003 na 33.030 oseb. Namestnik tega ni predlagal, ker je predpostavljal, da dodelitev tr‘i{kega sod- nega okraja Radovljici ne bi odgovarjala ‘eljam njegovega industrijskega prebivalstva in da Tr‘i~anom, ne glede na bli‘jo lego Radovljice, mnogo bolj odgovarja, da bodo, kot leta 1850, prideljeni okrajnemu glavarstvu Kranj, kamor jih po komercialni cesti obi~ajno vodi pot. ^e pa bi Tr‘i~ani ‘eleli, da bi bili dodeljeni Radovljici, tej ‘elji prav tako ne bi nasprotoval. Zato je menil, da bi vpra{anje dodelitve moralo ostati odprto in bi ga re{ili, ko bo za to ~as, glede na ugotovljene ‘elje prebivalstva. V administrativnem oziru ne bi nobena od alternativ povzro~ila kakr{nekoli te‘ave ali neprimernosti. Okrajno glavarstvo Kranj bi mogli prav tako pustiti v svojem nekdanjem obsegu, to je s sodnimi okraji Kranj, Škofja Loka in Tr‘i~, kolikor ne bi okraja Tr‘i~, glede na ‘elje prebi- valstva, dodelili okrajnemu glavarstvu Radovljica. Na vsak na~in pa bi bilo potrebno, v inte- resu tamo{njih prebivalcev, popraviti razmejitev med sodnima okrajema Škofja Loka in Lju- bljana okolica, tako da bi katastrski ob~ini Draga z 1073 orali in 295 osebami ter Sora s 502 orali in 248 osebami izlo~ili iz sodnega okraja Ljubljana okolica in ju vklju~ili v sodni okraj Škofja Loka. Ti dve katastrski ob~ini le‘ita tako reko~ pred vrati mesta Škofja Loka, imata do tamkaj{njega sodi{~a manj kot 1/4, oziroma 1/2 ure pe{ hoda, njuni prebivalci morejo tam opraviti svoje zadeve brez izgube ~asa in stro{kov, medtem ko imajo do sodi{~a v Ljubljani 4 dobre ure pe{ hoda. Tako jim ‘e najenostavnej{i posli na sodi{~u povzro~ijo celodnevno 442 J. @ONTAR: OBNOVITEV OKRAJNIH GLAVARSTEV NA KRANJSKEM (1867) izgubo ~asa in stro{ke za hrano. Okrajno glavarstvo Kranj bi se s tem pove~alo za neznatnih 1575 oralov in 543 oseb. Okrajno glavarstvo Kamnik bi bilo treba omejiti na sodna okraja Kamnik in Brdo s 10,7 kvadratnimi miljami ozemlja in 40.730 prebivalci. Zato bi morali iz njega v celoti izlo~iti del sodnega okraja Litija, ki je neko~ spadal h okrajnemu glavarstvu Kamnik kot sodni okraj Zalog, s povr{ino 2,8 kvadratnih milj in 7.832 prebivalci. Ta izlo~itev bi bila po mnenju namestnika po eni strani nujna ‘e glede na to, da se sodni okraj ne deli, po drugi strani pa to povsem odlo~no zahteva interes vsega prebivalstva. @e leta 1849 je pri{lo do ob‘alovanja vredne zmote, ko je bilo ozemlje takratnega sodnega okraja Zalog dodeljeno okrajnemu gla- varstvu Kamnik, od katerega je tako po naravni legi in hribovju, kot glede prometnih intere- sov ter poteka glavnih komunikacij med katerimi le‘i, od Kamnika povsem lo~eno ter s svojimi potrebami in poslovnimi zadevami usmerjeno vse prej drugam, kot pa na Kamnik. Prebivalstvo omenjenega, na levem bregu Save le‘e~ega litijskega sodnega obmo~ja, nima v Kamniku kaj iskati ter bi povezava v politi~no-administrativnem oziru s Kamnikom zahteva- la od njih dosti hoje in potovanj, to pa bi terjalo mnogo ~asa in stro{kov. Okrajno glavarstvo Ljubljana bi morali pustiti v svoji nekdanji razse‘nosti, to je v obsegu sodnih okrajev Ljubljana okolica in Vrhnika. V obeh sodnih okrajih pa bi kazalo v interesu prebivalstva napraviti nekatere spremembe. Glede na njihovo lego in prometni interes bi kazalo izlo~iti iz sodnega okraja Ljubljana okolica katastrski ob~ini Draga in Sora, priklju~iti pa krajevno ob~ino Slivnica z 2276,5 orali in 740 osebami (iz sodnega okraja Sti~na) ter krajevni ob~ini Ra~na z 2130 orali in 395 osebami in Lipljene z 2207 orali in 558 osebami (iz sodnega okraja Velike La{~e). V povezavi s postavitvijo novega okrajnega glavarstva v Logatcu pa bi izlo~ili iz sodnega okraja Vrhnika krajevni ob~ini Rovte z 5.879 orali in 1373 osebami ter @ibr{e s 3068 orali in 566 osebami ter priklju~ili sodnemu okraju Planina (oziroma Logatec). Okrajno glavarstvo Ko~evje bi morali, razen omenjene izlo~itve krajevnih ob~in Ra~na in Lipljene, pustiti v takratnem obsegu, to je v obsegu sodnih okrajev Ko~evje, Ribnica in Velike La{~e. ^e pa bi hoteli v polni meri upo{tevati interese in potrebe prebivalstva, bi morali to svojevrstno hribovito ozemlje razdelili na dve samostojni manj{i okrajni glavarstvi, Ko~evje in Ribnica. Ta predpostavka zaradi pove~anih stro{kov ne bi imela nobenega izgleda, da bi jo na Dunaju odobrili. Prebivalce krajevnih ob~in Ra~na in Lipljene, ki bi jih izlo~ili, je vodil obi~ajni dnevni promet v Ljubljano, medtem ko v Ko~evju niso imeli kaj opraviti. Okrajno glavarstvo ^rnomelj, ki je obsegalo glede na krajevno lego skupaj spadajo~a sodna okraja ^rnomelj in Metlika, bi mogli brez nadaljnega pustiti nespremenjeno. Ozemlje biv{ih okrajnih glavarstev Postojna in Vipava s skupno 35,6 kvadratnimi milja- mi, pa je bilo po mnenju namestnika potrebno, da se ga tako zaradi sebe, {e bolj pa zaradi krajevnih, klimatskih in prometnih razmer, na novo razdeli med dva politi~na okraja. Raz- mejitev, kot so jo opravili v letu 1850, naj bi bila brezpogojno ponesre~ena in povsem zgre{ena. Posebno je to veljalo za okrajno glavarstvo Vipava, ki je zaobjelo sodna okraja Vipava in Idrija. Sodni okraj Vipava s 4 kvadratnimi miljami in 12.358 osebami je bil sam za sebe premajhen, da bi predstavljal okrajno glavarstvo. Pove~anje s priklju~itvijo kakega od sose- dnjih sodnih okrajev, pa bi bilo v nasprotju z interesi prebivalstva. Vipavska dolina, ki jo je lo~evalo od sodnih okrajev Seno‘e~e in Idrija, po ve~ini strmo padajo~e gorovje, se je razliko- vala od teh po komunikacijskih razmerah in po lokalnih, {e bolj pa po komercialnih, promet- nih smereh. Promet, ki je potekal po Vipavski dolini, se je odvijal proti Postojni po dr‘avni cesti Razdrto–Gorica in obratno proti Gorici in na Trst, medtem ko je potekal promet v sod- nem okraju Seno‘e~e, po vi{avju ju‘no in vzhodno od Vipavske doline, po dr‘avni cesti Ljubljana–Trst. Ker niso vodili interesi prebivalce Vipavske doline navzgor proti Seno‘e~am, ali prebivalce sodnega okraja Seno‘e~e navzdol proti Vipavi, bi bila priklju~itev okraja Se- 443ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 55 • 2001 • 3–4 (124) no‘e~e Vipavi povsem neprimerna in neupravi~ena. Še bolj nenaravna in nasilna bi bila priklju~itev okraja Idrija Vipavi. Ob organizaciji v letu 1849 je imela Idrija z okrajno cesto, speljano preko ^rnega vrha in Cola, direktno povezavo z Vipavo. Ta zveza je bila tako zaradi strmega terena, kot zaradi viharjev burje in sne‘nih zametov na vi{ini med ^rnim vrhom in Colom, te‘avna in nezadostna ter jeseni, pozimi in spomladi, neredko ve~ tednov neprevoz- na. V primerjavi z letom 1849 pa so se komunikacijske razmere za Idrijo bistveno spremeni- le. Leta 1860 so speljali namre~ od mesta Idrije skozi dolino Zale ter preko Godovi~a in Hotedr{ice v vsakem oziru dobro in vsem prometnim zahtevam odgovarjajo~o okrajno cesto v Logatec. S tem je bila vzpostavljena neposredna in najkraj{a povezava okraja Idrija z okrajem Planina ter z ju‘no ‘eleznico v kraju Logatec, kjer je bila ‘elezni{ka postaja. Tako je namestnik predlagal, da v novi organizaciji priklju~ijo sodni okraj Vipava okraj- nemu glavarstvu Postojna, s katerim je z gori{ko dr‘avno cesto komercialno povezan, da pa sodna okraja Lo‘ in Planina, ki sta tako ali tako klimatsko razli~na in h kra{kemu ozemlju z burjo ve~ ne sodita, izlo~ijo iz biv{ega okrajnega glavarstva Postojna. Iz sodnih okrajev Idrija, Lo‘, Planina ter krajevnih ob~in, izlo~enih iz sodnega okraja Vrhnika, pa bi oblikovali okraj- no glavarstvo s sede‘em v Logatcu. Predlog razdelitve ni bil nov, predlagali so ga ‘e leta 1849, takrat {e obstoje~i okro‘ni urad v Postojni, de‘elno predsedstvo ter posebej za obrav- navo organizacijskih predlogov postavljeni komite; s to razliko, da so tedaj, glede na {e obstoje~o razdelitev de‘ele na okro‘ja, menili, da se dodeli celotni okraj Vrhnika okrajnemu glavarstvu Logatec. Kar zadeva okrajni sede‘ Logatec, je bil leta 1849 edini pomislek v tem, da je bil sede‘ okrajnega sodi{~a v Planini. Sedaj pa ne bi mogel obstajati noben bistven pomislek, ~e bi tudi sede‘ okrajnega sodi{~a prestavili v Logatec, ker naj bi bil za ta namen prav tako dober kot Planina. Teritorij biv{ih okrajnih glavarstev Novo mesto (od leta 1865 se je imenovalo Rudolfovo) in Trebnje s skupno 40,7 kvadratnimi miljami in 118.786 prebivalci, ki je predstavljal glede na obliko tal z vseh strani in smeri razklan in deljen hribovit in gorat svet, je bil o~itno prevelik le za dva politi~na okraja. Najmanj pa se je bilo mogo~e strinjati z razdelitvijo na okrajni glavarstvi Novo mesto in Trebnje, ker bi bilo te‘i{~e administracije, povsem v na- sprotju z naravnimi prometnimi tokovi, prestavljeno pro~ od ‘eleznice kot glavne prometne ‘ile, v notranjost de‘ele. Pri novi organizaciji bi si morali prizadevati ravno nasprotno. Na- mestnik je predpostavljal, da je neobhodno potrebno razdeliti to ozemlje na tri politi~ne okraje, ~e naj bi upo{tevali interese in potrebe prebivalstva. Najprimerneje se mu je zdelo, da bi oblikovali okrajna glavarstva v Novem mestu, s sodnimi okraji Novo mesto, @u‘emberk in Trebnje (pri ~emer bi iz slednjega izlo~ili oddaljeno krajevno ob~ino Morav~e), v Kr{kem, s sodnimi okraji Kr{ko, Rade~e, Kostanjevica in Mokronog (pri ~emer bi iz slednjega izlo~ili krajevno ob~ino Dole) ter v Litiji, s sodnimi okraji Litija in Sti~na. Litiji bi priklju~ili krajev- ni ob~ini Morav~e z 0,7 kvadratnimi miljami in 2.072 prebivalci ter Dole s 4.321 orali in 702 prebivalci, iz Sti~ne pa bi izdvojili krajevno ob~ino Slivnica. Tudi ta predlog razdelitve ni bil nov, saj ga je vsebovalo ‘e poro~ilo de‘elnega predsedstva z dne 8. aprila 1849. Lasser je poslal namestniku v Ljubljani tudi vlogo mestne ob~ine Vi{nja Gora, ki je prosila, da bi ji v novi organizaciji dodelili kak de‘elnokne‘ji urad. Namestnik je temu nasprotoval, kolikor bi {lo pri tem za dodelitev sede‘a okrajnega glavarstva, ker je bila Vi{nja Gora majhen nepomemben kraj in interesom nobenega sosednjih sodnih okrajev ni odgovarjalo, da bi ga v politi~no-administrativnem oziru silili v kako bli‘nje razmerje in zvezo z njo. Ljubljansko mestno obmo~je bi kot zaklju~en in nedeljiv teritorialni kompleks z mestnim magistratom pod neposredno podreditvijo pod de‘elno vlado samoumevno obstajalo {e dalje. Po teh predlogih bi obsegala Kranjska v bodo~i politi~ni organizaciji 11 okrajnih glavar- stev ter mestno obmo~je Ljubljane: 444 J. @ONTAR: OBNOVITEV OKRAJNIH GLAVARSTEV NA KRANJSKEM (1867) Predlagana razdelitev de‘ele je obsegala eno okrajno glavarstvo ve~ kot leta 1850, vendar so bile odpravljene vse 4 stalne ekspoziture, s ~emer bi se stro{ki za enajsto de‘elno glavar- stvo nekako kompenzirali. Ne glede na to, pa neugodna diferenca stro{kov, kolikor ne bi bila pretirana, po mnenju namestnika barona Schloissnigga, ne bi smela biti v toliki meri odlo~ilna, da bi bila zaradi tega, predlagana razdelitev de‘ele, ki da je smotrna, v kakr{nikoli postavki vpra{ljiva.10 Kot drugo je prejel septembra 1864 Lasser poro~ilo o mo‘nostih za nastanitev bodo~ih okrajnih glavarstev na Kranjskem. Namestnik je menil, da v krajih, kjer so okrajna glavarstva ‘e bila, ne bo te‘av glede pridobitve uradnih prostorov. Potreba glede prostorov bo sicer pri bodo~ih okrajnih glavarstvih, v primerjavi s prej{njimi, nekoliko ve~ja, ~e jim bodo povrnili del kazenskega sodstva, za katerega so bile takratne politi~ne oblasti pristojne in bodo morala okrajna glavarstva skrbeti za zapore, kar prej{njim ni bilo treba. Vendar to ne bo povzro~alo posebnih te‘av, ker gre le za enostavnej{e zapore za nenevarne osebe, ki so prestajale kazen je~e. Sicer pa bi se morda dogovorili, da bi sodne oblasti na sede‘u okrajnega glavarstva, sprejema- le v svoje zapore tudi kaznjence, ki so jih obsodile politi~ne oblasti. Troje od predlaganih okraj- nih glavarstev bi dobilo sede‘e v krajih, kjer neko~ takega urada ni bilo, namre~ okrajna glavar- stva v Logatcu, Kr{kem in Litiji. Tudi tu se namestnik ni bal, da bi pri{lo do bistvenih te‘av ali prekomernih stro{kov. V Logatcu samem bi bilo mogo~e dobiti poslopje veleposestva kneza Windischgrätza, ki bi dajalo zadosti prostorov za nastanitev urada. Kr{ko je bilo majhno mesto, kjer je deloval me{ani okrajni urad in najbr‘ ne bo prete‘ko dobiti hi{o, ki bi jo mogli brez ve~jih stro{kov preurediti v uradno poslopje za okrajno glavarstvo; ra~unali so na hi{o Martina Ho~evarja. V Litiji je bilo nedale~ od ‘elezni{ke postaje poslopje gospostva Ponovi~e, v kate- rem je bil tedaj name{~en me{ani okrajni urad, ki bi bilo samo ali pa z majhnim prizidkom dovolj prostorno, za namestitev okrajnega glavarstva, pa tudi sodi{~a. Za kake konkretne dogo- vore pa po mnenju namestnika, zaenkrat {e ni bil ~as, ker {e ni bilo znano, kdaj bo stopila predvidena nova organizacija v veljavo, niti sestava bodo~ih sodnih oblasti, niti njihovi sede‘i in odnosi s politi~nimi oblastmi.11 Naslednji elaborat je obsegal predlog potrebnega osebja za okrajna glavarstva, prikaz s tem povezanih stro{kov ter njihovo primerjavo z nekdanjimi okrajnimi glavarstvi v letih 1850–1854 in obstoje~imi okrajnimi uradi. Namestnik baron Schloissnigg je predvidel v skladu z navodili 11 okrajnih glavarjev, 25 okrajnih komisarjev, 11 okrajnih sekretarjev, prav 10 ARS 16, De`elno predsedstvo za Kranjsko, konvoluti I/56, {t. 267/1864, 1333/1864. 11 ARS 16, De`elno predsedstvo za Kranjsko, konvoluti I/56, {t. 1267/1864. 445ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 55 • 2001 • 3–4 (124) toliko uradnih slug in slu‘iteljev. Skupno bi {lo za pla~e 57.900 gld. Za pisarni{ke pav{ale je namenil od 1.050 do 840 gld., za potne pav{ale pa od 945 do 840 gld., skupno 20.265 gld. Kot predvidene stro{ke za najemnine je upo{teval dejanske stro{ke okrajnih glavarstev iz let 1850– 1854, pri novih okrajnih glavarstvih pa povpre~ne stro{ke iz navedenih let, vse pa pove~ane za 10% na ra~un zaporov.12 V za~etku leta 1865 je pri{lo na splo{no do kraj{ega zastoja pri organiziranju novih politi~nih oblasti, dokler ni vladar 27. julija dr‘avnega ministra viteza Schmerlinga imenoval za prvega predsednika vrhovnega sodi{~a, na njegovo mesto pa grofa Belcredija, ki je postal tudi ministrski predsednik, medtem ko je bil Lasser upokojen. Poseben polo‘aj politi~ne uprave v okviru dr‘avnega ministrstva se ni obnesel, grofu Belcrediju je bilo odslej zaupano vodstvo celotne politi~ne uprave vseh kraljevin ter de‘el, ki niso pripadale ogrski kroni. Tako je odslej dr‘avni minister neposredno vodil uvedbo nove politi~ne organizacije po de‘elah.13 Po predhodni obravnavi je novi dr‘avni minister grof Belcredi 4. septembra 1865 sporo~il namestniku baronu Schloissniggu, da se v bistvenem strinja s predlogom o razdelitvi politi~nih okrajev na Kranjskem. Namerava pa {e dobiti vladarjevo pooblastilo, da bi pridobili o osnu- tku teritorialne razdelitve tudi mnenje tamkaj{njega de‘elnega zbora. Takoj po otvoritvi na- slednjega zasedanja naj namestnik vlo‘i vladni predlog v obravnavo. Na kratko naj ga ute- melji s potrebno lo~itvijo sodstva od uprave, z ukazanim skrajnim var~evanjem pri dr‘avnem prora~unu ter z ‘eljo, kako bi kar najbolj zadovolili interese prebivalstva. Obenem naj izrazi pripravljenost, da bo odboru, ki mu bo poverjeno predhodno posvetovanje o tem vladnem predlogu, posredoval vsa potrebna pojasnila in statisti~ne podatke. Dr‘avni minister je {e pripomnil, da se to obvestilo, kakor sam vladni predlog, nana{a le na teritorialno razdelitev in razmejitev okrajev. Vse druge dolo~be, ki zadevajo novo organizacijo politi~nih oblasti, so pridr‘ane nadaljnji presoji in sklepom vlade. Dr‘avni minister je {e naro~il namestniku, da z ozirom na predvideno presojo v de‘elnem zboru, osnutek nove teritorialne razdelitve {e enkrat skrbno preverijo, na vsak na~in pa ga obravnavajo na posvetu z osebami, ki u‘ivajo posebno zaupanje in de‘elne razmere dobro poznajo.14 Namestnik baron Schloissnigg je za 22. september sklical zaupnike iz razli~nih delov Kranjske. Vabilo na posvet so prejeli predsednik de‘elnega sodi{~a v Novem mestu Jo‘ef Scheuchenstuel, svetnik de‘elnega sodi{~a v Ljubljani ter de‘elni poslanec Franc Kromer, veleposestnik (lastnik gra{~in Groblje, ^rni potok in Geschiess) ter de‘elni poslanec dr. Ka- rel pl. Wurzbach iz Ljubljane, veleposestnik ter de‘elni poslanec baron Oto Apfaltrern iz Kri‘a pri Kamniku, ‘upan v Postojni pl.Garzarolli, dvorni in sodni odvetnik ter de‘elni po- slanec dr. Lovro Toman iz Ljubljane, ter veleposestnik in de‘elni poslanec Ivan Kosler iz Ortneka. Vladar je s sklepom z dne 16. oktobra pooblastil dr‘avnega ministra, da zaprosi za mnenje de‘elne zbore posameznih kraljevin in de‘el, ki so bili sklicani za 23. november, o pripra- vljenih osnutkih teritorialne razdelitve, ki naj bodo osnova novi organizaciji politi~nih obla- sti. Dr`avni minister pa ni ~akal na obravnavo v kranjskem de`elnem zboru, pa~ pa je – ~im je prejel poro~ilo o sestanku z zaupniki – seznanil namestnika barona Schloissnigga, da je definitivno dolo~il osnutek nove administrativne de‘elne razdelitve, kot jo je namestnik v svojem poro~ilu z dne 16. septembra 1864 prikazal in utemeljil, kot vladni predlog. Obenem naj po{lje prepis te razdelitve prezidiju vi{jega de‘elnega sodi{~a v Gradcu, z opozorilom na 12 ARS 16, De`elno predsedstvo za Kranjsko, konvoluti I/56, {t. 1267/1864. 13 Laibacher Zeitung 1865, {t. 172 (29.7.), {t. 173 (31.7.) 14 ARS 16, De`elno predsedstvo za Kranjsko, konvoluti I/56, {t.1965/1865. 446 J. @ONTAR: OBNOVITEV OKRAJNIH GLAVARSTEV NA KRANJSKEM (1867) predlagane spremembe glede sodnih obmo~ij. Vladni predlog nove teritorialne razdelitve je vseboval tudi navedbo krajevnih ob~in v okviru posameznih okrajnih glavarstev.15 Na 18. seji, 22. januarja 1866, je za~el de‘elni zbor obravnavati novo teritorialno razdeli- tev Kranjske. Odbor, sestavljen iz sedmih poslancev, po ve~ini iz oseb z upravno ali sodno prakso (Jo‘ef Rudesch, Franc Kromer, Alojz Mulej, Johan Guttman, dr. Johan Skedl, pl. Edvard Strahl) pod predsedstvom barona Schloissnigga, ki se je predhodno posvetoval, je zavzel odklonilno stali{~e do vladnega predloga: »Organizacijo /okrajnih glavarstev/, ki so jo komaj kot ponesre~en eksperiment polo‘ili v krsto, ne bi smeli tako hitro brez tehtnih razlo- gov zopet reaktivirati... Ponovitev tako drznih in potratnih eksperimentov, zdru‘enih s tako velikimi poslovnimi preobrati in novimi zmotami se zdi v Kranjski de‘eli zagotovo nepo- trebna. Kajti imeli smo pred letom 1850 v na{i kronovini de‘elnokne‘je okrajne komisariate, ki so se v vsakem oziru povsem izkazali in so zato ostali {e do sedaj v vsestransko hvale‘nem spominu. ^e se nam bo te zopet dalo, vas bo prebivalstvo Kranjske z nedeljeno radostjo pozdravilo.« Odbor je nato predlagal, da v kronovini Kranjski ne vpeljejo novih politi~nih oblasti, dokler ne bodo isto~asno reorganizirali ni‘je sodne in finan~ne oblastne organe. Pri tej reor- ganizaciji naj razdelijo kronovino na pribli‘no 24 okrajev s povpre~no 20.000 prebivalci, isto~asno lo~ijo sodstvo od uprave, vsakemu okrajnemu sodi{~u dodelijo na svojem obmo~ju tudi kazenskosodno uvodno preiskavo in vsakemu okrajnemu uradu tudi neposredno vodstvo dav~nega urada. V utemeljitvi svojega odklonilnega stali{~a je odbor navajal, da so se okrajna glavarstva obdr‘ala le do konca oktobra 1854, ob vse bolj stagnirajo~i dejavnosti in da so jih morali po komaj petletnem obstoju opustiti. Glavne hibe naj bi le‘ale v prevelikih okrajnih ozemljih in s tem povzro~eni togosti. Veliki politi~ni okraji zelo pogosto motijo ali ovirajo to~no, zane- sljivo in u~inkovito izvajanje javne slu‘be. Z odpravo okrajnih uradov in zopetno uvedbo okrajnih glavarstev ne bo dose‘en pri~akovani prihranek v dr‘avnem prora~unu, marve~ se bosta politi~na uprava in pravosodje v de‘eli le {e podra‘ila. Potrebno je upo{tevati ‘eljo prebivalstva, naj ne bo prva instanca preve~ oddaljena, in za vse veje javne slu‘be, ~e le mogo~e koncentrirana, na enem uradnem sede‘u. Da bi mogli presojati primernost okrajnih teritorijev, pa bi morali, v kolikor mogo~e jasnih obrisih, odboru najprej predlo‘iti, kak{na bo pristojnost bodo~ih ob~in in okrajnih glavarstev. V primeru, da bi de‘elni zbor odklonil predloge odbora ali bi vlada v nasprotju z mnenjem de‘elnega zbora sklenila, da zopet vpelje okrajna glavarstva, je odbor pripravil spreminjevalni predlog glede ozemelj novih politi~nih oblasti. Po njem bi namesto okrajnega glavarstva Litija zopet ustanovili okrajno glavarstvo Trebnje, ki bi obsegalo sodne okraje Trebnje, @u‘emberk in Sti~na, zato pa bi okrajno glavarstvo Novo mesto obsegalo le sodna okraja Novo mesto in Mokronog; slednji ne bi bil ve~ v sestavi okrajnega glavarstva Kr{ko. Spremembe bi napravili {e pri nekaj okrajnih glavarstvih: Pri okrajnem glavarstvu Ljubljana okolica bi sodni okraj Vrhnika zamenjali s sodnim okrajem Litija, pri okrajnem glavarstvu Logatec sodni okraj Lo‘ s sodnim okrajem Vrhnika, sodni okraj Lo‘ pa bi dodali okrajnemu glavarstvu Postojna. Ni pa se odbor ogrel za prenos sede‘a okrajnega glavarstva Logatec v trg Planino. Poleg tega so vklju~ili v predlog pro{nje ve~jega {tevila krajevnih ob~in za prestavitev iz enega sodnega okraja v drugega. Novi kranjski namestnik baron Edvard Bach – Schloissnigg je bil novembra 1965 upo- kojen – je v uvodu razprave na de‘elnem zboru pojasnil, da se bo delokrog bodo~ih politi~nih 15 ARS 16, De`elno predsedstvo za Kranjsko, konvolut I/56, {t.2414/1865. 447ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 55 • 2001 • 3–4 (124) oblasti ujemal z delokrogom tedanjih okrajnih uradov, kolikor ta zadeva politi~no dejavnost. Iz tega delokroga bodo odpadle zadeve, ki so bile z novim ob~inskim zakonom prene{ene na ob~ine. Ker bodo bodo~e politi~ne oblasti pristojne le za politi~ne zadeve, bodo okrajne oblasti mogle obvladovati tudi bolj obse‘ne okraje. Kljub opozorilu, da ni naloga de‘elnega zbora, da razpravlja o bodo~i politi~ni organizaciji, ker je to pridr‘ano vladi, marve~ le, da pove svoje mnenje o predlagani teritorialni razdelitvi, se je ve~ji del razprave vrtel ravno okrog tega vpra{anja. Tako je dr. Etbin Henrik Costa, tedaj ljubljanski ‘upan, menil, da bi bilo potrebno posta- viti namesto birokratske, samoupravno organizirano upravo, kajti brez samouprave pravi ustavni sistem ni mogo~. Zanimive pa so njegove sodbe o okrajnih komisariatih pred letom 1850 ter o prvih okrajnih glavarstvih. Poudaril je, da je mogo~e v celoti pritrditi hvali politi~ne uprave na Kranjskem do leta 1850 in da so druga kraljestva in de‘ele z dolo~eno nevo{~ljivostjo gledale na tukaj{njo organizacijo okrajnih komisariatov. Vendar pa je treba priznati, da so okrajni komisariati obstajali v razmerah, ki so bile v primerjavi s sedanjimi v na~elu povsem druga~ne. Bil je to ~as, ko ni bilo svobodnih ob~in, ko je obstajala {e podlo‘ni{ka zaveza, ko so se ljudje delili na dva razreda, na gospode in podlo‘nike, ko ni bilo komplikacij, ki jih danes poznamo v socialnem ‘ivljenju, ko je bila stopnja izobrazbe prebivalstva {e mnogo skromnej{a. Ni mogo~e pri~akovati, da bi taki okrajni komisariati, ~e bi jih sedaj vpeljali, imeli enako dobrodelen vpliv na de‘elo. Predlagane okrajne oblasti pa o~itno nimajo druge- ga namena, kot da se ustvari organ nadzora, ki bi globoko posegal v vse kroge prebivalstva. Toda za dosego tega tudi 24 okrajnih komisariatov ne bo dovolj, predvideti bi morali {e ‘andarmerijo, kot je bila v ~asu od 1850 do 1859. Tudi obdobje prvih okrajnih glavarstev se s sedanjim ne da primerjati, ko je z novim ob~inskim zakonom zagotovljeno ob~inam {ir{e podro~je dejavnosti in se bo, kot v drugih kraljevinah in de‘elah, tudi v na{em de‘elnem zboru uveljavilo spoznanje o nujnosti okrajnih zastopov. Primerjava z letom 1850 ni primer- na tudi zato, ker so bila postavljena takratna okrajna glavarstva na podlagi dr‘avne ustave, ki ni bila nikoli udejanjena in ker se je v letih 1850 in ~im bolj gremo proti sredi 60. let, vedno bolj in bolj izoblikoval absolutizem, ki je prav za svojo izvedbo potreboval tudi okrajna glavarstva, ki pa so bila preve~ pomanjkljiva in nezadostna po {tevilu in mo~i. Dr. Costa je nadalje nasprotoval trditvi odbora, da je potrebno uvesti okrajne komisariate zaradi nezmo‘nosti ob~in, nasprotno, ob~ine je treba kon~no oprostiti dr‘avnega skrbni{tva. Nasprotoval je tudi trditvi, da bi bili okrajni komisariati cenej{a okrajna uprava. V ob{irni in na momente polemi~ni razpravi sta dr. Costo podprla Luka Svetec, pristav okrajnega urada Brdo pri Podpe~i in dr. Janez Bleiweis, profesor in de‘elni ‘ivinozdravnik, ~e{ da je ljudstvo ‘e zrelo za samoupravo. Dr. Bleiweis se je skliceval na to, da naj bi v ~asu Ilirskih provinc ‘e imeli avtonomno ob~insko ‘ivljenje in kot dokaz opisal takratni upravni sistem. Iz tega ~asa naj bi ostal v rabi kot oznaka za besedo »Bezirk«, kanton. Dekan v Morav~ah, dr. Ivan Toman, se je ostro odzval na trditev poro~evalca Kromerja, da zadnje volitve ‘upanov niso ravno sre~no izpadle, ~e{ da je s tem ‘upane, ljudi iz na{ega naroda ozna~il, kot da to ne bi bili po{teni mo‘je s ~utom za zakonitost. Glasovalo se je najprej o predlogu dr. Coste, da bi morali pri tej reorganizaciji novim ob~inskim zastopom, pa tudi okrajnim zastopom, ki bi jih morebiti organizirali, dodeliti tiste politi~ne zadeve, ki niso nujno pridr‘ane politi~nim oblastem in bi bilo nato mogo~e, {tevilo politi~nih oblasti prve instance kar se da skr~iti. Nato so glasovali {e o odborovem predlogu, vendar ne eden ne drugi predlog nista dobila potrebne podpore. V prvem primeru je za pre- dlog dr. Coste glasoval slovenski tabor, v drugem primeru pa je poleg tega odborovemu predlogu nasprotoval {e dr. Jo‘ef Suppan, dvorni in sodni odvetnik v Ljubljani. Po vsem tem so vzeli v pretres predlog odbora o teritorialni razdelitvi. 448 J. @ONTAR: OBNOVITEV OKRAJNIH GLAVARSTEV NA KRANJSKEM (1867) Razprava se je v glavnem vrtela okrog vpra{anja prestavitve nadaljnjih krajevnih ob~in iz enega okraja v drugega, delno pa tudi okrog vpra{anja sede‘ev okrajnih glavarstev. Tako je ob~ina Ribnica prosila za prestavitev sede‘a okrajnega glavarstva iz Ko~evja v Ribnico. Bli‘nja okolica Ribnice je mo~no naseljena in tamo{nji prebivalci, enako kot prebivalci okraja Velike La{~e, ‘ivahno trgujejo proti Ljubljani in Rakeku, medtem ko je promet s Ko~evjem, odkar so opustili tamkaj{nje ‘itne sejme, skoro popolnoma zamrl. V trgu Ribnici je zadosten izbor primernih prostorov za namestitev urada ter uradnega osebja. Poro~evalec Franc Kromer, je proti temu predlogu navedel vrsto razlogov, med drugim tudi to, da se ko~evski prebivalci, v velikem {tevilu ukvarjajo s kro{njarstvom, kar ima za posledico zaradi njihovih potovanj, pomembno uradno korespondenco in {tevilna zasli{evanja. Za nastanitev urada in uradnega osebja so v Ko~evju prav tako na razpolago ustrezni prostori. Sprememba ni bila sprejeta, enako tudi ne predlog ob~ine Razdrto o prenosu sede‘a okraj- nega glavarstva iz Postojne v Razdrto, ter ob~ine Planina o prestavitvi sede‘e predvidenega okrajnega glavarstva iz Logatca v Planino. Razdrto naj bi bilo bolj v sredini politi~nega okraja kot Postojna, prevladalo pa je mnenje, da je bila Postojna od nekdaj bolj pomembna. Tu so bili prej okro‘ni urad, od 1850 do 1854 okrajno glavarstvo, kolegijsko sodi{~e, dav~ni urad, dav~ni in{pektorat, distriktni fizikat in druge oblasti, za njihovo namestitev je bilo na razpolago zadosti prostorov. Obstajala je tudi dobra {tirirazredna normalka, kon~no je imela Postojna ‘elezni{ko povezavo. @upanstvo Planine pa je navajalo, da le‘i trg ob dr‘avni cesti in ob okrajni cesti, ki se vanjo steka in vodi preko Cerknice na Lo‘, Bloke in Hrva{ko ter ima veliko ve~ji promet kot dr‘avna cesta. Uro hoda od Planine je kraj Rakek, ki ima obse‘en promet z lesom ter {teje njegova ‘elezni{ka postaja med najva‘nej{e na progi Ljubljana–Trst. Tukaj je bilo tudi gospostvo Haasberg kneza Windischgrätza, ki zaradi svojega velikega ob- sega in posebno velikih gozdov zaslu‘i, da se ga upo{teva. Trg Planina sam je imel pomem- ben promet z lesnimi izdelki in je dobil zato tudi dovoljenje za prirejanje tedenskih sejmov. Prostorov za nastanitev uradov in uradnikov je bilo ve~ kot dovolj. Prevladalo pa je mnenje, da le‘i Logatec bolj v sredi predvidenega politi~nega okraja in da je zato primernej{i. V nadaljevanju so sogla{ali z vsemi predlogi teritorialnih popravkov, ki jih je predlagal odbor, poleg tega pa {e s predlogom biv{ega namestnika barona Schloissnigga, da vse peti- cije krajevnih ob~in, tako upravi~ene kot neupravi~ene, prilo‘ijo k spisu, ki ga bodo poslali vladi, da bo dr‘avno ministrstvo seznanjeno z ‘eljami in pro{njami, ki so bile izra‘ene v de‘eli.16 19. junija 1866 je dr‘avni minister grof Belcredi zaupno sporo~il namestniku baronu Bachu, da so mnenje kranjskega de‘elnega zbora o novi teritorialni razdelitvi vojvodine skr- bno preu~ili, da se pa ne more strinjati s predlaganimi spremembami. Zato namerava pri izvedbi nove upravne organizacije v vojvodini Kranjski vztrajati pri 11 politi~nih okrajih, poleg magistrata de‘elnega glavnega mesta. V predlog uredbe pa je vklju~il tudi tri predlaga- ne spremembe glede dodelitev krajevnih ob~in (namre~ ob~ine Ilova Gora k politi~nemu okraju Ljubljana okolica, ob~in Strmica in Studeno k politi~nemu okraju Postojna). V nadaljevanju je grof Belcredi seznanil barona Bacha {e z nadaljnjimi vpra{anji, pove- zanimi z novo organizacijo. Vpra{anje stro{kov je bilo pri tedanji finan~ni stiski dr‘ave tako v ospredju, da je bilo mogo~e pristopiti h kon~ni izvedbi na~ela o delitvi sodstva od uprave, – ne glede na to, kako nujna je, – {ele ko bo uspelo dose~i zmanj{anje stro{kov za politi~no upravo, ali pa vsaj ugotoviti tovrstni prihranek. To je bilo potrebno za kritje pove~anih potreb pravosodne uprave, ki jih pa ni bilo mogo~e {e izra~unati, ker ni mogel pravosodni minister 16 Bericht über die Verhandlungen des krainischen Landtages zu Laibach in den Monaten November, December 1865 und Januar, Februar 1866, Laibach 1866, str.296-348. 449ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 55 • 2001 • 3–4 (124) pred dokon~nim sprejetjem novih pravosodnih zakonov, ki so bili v postopku, izvesti spre- membe v organizaciji sodi{~. Vendar je grof Belcredi pri~akoval, da bo dala organizacija politi~nih oblasti v vojvodini Kranjski, zaradi njenega majhnega obsega in enostavnih raz- mer, zadovoljiv finan~ni rezultat. Tudi se je trdno odlo~il, da {tevilo osebja politi~nih oblasti zni‘a do skrajnih meja neobhodno potrebnega. Za zagotovitev namena, za katerega si je prizadeval, pa je bila potrebna dolo~ena modifikacija osnov za novo organizacijo politi~nih oblasti, objavljenih z uredbo dr‘avnega ministrstva z dne 26. junija 1864, posebno glede personalne in pla~ilne sheme. Politi~ne okrajne oblasti naj bi se kot do tedaj imenovale okrajni uradi. To se mu je zdelo primerneje, kot pa naziv okrajna glavarstva, ki je bil izbran v letu 1849, odkar je imel na Kranjskem, kot v drugih delih dr‘ave, funkcionar na ~elu de‘elnega zastopa, naslov »de‘elni glavar«. Tudi ni nobenega utemeljenega razloga, da bi spremenili poimenovanje, ki je prebi- valstvu ‘e dobro znano. Osebje novih okrajnih uradov naj bi v ve~jih in bolj obljudenih okrajih obstajalo iz okrajnega predstojnika, okrajnega komisarja in ni‘jega uradnika za oskr- bo manipulacijske slu‘be, v manj{ih okrajih pa iz okrajnega predstojnika in okrajnega sekre- tarja. Ta bi imel prav tako status konceptnega uradnika, ker mora nadome{~ati predstojnika okraja v primeru, da je ta zadr‘an, mora pa poleg dodeljenih konceptnih del in sicer{njih obveznosti, skrbeti tudi za vodstvo manipulacijske slu‘be. Tako bodo lahko pri{li do mesta okrajnega sekretarja ne le konceptni uradniki s pravosodnim {tudijem in izpiti, marve~ tudi pisarni{ki uradniki, ~e so si pridobili potrebno kvalifikacijo na osnovi slu‘bene prakse. Nekoliko so spremenili tudi uradni{ke pla~e. Po novem so bile predvidene v dveh stop- njah: za okrajne predstojnike 1.800 in 1.600 gld. ter u‘itek stanovanja ali tozadevno denarno nadomestilo, za okrajne komisarje 1.100 in 1.000 gld., za okrajne sekretarje 900 in 800 gld., za ni‘je uradnike 700 in 600 gld. Sistemiziranje mest za sluge naj bi odpadlo, za to naj bi vsak okrajni predstojnik dobil primeren pav{al. Nadaljnji pav{ali naj bi bili na razpolago za opravljanje pisarskih poslov (za pla~ilo dnevni~arjev, za kritje slu‘benih in pisarskih potreb), ter za kritje potnih stro{kov. Namestnik se naj bi pri dolo~anju vsot zgledoval po okrajnih predstojnikih, ki so bili znani po var~nosti, premisliti pa ka‘e, ali naj bi namenili predstoj- nikom, namesto delnih namenskih pav{alov, nek ve~ji znesek kot zbirni pav{al. Dr‘avni minister je ‘elel, naj po vladarjevi odobritvi personalnega in pla~ilnega stale‘a novih oblasti v najkraj{em ~asu izvedejo personalne zasedbe. Zato je moral namestnik v lo~enem poro~ilu pripraviti tozadevni predlog za vsa nova konceptna slu‘bena mesta. Pri tem je moral postopati skrajno vestno ter predlagati le take uradnike, od katerih je mogel pri~akovati, da bodo v celoti zadovoljivo opravljali slu‘bo. Vsi oziri na dru‘inske razmere, slu‘beno dobo, ~in itd. so morali pri tem povsem stopiti v ozadje. Nadalje je moral pripraviti tudi seznam konceptnih uradnikov, zaposlenih pri politi~nem delu tedanjih okrajnih uradih, ki jih ne bi bilo mogo~e zaradi zmanj{ane delovne zmo‘nosti, starosti ali drugih vzrokov zaposliti v okviru nove organizacije. Grof Belcredi je tudi izrazil ‘eljo, da namestnik sporo~i, kdaj bo nastopil ~as, ko bodo mogle nove oblasti za~eti delovati. To je namre~ odviselo od vpra{anj, ki so jih morali {e re{iti in so se nana{ala na lokalne razmere ter na ve~je ali manj{e te‘ave z namestitvijo novih uradov, kakor tudi glede na predajo poslov. Dr‘avni minister je pripomnil, da je pri{el do zaklju~ka, da je potrebno reorganizacijo izvesti takoj, ker je to ‘e od zdavnaj nameravano in je v interesu vlade to nujno ‘e iz politi~nih razlogov. Sicer bo javna slu‘ba zaradi odlaganja v nedogled, da bodo potrjeni novi pravosodni zakoni, utrpela ob~utno {kodo. Prvi korak do lo~itve uradnih podro~ij dotlej zdru‘enih pri okrajnih uradih, se da napraviti najbolj naravno in z najmanj te‘avami, z reformo politi~ne uprave. Delokrog politi~nih oblasti je bil na pod- lagi samouprave, ki je bila odstopljena de‘elnim, okrajnim in ob~inskim zastopom, ‘e mo~no 450 J. @ONTAR: OBNOVITEV OKRAJNIH GLAVARSTEV NA KRANJSKEM (1867) zo‘en, tako da nadaljnjega obstoja {tevilnih oblastnih organov in o~itno prevelikega {tevila uslu‘bencev v politi~ni administraciji ni bilo mogo~e ve~ zagovarjati. Dr‘avni minister je nadalje pozval ministra za pravosodje ter finance, da na svojih slu‘benih podro~jih sprejmeta take ukrepe, ki bi odgovarjali nameravanemu preoblikovanju politi~ne upravne organizacije in ne le take, ki bi bili takoj izvedljivi v okviru obstoje~e zakonodaje, ampak jih je narekoval tudi obzir do dr‘avnega zaklada.17 Potem ko je dobil ‘elena poro~ila, je dr‘avni minister namestniku baronu Bachu prav na zadnji dan leta 1866 zaupno sporo~il, da je operat o novi organizaciji politi~nih oblasti v vojvodini Kranjski, na temelju teritorialne razdelitve de‘ele na 11 okrajev, kot jo je z uredbo 19. junija potrdil, predlo‘il v podpis vladarju. Napravil pa je nekaj sprememb pri posameznih slu‘benih kategorijah in pla~ilnih stopnjah. Obdr‘ali naj bi v organizacijskih osnovah za okrajne predstojnike predvidene tri pla~ilne stopnje v vi{ini 2.000, 1.800 in 1.600 gld. Okraj- ni komisarji naj bodo dveh kategorij, prvi s pla~o 1.100 in drugi s pla~o 900 gld. Manipula- cijsko slu‘bo pri novih okrajnih uradih naj po pravilu vodijo okrajni sekretarji, ki imajo v smislu organizacijskih osnov stale‘ manipulacijskih uradnikov. V majhnih okrajih pa ne bi imenovali okrajnega sekretarja, ampak bi okrajni komisar poleg svojih obveznosti, skrbel tudi za vodstvo manipulacijske slu‘be. Dokler so na razpolago {e za slu‘bo sposobni in dobro uporabni kanclisti ter uradne sluge, ki ne bi pri novi organizaciji dobili definitivne namestitve, bi jih mogli pri dotedanji pla~i in s tem, da jim slu‘bena leta {tejejo dalje, po potrebi uporabiti pri okrajnih uradih. Ustrezno pa bi se okrajnemu uradu zni‘al pav{alni znesek za dnevni~arje in za slu‘iteljske posle. Namestnik je moral sedaj brez odla{anja poslati dr‘avnemu ministru predlog za zasedbo slu‘benih mest, pri ~emer je moral upo{tevati tudi uradnike, ki so bili zaposleni pri odvezi in regulaciji zemlji{kih bremen. Posebej je dr‘avni minister {e priporo~il okro‘nega komisarja in titularnega namestni{kega sekretarja Rudolfa grofa Chorinskega, ki je bil zaposlen v dr‘av- nem ministrstvu na Dunaju, za eno od mest okrajnih predstojnikov na Kranjskem. Poleg tega naj bi namestnik uredil vse potrebno, da bodo lahko nove oblasti pri~ele z delom v najkraj{em roku, ~e le mogo~e v zadnjih dneh meseca marca (1867). Posebej naj ugotovi, kako je z namestitvijo uradov ter z nastanitvijo in preskrbo zapornikov, ki so jih obsodile politi~ne oblasti.18 V kratkem je grof Belcredi ‘e sporo~il baronu Bachu, da je cesar 11. januarja (1867) odobril predloge o reformi politi~ne uprave v vojvodini Kranjski, in sicer o razdelitvi de‘ele na 11 okrajev, o personalnem in pla~ilnem stale‘u de‘elne vlade in okrajnih glavarstev (isto~asno je namre~ potekala reorganizacija namestni{tva v de‘elno vlado) ter mu prepustil, da ~imprej dolo~i rok za za~etek delovanja novih oblasti ter za imenovanje okrajnih predstoj- nikov. O vsem tem ga je dr‘avni minister obvestil zaupno, obenem pa ga ponovno prosil, da dostavi predlog za zasedbo slu‘benih mest, s pripombo, da je zadr‘al javno objavo cesarjeve odobritve do ~asa, ko bo izvedena zasedba slu‘benih mest v novi organizaciji in bo dolo~en za~etek njenega delovanja. Glede roka pa ga je opozoril, da bo to leto potekalo nova~enje v ~asu od 15. marca do konca aprila in je treba paziti, da ne bi zaradi preoblikovanja oblastne organizacije, nastopile motnje v tem va‘nem opravilu.19 17 ARS 16, De`elno predsedstvo za Kranjsko, konvolut I/56, {t. 1503/1866. – Zakon s katerim so bila ozna~ena temeljna na~ela za urejanje ob~in z dne 5. marca 1862, Reichs-Gesetz-Blatt für das Kaiserthum Oesterreich 1862, {t. 18. 18 ARS 16, De`elno predsedstvo za Kranjsko, konvolut I/56, {t. 75/1867. 19 ARS 16, De`elno predsedstvo za Kranjsko, konvolut I/56, {t. 192/1867. 451ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 55 • 2001 • 3–4 (124) 3. februarja 1867 je dr‘avno ministrstvo objavilo uredbo o reformi politi~ne uprave v vojvodini Kranjski, ki jo je vladar odobril 11. januarja. Kot dan za~etka delovanja novih oblasti je bil dolo~en 10. marec, nakar so morali me{ani okrajni uradi prenehati delovati kot politi~ne oblasti. Kranjska je bila ena prvih de‘el, kjer so to reformo izvedli, malo prej le na Salzbur{kem ter v Galiciji in Krakovu. Ostale de‘ele so pri{le na vrsto {ele naslednje leto, po sprejemu zakona o postavitvi politi~nih upravnih oblasti v dr‘avnem zboru.20 Naknadno so izvedli na Kranjskem le {e nekaj manj{ih popravkov novooblikovanih administrativnih okrajev (uredba dr‘avnega ministrstva z dne 28. februarja 1867); ti so bili potrebni zaradi uskladitve s krajevnimi ob~inami, oblikovanimi na podlagi ob~inskega reda z dne 17. februarja 1866. Bili so to popravki, vsebovani ‘e v poro~ilu barona Schloissnigga z dne 16. septembra 1864.21 Okrajne predstojnike je imenoval dr‘avni minister, in sicer isto~asno z objavo vladarjeve- ga sklepa (to je 3. februarja), okrajne komisarje, okrajne sekretarje in uslu‘bence pa nato de‘elni predsednik. Za nove okrajne predstojnike so bili imenovani: namestni{ki svetnik ter dotedanji okrajni predstojnik Jo‘ef pl. Schiwitzhofen v Kamnik (s tem, da je obdr‘al prej{nji vi{ji slu‘beni ~in in prejemke), okrajni glavar in dotedanji okrajni predstojnik Johan Pajk v Ljubljano, okrajni glavar in dotedanji okrajni predstojnik Jo‘ef Derbi~ v Kranj, nadalje dote- danji okrajni predstojniki Avgust pl. Fladung v Ko~evje, Anton Ogrinc v Logatec, Anton Globo~nik v Postojno, Jo‘ef Ekel v Novo mesto, vitez Leopold Höffern v Kr{ko, August Wurzbach pl. Tannenberg v Radovljico, grof Aleksander Auersperg v Litijo ter Rudolf grof Chorinsky v ^rnomelj. Sedaj je Grof Belcredi predlagal {e uslu‘benca biv{ega namestni{tva v Benetkah Adolfa Robiczeka, ki je tedaj bival v Mariboru, da ga zaposlijo na kako sekretar- sko mesto na Kranjskem. Posredoval pa je tudi pro{njo okrajnega predstojnika Ignaca Malyja za premestitev iz Primorja na Kranjsko.22 10. marca so morala pri~eti z delom tudi nova okrajna sodi{~a, ki so nadaljevala sodne zadeve dotedanjih okrajnih uradov, ve~inoma pa prevzela tudi njihova obmo~ja, le sodni okraj Kr{ko so pove~ali za dotedanji okraj Kostanjevico, sodni okraj Postojno pa za dote- danji okraj Seno‘e~e. Poleg tega so opravili {e nekaj prerazporeditev krajevnih ob~in, v skla- du z uredbo dr‘avnega ministrstva z dne 3. februarja (uredba pravosodnega ministrstva z dne 14. februarja 1867)23 , ter naknadno v skladu z uredbo dr‘avnega ministrstva z dne 28. fe- bruarja 1867 (uredba pravosodnega ministrstva z dne 2. marca 1867).24 V Avstriji je pri{lo po izgubljeni vojni leta 1866 do menjave vlade (februarja 1867). Od- stopil je Belcredi in na ~elo vlade je pri{el baron Ferdinand Beust, prej sa{ki ministrski predsednik, ki je konec leta 1866 pod Belcredijem ‘e vodil zunanje zadeve monarhije. Nem{ko liberalni poslanci so dobili v dr‘avnem zboru po {tevilu in osebnem vplivu tolik{no te‘o, da delovanje vlade mimo dr‘avnega zbora ni bilo ve~ mogo~e. Dr‘avni temeljni zakon z dne 21. decembra 1867 o sodni oblasti je prinesel dolo~bo o lo~itvi pravosodja od uprave na vseh 20 ARS, De`elno predsedstvo za Kranjsko, konvolut I/56, {t. 393/1867. – Reichs-Gesetz-Blatt für das Kaiser- thum Oestereich 1867, {t. 22, 25, 35. – Gesetz- und Verordnungs-Blatt für das Herzogthum Krain 1867, {t. 8. – Laibacher Zeitung 1867, {t.15 (18.1.), {t. 23 (28.1.), {t.30 (6.2.). 21 Reichs-Gesetz-Blatt für das Kaiserthum Oesterreich 1867, {t. 43. 22 ARS 16, De`elno predsedstvo za Kranjsko, konvolut I/56, 393/1867. – Laibacher Zeitung 1867, {t. 31 (7.2.), {t. 58 (11.3.). – za Jo`efa pl. Schiwitzhofena prim. Slovenski biografski leksikon IV, str. 947. – za Johana/Ivana Pajka prim. Josip @ontar, Zgodovina mesta Kranja, Ljubljana1939, str. 294, 298, 306, 308, 309, 312. – za Antona Globo~nika prim. Slovenski biografski leksikon I, str. 219-220; za Augusta Wurzbacha prim. C. von Wurzbach, Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oesterreich. 23 Reichs-Gesetz-Blatt für das Kaiserthum Oesterreich 1867, {t. 35. – Gesetz- und Verordnung-Blatt für das Herzogthum Krain 1867, {t. 9. 24 Reichs-Gesetz-Blatt für das Kaiserthum Oesterreich 1867, {t. 46. 452 J. @ONTAR: OBNOVITEV OKRAJNIH GLAVARSTEV NA KRANJSKEM (1867) stopnjah. Po sprejetju v obeh domovih dr‘avnega zbora, je vladar 19. maja 1868 podpisal zakon o postavitvi politi~nih upravnih oblasti v avstrijski dr‘avni polovici. Tako so bili dani pogoji za izvedbo nove politi~ne organizacije tudi v ostalih de‘elah monarhije in to isto~asno. V skladu s tem zakonom so nove okrajne oblasti tudi na Kranjskem preimenovali v okrajna glavarstva (uredba notranjega ministra z dne 10. junija 1868), upravna razdelitev de‘ele pa je pre‘ivela, ob nekaj manj{ih krajevnih popravkih, tudi razpad monarhije.25 Namestnik, po novem de‘elni predsednik, baron Bach je ob za~etku delovanja novih okrajnih oblasti na Kranjskem, v ~asopisu Laibacher Zeitung pojasnil smernice, po katerih so se ravnali pri oblikovanju politi~nih uradnih ozemelj. Pri tem so morali upo{tevati obmo~ja bodo~ih okrajnih sodi{~, ker ta niso smela biti deljena, predvsem pa so morali kolikor mogo~e upo{tevati teritorialno povezanost ter enakovrstnost interesov prebivalstva. Za politi~no upravo je pomembno, da se zadevne sti~ne to~ke ugotovijo ter izkoristijo. Kot taki momenti, ki jih je bilo treba upo{tevati, so bile smeri cest, po katerih poteka obse‘en promet, ustanavljanje skupnih zdravstvenih in drugih ustanov, sovpadanje z de‘elnimi volilnimi okraji itd. Nato je baron Bach pre{el na glavne naloge bodo~ih okrajnih oblasti. Kot prvo je izpostavil pospe{evanje osnovnega {olstva in sicer tako, da bodo tam, kjer je potrebno, gradili nove {ole, izbolj{ali ali raz{irili obstoje~e ter pazili, da bo tistim, ki so sposobni za {olo, omogo~eno {olanje, da bo {olski obisk dober, in da se bodo dr‘ali tozadevnih predpisov. V sodelovanju s {oli naklonjeno duhov{~ino bo mogo~e pridobiti za {olo tudi tiste malo{tevilne ob~ine, ki jim dobrobit pouka {e ni pri{el do zavesti. Zaradi pomena, ki ga imajo dobre komunikacije za trgovino in promet, so morali posebno pozornost nameniti cestam. Ne smejo misliti, da tozadevna dejanost in vpliv okrajev nista ve~ potrebna, potem ko je bila prene{ena skrb za gradnjo in vzdr‘evanje okrajnih cest na cestne komiteje. Nasprotno, v obsegu, dolo~enem v 25. ~lenu zakona o cestah, mora ta obstajati {e naprej. Naloga novih okrajnih uradov je, da nadzirajo dejavnost cestnih komitejev, da nastopijo zoper vsako malomarnost pri vzdr‘evanju cest, da glede na okoli{~ine predlagajo odpoklic ter volitve novega cestnega komiteja, sploh pa da skr- bijo, da bodo okrajne ceste vedno v neopore~nem stanju. Okrajni urad mora tudi dati iniciativo, kjer gre za izbolj{anje pomanjkljivo zgrajenih cest ali za raz{iritev konkuren~nih ozemelj, to je obmo~ij, ki so prispevala k vzdr‘evanju cest. Ena glavnih nalog novega okrajnega urada je bila nadalje vzdr‘evanje javne varnosti. Pre- dvsem so morali paziti, da ob~ine obveznosti s tega podro~ja v celoti izpolnjujejo. Sem je sodil nadzor nad vagabundi in nevarnimi ~lani ob~ine ali tujci, izvajanje no~ne stra‘e, nadzor nad to~ilnicami in zapiralno uro, itd. Okrajni urad je imel na razpolago tudi ‘andarmerijo. Glede na to, kako je bila razme{~ena in kak{na je bila zasedba postojank, naj bi popolnoma zado{~ala za varnostne potrebe na Kranjskem. Posebna naloga okrajnega predstojnika je bila, da poveljniku postojanke v kraju, kjer je imel sede‘ okrajni urad, ter poveljujo~im zunanjih postojank, redno predpi{e obveznosti ter dose‘e z njimi primerno sodelovanje. V splo{nem pa je namestnik poudaril, da se bo moralo delovanje okrajnega urada kazati zlasti navzven in svoje uspehe dokazovati posebno v ‘ivahnih neposrednih stikih s prebi- valstvom in ob~inami. Menil je, da so glede na obseg okrajev in oddaljenost od uradnega sede‘a, za mnoge ob~ine, uradni dnevi v smotrno izbranih ob~inskih sredi{~ih nujni. Uradne dneve naj bi imeli, ~e le mogo~e, vsakih 14 dni in jih primerno objavili. Glede sede`ev 25 Reichs-Gesetz-Blatt für das Kaiserthum Oesterreich 1867, {t.144; 1868, {t. 44, 101, 102.- Priloge h krajevnim in ob~inskim repertorijem ter leksikonom, ki jih je izdala statisti~na centralna komisija na Dunaju. (gl. Handbücher und Karten zur Verwaltungsstruktur in den Ländern Kärnten, Krain, Küstenland und Steiermark bis zum Jahre 1918, Graz 188, str.283-285.) 453ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 55 • 2001 • 3–4 (124) bodo~ih okrajnih sodi{~ pa bi bilo najbolj smotrno, ko bi bili ti v krajih dotedanjih okrajnih uradov, z izjemo Kostanjevice in Seno‘e~. Tja bo moralo prebivalstvo prihajati ‘e tako zaradi drugih poslov, tam bodo nemara na razpolago tudi primerni prostori. Za uspe{no delovanje dr‘avne uprave je baron Bach pripisoval velik pomen njenemu odnosu do prebivalstva. Opozoril je na potrebno vljudnost in ustre‘ljivost pri poslovanju s strankami, ki morata biti za izobra‘enega uradnika samoumevni. Prav tako mora veljati kot osnovno pravilo za vse, ki sodijo k uradu, prijazno obna{anje nasproti prebivalstvu. Kon~no je baron Bach {e poudaril, da morajo biti uradi nasproti slovenskemu prebivalstvu v jezikovnem oziru, kar se da pravi~ni. Razumljivo je, da morajo z njim ustno poslovati le v njihovem jeziku. Pisne vloge v slovenskem jeziku morajo re{iti v istem jeziku. Pri dostavah slovenskim strankam morajo uporabljati slovenske formularje. Izpovedi slovenskih strank, dane na zapisnik, morajo po mo‘nosti zapisati v njihovem jeziku. Sploh pa si morajo urad- niki, pri katerih se temeljito znanje slovenskega jezika itak predpostavlja, z vso resnostjo prizadevati, da se tudi glede pisne rabe jezika, kar se da izpopolnijo.26 Seveda se postavlja vpra{anje, ali je bilo delovanje okrajnih glavarstev tako tudi v praksi. Dr‘i pa, da je od tega ~asa uradne korespondence v slovenskem jeziku vedno ve~. Bachova napotnica novim okrajnim uradom je opozorila na {tevilna vpra{anja. Zavedal se je, da so ti temelj dr‘avne uprave in da je njihov pomen v lokalnem dogajanju velik. Zanimivo pa je, da je prav Kranjska prednja~ila pri obnovitvi okrajnih glavarstev. Z u s a m m e n f a s s u n g Die Wiederherstellung der Bezirkshauptmannschaften in Krain (1867) Jo`e @ontar Eine der ersten Aufgaben der neuen Verfassungsordnung war die Umgestaltung des gesamten Behördenapparats, darunter auch die Trennung von Verwaltung und Justiz. Im Oktober 1863 brachte das Staatsministerium einen Gesetzesentwurf in den Reichsrat ein, durch welchen die Richtlinien für die künftige Zusammensetzung und Wirkung der politischen Behörden festgelegt werden sollten. Der Landesbehörde wären die Bezirksbehörden unterstellt, die wie vor 1854 Bezirkshauptmannschaften heißen sollten. Außer von den letzteren sollten die Amtsgeschäfte der landesfürstlichen politischen Bezirksbehörden auch den Stadtmagistraten aufgrund besonderer Gemeindestatute zugewiesen wer- den. Bei den personellen und materiellen Kosten war wegen der immer schlimmeren Finanznöte des Staates besondere Sparsamkeit geboten. Bis Juni 1864 kam der Gesetzesentwurf im Reichsrat noch nicht zur Abstimmung, worauf das Staatsministerium die Statthalter in den Ländern anwies, dessenun- geachtet aus Dringlichkeitsgründen mit den administrativen Vorbereitungen zu seiner Anwendung zu beginnen. Im Vordergrund standen drei Fragen: die territoriale Aufgliederung des Landes, die Kosten für die künftigen Behörden und die Auswahl von geeigneten Beamten. Der Statthalter von Krain, Baron Johann Nepomuk Schloissnigg, fügte einem umfangreichen Beri- cht die prinzipielle Bemerkung hinzu, er bedaure, daß die Anweisung jede Debatte über das System selbst ausschließe. Er legte jedoch einen Vorschlag vor, nach welchem Krain 11 Bezirkshauptmann- schaften umfassen würde, die zum Großteil anders gebildet werden sollten als im Jahre 1850. Der neue Staatsminister Graf Belcredi ging im September 1865 auf diesen Vorschlag ein, bat jedoch, daß er auch im Landtag erörtert werden möge. 26 Laibacher Zeitung 1867, {t. 58 (11.3.). 454 J. @ONTAR: OBNOVITEV OKRAJNIH GLAVARSTEV NA KRANJSKEM (1867) Ein Sonderausschuß, der zu diesem Zweck vom Landtag gewählt worden war, äußerte sich in einer Präliminardebatte dem neuen System der politischen Behörden gegenüber ablehnend. Auch die Land- tagsdebatte im Januar 1866 war eher prinzipieller Natur, kritisch wurde auch zur territorialen Eintei- lung Stellung genommen. Um die Jahresmitte 1866 teilte der Staatsminister Graf Belcredi dem neuen krainischen Statthalter Baron Bach vertraulich mit, daß man die Vorschläge des krainischen Landtags nicht berücksichtigen könne und daß er auf 11 politischen Bezirken beharre. Es folgten Verhandlungen über konkrete Fragen im Zusammenhang mit der Geschäftsführung der neuen Behörden. Am 3. Februar 1867 erließ der Staatsminister eine Verordnung über die Reform der politischen Verwaltung im Herzogtum Krain. Der Kaiser genehmigte sie am 11. Januar und ernannte neue Bezirks- vorstände. Es fehlte noch die Gesetzesgrundlage zur Reform der Verwaltungsorganisation. Unter der neuen liberalen Mehrheit verabschiedete der Reichsrat noch in demselben Jahr das Staatsgrundgesetz über die richterliche Gewalt, im darauffolgenden Jahr noch das Gesetz über die Einrichtung der politi- schen Verwaltungsbehörden, das unter anderem neuerlich den Titel »Bezirkshauptmannschaft« ein- führte. Der Statthalter, der nun »Landespräsident« hieß, Baron Bach, legte zu Beginn der Tätigkeit der neuen Bezirksbehörden in Krain deren Bedeutung und Rolle in der Laibacher Zeitung ausführlich dar.