2. štev.
V Kranju, dne 12. januarja 1907.
VIII. leto.
Političen in gospodarskj list.
Iskala vs«ko sobota svoeor
in stane ta Kranj 4 K., po |>o*ti ca eelo leto 4 K. ta po! leta 2 K, ta druge driave »tane 6 60 K. Posamezna številka po 10 vin. — Na n*roćbe bret istodobne vpoftiljatve naročnine se ne ozira. — Uredništvo in uuravnifttvo je na pristavi gosp. K. Floriana v •Zvezdi*.
Mesečni priloga
„;ioV(0$Ki UM\"
Inserati se računajo za eelo stran 60 K, ta pol strani 80 I, za Mrt strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjša oznanila se plačuje ti petil-vn to 10 vin., en se tlaka enkrat, sa večkrat znaten popust — Upravniitvu naj se blagovolijo poliljaU naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne tadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se itvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Naprej I
Vesela vest nam prihaja z Jesenic. Ob nepričakovani veliki udeležbi kmetov in posestnikov iz jeseniške, dovSke, belanske, blejske in drugih občin te je preteklo nedeljo ustanovilo cKmetsko in gospodarsko društvo* za tri prvoimenovane občine. Tudi se je sklenilo, da se stori vse potrebno, da se v kratkem ustanovi enako društvo za blejski kot in se eno za občine ob levem savskem bregu s sedežem v Lescah.
Zgornja dolina je pričela in gibanje med kmeti se Siri dalje in objame v kratkem ves radovljiški okraj in trdno upamo, da se to gibanje ne bo ustavilo na visoki Gorenjski, temveč se,raztegne tudi na kranjski in kamniški okraj.
Vsi stanovi se dandanes združujejo, da si opomorejo gospodarsko in politično. Veleobrtniki in velelrgovci te vežejo v takozvane «kartele», da lahko narekujejo cene svojim izdelkom in zavarujejo sami sebe pred delavci, ki jim s eBtrajki* lahko prizadevajo občutno Škodo, nasproti si zopet de lavci ustanavljajo stanovska druStva, ki z uspehom kljubujejo mogočnemu kapitalu, da so tovarne prisiljene v vseh prepornih vprašanjih pogajati se ž njimi. Obrtniki in uradniki imajo stanovska druStva, ki jih zastopajo v boju za obstanek, le kmet se je dosedaj prav malo brigal za tako združevanje.
In vendar v združevanju je moč! Posameznik je slaboten, nima moči, da bi se mogel ustavljati vsem viharjem, ki mu drve naproti, toda krepko bo stal, če je obdan od množice, ki ima tudi namen ustaviti se vsaki sovražni sili. Ce sam je, pasti mora Se — junak!
S kmetskimi in gospodarskimi druStvi se razvija samozavest. Iz naSega ljudstva mora izginiti tista hlapčevska ponižnost, ki se kaže nasproti duhovščini in nasproti gosposki. Ce si mož na svojem mestu, te ni treba bati nikogar, bodi uljuđen, toda ne hlapčevski, bodi odkritosrčen, ne hinavaki, povej
posvetnemu in duhovnemu gospodu, kar misliš v trcu, dostojno, toda brez strahu.
Ce se združijo posestniki posameznih okrajev ali občin v ožjo zvezo, tedaj tudi ne bo treba posameznim capljati za fajmoStrom, da jih bo vodil pri volitvah, temveč zveza bo volila po tvoji volji tistega, ki bo njej vleč, za katerega se bo izrekla večina in si ne bo dala vsiliti kandidata, ki ga ji izbero v Ljubljani.
Tudi pri občinskih volitvah, volitvah v cestne odbore, krajne Šolske svete, pri cerkvenih konkurenčnih obravnavah i. t. d. bi taka kmetska društva nastopila lahko vse drugače, kakor razkrojeni posamezniki.
Kmetska in gospodarska druStva pa morajo Se posebno skrbeti za sploSno in gospodarsko izobrazbo svojih članov.
Časi, ko to ljudje, ki nito znali ne brati, ne pisati, brez posebnu težave obogateli, so minili in se ne vrnejo več. Dandanes mora posestnik gledati na to, da zna zapisovati kolikor smožno natančno svoje dohodke in stroSke, da iz časopisov in knjig poizve, kakSen je svetovni trg, kakSne izkušnje so se pridobile pri raznih gospodarskih poizkusih, da se okoristi z vsem, kar mu nudijo novejše iznajdbe.
In tu je zopet društvo, ki gre posameznikom na roke in koristi celoti.
Gorenjci, snujte taka druStva! S tem se osvobodite svojih nepoklicanih jerobov in si opomorete gospodarsko in politično!
Krajevni muzej za mesto Kranj.
Dolžnott ljudske Sole, Se bolj pa srednje Sole je, da marljivo goji krajevno rodoljubje (lokalni patriotizem). Krajevnega rodoljubjt pa učitelj z nobeno drugo stvarjo ne podžiga tako utpeSno, kakor da ob vsaki priliki vpleta v svoj pouk (zlasti jezikovni in zgodovinski) črtice iz domače zgodovine, da opozarja ob vsaki priliki na zaslužne
domače rojake, ki so te odlikovali v tej ali oni stroki posvetnega delovanja; da povdarja pogosto vlogo, ki jo je dotični kraj igral t zgodovini domače dežele in, kadar le more, omenja važnih krajevnih dogodkov. Jezikoslovcu, zgodovinarju, pa tudi naravoslovcu je kaj lahko najti priložnosti, da navede pogovor na to ali ono zanimivo plat domače zgodovine.
Da goji tola krajevno rodoljubje, to je popolnoma naravno, pa tudi potrebno. Učencu je treba najprej vcepiti ljubezen do domačega kraja, oziroma do kraja, kjer se Sola. Vzbuditi je treba njegovo zanimanje za krajevno zgodovino. Ako bo vzljubil domači kraj kot del domače dežele, se bo navdušil samoobsebi umevno za celoto, za vso domačo deželo in vzplamtel v pravi, mladi ljubezni do svoje Širne očetnjave.
Na gojenje krajevnega rodoljubja je mislilo tudi ntSe naučno ministrstvo, ki je posebno priporočilo (glej Verordnungsblatt det k. k. Ministeriums far Kultut und Unterricht z dne 9. junija L 1875 ttr. 138) srednješolskim učiteljem, mj v letnih izvestjih svojih zavodov obdelujejo v prvi vrsti krajevne razmere v krajepisnem, zgodovinskem, jezikoslovnem, narodoslovnem, obrtnem, klimatič-nem in naravoslovnem ozira. Enake razprave je prav toplo priporočil ravnatelj dr. Karel Reisten-berger iz Bielitza v svojem lepem članku: «Der hohere Lchrerstand und seine Stellung in der gelehrten Welt>, ki ga je priobčil v • Zoitschrift fur das Realschulwesen», 28. letnik, 1903, ttr. 1. in nasl. Razprave, zajete iz domačih lokalnih raz-' mer, bi enako zanimale dijake kakor občinstvo. V podobnih razpravah bi te otela martikaka zgodovinska, prirodopisna, narodopisna i. t. d. črtica.
Kakor po dragih kranjskih mestih, tako bi te morala tudi v Kranju v obsežnejši meri gojiti domača zgodovina in t njo ljubezen in spoštovanje do nase ljube gorenjske metropole, do natega starodavnega Kranja. Ognjišče temu delovanju pa bi
PODLISTEK.
Opat Saba.
Spiaal Josip Prsmk.
I.
V pristanišču mesteca Anti vari se je kar trlo potnikov in drugega ljudstva, ki je pričakovalo prihoda ladje. V eni gruči so križali zarjaveli Tur-Čini, tam je stalo zopet nekaj belofesnih Albanezov — resnega obraza, visokih, močnih teles; tiho, kakor bogovi so se izprehajale zakrinkane moha-medanske hanume, in le včasih skrivno poškilile skozi prerezo dolgega plašča. A tupatam je zahre-Sčal pesek tudi pod trdimi, odločnimi koraki močnega in žilavega Črnogorca. Vse je bilo živo in razcapani fakini, večina Albtnezi, so se pretepavali in kregali, kdo da prvi zagrabi in zavozlja vrv, ki jo vržejo raz ladjo na breg.
Jutro je bilo krasno in tam izza horabskega pogorja je vstajalo veliko solnce in se kopalo v morja Sepetsjočih valovih. Ponoči je deževalo in vsa narava je bila sveža in oživljena.
Tam v dalji so se že prikazovala visoka jarbola parnika, ki je prihajal iz Carigrada preko (irske in tedaj ▼ malo pottajo Aotivari. Vedno
bližje se je pomikal morski velikan — že so se razločile posamezne osebe na krovu in kmalu je bil v pristanišču.
Na breg je stopilo nekaj Črnogorcev, noseči velike zavoje, a med njimi visoka, moSka postava, po opravi — zahodnik. Nekoliko zagorelo lice mu je obrobljala kostanjevorjava brada, a izpod Širokega krajnika so se mu vsipali istobarvni, precej dolgi kodri. Dasiravno je bilo na njem mnogo moškega, vendar Se ni prestopil petindvajseto leto. Nektj časa te je pazno oziral okoli, kot da nekoga aSče, potem pa je nenadoma atopil med množico. Nekateri to te ozirali za njim in poaepetavali med teboj, drugi to te spoštljivo umikali njegovi vojaški postavi.
€ AH ste Vi gospod Emanuel Štefani?* je začul naenkrat za seboj nek glas. Obrnil se je in zagledal pred teboj zarjavelo lice moškega, vendar že priletnega Albaneza.
«Da, jaz tem. Ali ste morda služabnik mojega oceUP*
•Tako je. Potlal me je gospod grajSčak in po podobi, ki mi jo je pokazal, tem Vas spoznal. Naročil mi je, naj Vas spremljam domov. Sicer bi Vat pa tudi tako spoznal, kajti te Vase oči so Su vedno iste kakor nekdaj.»
•Kaj, ali tte me že kdaj videli ?» ga je začudeno vprašal Emanuel.
•Kako nel Ali od tega je sedaj že dolgo, skoro petnajst let No, ali se več ne spominjate, kako ste kot deček hodili z menoj po polju in na lov. Ali se več ne spominjate PepotaP* Veselo to te zalesketale oči služabniku in lahen nasmeh mu je zaigral okoli utten, videč, da ae je Iz malega dečka izpremenil Emanuel v tako krepkega in lepega mota.
«Da, dal Sedtj sem Vat spoznal Pepo, alf tudi Vi tte te zelo izpre menili.»
Emanuel, videč, da jih je obkolila cela trama zija* lastih radovednežev, je namignil Pepotu In odda sta.
• Pepo, idiva se sedaj nekoliko pokrepčat, ker sem jako izmučen od dolge vožnje,* je odgovorit zopet Emanuul.
sPojdiva potem k »kopitu«, ker ondi Imam tudi konje>, je pripomnil Pepo.
«Kaj, ali imate vozP» je povprašal Emanuel.
• Ne, ampak konje za ježo. Saj znate jezditi, aH ne?.
•Kako bi ne znal, saj zadnja leta, ko tem potoval po tistih prokletih afrikanskih pustinjah, sem bil itak več na konju kakor na nogah,»
_ Dalje prm.
■oralo biti si osti gimnaziji. Tam, kjer te nasi mladd vzgajajo m pooćujejo t raznih koristnih predmetih, tam bi storila važno mesto zavzemati tati naia domaČa tgodovios. Dijak, pohajajoč nato gimnazijo, bodisi domačin ali tujec, ta bi ae moral kakor ta druge potrebo« stvari zanimati tudi za preteklost ia sedanjost natega lepega mesta. Na ta način bi dobilo njegovo bivanje v uMšm a tatu nekako resno ozadje in prepričal bi se, da it Uhko Meje v čast, da preživlja svoja lepa mlada teta v mesto, ki ponosna gleda na sltvno svojo preteklost pa te ne sramuje tudi živahne tvoje sedanjosti; prepričal bi se, da je Kranj zanimiv v m t ni kateremu ozira kakor malokttero drugo mesto. Proučevanje krajevne zgodovine bi doneslo dijaku mnogo duševne zabave, tiste duševne zabave, o katere pomanjkanju se pogosto čujejo tožbe s te In z one strani.
Ako pa naj se učitelj ns naši gimnaziji uepcflno bavi i domačo zgodovino in zanjo navdušuje dijake, moramo misliti na gotova sredstva v ta namen. Za najvažnejše sredstvo smatramo krajevni muzej m t sta Kranja, katerega do danes nimamo, katerega pa je neobhodno potrebno ustanoviti.
iCdo naj ustanovi ta muzej? Mestni občini pripada ta častna naloga. Tista občina, ki je z velikanskimi žrtvami postavila nasi gimnaziji veličatten hram; Usta občina, ki v kratkem preskrbi mestu dobro pitno vodo, ona ista tudi ne bo odlašala z uttanovitvijo mestnega muzeja v prepričanju, da t tem preskrbi meščanom, zlasti pa ntli ljubi srednješolski mladini lepe duševne zabave, pouka in izobrazbe. Toda stroški 1 Počakajte malo, gospoda! Začetek muzeja bodi skromen. Zadostuje izpočetka ena sama omara, ki bo že nasla malo prostora v nasi mestni nisi.
In ta omara bo ostala prazna, bo pripomnil ta ali oni. Nikakor 1 Za enkrat najde v njej svoj prostor dosedanji mestni arhiv in se tako napravi dostopen tistemu, ki se zanima za zgodovino Kranja. Poleg arhiva se spravi se ta ali oni zgodovinsko važen predmet. Za začetek je tega dovolj. Potem pa gremo na delo vsi, ki ljubimo Kranj pa njegovo zgodovino. Prinašali bomo drobtinico za drobtinico, ta staro listino, oni dragoceno, staro sliko, tretji starinsko orodje, obleko itd. itd. In tako nam naraste zbirka in te izpopolni od leta do leta. Nekatere ttvari se bodo za zbirko kupile; prepričani pa tmo, da bo ta ali oni tudi brezplačno, ali vsaj za primerno ceno prepustil muzeju kako starino, ki jo hrani. Poznamo velikodušnost nadih meščanov, kadar se gre za važne, kulturne zadeve. Da bi nastajajočemu muzeju odtegnili svojo pomoč, ni mogoče.
Glede stroškov, ki bi zaenkrat znašali par sto kron na leto, smo se pobotali. Ostane Se ena pre-porna točka. Ali ne pride naS muzej, ki se naj ustanovi, navzkriž z ljubljanskim muzejem. Po mojem mnenju ne. Vsakdo naj skrbi v prvi vrsti
AngelJ varuh.
Črtic* ii rusko-japonske vojske. Ruski spisal V. M. Mlhejtv. V.
Fedotu te je naenkrat zdelo, da stopa v vrsti z drugimi vojaki v polni opravi z umerjenim korakom, utrujen sicer, toda krepko dalje in dalje.
V tebi čuti zavesi velike zmage, v koje dosego je tudi on pripomogel kakor kolo, ki je neobhodno potrebno pri velikem stroju.
Pred sabo pa že gleda one holme in stolpe, na katerih se Se vije ruska zastava, vihrajoč a svojimi raztrganimi in prestreljenimi ostanki nad trdnjavo, nad valovi temnega morja, nad jamborami ruskih ladij. Vse to gleda jasno, natančno tako, kakor je opisoval Port-Artur njegov stotnik.
Silantjev je utrujen od dolge hoje, toda on koraka vedno kiepkeje.
Pred sabo vidi na konju svojega stotnika, nad njim pa plava bela, nežna podoba v beli peči in z mirnimi očmi ter bledimi, nežnimi rokami vabi Fedota dalje, tjakaj, kjer se vije raztrgana zastava nad stolpi, nad morjem, nad jamborami.
Silantjevu je znano to mirno lice, te nežne, blede roke, toda ne more te skoro spomniti, kje jih je že videl, nehote mu prihaja vedno v spomin le molitev k angetju varuhu, katere te je učil se kot deček v ljudski Soli.
Tedaj se je enkrat prav resno zamislil v to, kako izgleda ta angelj Id ali tnge|j prihaja v kaki podobi k otrokom.
zate. Kranj nam je bazi nege Ljubljana. Ako imajo druga mala mesta, v tujini celo vasi, svoje muzeje, likaj bi ga ne smel imeti Kranj. Nasi lokalni zgodovini more služiti k muzej v Kranju. Skrbimo, da se kar najbolj mogoče nate zbirka izpopolni v vseh ozirih. Potem pa lahko pride čas, da odstopimo da) svoje zbirke ljubljanskemu Rudolflnu, gotove stvari pa obranimo zase. Veliki muzeji po drugih večjih mestih so nastali tudi na ta način, da so imeli posamezni kraji svoje krajevne muzeje in so potem svoje zbirke prepustili glavnemu deželnemu muzeju. Tako bodi tudi pri nas. Treba najprvo lokalnih zbirk, le iz teh more nastati impozanten deželni muzej. Ako je zbiranje vseh deželnih starin le v rokah deželnega muzeja, je itvar jsko ottikočena; težko je iz enega kraja vse kontrolirati, mareikaka stvar se prezre in izgubi. Najprvo torej podrobno, loktlno delo, ki gotovo privede do stavljenega smotra — do velikcgs, popolnega deželnega muzeja, ki naj točno in popolno predočuje zgodovino vse dežele. V tem ozira bi torej naS muzej le podpiral ljubljanski Rudolfinum.
Na delo torej 1 A kogar je strah, da bi se naS muzej ne mogel razviti, temu pnr zgledov. G. pl. Strtbl v Skorji Loki ima dragoceno zbirko — lahko jo imenujemo muzej — starin; vse je nabral sam in njegov oče. Gospod Jožef Sad nikar v Kamniku ima za tri velike sobe jako dragocenih starin. Nabral jih je sam. Ako trud in pravo zanimanje posameznika doseže tako lepih uspehov, ali jih ne bo dosegel trud in zanimanje tako važne korporacije kakor je občinski odbor mesta Kranja, ki naj vzame vso stvar v roke.
In ko ustanovimo muzej, bomo pogosto vodili vanj naše dijake, vzbujali v njih ljubezen do domače zgodovine, gojili krajevno rodoljubje, ki okrepi gorko ljubezen do nase ožje in Sirje domovine sploh. In da tako ravnanje ne ostane brez dobrih sadov, o tem sem prepričan jaz in z mano vred Se marsikdo drugi. Vse za čast in procvit naSega Kranja, te starodavne stolice nekdanjih slovenskih knezov. Profesor Makso Pirnat.
Bahtrija pa taka!
Ljubljanski «Slovenec» je pred nekoliko dnevi v svojem uvodniku prav babato ponatisnil nekaj onih «dobrot>, ki jih store razni duhovniki na Slovenskem v prid človeštvu. Te baharije je menda objavil brbljavi dr. Krek v nekem nemSkem listu.
Oglejmo si pa to «baharijo» nekoliko natančneje. Vzdržujejo pa naši duhovniki v resnici vse ono, kar navaja »Slovenec* v svojih predalih iz lastnih sredstev.
Kaj Sel
Vse to, kar je storila duhovščina, je iztisnila na prečudne načine iz našega preprostega najivnega naroda.
Namenil se je tedaj tudi prašati to svojega starega učitelja veronauka, toda dobil je osoren odgovor:
— Moli, pa ga boš videl. Pusti domišljije, pa ne moti nas v molitvi.
Fedot torej ni ugledal angelja varuha in je v svojem trdem kmetskom Življenju skoro popolnoma pozabil tudi na molitev k njemu.
In glej, tu je sedaj. No, v tem trenutku so se začuli pod raztrgano zastavo nad stolpi, nad morjem, nad jamborami, pod gromom bojnega marša, v katerem so se skoro utopili bobni in trobente, med ropotom orožja, radostni klici izza bojnih holmov in okopov, tisoč rok se je iztegnilo k Silantjevu in vsem njegovim sopotnikom — sobojevnikom, ki so se kot zmagonosna vojska premikali k tem tisočerim rokam, k tej zastavi nad stolpi, nad morjem, nad jamborami.
In naenkrat je Silantjev zrastel kakor kak velikan. Mirna in svetla prikazen nad njem ga je prijela za roko in ga prinesla kakor veter k tej zastavi, k tem tisočerim proti njemu se iztegujočim rokam. In pod harmoničnimi močnimi zvoki trobent in bobnov je letel Silantjev za svojim svetlim in mirnim rokovoditeljem po bliskavo k nečemu brezmejno-srečnemu in zmagovitemu.
In nekaj je zagrmelo okrog njega in se podrlo nad njim, in moral je izpustiti bledo, nežno, svetlo roko in izgubil je zavest. Konec pri h.
Kaj menite, zakaj te pa nasi duhovniki tako krčevito branijo dovoliti v to, da bi se cerkvene ključarje tako volilo, kakor se sploh voli vse javne funkcionarje. Odgovori, «Slovenec. ali pa dr. Krek 1
In ali je kak javni funkcionar tako bogato plačan za vsak korak, ki ga ttorf ta svojega bližnjega, kakor duhovnik. Tt niti ne zmoli enega očenasa brez grota. In male? Ksko drago se pri nas plačujejo. In pogrebi? Vemo za take pogrebe, kjer je duhovsđnt računala po 72 kron in celo 112 kron — akortvno bi bilo po zakonu opravi, cena računati komaj petino tega — po predpitih Stol ni ne.
Todt kmet je neumen, plačaj. Pri tej priliki svetujem naprednemu časopisju, ds objavi pri prvi priliki vo|javne predpise o Itolnini. »Domoljub* bo gotovo ponatisnil te predpise.
Koliko nesejo pt razni ofri? Kdo jih kontrolira? Titti, ki jih vtaknejo v žep! In «ofri» to tako pogosti, da naS kmet niti ne ve števila vseh.
In škofovi zavodi? Kdo jih vzdržuje in plačuje? Nevedni naS slovenski narod. Državi se ne čudimo čisto nič in ji tudi ne zamerimo, ako se tako krčevito brani vsaki razširjat vi tega ali onega predpo-topnega Šolskega poslopja, in da nam noče nikakor dati najpotrebnejših Sol. — Čemu Ii! Slovenaki narod je vendar dovolj bogat, sam naj zida tvoje Sole. Da ima dovolj denarja, tvedočijo «imenitni Škofovi zavodi* v Si. Vidu. — Škofu se zato že lahko pregleda malo pri davkih, kajti ta malenkost, ki jo je odpustil oni nekdaj tako razvpiti «frama-zon* Marchet — sedanji naučni minister — ne dosega daleko še onih vsot, ki bi jih morala dati država za kak državni samostojni zavod.
In menite li, da ima res kak gojenec »Škofovih zavodov* hrano in stanovanje zastonj. Ksj Set Ako se v istini sprejme kakega gojenca v zavod zastonj, no, potem se pa pobirajo milodari pri ostalih fara ni h in ti presegajo najčešće vse one stroške, ki jih provzroča ta ali oni gojenec. «Ofri» to tako brez kontrole.
In kako hrano dobivajo leti gojenci, ki jim je usoda tako nemila, da so izročeni na tako milost. — O tem raje molčimo!
Da pa one dekliške sole, ki se nahajajo v oskrbi raznih samostanov, niso ravno najcenejše, o tem bi vedeli povedati prav mnogo oni očetje, ki morajo imeti svoje hčere v teh šolah valed pomanjkanja javnih posvetnih šol.
•Slovencu*, oziroma drju. Kreku samo tole: Denite vse dohodke raznih <ofrov» in sličnih berači j pod strogo javno kontrolo, ravnajte se strogo po predpisih stole, in svet bode videl, kako hitro shlapi vsa ona baharija v prazen nič, in javnost ne bo nikoli več čula, da je ta ali oni umrli župnik zapustil toliko in toliko tisočakov. fft
Dopisi.
Iz Stražitča. Zabavno in tamburalko društvo «Lipa» v Straži Sču ima svoj redni letni občni zbor v nedeljo, dne 13. t. m. ob Šestih zvečer, v gostilniških prostorih g. Valentina Benedika. Opozarjamo p. n. člane kakor tudi nečlane, da se tega zbora mnogoštevilno udeleže. Spored: Nagovor preised-nika, poročilo tajnikovo, poročilo blagajnikovo, volitev predsednika, podpredsednika, odbornikov ter preglednikov. — Na predlog g. Tepina, med. vet., je omenjeno društvo v zadnji seji sklenilo, da se vsi dopisi kolekujejo z naroJnim kolekom. — Dne 8. t m. je razdelila «L?pa» 30 kron med občinsko ubožce, polovico prebitka zadnje veselice, Odbor.
Ii Radovljice. Novoletnih voSčil so se odkupili Se sledeči gospodje v prid «javni ljudski knjižnici* v Radovljici: Al. Ipavitz, * Val. 2un, Iv. Staudacher, Atrks. Schaffer, Fr. Ravnikar, Ant. Nagode, baron Zois in dva neimenovana hoteča. Za te velikodušne prispevke se naj« topleje zahvaljuje v imenu «javne ljudske knjižnice* v Radovljici, dne 6. januarja 1907. Iv. Sega, tč. knjižničar.
Z Dovjerja. Nad stari župan so nikakor ne more odločiti, da bi oddal Županstvo s veje mu nasledniku. Da bi se vzdržal kar mogoče dolgo Se na krmilu, kar mora gotovo izvrstno prijati njemu in njegovi stranki, se poslužuje vseh dopustnih in nedopustnih sredstev. Ko je bil novi župan izvoljen, je bila njegova stranka takoj s kazensko ovadbo proti njemu pripravljena ter jo obtožila vložila, in stari župan pri tem gotovo ni popolnoma nedolžen. Zvedelo se je pa tudi, da je bil ta sklep že pred volitvijo napravljen. Sedaj Vas pa vprašamo, prvake tukajšnje nemčurske stranke, ali je to častno in značajno, voliti v odbor onega, nad kojim dvigate dejanje hudodelstva??? Zakaj niste napravili ovade
prlloj*. „Gor«n|cu" if. 2 Iz 1.1907.
pred volitvijo? Kajti takrat ste vedeli ravno iito nego na dan etorjene ovadbe. In kaj bo*te storili sedaj, ko je sodišče vsako nadaljno preiskavo proti novemu županu ustavilo, spoznavši njegovo nedolžnost? Mu boste li dali primerno zadoščenje za tako hudo razžarjenje, ali si ga bode moral um poiskati??! Kaj pa sedaj le čakate, da se volitev svetovalcev ne izvrši, ko je že preiskava proti novemu županu bila ustavljena pred več tedni. Povemo Vam, da bodemo storili proti takemu noro-stavnemu zavlačevanju — sko se volitev v kratkem ne izvrii —- ostre korake. Gospod Kosir, kaj le čakate, da ne skličete novih odbornikov k vol it vi; povemo Vam, da je to Vala dolžnosti Tedaj ne slušajte županovih nasvetov in napovejte ako tudi neradi pred ko mogoče volitve.
Il Mojitrane. Znana rabuka pri Smercu seje zopet vzbudila: zadnje dni dobilo je pet oseb obtožnico radi obteiilnih izjav o tačasnih orožnikih. Iz te afere znajo le prav zanimive stvari zagledali beli dan, kar bode se marsikateremu pospeševalcu rabuke grenilo življenje. «Glej poprej svoja dejanja, in potem šele ona drugih!*
XII. občni zbor »Gorenjskega Sokola14
dne 5. januarja 1907.
Starosta brat dr. Josip Kular konstatira ob navzočnosti 48 Članov sklepčnost ter imenuje zapisnikarjem br. C vara. V svojem govoru spominja se desetletnice društva, katera se je lansko letu praznovala ter dokazala, da društvo v telovadnem oziru vedno napreduje. Od društvenih prireditev omenja predvsem društveno maškarado dne 24. februarja 1906, katera je v vsakem oziru izborno vspela. Društvo nastopilo ie javno v Brežicah povodom S. S. Z, v Ljubljani pri kresni veselici, prirejeni v korist Korošcem, dalje v Šiški pri razvitju zastave. Nastopilo je tudi v Tržiču skupno z obrtnim naraščajem. Posebno pa omenja izlet v Zagreb, katerega se je udeležilo 21 članov z zastavo, in pri kateri priliki so se nekateri izmed br. telovadcev odlikovali. Konečno se zahvali slov. časopi&ju in meščanstvu za naklonjenost društvu, slav. čitalničnemu pevskemu zboru, kateri je rade-volje sodeloval pri vseh društvenih prireditvah, posebno pa pevovodju br. V. Rusu, kateri je bil vedno pripravljen storiti društvu kako uslugo. Nato poda besedo br. tajniku.
Tajnik br. Ivan Valenčič poroča, da je bil na občnem zboru dne 5. januarja 1906 ob na-navzočnosti 63 članov voljen v odbor vzklikom: starosta br. dr. Josip KuSar, podstarosta br. Vinko Majdič, načelnikom br. Miroslav Ambrožič, odbornikom br. Ažman Fran, Geiger Konrad, Jagodic Ivan, Rooss Rudolf, Pire Ciril, Sajovic Janko. Odposlancem na Zavezni občni zbor pa Miroslav Ambrožič, Fran Ažman, Fran Benedik, Konrad Geiger, dr. Josip Kušar, Anton Peterlin, Rudolf Rooss, Janko Sajovic, Ciril Pire. Izredni občni zbor dne 29. maja 1906 se je vrSil v popolnitev dveh odborniskih mest in Štirih odposlancev na Zvezin občni zbor. Izvoljeni so bili: odbornikom br. Josip C var in Ivan Valenčič, odposlancem pa br. Josip Cvar, Gjuro Horvatić, Evgen Sajovic in Valentin Vester. Sprejela so se na tem občnem zboru tudi nova pravila, katera so bila potem razpoložena 14 dni v pretres. Ker je odšel načelnik br. Miroslav Ambrožič iz Kranja, se je volil načelnikom br. Janko Sajovic. Odbor je sklepal o društvenih potrebah v 12 sejah. Društvo Šteje 118 rednih in 10 vnanjih članov, toraj skupno 128. Korporativno z zastavo je nastopilo društvo štirikrat, brez nje dvakrat. Pri tem je omenjati posebno nastop ob praznovanju društvene desetletnice in pa I. hrvatskega vsesokolskega zleta v Zagrebu. Ženski oddelek, Šolski in obrtno-trgovski naraščaj nastopili so vsak po dvakrat. Pešizletov so priredili člani dva, ženski oddelek tri, Šolski naraščaj enega in obrtni naraščaj enega. Odposlanec v Zavezin odbor in pa vaditeljski zbor je br. Janko Sajovic, Izmed prireditev je omenjati: maškarado «Pri JoStarskem mežnarju* dne 24. februarja 1906, odhodnica k vojakom odhajajočim bratom dne 29. septembra in jour fiz dne 1. decembra 1906. Knjižnica, pri kateri priliki mu je pohvaliti šolski in trgovsko-obrtni naraščaj, ki se je oba pridno poslužujeta, je vršila tudi letos svojo dolžnost, dasi smo v Številu izposojenih knjig nazadovali. Vzrok temu je, da se je drugi člani društva, razen telovadcev ne poslužujejo, želeti bi bilo treba torej večjega zanimanja Izposodilo so je 721 knjig, torej povprečno na mesec 60.
Blagajnik br. Ivan Jagodic poroča o podrobnem računu, iz katerega posnamemo, da je imelo društvo K 2667*83 dohodkov in K 2550-63 izdatkov, toraj prebitka K 17*20.      Konte prih.
Tedenski politični pregled.
Državni f bor je sprejel z dvetretjinsko večino zakon o »določenem številu* (numerus clausus) za gosposko zbornico in razpravlja tedaj o volilni
svobodi. Post Feriančič je umaknil svoj raino-ritski predlog glede kance i paragrafa. V predstojećem zasedanju reti menda Se naslednje zakonske načrte: pogodbo z «Lloydom», o lokalnih železnicah, o krošnjarstvu, o indostriislni reformi in o dra-ginjski dokladi za uradnike. — Državni zbor bo zaključen menda okrog 26 L m. — Novi državno-zborski volilni red bo — po najnovejših poročilih — itnkcijonirtn Selt koncem tega meseca.
7 avitrijlki delegaciji so razpravljali redni vojni proračun, ki izkazuje okrog 300 miiionov kron potrebščine. —■ V vprašanju oskrbovanja vojaških potrebščin se je pokazala avstrijska delegacija slabotno kakor po navadi. Kakor znano, je ogrska industrija in obrt v tej stvari napram avstrijski nenavadno protežirana in v parlamentu, začetkoma tudi v delegaciji, je bit velik hrup, ker je vojno ministrstvo popolnoma prezrlo avstrijske faktorje. Takrat se je celo govorilo, dt poda poljedelski minister, grof Auertperg ostavko, ker so je smatralo, da ja kriv zapostavljanja a v. strijske industrije. V delegaciji so potem rojile gore, in izlegla se je miS. Govorilo te je, da te dotičnega poročila ne vzame na zntnje, zgodilo so pa ni nič, ktr bi bolelo bodisi Madjare, bodisi skupno vlado. V pondeljek so imele delegacije zadnjo sejo. Vojni minister je odgovarjal na neko interpelacijo o dveletni vojni službi; dejal je, da pripravlja vlada tozadevno osnovo, da pa se morajo izvršiti Sele razni predpogoji. Franko S t e i n je zagovarjal gosposko zbornico in je napadal volilno reformo, potem se je sklenilo, da imajo avstrijski ministri pravico, prisostvovati drlegacijskim sejam in potem se je zasedanje zaključilo.
Avstro-ogrska pogajanja zaradi nagodbe in trgovinskih ugovorov se nadaljujejo. Finančni mini ter Korytowski, trgovinski minister dr. Foft in poljedelski minister grof Auersperg so odpotovali v ta namen v Budimpešto.
X« avatro-ogrtkegt poslanika t Peterburgu je imenovan grof Bertold, ki je že odpotoval v Rusijo.
V Budjejovicah je izdelal vodja ondotnih Cr hov dr. Zatka načrt, po katerem naj bi te doseglo sporazum med Cehi in Nemci. Glavna ideja tega načrta je, da se vpelje za razne volitve narodni kataster po moravskom vzoru in da se sprejema v ljudske Sole samo take otroke, ki znajo dotični učni jezk, torej v češke Sole čeSke otroke, v nemSke Solo pa nemške. Vodja Nemcev, župan TaSek je pripravljen na pogajanja na podlagi tega načrta.
Nt Češkem se kaže zadnja leta med mlajšo duhovščino neka »moderna* struja. Kdove kako se pač ne sme precenjevati tega gibanja. Nekaj nacionalizma je v njem, nekoliko želje po zmernih reformah, sicer pa so «mladi> prav tako strattni klerikalci, kakor »stari*. Edina res radikalna zahteva je odprava celibata. Ali že to je nadškofu Skrbenskemu in ostalim Škofom preveč in zato so duhovnikom prepovedali čitati list mladih <Bily prapor* in tako je ustavil svoje izhajanje. Sedaj objavlja ordinariat, da se ustanovila »liga duhovnikov za varstvo ljudskih in meščanskih pravic duhovščine*, da pa cerkvena oblast ni potrdila take zveze in kdor bi ji pristopil, ima pričakovati najtežje cerkveni kazni
Ogrska vlada je baje nabrala že dosti podatkov za iz letovanje volilne reforme, h novoletnih govorov ogrskih ministrov te pa posnema, da bi koalicija rada Se zavlekle stvar.
Nemški državni kancelar Bttlov je potlal generalu Liebertu, predsedniku »društva za boj proti socialni demokraciji* pismo, v ksterem poziva liberalne stranke na boj proti centrumu, v prvi vrsti pa proti socialni demokraciji. Iz pitma, ki naj nadomešča volilni program vlade, je razvidno, da je knez Bulovv pravi otrok v presojanju tocialne demokracije in političnih razmer aploh. Mož misli, da je samo od njegovega poziva odvisno, da se ožive napol mrtve liberalne stranke.
Nt Švedskem je bila pretočeno soboto v okraju MalniS dopolnilne volitve za državni zbor. Zmagal je socialno-demokratični kandidat, učitelj Varner Ryden, ki je dobil 3085 glasov proti kardidatu združenih buržoaskih strank, tovarniškemu ravnatelju Bergu, ki je dobil 2663 glasov.
Krečantka narodna skupščina je izdelala novo ustavo, o kateri se pričakuje, da jo velevlasti potrdijo.
Nora perzijska ustava določa, da sestoji senat (naša gosposka zbernica) iz 60 udov; polovico imenuje lah, polovico se voli. Zbornica poslancev Stejo 162 udov, ki se jih voli po šestih stanovih. Sicer je ustava precej podobna belgijski.
V Maroku te je stari uttaS Raisuli zopet uprl sultanu ter daje vladnemu vojaštvu dosti opra-ka. Iz Tangerja je zbežal v Zinat, kjer se je utrdil. V nedeljo se je unel boj, izza katerega je Raisuli zbežal iz trdnjavice, ki so jo vladne čete razdejale; mesta samega Se niso zavzele. Raisuli je vjel mnogo bogatih in uplivnih ljudi, ki jih drži za take v jetništvu.
Sejmi na Gorenjskem prihodnji teden: 17. v Železnikih in v Corkljah.
Godovi prihodnjtfe Udu:
13. Hilarij, SvetosUv, Bogošin, Slavorair, Zori-slava; 14. Feliks iz Nole, Nedt; 16. Pavel puščavmk, Radoslav; 16. Marcel, Tmislavt, Vladimir; 17. Anton puščavnik. Deta, Ratlslav; 18. Sv. Petra stol v Rimu, Vera; 19. Ksnut, Boletlava, Brtnisltv.
Novičar.
Vabila na aaroobo. Prosimo, da obnove vsi oni, ki dotedaj Se niso plačali naročnine za L 1907, taisto, da se jim pošiljanje lista ne pretrga.
Volilno gibanje na fcrasjsken. de ni, sankci-joniran novi državnozborski volilni red in že te vse stranke marljivo pripravljajo za volilni boj. Zlasti je to opažati na Češkem in na Štajerskem. Pa tudi pri nas na Kranjskem že čujemo o kandidaturah. Poslanec dr. Iv. Tavčar, ki je zastopal ljubljansko mesto v parlamentu, ne m'.?li več kandidirati Kot kandidat nastopi od narodno-napredne strani odvetnik dr. Karel Triller. Poslanec Franc Šuklje, dotlej v ljubljanski okolici, bo izpodrinil starega V. Pfeiferja v novomeškem volilnem okraju. — V kranjsko-loškem volilnem okraju bodo klerikalci kandidirali det. poslanca Franca Demšarja tCet-njice v selški dolini. G.Franc Omersa, veletržec in posestnik v Kranju, bivSi 24 letni član trg. in obrtne zbornice ter dopisnik poljedelskega ministrstva i. t. d., nas pa prosi, da objavimo, da bode kandidiral v tem okraju kot neodvisen kandidat
Deželni zakon z dne 22. novembra 1905 o preskrbovanju vode it ■•tlo Kranj in okolico tankcijoniran 1 Včeraj zjutraj je dotpela v Kranj vesela vest, da je cesar v četrtek 10. t. m. potrdil deželni zakon, glasom katerega se bo gradil vodovod za Kranj in 15 vasi kot deželno podjetje. Priredili smo takoj posebno izdajo »Gorenjca* in čeprav se je sploSno vedelo, da je vsak čas pričakovati Najvišje sankcije, je vendar vsled te novice zavladalo nepopisno veselje mej prebivalstvom, ki si je v svesti, da bo kokriški vodovod neizmernega narodnogospodarskega pomena za Kranj in njega bližnjo okolico. Sprejelo te je pa poročilo o sankciji a tem večjim zadoščenjem, ker je potekla dolga vrsta let, predno se je definitivno in ugodno rešilo vodovodno vprašanje. 2e ob gradbi ljubljanskega vodovoda v 1. 1888/89 te je mislilo na vodovod za mesto Kranj, a takratni občinski odbor je moral posvetiti vse svoje moči perečemu gimnazijskemu vprašanju. Pravo delo se je pričelo 1. 1896., ko je občinski odbor nalašč v to izvoljenemu odseku poveril nalogo, da naj proučava vodovodno vprašanje m preskrbi primeren vodovodni načrt. Po izvršenih občinskih volitvah spomladi L 1898. je novoizvoljeni vodovodni odsek z vso vnemo vršil svojo dolžnost. Na njegov predlog se je občinski odbor vsled soglasno podane izjave tehničnih izvedencev in deželnega zdravstvenega sveta soglasno izrekel za prof. Hratkvjev generelni uačrt, glasom katerega naj bi Oemšenika rje v studenec preskrbijo val z vodo Kranj in 12 vasi. Vodovodni odsek je izvel vsa pripravljalna dela. Razpravljal je o vodovodni zadevi v brezštevilnih sejah. Merila se je povečkrat in v različnih letnih časih s pomočjo izvedencev množina vode. Kakovost vode se je preiskovala na Dunaju in v Ljubljani. Ker so imela vsestranska poizvedovanja najboljše vspehe, je skušal vodovodni odsek Se 1. 1898. pridobiti visi za prekoristno podjetje, da bi mogla občina na podlagi Hraskjjevega generalnega načrta že 1. 1899 predložiti deželnemu odboru prošnjo za podporo. Prirejali to se po deželi shodi in vršila so se poučna predavanja. To delo po deželi je povzročalo največ težkoč — bilo je mučno in naporno, toda — brez uspeha! Nezaupnega in zbeganega prebivalstva ni bilo mogoče pridobiti za navadno akcijo. Tako seje proti volji občine stvar zavlekla in prošnje ni bilo več mogoče odposlali deželnemu zboru. Brez potrebnih obveznih izjav občinskih in tudi negospodarskih odborov je občina vendar naročila podrobne načrte pri inženirju Wagenfflhrerju, ko se je po velikem trudu večina prizadetih vasi izrekla za vodovod. WagenfOhrerja se je drezalo osebno, pismeno in brzojavno. Ko so dospeli obsežni podrobni načrti, je bilo treba iste zopet prenarejati. Oglasile so se nove vasi (Rupa, Voklo in Voglje). Med tem se je nakupilo za razmerno nizko ceno Cetnšeni-karjevo posestvo. Delalo ti Jt neprenehoma in
tatar*) Ja bilo mogoče odposisU prošnjo za delamo podporo, Pc»itmezniki to deputacije to infornirai« o vseh kontih in načrtih deželno vlado, deželni odbor in posamezne potltnce. Dalelni tbor ja v tvoji ttji z dna 3. mtjt 1900 pripoznavli napravo vodovoda za metto Kranj in okolico kot prckorittno zt goto vil to -glatno taj napravi 25#/# dtželnega pri -t pevk a. Nato to ta odpotltll načrti na deželno vlado t prošnjo, da izpoiluje pri poljedelskem ministrstvu državne podpore. Načrti to te mortli poprtvtjati iznova in slednjič je poljedelsko ministrstvo z odlokom od dne 28. decembra 1901. odobrilo vodovodni projekt in obljubilo prispevati 40'/« k skupnim stro-Ikom, toda t pogojem, da dežela zvita ivoj prltpevek za 6f/# in da te vodovod gradi kot deželno podjetje. Radi obttrukcije je vladalo v kranjtkem deželnem zboru brezdelje In tele jeseni 1905. je prišel kranjski vodovod zopet na razpravo v deželni zbornici. Mej tem Časom se je izvršilo vodopravno postopanje v zadevi kokriškega vodovoda, pričenii z 10. junijem 1902. Nekatere vati to začele zopet omahovati in podal se je nebroj protestov zoper nameravani vodovod. Oktobra meseca 1903. je poljedelsko ministrstvo odbilo vse pritožbe različnih prizadetih vasi in nekaterih mlinarjev ob Kokri in zadnja taka pritožba te je zavrnila pred upravnim sodiščem Sele 3.januarja 19061 Deželni zbor je v tvoji seji z dne 22. novembra 1905. z vi S al prispevek za kranjski vodovod za 5% in sprejel vodovodni zakon, skušalo se je na vse mogoče načine preprečiti ta sklep in Se po sprejetju zakona je po deželi vladalo tako nezaupanje, da se je šele avgusta meseca 1906 posrečilo dobiti obvezni izjavi občin Šenčur in Predoslje (občina Vogtje je že pred leti sklenila tako izjavo), brez katerih bi bržčas ne bi bilo mogoče izposlovati sankcije. Od takrat je vsa zadeva sla hitro naprej. Naši državni poslanci brez razlike na politično prepričanje, kakor tudi vse pristojne oblasti so res mej tabo uprav tekmovali, da so se premagale zadnje težkoče in da se je po preteku skoro jed-najttih let ugodno resilo naSe vodovodno vprašanje. Čast in hvala vsem, ki so v to pripomogli 1 Vodovod, kojega stroški so prora-čunjeni na 620.000 K, se prične graditi Se letos. O veliki važnosti te naprave bomo govorili Se podrobneje.
Odbor Narodne čitalnice t Kranju je imel dne 7. t. m. ob Vt u" zvečer v društvenih prostorih sejo. Navzoči: Dr. J. KuSar, Vinko Majdič (predsednik), Zdrtvko Novak, Makso Pirnat, Hinko Rebolj, Vilko Rut, Ivan Valenčič. — 1.) Dne 1. februarja 1.1. priredi društvo ples, pri katerem bo igral godbeni klub iz Skorje Loke. Pred plesom uprizore društveni diletantje enodejanio. Reditelj-sivo pri plesu prevzame g. dr. J. Kušar, za voditelja plesa se naprosi g. Janko Sajovic. — 2.) Odbor sestavi besedilo za izkaznice ljudske knjižnice, katera učne kmalu poslovati v društvenih prostorih. Sklene se, obrniti se s pismeno prošnjo na občinski odbor v Kranju, da blagovoli isti prispevati v pokritje stroškov, ki narastejo društvu z ustanovitvijo ljudsko knjižnice. Enaka prošnja se odpošlje tudi Kreditnemu društvu v Kranju. Potom »Gorenjca* naproti odbor kranjsko meščanstvo, da blagovoli isto podpirati novoustanovljeno ljudsko knjižnico in taisti prepustiti kaj knjig, ki jih lahko vtrpi. — Knjižničar poskrbi, da se napravi več prepisov glavnega knjižničnega zapisnika. En tak prepis se razpoloži občinstvu v uporabo v Jagrovi, drugi v Splichalovi kavarni —- Glede dr. KuSarje-vega predloga, da bi se spojile knjižnice Čitalnice, Sokola in Bralnega društva v skupno javno, ljudsko knjižnico, se sklene, da se ta zadeva najprvo vsestransko prevdari in potem napravijo potrebni koraki. — Pri slučajnostih predlaga prof. M. Pirnat, da napravi slikar Matija BradaSka v Kranju za čitalnico portret znamenitega slikarja Leopolda Lajerja, kranjskega rojaka. S tem portretom naj te v čitalnici položi temelj galeriji mož, ki so se rodili v Kranju in se odlikovali kot literati, umetniki i. t d. Ta galerija naj bi te od časa do časa izpopolnjevala in vzpodbujala odločilne kroge, da fce ustanovi v doglednem času zgodovinski muzej mesta Kranja. Sprejeto. — G. Vilko Rus predlaga, da dobijo od odbora Narodne čitalnice oni pevci, ki so i vnemo in uspehom sodelovali pri druitve-nem
petju, nt zahtevo pismeno potrdilo in zahvalo.
Sprejeto. — Tajnik Hinko Rebolj priglasi tele nove člane: Frančišek Benedek, trgovec v StraZzsču; Ignacij Fock, tovarnar, t rodbino; Jožef Golob, gostilničar in posestnik, z rodbino; Frančišek Mikltv-čič, zasebni uradnik pri V. Majdiču; Frančišek Pogačnik, gostilničar; zadnji Štirje vsi v Kranju. — Ntto zaključi predsednik sejo.
Siaroloekesu kaplan Jtatn Florjančiču te
te dni ni nič dobro godilo pred škofjeloško c. kr. okrajno sodnijo. Ker je dne 16. m. m. prevneto preganjal v neki pošteni kmetski hiši »Spiritizem* in vrbutegs isti dan spravljal raz lece v krivo luč spomin pokojnega poštenjake g. Petra Logondrt, imel so je zagovarjati zoper dve kazenski obtožbi, kateri je vložil zoper njega v imenu razžaljenih rodbin odvetnik dr. K. Triller. — Ker je bil Florjančič žo petkrat sodnijsko kaznovan, se je nove obsodbe vendarle zbal, akoravno je korajžno tajil vso krivdo. Podpisal in izdal je torej obema rodbinama ponižno častno izjavo, katero je moral v nedeljo pročitati raz prižnice, vrhutega pa objaviti v »Slovencu* in »Domoljubu*; nadalje bo položil za »Dijaško kubijo* v Kranju 250 s vitlih kronic in ravno toliko za »Glasbeno Matico* v Ljubljano; povrhu pa še za pravdne ttorške 150 kron. Ako bi se »Slovenec* tU »Domoljub* branila priobčiti častno izjavo, našteti bi moral g. kaplan imenovanima dobrodelnima zavodoma Se 1000 (en tisoč) kron. — Kakor se nam poroča, je minulo nedeljo, 6. t. m., v cerkvi raz prižnico res čital izjavo, a ljudje so začeli na ves glas kihati in kašljati. Pa nc trdimo, da jih je za to dresiral.
Potgrtts — lopet pogorel. Pri sodni obrazna v i v Kranjski Gori minoli četrtek je savski Pongračok zopet sijajno pogorel.
Javna knjižnica t Kranju. O na občnem zboru »Narodne Čitalnice* sprejetem predlogu, da te spremeni čitalniSka knjižnica v javno, obravnaval je odbor v torkovi seji in določil naslednje: 1.) Knjige izposojujejo se stanovalcem kranjskega mesta, vendar pa se mora izposojevalec podvreči določbam, ki so tiskane na izkaznici in z lastnoročnim podpisom potrditi, da je prečital pravila in da te hoče po njih ravnati. 2.) Izkaznice dobe se pri knjižničarju po 50 vin. in veljajo za eno leto. Leto se računa od 1. januarja do 31. decembra, t. j. tolnčno ali državno leto. Čitalniški udje, pevci in diletanti so vsakih pristojbin prosti. 3.) Izkaznicam določilo se je sledeče beseJilo: «Knjige izposojujejo se le na izkaznice, ki se dobe pri knjižničarju. Za vsako izposojeno knjigo je plačati 4 vinarje. Nabrani denar se porabi za nakup in vezavo novih knjig. Knjige se izposojujejo za 14 dni. Ta rok knjižničar lahko podaljša, ako se čitalec pri njem oglasi. Če sicer tekom tega časa ne vrne izposojenih si knjig, ga opomni knjižničar na dolžnost. Kdor teden na to Se ni vrnil knjige, se lahko toži. I/.posojevalec se zaveže plačali vse stroške ter povrniti polno ceno knjig, tudi jamči, da povrne škodo izgubljenih in pokvarjenih, knjig. Prepovedano je na knjige pisati, jih mazati in tudi drugim jih posojava ti. Določbe prebral in se zavezujem po njih ravnati. Podpis izposojevalca.* — Odbor vabi častite čilane, da se odzovejo v prav obilnem številu, saj določil je tako majhen znesek, da ga vsak lahko plača, komur je mar na dobrem čtivu. Na razpolago so slovenske, hrvatske, srbske, češke, ruske, nemške in laSke knjige leposlovne vsebine. Znanstvo obsega zgodovino, naravoslovje, pedagogiko, narodno gospodarstvo i. t. d. Prosimo, da se častiti izposojevalci drže določenega obroka in to radi reda v knjižnici sami in pa z ozirou na druge sočitalce, da preveč časa ne čakajo na zaželjeno knjigo. To pravilo velja za vse čitalce brez izjeme, najsi so člani čitalnice ali ne. Vse one pa, ki imajo kakšno knjigo odveč in je ne rabijo, prosi odbor, naj jo blagovole darovati naši knjižnici, da še bolj spo-polni. Izkaznice v tiskarni niso Se izvršene, vendar se izjemoma že knjige izposojujejo; od 15. t. m. bodo že izkaznice na razpolago. Imenik knjig hrani knjižničar in na tega naj se vsakdo obrne; napravilo se bo več prepisov imenika, ki bodo v javnih lokalih razpoloženi v uporabo čast. občinstva. Knj'ge izposojujejo se vsak torek in soboto od pol 8. do 8. ure zvečer, za damo pa vsako sredo tudi ob tej uri. 0 praznikih knjižnica ni odprla.
Nova ttrtnkt »mladih* nt Kranjskem. V nedeljo 30. decembra m. 1. so se zbrali v hoteli »Ilirija* v Ljubljani najožji somišljeniki »Našega Lista*, da odločijo o vprašanju, »ali kaže neodvisnim, naprednim elementom, da se organizirajo kot samostojna stranka k političnemu delu in kot taka posežejo v naSe politično življenje, ali je počakati za vstop v aktivno politiko ugodnejšega položaja*. K sestanku so prišli poleg ljubljanskih zaupniki z Gorenjskega, Notranjskega in Dolenjskega. Po razpravi se je z velikim navdušenjem storil sklep, da je organizirati samostojno stranko. Izvolili so pripravljalni odbor, ki je dobil nalog, da sestavi program in izdela organizacijski načrt ter oboje predloži čimpreje, najkasneje do konca februarja t. L večjemu shodu zaupnikov. Pripravljalni odbor mora
nt shodu zaupnikov tudi poročati o vprašanju glede strankinega glasila (naj te li razširi »Naš Ust* v dnevnik ali nt) ter strankine finančne organizacije. Pripravljalnemu odboru načeluje gospod nadinzener 2uiek.
Opozarjana na izredni občni tbor meščanske godbe v Kranju, ki te vrši jutri dopoldan ob pot-enajstih v mestni dvorani. Ker je od tega občnega zbora odvisen nadaljni obstoj godbe, se vabijo vsi podporni in izvršujoči čltni, da se udeleže v polnem številu tegt občnega zbora
Ljudska predstava. »Nsrodnt Čitalnica* v Kranju priredi v nedeljo, dne 13. januarja 1907 v tvojih prostorih ob 8. uri zvtčer ljudsko predstavo, in sicer se bo igrslt pri premieri tako dobro utpela češka gluma v 3 dejanjih »Enajsta zt po ved. Vstopnina za osebo 60 vin., dijaki 20vin.
V konkurs je prišel najemnik gostilne Adolf Baumann v Kranjski gori.
Umrl je v Trstu gosp. Simen Mtrko Jugovič* v atarosti 44 let. Pokojnik je bil vrl narodnjak; v službi je bil skoro 18 let kot komptoarist pri tvrdki Francesco Glanzmann v Trstu. Bil je občan meata Kranja, a rojen v Aleksandriji Zamrli je bil brst gospe Ane dr. Stempiharjeve in nadučiteljice Franje Jugović. Čislani rodbini naše sožaljel
Strokovno društvo strojarskih pomočnikov v Kranju priredi v nedeljo, dne 20. januarja 1907 v prostorih go?p. Matija VarSka, savsko predmestje Stev. 10, gostilna »Triglav* plesni venček. Pri plesu svira godba na lok. Začetek ob 7. uri zvečar. Vttopnina 60 vin. za oaebo. Preplačila se hvaležno sprejemajo, čisti dohodek je namenjen društveni blagajni.
Volkovi pri — Bledo. V nedeljo, dno 6 t. m., popoldne ob 1. uri so srečali možje med vasjo ob cesti proti Bledu dva volka, izmed katerih eden ležal v snegu. Ko je Sel en mož po lovca, sta zbežala proti blejskemu mostu. Pravijo, da sta se nedavno dva volka klatila okoli Nakla. Znabiti sta bila to ona dva.
Plesni venček s srečolovom napravi prostov. gasilno društvo v Tržiču dne 26. januarja 1907 v prostorih hotela «Radetzky» v Tržiču. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina za osebo 1 K. Preplatila se hvaležno sprejemajo. Iz vi šu joči člani gasilnega društva so vstopnine prosti.
Nesreča. Podlonkora je v petek zjutraj ponesrečil posestnik Anton Smid po domače Kovač. Kolo, ki goni slamoreznico, je zamrznilo. Sekati je začel led okrog kolesa. A on ni pazil na vodo, ki je med tem jela napolnjevati porce kolesa. Kolo je zavrti, privzdigne gospodarja, stisne ga za glavo in vrat ter ga v trenotku tako zadavi. Zena ga pride klicat na zajtrk in dobi že mrtvega. Zapustil je ženo in štiri nedorasle otroke.
Plesno veselico v zvezi s srečolovom priredi splošna delavska bolniška in podporna blagajna dne 20. prosinca 1907 v gostilniških prostorih »na Skali* v Tržiču. Vstopnina za člane 40 vin., za nečlane 60 vin. Začetek ob 8. uri zvečer.
Domača veselica se vrši v nedeljo, dne 13. januarja 1.1. v Guštinovi restavraciji na Jesenicah. Vstopnina prosta.
Važna pridobitev it naravoslovni kabinet kranjske gimnazije je lepa zbirka inozemskih hroščev in metuljev, katere je s posredovanjem g. profesorja M. Pirnata poklonil imenovanemu kabinetu g. Frančišek Ornem ml. v Kranju. Več o zanimivi zbirki prihodnjič.
Pokopali so v Radovljici brivca J. Zupčiča.
Redni občni zbor tukajšnjega bralnega društva se vrSi dne 20. t. m. ob poldveh popoldne z običajnim dnevnim redom.
Narodna založba. V Ljubljani se je osnovala zadruga z omejenim poroštvom (delež a 25 K in trikratno jamstvo) »Narodna založba*, ki ima namen izdajati knjige, muzikalije, umetnine in časopise, politične strokovne in leposlovne, izvrševati knjigotrško ter graflško-artistiško obrt in zalagati knjige vseh vrst. V tem obsežnem okvirju, ki ga določa zadružna pogodba, se bo pečala zadruga prvi čas najbolj z zalaganjem knjig.
Prostovoljno gasilno društvo t ftkoiji Loki priredi v nedeljo 13. jami.uja 1907 običajni plesni venček, pri katerem svira ljubljanska društvena godba, čisti dohodek je namenjen v poravnavo dolga za novi gasilni dom. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina nečlanom 2 kroni; gospe in gospice proste; Članom gasilnih druStev 1 krono. V obilno udeležitev najuljudneje vabi odbor.
»Mir* v Ljubljani. Za čas prihodnjih državno-zborskih volitev bo izhajal celovški Časopis «Mir> v Ljubljani, da bo lažje krepkeje posegel v volivno borbo. Tiskali ga bodo Blasnikovi nasledniki.
Redko slavje. Predsednik pevskega društva »Slavec* g. Ivan Dražil, je obhajal dne 6. jan. 15letnico predsedstva tega društva. Radi tega mu je priredil »Slavec* v soboto, 5. januarja podoknico in potem časten večer v »Narodnem domu*.
»Slovensko planinsko društvo* razpošilja te dni vabita za planinski ples, ki se vrši v Ljubljani v «Narodnem domu* dne 2. februarja 1907. Vabilo namenjeno članom izven Ljubljane, se objavi v prihodnji številki »Planinskega vestnika*. Zgornji prostori v »Narodnem domu* se bodo planinsko opremili; ples se bode vršil v veliki dvorani Za odpočitek in okrepčamo se pa prirede skoro vsi zgornji prostori »Narodnega doma*. Zanimanje za to veliko prireditev »Slovenskega planinskega
društva* je vobce in je torej pričakovati mnogo* br o j nega o meka, tato da bode tudi letošnji planin* ki plet tettanek planincev in prijateljev plt-ninttva ter neprisiljena zabave iz vato slovenskih pokrajin. Za izvrstno domačo kapljico in dobra Ur cena jedila bode vsestransko preskrbljeno. Izdala se bo tudi druga izdaja šaljivega tista «Zlatoroga*. Častiti gottje naj blagovolijo priti ali v planinski opravi tli v narodni noti, drugače pa v prome-nadni obleki. Vstopnice te bodo prodajtle v Ljubljani v trgovinah Gričarja £ Meječa v Prešernovih ulicah, I. Korenčtna na Starem trgu, A. Škofa na Dunajski cesti in E. Skulekt pred Škofijo, na dan plesa pa te dobe vstopnice od 11. do 12. ure dopoldne in od 2. do 4. ure popoldne v »Nerodnem domu* in zvečer pri blagajni. Vstopnina za nečlane po 2 K, za člane bode vstopnina znižana.
7 cerkvi v Selcih je župnik Tomaž Rožnik v nedeljo na praznik Tieh kraljev po pridigi na prižnici javno oznanil oziroma naročil, da morajo priti vte nezakonske matere v petek k njemu v Župnitce k pouku — katere bi na prišla, se bo prihodnjo nedeljo jtvno na prižnici imenovala. To je Že vendar preveč, da bi se taka nesrečna dekleta te na prižnici — v cerkvi sramotila. Prosimo za pojasnilo ali je dovoljeno osebe na prižnici javno imenovati in jih s tem nekako hoteti osramotiti — ali ni to kaznivoP — Op. uredo.: Naj vsako dekle, ki bo imenovano na prižnici. toži Rožnika. Plačal bo stroškov in kazni, da ga bo božjttt vrgla.
Nove poitne vrednotnice. Sedanjo poštne nakaznice, zafepke in čatniški ovoji veljavni so samo do 15. januarja t. I., 16. januarja t. L rabiti je nakaznice po 3 vinarje, zalepke po 11 vinarjev in časniški omoti po 4 vinarje. — Ako ima kdo več teh vrednotnic v zalogi, jih lahko zamenja do 31. marca 1907. Dne 16. januarja pridejo v promet tudi nove tiskanice za oddajo brzojavk po 2 vin. Kdor ima še cele brzojavne sklade po 30 vinarjev (Telegrammbloks). jih lahko zamenja do 31. t. m. Pristojbina za loko-pisma je sedaj tudi 10 vinarjev, ne več 6 vinarjev, kakor dosedaj. Toliko v pojasnilo, da se občinstvo lahko obvaruje škode.
Družbe iv. Cirila in Metoda v Ljubljani 177. vodstvena seja se je vršila dne 14. novembra 1906 v družbinih prostorih »Narodnega doma*. Po § 18. je na to sejo prvomestnik povabil tudi župnika Fran Treiberja. Navzočen je bil tudi prost Gregor Einspieler. Prvomestnik je otvoril to sejo ob 3. uri posebno pozdravljajoč zastopnika Koroške prosta Gregorja Einepielerja in na to sejo povabljenega župnika Treiberja iz Velikovca. Po dolgi in temeljiti debati, katere so se udeležili vsi navzoči, so se začasno vredile učne razmere naše velikovške šole. — V 178. vodstveni seji imenovala se je za novoustanovljeni otroški vrtec v Hrastniku gdč. Justira Grilčeva iz Vač. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Društvena godba v Goričanah. Pravila tega društva je vlada potrdila.
Z Juho se opekel in umrl. Dne 5. t. m. je umrl v Bodesčah štiriletni otrok Franc Toman, ker je prevrnil nase pisker vroče juhe in te tako hudo opekel.
Zagoneten slučaj. Kakor znano, je svoječasno z Blada izginila 25 letna Terezija Rogač. Dne 13. decembra so našli v jezeru žensko truplo, ki so ga sorodniki agnoscirali za Rogačevo ter jo pokopali. Dne 6. t. m. pa je našel graščinski ribič skoraj na istem mestu pod ledom zopet žensko truplo, ki so ga sorodniki po obleki in zobovju spoznali brez vsakega dvoma za truplo izginole Rogač. Nihče ne ve, kdo je bila ženska, ki so jo 15. decembra pokopali za Rogačevo. — O tem se še poroča: Dne 13. decembra potegnjena ženska iz blejskega jezera je skoro gotovo p. d. Dolenčeva Liza iz Križ pri Kranju, dne 9. t. m. iz jezera potegnjena ženska pa je res Terezija Rogač. Obe sta izvršili samoumor.
Novo društvo. V Tržiču se je ustanovilo »Podporno društvo izučenh strojarskih pomočnikov*.
Požar. Na novega leta dan je pogorela hiša in svinjak kočarja Luke Stempla v Studi pri Domžalah. Škode je 2000 K. Ogenj je nastal vsled neosnaženega lesenega dimnika.
Slovenske zmage pri občinskih volitvah. V Borlah so zmagali Slovenci v I. In II. razredu, ki bi tudi v HI., pa je zadržal volilce visok sneg, ki je zamel vsa pota. — V Djekšah so zmagali Slovenci v I. in II. razredu, III. ni volil. — Zmagali so Slovenci na celi črti v Hodišah. — Tudi v Smihelu nad Pliberkom so zmagali brez vtacega boja. — V Rudah so si osvojili prvikrat III. razred; v Žitaravesi pa po hudem boju II. razred; v tej občini je doma znani Scifriz, državni poslanec Slovenci tedaj na Koroškem veselo napredujejo. Slava vsem zavednim braniteljem pravic slovenskega ljuditva v Korotanu.
Prebivalci Ricmanj, katere je njih nekdaj »radikalni* župnik dr. Požar puatil na cedilu in se je podložil škofu, to zelo nezadovoljni. Dobili to kaplana, pa ga ne marajo. Te dni je bil okrajni glavar pri njih in jih je nagovarjal, naj se vdajo škofu Naglu, pa dobe svojo Župnijo. Odgovarjali so, da gredo rajši pod hudiča, kakor pod Nagla, in so zahtevali potrdilo brezverstva. Ali stoji koprski okrajni glavar v službi rimskega papeža, ali avstrijskih zakonov?
Peti t sac dr. Oaeenaenm. znani dunajski kri*
čansko-socialni političar, je postal tajni svetnik. Nekdaj je krščansko • socialna stranka grozila, da bode marširala na cesarski dvor. Ttko se izpre-minjajo čast.
Ustrelil se je v Gradcu bivši topničartki nad-poročnik Kunert, ki je bil prti v Ljubljani. Znan je bil zaradi svoje nenavadne debelosti. Življenje si Je končal vsled denarnih stisk. Prsv tisti dan, ko se je ustrelil, ga je pa iskal pismonoša z večjim denarnim zneskom.
e e •
Saetj. Zadnje dni je zapadel visok sneg celo srednjo in zapaeno Evropo. V S vid je ustavil sneg v Juralkem pogorju prometno lokalnih železnicah. V Parizu so dobili takšen sneg, da je bila ustavljena električna cestna železnica in omnibusi. Na Angleškem imajo sneg, mraz in viharje po morskih obrežjih kakor že dolgo ne. Na Nemškem " i ustavil istotako sneg v vzhodnih krajih železni! L promet Berolinska občina je potrosila že pol miljona kron za kidanje snega. Na Ogrskem je skočil pri Temeš-varu tovorni vlak t tirt; zjutraj je trčil v ta ponesrečeni nek osebni vlak, nekoliko voz je bilo razbitih. V Budimpešti so morali ustaviti promet cestne električne Železnice, tako tudi v Ljubljani.
Ntjstarejša Čehinja. V Chicago v Ameriki živi neka Barbara Zegroster, ki je že 113 let stara. Ko je bila start 80 let, je šla v Ameriko k svojemu sinu Jožefu, ki je bil prej v Vodnjanih na Češkem usnjar.
Moi i več ko sto ženami V Buffaiu so po večletnem brezuspešnem zasledovanju vendar prijeli znanega zobotehnika Witzhoffa, ki je po Ameriki, Angliji in Franciji poročil nad 100 žen. Po poroki je vsaki ženi kmalu izvabil ali pa tudi ukral doto ter pobegni). Ena njegovih žen, ki ji je odnesel 60.000 K, ga je iskala tri leta ter ga sedaj našla in izročila policiji.
Najnovejša londonskt senzacija je zakonska dvojica Zancig. Mož in žena se producirate v čitanju misli in to je tako zanimivo, da se je vnel zanja cel časnikarski boj. Zadnje dni si je ogledal to zanimivost tudi kralj Edvard sam. Ugajalo mu je tako, da je povabil dvojico Zancig na svoj dvor, kjer se naj producirala.
Letni dohodki milijonarjev. Rockefeller ima letos čistega dohodka 240 milijonov kron. Roger je povečal svoje imetje za 120 mil. kron, a njegov brat za 100 mil., nadalje Carnegie 160 mil., Van-derbilt 500 mil., Gould 400 mil., Green 400 mil., Mills 300 mil. i. t. d.
Gospodarstvo.
Tedenski sejem v Kranju dne 7. Jan. Prignalo se je 194 glav goveje živine, 4 teleta in 77 dom. prašičev. — Pšenica po K 775, proso po K 750, rž po K 7—, oves po K 8'—, ajda po K 8*50, fižol ribničan po K 11'—, koks po K 1050 in krompir po K 2*—.
Vzgoja kmetskih deklet za gospodinjstvo bi
se morala pričeti pravzaprav že v šoli. Pri nas se sicer poučujejo dečki lupatam vsaj v najbolj potrebnem, kar se tiče njihovega prihodnjega stanu, za deklice pa se stori prav malo ali nič. In vendar bi bilo to neobhodno potrebno, kajti dobra gospodinja je pri kmetiji ravno tako važen faktor kakor je dober gospodar. Deklice bi se morale učiti v nadaljevalnem tečaju posebno v naslednjih predmetih: gospodinjstvu, kuhanju in pripravan jedil, šivanju, osobito krpanju, pranju, čiščenju, vzgoji otrok, oskrbi bolnikov, še posebno pa v mlekarstvu, svinjereji, kokošarstvu, vrtnarstvu. Seveda, imeti bi morali v ta namen učiteljice, ki so v teh strokah dovolj poučene. Zato ne bilo slabo, če bi se ti predmeti tudi na učiteljiščih poučevali.
Dobro sredstvo proti ozeblini. Malo znano, a izvrstno sredstvo zoper ozebline je zajčja masL Mast se izloči in z nožem odstrani od kit in kož ter se dene za več ur v vodo. Potem se položi na cedinik ali sito, da se odteče. Ko se je voda dobro odkapala, deni mast v lončeno posodo ter jo mešaj, da se peni. Mast spravi v lončku na hladnem prostoru. Ozeble roke se zvečer dobro namažejo z mastjo, zavijejo se v cunje ali se pa potegnejo rokavice Čez nje. Ozebline se kmalu ozdravijo.
Za zobovje tolikih otrok skrbijo po raznih mestih v Nemčiji posebni zobozdravniki, kttere plačuje mestna občina. V MOhlhaiuenu je preiskovanje zobovja šolskih otrok pokazalo, da je 99.57 % otrok bolnih na zobovju. Od 9524 preiskanih otrok jih je le 41 imelo zdravo zobovje. V imenovanem mestu so ustanovili posebno zobno kliniko ?a šolske otroke, kar je prv0 leto stalo 15.600 K. Take klinike so že v Stiatburgu, v Darmstadtu, v Offen-bachu i. t. d. V a preiskavanja lečenja zobovja so brezplačna. Tozadevni stroški so bili v Strasburgu letu 1902 3700 K, 1903. leta 3300 K, 1904. leta 6500 K in 1905 leta 8000 K. Pri nas se pa za zobovje otrok ne stori nič, tudi to je velika napaka. Pa o tem le hočemo pisati v našem listu.
Zabranjujte mladini kaditi! Neki zdravnik je preiskal 37 učencev v starosti 9-—14 let, ki so te ntvadili kaditi. Nasledki kajenja to bili pri 27 učencih jako žalostni; trpeli so na slabi prebavi, bitju srca,
njih intelekt je mnogo izgubil, bili to nagnjeni pitja alkoholnih pijač in njih krvni tok je bil nepravilen; 12 učencem je mnogokrat tekla kri iz nota, SO učencev ni moglo vedno spati, eden je potal tuberkulozen. V krvi potečih otrok se je našlo mnogo manj rdečih telesc nego pri drugih otrokih.
Ceae ateem pred ite letL V nekem dunajskem listu je bil priobcen račun, kake dt to bile cene mesu meseca avgusta 1806. Tedaj je funt govedine stal 12 kr., teletine 14 kr., ovčjega mesa 10 kr., svinskega ml. mata funt 16 kr., starega 14 kr., goveji jezik komad po 16 kr., goveja noga komad pa 6 kr., srce goveja po 6 kr., funt itd.
Loterijske srečke dne 6. januarja i. 1.
Trst:   63    2   70   86 53
Stanovanje
s 3 suhim sobam, svetlo kuhinjo, kletjo, drvtr-nico in podstrem ter lepim razgledom 80 odda 1 1. februarjem 1907.
Več so poizve pri F. Potočniku, čevljarju v Kranju. a_i
Samo
|HB|9h dni
jUvre-KeV-ttrk: j
vozijo zanesljivo najhitrejši brzoparniki
francoske prekomorske družbe
Edina najkrajša črta čez
lazil, Pariz is Jlavre V HmcriKo.
Veljavne vozne liste in breiplatna 1 pojasnila daje samo
Sds Šmarda
oblast, potrjena potovalna pisarna
T LJubljani. Dunajska cesta 18
v novi hiši «Kmetske posojilnice*, nasproti znane gostilne pri «Figovcu*. l
Brez trudi Je končano,
Pirilo a# oprtno,
tlito, belo, $veže Ji,
Brž suho poiprivlm rta.
Da M m posreči to,      291c t—3
Rabim milo Schicht-ovo.
Ludovik Borovnik
pvJtiur v Borovljah (Teriach ria'Koroškem)
m pri porote v iid«lo»anje vsakovrstnihpaik u Ioto* in streJee po naj novija! h autamih pod popolnim juutvom. Tudi prodrlmj« itara aaaaokraiBica, vopro-jaaa rsakovntaa popravila. Ur jib točno in dobro umiiU«. Vm puške so na c kr. praixkui«valnici in od ■oo« preiikutoae. 204 62—14 IUi»trov«nl   oen f i*l ■«»toi»J'
1
' 1 *
0\ o
4 i
K»i ie
Primano najboljša, po najnovejših Ukušrrjah hlgeni)« setUvljena in večkrat odlikovana kozmetična
ustna voda.
Dobiva K prt gg. I. Kralo vicu, A.Trevnu
ter gotpcj Jerici Moril. Izdelovalec: O. Sevdl, Ljubljana, 5pl-taiske ulice7.      227 12
HOTEL „ILIRIJA"
Ljubljana Kolodvorske ulice št. 22
3 minute od južnega kolodvora.
Shajališče vseh Gorenjcev.
Udobni restavracijski prostori, moderno urejena kavarna z dvema najnovejšima biljardoma ameriškega sistema, lepo, nanovo urejene sobe za prenočevanje. — Kopalne sobe v hiši. — Točijo se najboljša štajerska naravna vina, pristni dolenjski cviček iz Gadove peči, kakor tudi priljubljen hrvaški pelinkovec — Izborna kuhinja. Postrežba točna. Gene niake.
Za mnogobrojen oblik prosi spoštovanjem
Frlc Novak.
■OYOl
Novo I
=? 30. oblikah=
1     < 11* 111 i 1 <_*
is močne kovine, fino ponikljane. Luč Je krasna in polovioo oenejia kot petrolejska.
Priporoča se gostilničarjem, obrtnikom in sploh vsakomur.   178 2S--m
Kdor si hoče prihraniti oči, naj kupi
Acetjlen-svetilko
Dobi se samo pri
A. «] ■ Ivaiac-u
Itjabljana, Kolne ulico, It. I.
3n iou /mi hzato dobit
■ama m I« obn#sls ta najotniinajlo primas. M lahka prtbavna, ftdllna In v^^V kmtvorna X. ipall idravja
Harmonike
vsake vrste, stare in nove, tovarniškega in ročnega dela se dobe pri meni od A fld. naprej
Popravila se izvršujejo hitro in zanesljivo.
1 3-1
?avet Bizjak
Krtnj 102.
JO S. W1IBL
J. Spreitzerjev naslednik
LJUBLJANA,
Slomškovo ulloo 41. 4.
StiiMo-nitio li MrtletlOi iMfikVitri.
Žično omrešjs na stroj, ograje na rairo-dvom, obmejno omreaje, vešna vrata, bel koni, verande, stolpne kriše, štedilnike itd.
Specijaliteta: 74—23
valjicni zastori (Kollbalken).
I
-Vi 'u 'h in '/. >r,
in
doktorja pl. Trnkoczjja krmilno varstveno sredstvo se dobiva pristno pri trgovtrih le pod imenom Maatin. Previdoi kmetovalec ga primeša krmi vsaki doma«! živali. NajvlUje medalje na razstavah in tisoči zahvalnih pisem pričajo o velikih uspehih, ki so dosežejo s maslinom.
Tovarniška taloga: 236—6 Lekarnar Trnk6czy, Ljubljana.
i
I
ae odda v najam z vso ^jstilnisko opravo blizo Kranja, ob drtavni cesU Kranj-Trii«, v bližini proge nove želotnice. Hiša je na lepom razgledu i vrtom in ie nodavno zidana. Pri hili je hlev s poljem. Pod ugodnimi pogoji to hiša tudi proda. «59 8-2
Kje? pove upravniđtvo »Gorenjem.
JVfestna hranilnica v Kranju
obrestuje hranilne vloge
■ po 4 odstotke i
brez odbitka rentnega davka
katerega plačuje hranilnica sama. 1—28 Stanje vlog K 4,0728.10 76.   Stanje bipoteonih posojil K 2,433.081*17.
Svoji k svojim! ® Oorica
jtotcl „wt zlate« jelenu"
V sredini mesta. — Narodno podjetje. — Krasna lega. •— Nad 30 sob. — Velik jedilni salon, stekleni salon, točama, klubove sobe, kegljišče. — Veliki in mali vrt za restavracijo, obsežna veranda. —
Solidna postrežba.
PnflAninil ^aša že'ezn'ca vas v°di v Gorico 1 Podpirajte svoje [||| UH I lil J  rojake,  ki se bore za  gospodarsko osvobojo od
■ tujcev, ^mmmm^mmtmtmmmammm^mmmmmmmmmmim^mmmm
174 20-20
mm
wm
Najbolje ]e najceneje.
a
o
a
Pod to znamko j s sposnati prodajalne,
v katerih se prodajajo samo Singerjevi šivalni stroji
co
Si
g Singer Oo., ako. draž. za šivalne stroje g
Kranj, glavni trg 192.
g« 38-46
Najtrpeinejil In po vsem svetu razširjeni so „Original Singerjevi" šivalni stroji.
ta
TJ -v-
Al Oj
Oi
3 ^
TJ    —-
^ o"
'c"
2431
9662
o
m
k
CD
Aleksander Ambrožič
vir ii trgate« nt Bleda
dalje vsak o vratnih stenskih in budilnih
ur, verižic, prstanov, uhanov i. t. d., 79—36     vse po najnižjih cenah._
frizer ta dame in gospode
Izubijana, Sv. Patra cesta 30. Fi lij alka uo-26     nasproti hotela „Union"
priporoča
fv»tem Isti« II ** gojitev las in
za umivanje glive svoj zdravniško priporočeni  gorko in mrzlo sršeni sušilni aparat. Susi brez nadležne vročine. Ne provzroćuje skrčenja laa. Vpliva dobro na pospolevanjo rasti laa.
Ztloti vuKovrttflll vpietic iirllnik li zssnill las
Oildelekzadauie s separatnim vhodom.
Poshusite
in priporočite = izdelhe =
TydroDe tooamc hranil
.....VIII.   Cenopnili zastonj.
288 6
G. Tdnnies
*9 BJ
tovarna sa stroje, takso in ko vi noto varna ▼ LJubljani kot  posebnost   inge in
stroje u obdelovanja lesa. Fran c i i - turbina osobtlo ta tagine naprave svetan« nepoaredoo i vratilom. Sesaln o-genera-t o r t k i plinski motori, najcenejša gonilna sila 1 do 3 vin. za konjsko silo in uro.
Šivalni stroji in kolesa
Tovarniška aalofa 226 — 11
Ivan Jax-a v Ljubljani
Dunajska cesta 17 priporoča svoje najbolj priman«
Šivalne stroje in kolesa
Ceniki a« dopoaljtjo na zahtavanja zastonj.
Najbolje za zoba
MMfi H11Wni |. L SiriUci t Krilil
Na|oene|ia in najhitrejša voanja Je s parnili
,Severnonemškega Lloyda<
iz Br*m*na v K«vi-york
s cesarskimi hrzoparniki Kaiaer Wilhelm II., Kronprini Wllhelm, Kaiser Wilhelm dar Orosss. — Prekomorska rosnja traja 5 do 6 dni
Natančen zanesljiv pouk in veljavne vosne listke za parnike gori navedenega parobrod nega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite
v Izubijani edino le pri
EDVARD TAVCAR-jll v Kolodvorskih ulicah it. 85
nasproti obceznane gostilne «Pri starem Tislerju*.
Odhod iz Izubijane je veak torek, četrtek in aoboto. Vaa potovanja ie tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Poatreiba poslana, realna in solidna.
Potnikom, namenjenim v upadne driave kakor: Colorabe, Meziko, Callfornija, Arizona, Utah, \Vyomin$, Navada, Oregon In Waihington nadi nal« društvo posebno ugodno hl izvanredno ceno cez Galdestea. Odhod na tej progi is Bremena enkrat mesečno.
Tu se dobivajo pa tudi listki preko Ha Iti mor o in na vse ostale dela sveta, kakor Brazilija, Ruba, Buenos Airea, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd. 228— 9
Večkrat premirano I
Glinaste peči
Štedilnike, banje sa kopeli, kakor tudi kipe, vaze in druge glinaste izdelke t vseh barvah, trpežne in ceni priporoča      us as
Avgust Drelse
prva in največja tovarna pači in glinastih izdelkov - v Ljubljani. -
•m flttlU stroji
bo najboljši sa družinsko rabo.
Šivajo, poiivavajo, vežejo. — So nedoaeinl aa obrtne svrhe. — Šivajo naprej In nazaj. — »sir Teko na krogljloahl
Glavno zastopstvo:
Frančišek Tschinkel
LJubljana
mastni trg 19«
181-87
Kočevje
na gradu,
Novosti
Novosti
Izšla je v založbi časopisa «Naprej* t Idriji I. knjiga
katero je spisal bivši katoliški kapelan H. Kirchi teiger. — Gena I. knjigi, obsegajoči 812 strani, znala 2 K 60 vin.
Vsakemu prijatelju dobrega In poučnega branja knjigo «Pod spovednim pečatom prav toplo priporočamo. — Dobi se v Ljubljani v knjigarni L. Schwentner; v Gorici v knjigarni A. GabrSček ter v Idriji pri upravi lista c Naprej*.
Dobiva se v KRANJU v knjigotrinlol
g« Karela Floriana.
1710
krojaški mojster
Radovljica it. 41
Jotrenioe it. 20
priporoča cenjenemu občin itTU svojo deka vilico t Iz delovanje Trat oblek ia gospode, oradniikfh Uni-nrm, salonskih, tmrtstov-Mh In ketflMtftklfc oblek In ogrinjal Isr havelokev. Vedno bogata zalofa saaieakega, francoskega in brnskeoa saskna. Naroella se izvršujejo po najnovejšem kroju toeno in poceni. Tudi se sprejemajo popravila. Za dobro Id natančno mero se jamči. Speeffaltat t iedelovanju frakov in salonskih oblek. Istotam se dobe tudi vsakovrstni dei-nati in sotofatki najboljšega izdelka ler se sprejemajo tudi popravila. 13427
Najcenejše ta največja domača ekaportna tvrdka.
Razpošiljanje švicarskih ar na rs« kraje ivetal
Urar in trgovec
H. Suttner v Ljubljani
priporoča svojo izborno zalogo najfinejših natančnih švicarskih or, kakor najbolj slo većih znamk Safhaueen, 0-
mega, Roskopf, Urania i. t. d. Zlatnine in srebrnim, kakor nakras-ki, veriiice, ukani, prstani, obeski Ltd. najfinejšega izdelka po najnižjih cenah. — Dokai, da je mo|e blago zares Uno In ceno, je te, da ga raz pošiljam pe celem svetu in Imam od Jemalce tudi nrarje ln zlatarje glav-
k UM.   Nlkelnaata anker- Hib m 081.
rm^nftgjmt, trpeino Ravno Je izšel najnovejši veliki cenik, ^^«ti! kateri se pošlje zastonj in poštnine
lata z dvojnntlm trltn are- DTOStO
tU%tSotwS^m Moške ure, 8 tretjini naravne velikosti.
St. 506. Prava •rebrna tilin-dtjr-remontoar, trpelno kolesje in močni pokrovi, f\6. 4*86, ieta z dobrim anker koleajem fld. S'96 in naprej
188—27
MiMiaiMJuavHoa« co. .oua»-
Z0b0- tehnični
Oton 5cydl
pri gr- dr. E. CHoboćniku v Kranju
Zobovja, tudi ne da bi se odstranila kore nine, z ali brez nebne plošče, iz kavčuka kakor tudi ilata, dalje vravnalnloe ii obturatorji se izvršujejo po najnovejši! 100-80 metodah.
Plombe v zlatu, porcelanu, amalaramt in oementu kakor tudi vse lobosarav niike operaoije izvršuje tu speoljalist
Odprto vsako nedeljo od 8. do 6. ure
* £]abljana(Kollzc)) \\. Catig Marije Terezije cesta
Bogata zaloga pohištva vsake vrste V vse h cenah. Ogle dala, slih v vseh velikostih,
18027      Zalagatel] društva
c. kr. avstrijskih državnih uradnikov.
Popolna oprava za vile. Specijaliteta: Gostilniški stoli.
Pohištvo li železa, otroške postelje In vozički  po vsaki eenl.
Čudovito pooenl /a hotele, vile In za letovišča 52 gld.
Modrool Iz Žična-tega omrežja, afrl-čanske trave aH žime, prve vrste vedno v zaloti.
Za spalno sobo od 180 gld. naprej. Dlvan z okraski.
Oprave za Jedilne sobe, salone, pred-sobo, cele garnituro.
Specijalitete v nevestinih balah. Veliki prostori, pritlično In v 1. nadstropju.
Za sobo: postelja, nočna omar/ca, o-mlvalna miza, obešalnik, miza, stensko oglodalo.
Rezervna zaklada: K 66.277.
Denarni promet v 1.1905: K 3,216.500.
Posojilnica v Radovljici
reglstrovana zadruga s omejenim poroštvom
s podružnico na Jesenicah
Sprejema hranilne Vloge od vsakega in jih obrestuje po
ii m     eUI 01
mw    ~ i2 lo W
brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovi denar, ne da
bi se pretrgalo obrestovanje. Posojila se dajejo na vknjižbe po 5V*0/., na menice pa po 6°/o. — Eskomptirajo se
tudi trgovske menice.
Zelo dobro ohranjena
salonska oprava
in še nekaj druge hišne oprave se radi preselitve proda v Kranju, gimnazijsko poslopje.
Uraduje se v centrali in podružnici vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 6. ure popoldne, izvzemši nedelje in praznike popoldne.
PoStno-hranilnični račun Št. 45.867.
161-24
se zasluži veliko denarja, ako se z mojimi izvlečki (ekstrakti) izdeluje žganje in likere na mrzli način.
Kdor z mojimi izvlečki (ekstrakt) mani« pulira, mu jamčim za najboljši uspeh.
Kdor se te izvrstne tvrdke hoče udeležiti, naj posije svoj natančni naslov pod imenom: „Prva tovarniška t vrdka 80.400" na anončno ekspedicijo Edvard Braun, Dunaj, I, Rctenturmstra0e9. 265 6-4
Izdaja konsorclj «Gorenjca*.
Odgovorni urednik Lavoslav Miku I.
Lastnina in Usek Iv. Pr. Lampreta v Kranja,