Dopisi. Iz mariborske okolice, koaec decembra. — (Poravaaaje rek). — Iz poročil graškega deželaega zbora se vidi, da se bo veadar eakrat Pesaica poravaala, ki veliko škode dela. Še pred kratkim se je vidilo iz bregov ob Dravi, da je Pesnica celo doliao podvalila ia v morje spiemeaila. Treba pa bo vzajemaega porazumljenja vseb, ob Pesaici staaujočib sreaj, kajti 8e bo uravaava po eaein aačrtu godila, in torej le aa toliko izpeljati dala, aa kolikor bode Pesaičaaov volja, stroškov aa se vzeti. Zdaj še pa Vi Draviajčaai, Makolčaai, Stadeaičaai ia Poličaaci Seidlaa dregaite, da se za poravaaaje Vaše Diaviaje na deželae (?) stroške potegae, vsaj imate vzroka to od ajega tirjati, ko ste mu ravao Vi deloaia pripomogli, da je deželai poslaaec postal. Narodai poslaaci aiso s svojim predlogom o poravaaBJu Dr aviaje aič opravili, morebiti se pa Vašemu Koarada to posreči. Če se Vam Draviaja ae poiavaa, bote še zaaaprej po leti plasti, ribe ia vake ob eaem v Draviaji lovili, v jeseai pa repo, koreaje, zelje ia drage jeseaske pridelke za roboto iz blata kopali, kterega vam Draviaja aa Vaše njive privleče. Naj pove kdo iz draviaske doliae ^Gospodarja", ali bi bilo p oravBaaje Draviaje koristoo ali škodljivo? ali se da izpeljati ali pa ae? Iz Zreč, 29. grad. (Nesreča aikol ne miraje. Posebae želje.) — »Strašaa aesreča se je zgodila 21. grud. ob 5. ari zjatraj pri Hlastečai jami, kjer premog kopajo. Radokop (kaap) Toae Topovšek, bivši vojak, opravi do 4- ure v jami svoje delo, domu se pa ne poda, mavveč ostaae tam. Na svoje delo pride M. Pavlič, ia kot podpredstojaik pogleda v jamo k delalcem, potem se poda. v barako (uto), patroa za strelivo pripravljat. Ker se pritoži, da so patrone hudo trde, ma pravi Topovšek, da je imel prejšai daa eao v žepu ia je bila rnelika, če.š, da jib toplota omeči, ter ma svetuje, aa toplo ogajišče jih položiti. 17 patroa deaeta Ba ogajišče, da bi se segrele, ia še ogeaj pihata (!). Eaa se VBaaie m poči, bilo ai še aič budega. Eo pa začae Pavlič ostale patroae z rokami skapej grabiti, se vaa meje vse, ter med strašaiai lirumom poeijo. Oba delalca zaBese daleč proč, ja razmesari po obraza ia jima vzame pogled. Pavliču je eao roko do lahta odtrgalo ia drugo silao pokvarilo, kos odtrgaae roke 80 še le krez 2 dai aašli. Barako ia kar je v Bjej bilo, razaeslo je aa vse 8traai. Pavlič je bil aa dora spravljen, ter je po prijetih sv. zakramentih v groznih bolečiaab amrl ia sveti dea pokopaa bil. Topovšeka, ki je irnel glavo streao, so bili odaesli v Koajice k zdravniku, toda kljabu vsej zdravaiski postrežbi amrje tudi oa 28. grudaa. 0 M. P. se pripovedaje, da je v neki budi ari svojo mater aa roki bil poškodoval; ajema je strel roko poškodoval! 0 dru- gem, T. T. se pravi, da je rad zoper s p o v e d zabavljal; v posledaji uri se ai mogel spovedati. Bodi pa obenia Ijubi Bog mil sodaik! ¦— Oba sta bila iz aaše fare. — Bogoljubua žeaska Aaa Trbovšek je bila tudi prišla na delo v jaaio, ter je bila aied tim časoin v baraki ter vse vidila; ajo je pa Bog čadežao ohranil, ker se ji čisto Bič zgodilo ai, le ustrašila se je sihio. S poročilom aesreč še aisem pri koaca. Meseca listopada je aosil lSletai faat J. Krušič patroae za jamo iz Koajic; v svoji radovedaosti pregledava sede patroae z užigalBikom vred, ta se mu pa v roki vaame, pokae ia ma prste aa obeb rokab tako poškodje, da so mu jib Biorali odrezati. — 26. viaot. je pa v Pučkovi jaaii zvečer ob 6. ari zasulo delalca Bl. Vrbovaika, ki je v zgornjcm loaia delal. Zapustil je žeao s četirimi otroci v veliki revšiai. Radokopi! spoaiaite se svoje poaiočaice, sv. Barbare, ker ste v amrtni aevaraosti vselej, kedar se v jame podaste. Kako žalostno je tudi, da si; kakor se dostikrat čaje, pri tako Bcraraem opravilu v jamab aorce delate iz svetib reči! V žalostaib izgledih sam Bog očitao kaže, da je življeaje v ajegovib rokab ! D r a ž b a s v. M o b o r a aas sopet vabi ia želi še dvakrat več udov kakor dozdaj. Ker sem prepričaa velike koristi te družbe, se drzaern prositi čč. dabovaike, da Baj pri velikoaoČBem izpraševaaji ia ob dragib prilikah goreče opomiBJajo Ijudi k pristopu. Ravno tako zamorejo gg. ačitelji maogo storiti za razširjeaje drnžbe, ako sami pristopijo ia poskrbijo, da tudi dotičae šole med nde vstopijo. Vsaka biša ia rodbiaa bi Baj bila deležaca društva, ki za 1 gld. toliko lepih kajig daje. Tebi ]>a; dragi aii ,,Slov. Gospodar'1, želirn še 7krat več Baročaikov, da bi zabajal v vsako sreajo, Sloveace učil ia budil, da se veadar eakrat zavedo! —a— lz Konjic, 2. prosiaca. Toliko udov, kakor zadajo aedeljo starega leta, že pa dolgo ai bilo pri zboiu aašega kat. pol. društva. To aam pričaje, da uaši kmetje radi v takošaa draštva zahajajo, kadar jim le vreme ia čas pripuščata. Mislim, da tndi aobeaemu ai bilo žal, kdor se je zborovaaja udeležil. Slišal je prvič, kaj da je ,,iateraacijonale" ali ,,medaarodaa dražba", ktera posebao delalce po vsej Evropi podpilmje, aaj bi se spimtali zoper posvetao kakor duliovsko oblast, svoje mojstre ali fabrikaate pa strabovali, da jim morajo plačevati, kolikor delalci hočejo ia za kolikor dela se njim samiin poljubi. Dragič so č. gosp. predsedaik zbraaim razložili, kako aaj vsak razumi govorico: ,,kolekt a r a a 1 i b e r aj a j e p r o 6!" Beraja, ktera ai zapisaaa, ktero so kmetje prostovoljao dajali, še ai proe, le tista, ktera je imenovana, aa gruflte zapisaaa, tista se bo zaaaprej odkapila, kakor 48. leta desetiaa. Vsak posestaik, kteri je doslej Bioral zrnja ali mošta dajati, bo po aovi postavi ali ob eaem ali v 20 letih toliko kapitala plačal v ces. davkaiije, da bodo obresti aa leto toliko zaesle, kolikor je bila vsakoletaa beinja vredaa. N. pr. Jari Beako iaia vsako leto odrajtati 5 meric pseaice ia 5 bokalov viaa. Če merico po 10 kr. ceaimo, bi bila vsa beraja, katero Jari daje, aa leto 1 gld. vredaa. Da Jarju ae bo treba več beraje davati, mora položiti kapital, ki bo po 5 od 100 na leto 1 gld. vrgel. Ta kapital vsak hitro preračaai. Eolikor grošev je tvoja beraja vredaa, toliko goldiaarjev zaaša kapital, katerega boš moral ali v 20 letih, ali pa ob eaeni vplačati. — Na vrsto je dalje še prišla primeraa proaaja do c. k. miaisterstva deželae brambe, aaj bi se b ogoslovcera vojaška postava aekoliko zlajšala. (Ker je pvošaja važaa ter utegae dmgim draštvom ustrezati, jo razglašamo v oddelku ,,cerk. zadev". Vredn.) Koacem so vsi zbrani soglasao izrekli svoje zaupaaje do blag. deželaega odboraika ia slov. poslauca g. Miha Herman-a, kakor tadi v. č. g. dr. Jož. Ulagi zabvalo za izvrstao vredovaaje ^Slov. Gospodarja", s čigar političaimi aazori se draštvo popolaoma striaja. ,,Slov. Gospodarju" v aovem letu ia aovi obleki prav obilao bralcev ia podporaikov želimo. Od Male nedelje. 28. gradaa 1872. (Občiaske ia okrajae ceste.) Nobedea okraj ai skoraj z okrajaimi cestaaii tako preprežea ia preobložea, kakor ravao naš ljatomerski, kar ga jako veliko vsakoletaib stroškov staae. Da so tedaj (ker okraj dragih dohodkov airna,) okrajae doklade precej visoke, seveda po redai dači eaakoaierao ia pravičao razdeljeae, razume se samo ob sebi, aa aobedea načia pa ai to pravičao glede na aašo maloaedeljsko okolico, ktera skoro niti pedaja ae aživa okrajaih cest, v tem ko so ljutoaierska, muriške ia sploh preraožaejše občiae eaa z drugoj prepete z okrajaimi cestami, ktere seveda rabijo tadi za vse domače potrebe. Eaaka je z mostovi itd. Tako res aektere tamošaje občiae aejmajo niti krez pet rali občiBskih cest, ktere Bjim samiai preostajejo za Badelovaaje. A kakošaje razmere so pa pri aas? V tem ko ae uživamo aič teli okraj. polebkot, aioraBio veadar vsako leto kakib 600 gld. v okiajao blagajaico kot doklade plafrti, kar se obrae v korist dragih občia, a aam preostaje samim, za svoje slabe občiaske ceste ia mostove skrbeti, kterih je toliko pii aas, da irna a. pr. saaio občiaa r a d oslavska aad 50 plagov občiaskih cest! Edaake razmere so v dragib občiaab aaše fare; tedaj vse krvavo potrebne okraj. pomoči. Vse to je tedaj maloaedeljskega zastopaika A. B. v zadaji seji okraj. zastopa aapotilo staviti predlog, aaj se dotičaiai, zares podpore potrebaiin občiaam za 1. 1873. iz okrajae blagajaice 150 gold. aa mostove itd. pomoei da. Toda okrajai zbor je v tem jako aepravičao ia Bedosledao ravnal. Da se bodo za kmeta vsegdar le sladkočo v ustib aoseči zastopaiki ti'ga ljatomerskega temu piavič- nemn predlogu ustavljali, vedeli smo že itak preje; čadili sbio se le, da so se na slulni Bajpravičaejši zastopaiki aaše straai teaia apirali, ia da so celo aa predlogu p o d p i s a a i zastopaiki bili tako Bedosledui, da aiso zaaj glasovali! Ker se BaBi Maloaedeljčaaom velika ia očividaa ia aikjer popravljiva krivica godi, bilo bi aajbolje svetovati, da se vse ceste II. razreda za občiaske izrečejo, ali pa aasprotao, da se vse občiaske ceste kot okrajae proglasijo, ker smo se deaarue slažaosti za koristi d r u g i li občia ia toliko let že do grla aaveličali. A. B. Obravnave štajarskega dež. zbora. 0 13. seji saio še v preteklem tečaja poročali, poteni pa preaehati morali, ker se steaografičai zapisaiki te dobe dež. zbora siluo kesao poBatiskajejo. Odslej pa sledijo vedoma .poročila do koaca. XIV. Seja 30. aov. 1872. Cestai odbor piedloži popravek v postavi za pobiraaje mostovine pri mostu čez Savo pri Sevaici, ki se iaia to leto aapraviti. Popravek obsega ediai elen 3., ki se je brez ugovora sprejel ia se glasi: ,,Po preteklih 50 letib morajo podvzetaiki stavbe ali ajib pravni aasledaiki rnost v dobrem staaju brezplačao izročiti oaema, kterenin bo po postavi pripadala dolžaost, most v pribodBJe vzdrževati". — Po predloga ačaega odbora je sprejela bila tudi postava, vsled ktere ljudskim ačiteljem, ki prestonijo iz dragib dežel zuaaj Ogerskega v slažbe aa Stajarskem; ai treba tukaj doplačevati v peazijski foad, kar so že izplačali aa svojem prejŠBem raestn, ako le tudi v oai deželi, iz ktere so prestopili, edaaka postava velja glede ačiteljev, ki bi iz kŠtajarskega tje prestopili. Sledijo predlogi fiaaačaega odbora zastiaa deželaega proraeuaa za 1. 1873., aa kolikor še dozdaj odobreB m bil. Kdor plačuje davke; tega bo tudi mikalo zvedeti, kam da gredo deaarji. Podamo toraj pregled stroškov v aasledBJem: I. Zastop deželfli staae 18.000 gold. ia scer: daiae (po 5 gld.) ia potai stroški poslaacev 10.800 gld. ; stroški za stenografe, ki zapisujejo, ia za pisarje, ki prepisujejo steaografičae obravaave 1540 gold.; tiskarski ia kancelijski stroški 5660 gold. II. Deželaa aprava staae 93.264 gold., 1. dež. gosposka: deželai glavar .... 6.000 gold., 6 dež. odboraikov vsak po 2100 gl. 12.600 „ ostali uradaiki (raed temi vratar s 600 gold.) .... 5.700 „ 2. kajigovodstvo ali raeaaarstvo 25.817 „ 3. davkarija . . . 11.800 „ 4. stavbiaiared . . . 18.638 „ 5. poslopiao aadzoretvo . 2.738 „ 6. podporaiuredi . . 9.971 „ Dež. zbor je dalje pritrdil sklepu fia. odboru, da se deželaeaiu odbor« vrh onieiijeaib stroškov za upravo še privoli 3000 gld., s kteriaii se naj uradaikoai stavbiaega ureda plače zboljšajo, ker se poslovi tega oddelka od dne do dne množijo, tebaiških uradaikov je pa težko dobiti. Za druge uižje služabaike deželne uprave, ajib slažbeao obleko, za uagrade, daiae ia potae stroake, za peazijoac uradaikom, služebaikom, ndovam, priklade za odrejo otrok zamrlih dež. uradaikov ia za drnge stroške se je dovolilo 149.437 gld. Izredai stroski obsegajoči dragiaske priklade uvadaikom, znašajo 12.436 gld. — Požarna straža v Gradcu stane deželo 8110 gl.; torej se je zopet naročilo.dež. odboru, na to delati, da graška srenja sama te stroške prevzame. Za poro dnišaico ia naj deašaico se je dovolilo 77.313 gld., za 5000 gld. aieaj kakor je zabteval proračua, ker se vsled odpravljene aajdeušnice vsako lcto število aajdencev zaiaujšaje. — Ker pa ima omeajeai zavod lastaih dobodkov za 55,700 gld., spada aa deželo še 21.500 gl. Stroški za aorišaieo zaašajo 110.325 gld. ia po odbitili njcnib lastnih dobodkili od 89.500 gl., spada na dež. blagajaico še 20.825 gld. Za splošao bolnišaico doplača deželai zaklad 3000 gl. Za bolaiško postrežbo v porodnišaici, aajdeašaici, aorišnici ia v razaih bolaišaicab se dovoli 268.050 gld. deželae priklade. — Stroški za stavljeajc koz zaasa.jo 10.000 gold., nad 3000 gld. več od lani, ker se je zdravaikom nagrada za toliko povišala. — Za dviige dobrodelae aameae se je dovolilo 8797 gld. Sledajie se dovoli kakor prejšaa leta v p o dp o r o z d r a vi 1 s t v a sploli 735 gld. Pri tej priliki podpira porocevalec dr. Ncckerman dvojai odborov predlog, ki je bil tadi sprejet, lianneč: 1. da se aaj v pribodajeiu zasedaaji predloži postava, ki bode uredila z d r a v s t v e n e % adeve po vsej deželi. V ta aameii sc aaj pozvedaje zastran oglcdovaaja airliCev, jiogrcbov ia pokopališč, iii kdo da inia dolžaost napiavljati ia vzdrževati pokopališča. 2. Da se aaj pri vladi aa to dela, da bo aemudoaia zdravstveae okrajc ia ajib zdravnike pomnožila. Edea kakor dnigi predlog je sara ob sebi koristea. Cuditno se le, kako se zaiaorc še vpraševati: ,,kdo da iaia dolžaost aapravljati ia vzdrževati pokopališčai"' Ves krščaaski svet iaia aa to od začetka do zdaj le cao besedo za odgovor: Ta dolžuost pripada v e r n i k o m , c e rk v e a i sreaji! Celjski župaa je pa izrckel čudue besede: ,,Pri teia vprašanji se ni lcliko vtikati, k e r š e dozdaj določeao ui •_?), ali aiso pokopališča prav za prav javae (t. j. purgarske ali občiaskc) zdravstveae uaprave, ae pa cerkveae." Po aašib .skroumili inislih ui tt> uikakoršao vprašaaje. Kdor veraje v vstajeaje nirtvib, tudi ve, da so pokopališča sveta, cerkvi pripadajoea iaesta, ia tega se bodo veraiki kljubu deželaenm zboru vedno držali. Ljudjc pa, kterim je že zdavao vsa vera pošla, sraatrajo ])okopališča kot  gaojišča, torej kot — občiaski irnetek, pri ktereai iaia seveda okrajai zdravaik s žapaaom, ue pa župaik prvo ia zadajo besedo. — Sprejel se je tudi predlog fia. odbora, da aaj deželai odbor za to skrbi, da se b o 1 a i šaice po deželi pomaožijo. Dozdaj so le bolaišaice v Bruku, Ptuju ia Celju v tej zadevi aapredovalao stopiajo storile. (Kouec sledi.)