St. 273
lzJ<»Ja, IzvzrmSt pond AsiSkega St. 20, picira *e ne »prejem Prof. F,
Kitili i HMM (bdi trr* - 4kii«» -
v Trstu* V petak 14. novembra 1984»
Posamezna številka 20 cent.
Letnik XILX
.Mali:
lan c jutraf. Ure v * ** iti naj se pošl 3 r^.^r.^M se ne vračaj p«rlc. —	Fdinost. Tisk	edinost. NariČ.ilai
»r.aSa za iresec L 7.—. 3 mesec« * 9.50, pol leta L 32.— In celo leto L 5}.-» Za inozemstvo mesečno 5 lir več- — Telefon uredništva in uprave K. 11-57-
EDINOST
ftevtike v Trata In okolld po 90 caaL — O(ImI ae rabmaja v ttrohoatl «m kotoaa (72 nun.) — Oglaai Uf ca« ta obrtnikov mm po 4/b caat manlaka. zahvale, poalanicc la vabila po L I.—, oftaai 4enaratt mm pa L 2. — MaH oglasi po 20 ceat beaada. najmanj pa L l — naročnina In rekUmaciJe ae pošiljajo i »ključno uprav* Cdftnoati, v Trata, Frančiška Asiškega itev. XV L nadatropla. — Tctefaa aredaiitva in apema II-
Besedo naSi inteligenci
Nasilni in neizprosni pritisk, ki je tlačil naše ljudstvo pod Italijo posebno v letih 1921, 1922 in ga tlači v boli rafinirani obliki še dandanes, je vedno zasledoval med mnogimi drugimi tudi sledeči cilj: Slovansko ljudstvo, ki je bilo priključeno k Italiji, se mora na vsak način kulturno ob gl a viti s tem, da se popolnoma oropa svoje inteligence, t. j. šolanega dela našega naroda. Čim pride kako ljudstvo ob svojo inteligenco, čim izgubi misleči del svojega narodnega organizma, postane brezoblična* množica, ki se ne n cre upirati raznarodovanju in asimilaciji. Prepuščeno je samo sebi, ker nima svojih domačih svetovalcev in voditeljev, ki bi bili po svoji izobrazbi kds vzvišeni naiogi, katera je poverjena izobražencu med ljudstvom.
Taki so bili in so še vedno načrti in cilji. Na žalost moramo ugotoviti, da sta nasilje in pritisk žela obilen plod povsod po naših krajih. Že v prvih letih po; premirju je moralo zapustiti te kraje na tisoče slovenski in hrvatskih izobražencev ter iti v tuji svet s trebuhom za kruhom. Izgoni so bili na dnevnem redu ter so širili v vrstah naših inieligentov strah, ki je pognal iz naiih krajev tudi na stotine takih, ki so imeli tu vse pravice in bi bili lahko ostali na svojih mestih. Še hujše posledice pa <>0 imeli notranji izgoni, ki so jih uprizarja1! po naših krajih takoimenovani fašistovski «rasi». Našim ljudem — posebno v Istri — se je ukazovalo, da morajo črez noč zapustiti svoj rojstni kraj, da se ne .smejo nikiar več pokazati v njem, ako drže kaj do svojega življenja itd. Še dandanes kljub vsem zagotovilom vlade, da hoče z vso strogostjo vzpostaviti zakonitost ter varnost oseb in imetja, se mnogi naši Istrani ne morejo vrniti v svoija domovanja in med narod. Še sedaj je veliko število inteligentov, katere je sovraštvo zapisalo v črno knjigo «državi nevarnih propagandi stov», dasi tolika oblaistva kolikor njih svetovalci prav dobro vedo, da ne zasleduje njih delovanje med ljudstvom ttikakih protidržavnih ciljev. Na ta način je po nekaterih okrajih onemogočeno vsako kulturno in politično snovanje med narodo-m, vsaka organizacija na katerikoli podlagi.
Številna naša inteligenca, ki mora prenašati gori opisano usodo izgona iz domaČega kraja in trp'jenja, opada brezdvorono k častni četi naših narodnih junakov, spada med one požrtvovalne idealiste, ki gorijo od ljubezni do svojega ljudstva in od hrepenenja, da bi mu mogli čim prej zopet posvečati svoje moči in sposobnosti. Toda pov.sod ne vladajo take razmere, temveč se razlikuje položaj od okraja do okraja. Ogromna večina naše inteligence — in to moramo odkrito povedati — ne spada nikakor v to častno število mučenikov za našo narodno stvar. Na stotine naših inteligentov je raztrešenih po deželi, kjer so se sami tako globoko zakopali, da nihče več ne ve zanje. In tu govorimo o pravi inteligenci, o pristnih intelektualcih, ki bi morali biti prežeti od neodoljve ambicije, da postanejo v isvojem kraju žarišče in središče vsega dela za ljudstvo na gospodarskem, kulturnem in političnem polju. Namesto tega opažamo skoraj popolno apatičnost za vse, Vsak tudi najmanjši napor je dobrodošla pretveza za opravičbo odsotnosti in nedela.
Na ta način se potiska naša inteligenca po mestnih in podeželskih središčih sama sebe v popolno brezdelje. Med ljudstvom bi morala biti svetilnik, ki bi svetil daleč na ckoli, a v resnici se niti ne opaža, da živi v tem ali onem kraju toliko in toliko naših izobražencev, strokovnjakov itd. Zelo žalostna slika, ki bo postajala z vsakim dnem žalostnejša, ako se razm. re v tem pogledu čim prej ne obrnejo na boljše! Ni dvoma, da je sedanji položaj posledica onega nasilnega viharja, ki ga je uprizarjal leta in leta nad vsemi sloji našega ljudstva fašistovski škvadrizem. Vsi smo bili tedaj v položaju neškodljive ku-ščerice, ki jo zaloti na blagodejnem solncu pod zidom nepričakovana nevarnost. Ako se hoče drobna živalica rešiti, mora pobegniti umih nog v zid in se skriti v luknjo. Tudi vsa naša inteligenca, kateri so bili v prvi vrsti namenjeni fašistovski udarci, se je mogla rešiti le na ta način, da se je skrila in čakala, da mine vihar. Toda pritisk — vsaj fizični — je odnehal, poboji in požigi so, kakor vse kaže, za vedno za nami.
Za našo inteligenco — posebno v tržaški in goriški pokrajini — je torej prišel čas, da zopet «pokuka» iz svojega dosedanjega skrivališča. Njena čast in njen prestiž nujno zahtevata, da se zopet vrne med ljudstvo. Kakor se nevarnost oddaljuje, tako mora naše razumništvo zopet polagojna toda pogumno stopnjevati svoje dele za narod. Ljudstvu so potrebni organizatorji in voditelji na vseh poljih udej-stvovanja. Vsak naš izobraženec se mora zavedati, da je omahovanje in obotavljanja tem težji narodni greh, čim večja je med narodom potreba po organizaciji in petmeči. Naše ljudstvo ne sme dobiti vtisa, kakor da bi mu bila njegova inteligenca nepotrebna, ker nima od nje nobene koristi. Do takega razpoloženja pa gotovo pride med širokimi množicami našega kmetskega in delavskega ljud>tva, ako postane sedanja 'očiiev med njim in mteli-genco trajna. Nič ne bo pomagal izgovor, da je to zakrivil fašizem s svojimi nasilii. Tudi preprosto ljudstvo zna razlikovati
med resnično nevarnostjo m praznimi iz-zeodll. XI. 1917. m 10. VI. 192L V govori, med pretvezami in lenobo, med smislu teh ukazov je plasiranje tujih drzav-preudarno previdnostjo ter neopravičljivo l mh vrednostnih papirjev, (Afigacij m del-in sramotno strahopetnostjo.	nic I. emisije podvrženo odobntvt financ-
Za vso našo inteligenco so nastali torej l nega ministrstva. Ravno tako je prepove-kritični hipi. Pred vsem našim ljudstvom dano posojanje denarja inozemstvu ra in njega zgodovino mora naše razumništvo finančna soudeležba pn inozemskih podje-dokazati, aH je še ona falanga, ki je bila tjih, ako ni za to izdalo finančno mimstr-
*	w ^ f___JMImv^MA
vedno ponos našega kmeta in delavca, ali hoče še nadalje ostati cvet našega naroda, ali pa vztrajati v sedanji ločitvi od ljudstva in s tem pomagati onim istim silam, ki delajo na vse pretege na to, da končno presečejo vse vezi, ki so vedno tako tesno spajale naše ljudstvo in njegovo inteligenco.
V tem kritičnem hipu bo naša inteligenca častno prestala svojo preizkušnjo le tedaj, ako se vrže zopet z vsemi silami na delo za svoje ljudstvo, na vseh poljih, po vseh krajih našega ozemlja in povsod v prvih vrstah. Le tako bo naše razumništvo
etvo posebno dovoljenje.
Bivši fašistovski poslanec umoril fantovskega občinskega svetovalca
CASTELLAMARE, 13. Danes zjutraj je bivši poslanec Alfonso Imparato, po ostrem prerekanju o fašizmu in njegovih sedanjih zastopnikih in predstaviteljih, na korzu Vittorio Emanuele izpeti! dva strela iz revolverja proti občinskemu svetovalcu An-drea Cossenza, ki se je zgrudil smrtno ranjen v grlo. Tekom prevoza v bolnišnico je ranjenec izdihnil radi izkrvavl jenja. Zločinec je po svojem krvavem dejanju
pivm viaiau. iJV I"-"« ----------,	i	j" r	—----.'
dokazalo, da noče biti nikak parasit na zbežal. Dogodek je napravil v mestu gto-narodnem telesu, temveč da so vezi nje- ko<k utis. Cossenza je bil upliv en vodja v
gove ljubezni do lastnega ljudstva močnejše od vsake nasprotne sile. _
Seja poslanske zbornice
fašistovski stranki in član direktorija v Castellamare.
Tiskovni urad fašistovske stranke javlja, da je bil Imparato že pred dvema letoma izključen iz fašistovske stranke radi mo-_ " ~ . . , „ n	*a ralne in politične nevrednosti; v zadnjem
^Cnt ^oti 34 ^SZS^S^	je ožtno zavzel .sovražno stališče na-
^ oproračunu zbjega ministra	Pram faslzmu'
RIM, 13. Seja zbornice je bila otvorjena ob 15. 'uri. Po prečitanju zapisnika zadnje seje, naznani predsednik, da so prosili za dopust iz družinskih razlogov naslednji poslanci: On. Bell oni, Amedeo, Milani, Ga-sparotto, WiHan, Rossini, Vaccari; dopusti so dovoljeni. Predsednik sporoči nadalje, da ga je pravosodni minister obvestil, da je prizivno sodišče v Benetkah javilo, da se ne sme postopati proti poslancu Gui-do Bergamo, ker je deležen amnestije.
Nato naznani predsednik zbornice on. Rocco, da mu je pravosodni minister preu-loži] prošnje za po>oblastilo v svrho postopanja proti naslednjim poslancem: Fabrici, Repossi, Raschi, Rosboch, Moretti, Leo; pardi, Ga vina, EarbieLKni, Amidei, Fomi Cesare, Gennari, Ceserani, Giudi, Buffalini, Spinelli, LunelK, Fortichiari, Gramasci, Biancardi, Bencivenga, Bianchi Vincenzo, Guarino Amefla, Fomi Roberto, Bisi, Romi ta, Barbieri, Arpinati. Giovannini, Bifa-ni, Crisafulli, Mondio, Cassanelli Rossi in Passavanti.
Imunitetni odbor se »sestane v soboto,
15. t. m
Dalje je bilo verificiranih več mandatov, med njimi tudi mandat nemškega poslanca Sternbacha.
Nato je bilo predloženih v razpravo več zakonskih načrtov glede zunanje politike. Pri razpravi o proračunu zunanjega mini-
Potresni sunki
FAENZA, 13. Tukajšnje opazovališče je beležilo danes ob 10.55 močne potresne sunke, ki so trajali skoraj pol ure. Gre najbrž za potres v kaki pokrajini Balkana..	* Potresni sunki v bližini mesteca Ustica
RIM, 13. Opazovališče Ustica javlja glavnemu uradu za vremenoslovje: Ob 7.40 je bil zaznamovau močan potresni sunek, ki je trajal 4 sekunde. Poislopje opazova-lišča je utrpelo znatno škodo. Ob 8.10 so se potresni sunki zopet ponovili.
Železniška nesreča na progi Brindis-Bari
BARI, 13. Na postaji Noicattaro je bil vlak iz Brmdisiia, ki je dospel ob 14.40, napeljan pomotoma na tir, na katerem je stal drug vlak. Trčenje je bilo precej silno in je povzročilo veliko materijalno škodo; ranjenih je bilo 12 oseb, med njimi neki poštni uradnik precej težko. Promet je bil kmalu vzpostavljen.
inozemski listi o poloioli v Itoliji
Položaj ja zelo resen
LONDON, 13. «Times>, ki splošno simpatizira z Mussolinijem, prinaša danes uvodnik o položaju v Italiji. Med drugim piše omenjeni list: »Mtassofea je obvaroval državo pred ekstremizmom (komunizmom), obvaroval jo je tudi pred drugim ekstremizmom (fašizmom).« Nato svari
a a A A UUJ/A VI * & V	----------10—	trlVJU VHIIMHVIII	IA1I JIi*l»«va**|«"	*	w
strotva od 1. julija 1924 - 30. junija 1925 ]jst fašiste-ekstremiste: Fašisti-ekstremisti
« m % a 1	"ii*	_ ( !l _ Tj___ T - 1 _	- m ~	mm*	m	«	• «	s _ 1 •
se je oglasil k bese.£ on. GentUe. Hvalil je posebno vlado, da je veliko storila za ohranitev in u»5tanavijanje italijanskih šol. Za čustva italijanskega nacijonalista je žalostno dejstvo, da izgubijo italijanski izseljenci v Ameriki že po drugem rodu svojo narodnost, da pozabijo svoj lastni jezik in na svoje očete. (Tako je govoril isti on. GentiJe, ki je z eno samo potezo zatrl slovanske šole v Italiji, torej šole italijanskih državljanov! Prip. ur.)
Nadalje je nastopilo vse polno govornikov, ki so pač več ali manj vsi hvalsH Mussolinijevo zunanjo politiko. V parlamentu je vladal splošno božji mir; vse gre gladko, ker ni opozicije. Govorniki so naštevali uspehe iialijanske politike v Ženevi, Londonu i. dr. Seja je bila zaključena ob 19.30.
Sestanek odbora parlamentarne večine
RIM, 13. Nocoj se je sestal pod predsedstvom Mussolinija odbor parlamentarne večini, katerega so se udeležili vsi člani, t. j.: on. Bottai, Caradonna, Casertano, De Capitani, D'Arzago, Lessone, Madia. Mar-tire, Ponnavaria, Riccio Vincenzo, Romano, Sanna, Torre Andrea. Kakor znano on. Delcrobc ni več v odboru, ker je zavrnil Mussolinijevo ponudbo. Odbor je ugotovil, da zbornica izvrstno posluje, kljub temu, da se opozicija ne udeležuje zasedanja. Odbor je končno sklenil, naj se razprava o proračunu zunanjega ministrstva ne zaključi brez izrecnega glasovanja o sploš-nih smernicah zunanje politike.
bi zagrešili veliko napako, ako bi se igrali z ugledom kralja, ki sloji nad strankami in proti kateremu so obrnjeni vsi upi Italijanov.
PARIZ, 13. Tukajšnji tisk veliko raz-pravlja o težki krizi, ki jo preživlja Italija. Povod tem razpravam je dala predvsem otvoritev jesenskega zasedanja poslanske zbornice v Rimu, in proglas opozicije, ki se ne udeležuje zasedanja. Konservativni nacijonalistični tisk je glede spora med opozicijo in fašizmom v Italiji povsem neutralen, medtem ko se radikalno-socija-listični, socijalistični in komunistični listi postavljajo odločno na stran opozicije.
Tako piše radikalno-socijalistično glasilo «Pariš Soir», da se Mussolini dobro zaveda, da bo njegove vlade kmalu konec. Tudi konservativni «Temps», eden ismed največjih francoskih listov, ki kolikor toliko simpatizira s fašizmom, je objavil danes uvodnik o položaju v Italiji. Med drugim poudarja list, da je položaj v Italiji zelo težak. «Resnica, ki se ne da prikriti z lepimi besedami je, da nima Mussolini, ki je rešil Italijo pred anarhijo, večjih sovražnikov, kakor so nekateri njegovi lastni pristaši, ki mislijo da ga podpirajo s škodljivimi akcijami in nekulturnimi metodami.« Daj!jej pravi list, da javnost ni kakor Mussolini mnenja, da ni bil red resno kaljen. Nato se vprašuje list: «Zakaj fašistoviska nasilja ovržejo ob vsaki priliki nove Mussolinijeve besede?* list priznava, da Mussolini gotovo obsoja na iilja, toda v fašistovski stranki imajo veliko moč Min. svet odobril načrt za tiskovni zakon ekstremisti, ki jih Mussoliui ne more kro-RIM, 13. Danes ob 10. uri se je sestal JJti Vsa moralna kriza, ki jo preživlja
ministrski svet. Navzočni so bili vsi ministri. Ministrski svet je odobril načrt za tiskovni zakon, ki bo v kratkem predložen pos'anski zbornici Seja je končala ob 13. uri. Prihodnja seja se bo vršila v pon-deljek.
Sestanek okJinsklk zastopnikov
RIM, 13. Da se zadosti želji mnogih občin in na podlagi pregledovanja občinskih proračunov s strani' Udruženja italijanskih občin, je predsedstvo tega udruženja sklenilo, da skliče na dan 17. t. m. (pondeljek) v Firenzah, v palači starega mestnega doma ob 10. uri sestanek občinskih zastopnikov glavnih mest pokrajin in okrožij. Na sestanku se bo vršOa razprava o novem davčnem sistemu in o zahtevah, ki naj se predložijo vladi. (Štefani).
Poostritev tečajev
Vlada v boju proti spekulaciji
RIM, 13. Današnja «Tribuna» poroča: Spekulacije, ki so v zadnjem času pripomogle do poostritve tečajev, so obrnile pozornost višjih finančnih krogov na zakone o tem predmetu, ki so še vedno v veljavi. Vlada namerava strožje izvajati uka-
Italija se da razlagati z dejstvom, da državniki ne vedo, kako naj končajo z diktaturo, kako naj rešijo fašizem pred fašizmom. Edino liberalci bi lahko rešili državo iz te krize, ako bi se jim posrečilo ustvariti stranko ceutrama, ki bi posredovala med fašizmom in opozicijo. Radi tega se danes ves italijanski narod z zaupanjem obrača do Gioliittija, Orlanda in Salandre. Toda tu nastaja vprašanje, ali se bo hotel spuščati v kompromise Mussolini; kajti njegov oseben položaj je danes še tako trden, da ni mogoča rešitev krize brez njega. _
Med Španci In maroškimi nUK se ne vršijo pogajanja
MADRID, 13. Admiral Magaz, začasni predsednik direktorija, pri katerem «a se zglasili nekateri novinarji v svrho informacij glede pogajanj z uporniki, je izjavil: Vesti, ki ph šrijo inozemski listi o pobijanjih španske vlade z uporniki Abd E1 Krima, so neoanovane in to tem bolj, ker so se širile te vesti ▼ inozemstvu baš v trenutku, ko se vršijo med Španci in uporniki na maroškem bojišču odločilni boji
Volilni program HRSS odločno proti monoridll
Stjepan Radič organizira napadalne čete Radićevci računajo, da pridobijo 20 mandatov
ZAGREB, 13. Glavni organ HRSS, «Slobodni dom», je izključno posvečen volitvam in volilni agitaciji. Na uvodnih mestih objavlja list razne odredbe in objave vodstva HRSS, ki so bile podpisane dne 11. novembra 1924. tudi od Stjepana Radića Od Radića in ostalih članov strankinega vodstva je podpisan poziv, da se imajo dne 30. novembra t. 1. sestati odbori vseh mestnih organizacij. Na tem sestanku se ima organizirati odbor po 20 mladeniče v, ki bodo imeli nalogo zasledovati delovanje Orjune in kontrolirati korake Or-junašev, dalje odbori po 200 starih izkušenih mož, ki bodo imeli nalogo povsod preprečiti vsako nasilje.
Upoštevajoč vse okolnosti, naglasa Stjepan Radič načelne smernice za volitve, češ da bodo radićevci do volitev pacifisti, da ostanejo po volitvah pacifisti, toda na dan volitev — postanejo najneustrašenejši branitelji suverenosti naroda, ki se naj takoj zaveda vsakega nasilja in vsake goljufije.
Vodstvo HRSS ne izda ni kake Ja posebnega manifesta, ker je program stranke obenem strank-'n manifest, in ta vsebuje tri glavne besede: «Mirotvcrna( seljačka repub'ika!»
Iz vseh člankov, objav in beležk odseva bojnovolilna napoved HRSS monarhiji in v.sem strankam, ki stoje na braniku edinstvenosti države in vidovdanske ustave.
Iz radičevskih krogov se dalje širijo tudi vesti, da nastopijo radićevci povsod na kmetih proti vsakemu z največjim terorjem, zlajsti proti onim strankam, ki imajo med kmeti svoje somišljenike, nasprotujoče politiki HRSS. Organizirale se bodo posebne akcijske čete HRSS.
Vodstvo HRSS postavlja zelo optimi stične račune o izidu februarskih volitev. Radič in njegovi tovariši navajajo, da pridobe pri volit/ah ckoli 100.000 glasov in tako še 20 mandatov več kakor jih imajo doslej. Če naraste število glasov za 300 tisoč, tedaj je v parlamentu zasigurana republikanska večina.
V manjšem članku «Slobodni dom» kritizira proglas ožjega bloka. Članek obža !uje, da je iz tega proglasa izpadla ena najvažnejša beseda, to je: republika! Da-vidovič in drugi do danes niso uvideli, da mora po vsem tem, kar se je zadnje štiri mesece dogodilo, postati ožji blok povsem republikanski in da mora biti prožet istega duha kot HRSS.
Vodstvo HRSS dalje objavlja v «Slo-bodnem domu», da je storjen načelen eklep, da se postavijo kandidatne liste proti radikalcem v Črni gori Glede Makedonije je HRSS sklenila, da tam ne oslabi pozicij Davidotvićeve stranke in džemijeta, marveč da jih še okrepi.
«Slobodni dom» zelo strastno napada skupščinskega predsednika Ljubo Jovano-vića, očitajoč mu, da je za časa zadnje krize postopal neparlamentarno, nepravilno in nepošteno v zadevi sklicanja skupščinske seje. Šele v nedeljo ob 9. uri dopoldne je objavil za pondeljek zadnjo sejo. Ljuba Jovanović je tudi pripomogel, da so pris1i na vlado samostojni demokrati. S tem se je skupščinski predsednik pokazal v pravi luči.
Glede bivanja Stjepana Radića so vesli povsem utihnile. Nekje v okolici Zagreba se mora skrivati To je splošno prepričanje.	_
Froncosfei republikanska zveza za va krnsko poslaništvo
Jonnart bo zahteval, da se odstopi vatikansko vprašanje dragi zbornici
PARIZ, 13. Na zborovanju parlamentarne skupine republikanske zveze je poročal predsednik Cheron o razgovoru, ki ga je imel z ministrskim predsednikom glede dneva, na katerem se bo razpravljalo o proračunu za leto 1924-25. Parlamentarna skupina republikanske zveze je sklenila, da bo Jonnart pri razpravi o proračunu za zunanje zadeve nastopil, da se še nadalje vzdržuje poslaništvo pri Vatikanu. Ako bo zbornica črtala potrebne kredite za vatikansko poslaništvo, bo Jonnart, za-btevaJ od senata, ki nima nikake pravice, da vpliva na reduciranje proračuna za zunanje zadeve, odstop tega vprašanja drugi zbornici.	_
Frcncosko-nemikfl pognionja začasno prekinjena
Nemci nočejo popustiti v nobenem vprašanju
PARIZ, 13. List «Excelskw> piše: Fran-cosko-nemška trgovinska pogajanja so bila začasno prekinjena. Dozdeva se, da se pečajo nemški zastopniki s problemom, kako bi vnesH v trgovinska pogajanja tudi politične predloge. Prepričani smo, da bo dobra volja pri pogajanjih premagala pojavljajoče se ovire; vendar pa se ne sme nikakor prezirati dejstva, da so te ovira velike važnosti. Potrebna je znatna jasnovidnost, da se jih premosti. Dosedaj ne kažejo Nemci dovolj pripravljenosti za potrebne koncesije, ki so v svrho sklenitve pogodbe potrebne. Morda da vplivajo na to zadržanje bližajoče se nemške volitve. Za enkrat delo izvedencev popolnoma počiva m vladi izmenjavate svoja nazira-nja v zadevi trgovinske pogodbe.
Stresenann o položaju HemfUe
V zunanji politiki mora Nemčija nadaljevati pot, na katero je stopila z londonsko konferenco
DORTMUND, 13. Zunanji minister Stre-semann je danes na seji osrednjega vodstva nemške ljudske stranke imel važen govor o poliitčnem položaju Nemčije. Glede nemške zunanje politike je Stresemann izjavil, da mora Nemčija nadaljevati pot, na katero je stopila z londonsko konferenco. Nadalje je izrazil nado, da bo ententa izpolnila obljube glede izpraznitve Poruria.
Vzpostavitev Evrope Urez Rusije je nemogoft
Ameriški senator za priznanje Sovjetske vlade - Amerika ne vstopi v Društvo narodov
HARRISBURG (Pensylvania), 13. Senator Borah, o katerem se govori, da bo prevzel kot naslednik pok. senatorja Lod-ge-ja predsjedništvo za zunanje zadeve v senatu, je izjavil na zborovanju republikancev: U ver jen sem, da je vzpostavitev Evrope nemogoča, ne da bi priznala Amerika sovjetsko vlado. Ravno tako je nemogoča splošna razorožitev in stabilnost gospodarskih odnošajev vise dotlej, dokler ne bo rešen ruski problem.
Amerika, je dodal senator Borali, ne bo vstopila v Društvo narodov ali v kakršnokoli evropsko politično zvezo, pač pa bo prisostvovala tudi nadalje važnim konferencam in se pečala s perečimi gospodarskimi vprašanji, da izpopolnjuje s tem svojo nalogo napram Evropi.
Seipel se se vedno pogoja za sestavo nove vlade v Avstriji
Železničarska stavka zaključena
DUNAJ, 13. Državni kancelar dr. Seipel je izjavil glavni komisiji, da njegova pogajanja z načelniki političnih strank niso še zaključena in radi tega ne more podati d r finitivnega odgovora glede sestave nove vlade. Seje glavne komisije in državnega sveta se odgodijo do prihodnjega torka.
Železničarska stavka je končala včeraj zvečer. Pogajanja med zastotpniki železni-čarskih .smdikatov in predsednikom železnic Giinther-jem so se zaključile že popoldne s podpisom kompromisa. Ob polnoči se vzpostavi na vseli železnicah redni proanet.	_
Izjave ogrskega vojnega ministra
Zakonski načrt proti špi;onaži
BUDIMPEŠTA, 12. Na današnji seji narodne skupščine je odgovarjal vojni minister grof Osaky na interpelacijo poslanca Ziliskiga o preiskavah vojaškega ; na-čaja, ki jih je naročilo Društvo narodov, ter izjavil, da Ogrska se ne boji morebitnega delovanja špijonaže, ker ie v vsej meri izpolnjevala obveznosti, katere ji nalaga mfrovna pogodba.
Minister Osaky se je dotaknil tudi izjav nekaterih časopisov, glasom katerih je zatrjeval bivši čehoslovaški vojni minister Klofač, da bi vzdrževala Ogrska armado 150 tisoč mož in bi v slučaju vojne zamogla oborožiti 3 milijone vojakov. Osaky pravi, da so te Klofačeve trditve brez vsake podlage. Saj ne dovoljujejo gospodarske prilike Ogrske, da bi zmgaovala izdatke za vojsko 35 tisoč mož, ki jo predpisuje trianonska pogodba; vsled tega je celo stalež policije in obmejnih carinskih straž manjši, kakor ga predvideva imenovana pogodba.
Minister Osaky je zaključil z izjavo, da se nahaja na Ogrskem več podkupljenih elementov, ki razširjajo lažnjive vesti o ogrskem oboroževanju in skušajo ovirati vzpostavitev zdravih gospodarskih in političnih odnošajev na ogrskem ozemlju. Kadi tega se bo v kratkem predložil zbornici zakonski načrt, kateri bo določil najstrožje kazni za one, ki se bavijo s špijo-nažo. Besede grofa Osaky je zbornica sprejela z odobravanjem.
Romunija in Moldavanska republike
BUKAREST, 12. Tukajšnji listi zatrjujejo, da ustanovitev Moldavanske republike po sovjetski vladi ni Romunijo nikakor preseneti a. Ustanovitev take republike smatrajo časopisi za nesrečno potezo sovjetov, katerim po izjavah romunskih političnih krogov se ne bo posrečilo s tem stvoriti središče, ki naj bi privlačevalo ljudstvo Besarabije. Listi javno zatrjujejo, da ima navedena krajina romunski značaj. Obstoj Moldavanske republike onstran Dnjestra ne bo romunske politike, ki je dovolj dosledna, zapeljal v brezplodne avanture.
Ekspedicija na severni teta] se nI obnesla
Raziskovalna ladja «Maud» se je pokvarila
KRISTJANIJA, 13. Radijobrzojavka kapetana Amundsen-a z ladje «Maud» sporoča, da je ladja prisiljena se povrniti k Medvedjim otokom. Parnik ni nikakor v stanu, da bi preplul morje okolu otoka Nova Sibirija in je prisiljen, da nadaljuje svojo vožnjo jjroti zahodu v smeri otoka Kotelnod. Radijobrzojavka dodaja, da se je parnik «Maud» znatno pokvaril in da vhaja v njegove spodnje prostore voda, ki se jo mora izsuševati s pomočjo sesalk.
Znani raziskovalec severa dr. Nansen je mnenja, da brzojavka obenem pomeni, da se opusti načrt doseči severni tečaj in da se vrača «Maud» v ožine Behring, kajti spričo nastopajoče zime bi bil parniku p>o-vratek iz severnega tečaja onemogočen.
Napad na uredništva opozicijonalnih listov I in Aitamarina razžalila, nakar sta zapu- Delpin, za pjim pa didaktični ravnatelj Ceoco ! Ker je Cisti dobiček namenjen le v kulturne
____________-	.	« ! i 1	1	"	____1 • J_________ ^..J IT V inavo Trwl> tn Sa ni fwA «•• cLlinai FWlldi A*fllAtu> »liHfltiA nakimn »m oo-n! nkAmct-im
LONDON, 13. Reuterjev dopisni urad Cobrra iz Kaira: Med otvoritvijo zbornice so napadle skupine demonstrantov urade opozicijskih listov. Notranji minister je izdal stroge naredbe, da se v bodoče onemogočijo s&čni napadi
Kod Z00 strelov oddanih v parlamentu
Dva mehikanska poslanca smrtno ranjena
: MEHIKO, 13. Včeraj je prišlo v poslaniki zbornici med viharno diskusijo do|f_ ------^
krvavih spopadov. Izstreljenih je bilo nad | so dospele na lice mesta policija m vladne dvesto revolverskih strelov. O tem težkem I čete, so našle dvorano prazno. Na hodm-incidentu so do seda; znani sledeči po- ku sta ležala smrtno ranjena poslanca da tki; Med razpravo <sta se poslanca II va Morones in Guerrero._
stila z revolverjem v roki dvorano ter odšla na hodnik.
V tem trenutku je tsitopil general Saneh ez, vodja agrarcev, k govorniški tribuni ter zahteval od poslanca Moraiucrsa, da prekliče očitanja, ki jih je izrekel na njegov račun ob priliki nekega zborovanja v nedeljo. Ker ni Mormuos hotel dati generalu zadoščenja, sta istočasno zapustila zbornico ter se pričela streljati. Tudi v zbornici je prišlo do pravcate bitke z revolverji. Ko
DNEVNE VESTI
[z MnJa inseso lludstm
V torek je bil semenj v ŠL Petru. Naslednjega jutra ob 4. uri je prišlo nekaj konjskih znešetarjev v Divačo, kjer so spravili svoje konje v hlev gostilne Suša. Z raešetarji je bil tudi
kmet Matej Cendak, doma iz Jelovie pri Materiji. Cendak je peljal drva v Trsi. Ko sta si bili vozili že blizu, je nenadoma burja odnesla Cendaku klobuk; nesla ga je naravnost proti motociklju. Cendak je skočil za njim, da bi ga pobral. Zdi se pa, da mladenič ni zapazil mo-
iastnik konj. V hlevu je spal neki 80-Ietni tociklja, ki bi se bil gotovo zaletel vanj. da m starček iz Trsta. Ko so privezali konje, je eden Bregant, zapazivši nevarnost, naglo zavil v iz družbe prižgal uligalico ter ogledaval starč- j stran. Radi tega pa se je motocikelj prevrnil ta in potem ugasnil. Ta poslednji je bil zbujen, 1 m pokopal pod seboj Cendaka, ki se je v zad-a se je delal, da spi. Na to je o«i nepoznavalec njem hipu hotel ogniti na isto stran. Motoci-iegel poleg starčka ter ga začel otipavati, klista sta pri tem seveda zletela na cesio; Ceh Starček je zahteval naj gre proč. In ko se le si je pri padcu izpahnil desno ramo, Bregant ni hotel odstraniti, ga je prestrašeni mož su- pa je zadobil 15 cm dolgo rano pod levim ko-uil z nogo. Na to je oni človek, ki je imel go- i lenom. Tudi Cendak se je pebral s krvavo gla-tovo svoje grde namene, vstaL V istem hipu vo; imel je precej široko rano na desnem Sen-fe planJo na starčka pet njih iz one družbe cu. Nekateri kmetje so spremili ponesrečence ter so začeli neusmiljeno pretepati — osemde- v Kerpelje, odkoder se je Celi takoj odpeljal setlctnega starčka! Ta se je branil s svojo palico, kakor je pač mogel v svoji visoki starosti. Eden surovežev je velel drugemu po italijanski: Vzemi mu palico in ubij ga! Starček pa je v svojem strahu udaril napadalca po glavi, da se je opotekel in padel. V nastali zmešnjavi se je starček izmuznil iz hleva in je zunaj jel klicati orožnike. Eden napadalcev pa mu je zaklical porogljivo: Le kliči orožnika, toda vedi, da je to moj brat! Na to se je napadalec podal na postajo, da prijavi dogodek orožnikom. Ker jih tu ni dobit je šel nazaj v va«, kjer so mu ljudje povedali, kje je orožniška postaja. Šel je nato tja. Čakati je moral precej Časa. Na postaji so ga vprašali, koliko da je star, katerega leta da je rojen. Drugega — nič! Rekli so mu le: "'Le pojdite, bomo že mi nare-difcn*. Starček pa je prosil, da bi telefonirali v Sežano, ker sta se dva že odpeljala z vlakom, dočim so bili trije še v hlevu pri konjih. Odgovorili pa so mu zopet: Le pojte, bomo že mi naredili! Konec je bil in stari mož je moral oditi brez vsakega zadoščenja za pretrpljeno hudo uro! — Komentar naj si napravijo čitatelji sami! "
V Malem Lošinju imajo župeupravitelja, don Ottavio Haracicha, nekdanjega Haračiča, bivšega navdušenega pravaša in Velehrvata, ki je pa že davno odložil ta — balast. Vrgel je hrvatski jezik iz cerkve. Sedaj dela na to, da bi naše usmiljenke pregnal z otoka. »Istarska Riječi« vprašuje: Kaj pravi na to naša cerkvena oblast? «MolCi, ker je vse dobro, kar ta don Ottavio porota proti naši duhovščini. Vedite vi škofje m g. Ottavio. da smo se v vsem tem že obrnili na pristalo mesto. Poglejte v stare matice, kako so bile pisane pred sto leti! V glagolici, don Ottavio! To je znak, da so tu živeli Hrvati, a mi smo njihovi potomci, ki se ne izneverimo nikdar svoji narodnosti. Svaka sila do vremena!
Tovarišem, ki so delali izpit v Vidmu. Prošnje na registrski urad v Trstu za vrnitev izpitnih taks se morajo vložiti na kolkovanem papirju za 1 L (ki stane 2 L). Prošnjo mora potrditi ravnateljstvo v Tolminu.
Popravek. V sestavek pod naslovom *Opo-zicija in ustavnost v včerajšnji Številki se je vrinila tiskovna pomota, ki kvari zmisel: V drugem odstavku treba čitati: Le tedaj, če kdo noče priznati določb ustave, ali jo hoče nasilno kršiti, ali spremeniti ustavo z neustavnimi sredstvi, torej nezakonitim potom, ali jo celo odpraviti (ne: * podpirati"), le tedaj se more opravičeno govoriti o protiustavnosti.
Išče se. Tukajšnji občinski urad javlja: Išče se Anton Zeleziach, star okoli 40—45 let, ki je baje bil vojni vjetnik v Rusiji. V armadi bivše Avstro-Ogrske je bil narednik. Pravijo, da
iz Vipave. Toda to še ni nič vse skupaj. Drugi namene, dan s« je šele razdivjala furijt narodnega sovraštva in zaslepljenega nacionalnega šovinizma! Slap enaki fantje so si okinčali s pol metra dolgim rdečim trakom, Iri so ga obesili na kratek remelj, m nekateri so si pripeli rdeče «pandelce» tudi za trak, seveda brez vsakega namena kakršnekoli politične manifestacije, V Vipavi je čakal «svoje« fante komisar Delpin, ki je menda prezrl svojo komisarsko dolžnost ter ostal v Vipavi, mesto da bi v svoji občini Slap poučil fante, kako naj se obnašajo
pri naboru in pa kaj naj ukrenejo oni očetje,
TRGOVINA jestvin, s zajamčenim prometom,
se proda pod skromnimi zahtevami. Naslov pri upravmštvu.	1475
hočejo oprostiti svoje sinove vojaške službe Ko je zagledal fante «v rdečem*, ga je obšla sveta jeza, »trgal je kolec z rdečo zastavo no-.sikru iz rok in treščil z remelj em po glavi — godca iz Zabelj, ki ni bil niti nabornik niti Sla-penc. Čudna logika 1 Potem ko so bili fantje potrjeni, so jih oklenili vse 12 na eno verigo in hajd v Ajdovščino v zapore. Tako je zahteval pač komisar, kije besnel in diktiral svojo voljo orožnikom. Toda Slapenci so bili šele na obronku svoje Kalvarije; izpiti so morali š več trpkega žolča. Po par dneh so fante izpustili. Prišli so domov mirni in tihi, le narod je svoje sinove pozdravil s pozdravom: Pozdravljeni trpini!! To je zopet ogenj v strehi. Dogodili so se dogodki, ki jih Slap ne pozabi nikoli, dogodki, da se človeku ježijo lasje od
začudenja. Vas je zasedlo vojaštvo v polni j>yA, DOBRO IZURJENA krojaška pomoćni -
uljudno vabimo vse cenj. občinstvo — tudi iz olaoHce —, da se polnoštevilno udeleži nedeljske predstave, katera bo nudila vsem pristno domačega užitka.
Med dejanji bo svo-alo «Godb eno društvo* iz Nabrežine. — Javna ljudska knjižnica v Na-brežini.
MaSi oglase
L. PETRIČ, mehanik Trnovo H Bistrica priporoča cenj. odjemalcem svojo trgovino dvo-koles in šivalnih strojev. Sprejema vsa, v to svrho spadajoča dela. V zalogi ima vedno vse nadomestne dele.	1474
IMaIMf Prm
družba z om j. (29)
Trst - l'ia Artisti 9 - Trst
Izvršuje preizkušnje vsake vrsfe
Posebno ugodni pogoji za pregledovanje mleka.
DVA ČEVLJARSKA POMOČNIKA se sprejmeta. Nastop takoj. Bavčar, Rihemberg.
1463
ALOJZIJ POVK
urar In zlatar
PiDZZfl Gorlboldl 2,1, o. Tel. 3-29
Lastna tovarna in delavnica. Prodaja, kupuje, popravlja vsakovrstne predmete. — Korist vsakega je, da se prepriča o cenah.
UČENKA za trgovino mešane stroke na deželi se išče. Naslov pri upravništvu.	1464
GOZDOVI, veliki, z visokimi drevesci, se kupijo. Ponudibe pod «Gozd» na upravništvo.
1465
ka, sprejme takoj Alojzij Granduč, Postojna 109.	1466
z avtomobilom v naše mesto; dobil je potrebno pomoč y mestni bolnišnici, kamor sta se pozneje zatekla tudi Bregant in Cendak, ki sta dospela z vlakom. Bregant je bil spre>et v ki-rurgični oddelek; moral se bo zdraviti 14 dni, medtem ko bosta Čeh in Cendak, ki sta bila prepuščena domači oskrbi, okrevala v 1 tednu.
Dve nesreči pri delu. Včeraj popoldne je bil prepeljan z avtomobilom rešilne postaje v mestno bolnišnico 24-letni mizar Anton Pit-tacco, stanujoč v ulici Petronio št. 22. Pittacco je pri delu v neki vili pri Sv. Andreju, kjer je hotel v sobi pritrditi na zid lesen okvir, padel z lestve tako nesrečno, da si je zlomil obe roki v zapestju. Sprejeli so ga v kirurgični oddelek.
— V škedenjskih plavžih se je včeraj popoldne težko ponesrečil 19-letni mehanik Bruno Rudes, stanujoč pri Sv. Mari i Magdaleni zg, št. 100. Mladeniču se je pri delu spodrsnilo in je padel vznak. Nesreča je hotela, da je pri padcu zadel ob veliko cev, prislonjeno k zidu, ki se je prevrnila nanj ter ga tralone zmečkala. Nesrečni mehanik, ki je zadobil nevarne zunanje in notranje poškodbe, je bil po prvi pomoči, ki mii jo je podal na lice mesta poklicani zdravnik rešilne postaje, prepeljan v mestno bolnišnico.
Elektrotehnikoma nezgoda. V Bolruncu se na račun podjetja «Compagnia istriana di ele t trici ta gradi električna napeljava. Pri tem delu je zaposlenih več delavcev. Na enem izmed železnih ogrodij, ki nosijo električne žice, je bil včeraj popoldne zaposlen 21-letni elektrotehnik Hektor SokoJič iz Pule; hotel je pritrditi na izolator žico, ki jo ie v to svrho drug delavec nategoval potom škripca. Nenadoma je kolo pri škripcu odskočilo kakor lok nategnjena iica je Sokoliča pahnila, da je udaril z glavo ob ogrodje ter padel omamljen na> tla. Pri padca si je močno pretresel drobovje. Prepeljali so ga v mestno bolnišnico; njegovo stanje je precej resno.
Umii pri delu- Sinoči je bil zdravnik rešilne postaje poklican v mizarsko delavnico v ulici Settefontane št. 735, kjer je nenadoma postalo slabo 35- letnemu mizarju Antonu Zerjal. Ko je zdravnik dospel na označeno mesto, je bil Zerjal že mrtev; zadela ga je srčna kap.
Z revolverjem proti soprogu. Zakonsko srečo GalUea m Elvire Trani, stanujočih v ulici Crosada št 12, so že delj časa kalili skoro vsakdanji prepiri; vzroki so bili pogostoma prav malenkostni. Tudi predsinoenjim sta se zakonca sporekla. To pot pa se je Elvira, ki je tri leta mlajša od moža, ki mu je 32 let, nenavadno razgrela; ker se ji ni posrečilo, da bi ugnala moža z besedami, je v razburjenosti ugrabila revolver ter ustrelila proti njemu. K sreči je krogla zgrešila svoj cilj. vendar pa ni
bojni opremi v spremstvu orožnikov. Nad uboge, mirne državljane, ki so pri celi zadevi tako nedolžni kakor Lahov koš, je treba posfati stolni jo vojakov in sicer zato, da v senci bajonetov lahko aretirajo prejšnjega župana Jerneja Žorža in še dva druga moža, enega očivid-no zelo bolestnega. In vse to zaradi državniške t
^tL^^j^r^^L^	. ^ne zlato, srebro,. briljante.
orožnikov in aretiralo zopet nekaj ljudi, ki soj Pfe*« sobote kupu^ in plačuje po na;-se prikazali na cesto. Ljudje so se ves dan j v*.ih cenah znana zlatarna Tnputti, \ia
zaklepali v hiše.ženske mol le, moški stiskali
Najvišje cene plačujem za
v
DVE HIŠI, ena večja, druga manjša, na Sušaku, z 1320 ms vrta, se prodata enemu ali dvema kupcema. Ponudbe na naslov: A. K. Boulevard 165.	1472
Vincenzo
znana Bellini št.
13.
1429
spreieraa noseče. Dobra postrežba. Govori slovensko. Tajnost zajamčena. Slavec. Via Giulia 29.	1459
mmi m mu oglase
za
i»------"
najbolj razširjeni dnevnik Slovenije, 2<j.OOOizvodov, prevzema pr> originalnih ceneh edini zastopnik za Italijo Čehovin Josip, Trst — Viale XX Se tembre 651	i
se nahaja sedaj v enem ali drugem kraju blizu sreči je krogla zgrešila svoj cU) venoar pa m Trsta. Morebitne informacije naj se pošljejo na j ostalo dejanje ženske brez pos^c. 1ftrup.k. ftn^tnil i anfl dražio™ «»rad ul. Sanita 25. IH. i ie nastal v nisi raai sireia, je privao......
občinski anagrafični <urad, ul. Sanita 25,
nadstropje, vrata 49.
Več samomorov v Ljubljani. Samomori so zopet na dnevnem redu. Včeraj se je obesil brusač Skrbeč na Gradu radi stanovanjske mizerije, danes zaznamujemo zopet dva poskuse-
" ™ V	Jfo FTSeVero «. 2X. moda 23jetaa služkin.a
■je nastal v hiši radi strela, je privabil dva orož nika, ki so Evino hčer odvedli na bHžnji policijski komisarijat ter od tam po zaslišanju v zapor, kjer s»' sedaj EJvira hladi vročo kri.
Skrivnostna smrt mlade ženske. Ob precej čudnih okolščinah je včeraj zjutraj v stanova-zasefcnice Marije Moscolin, stanujoče
n u
Zaloški cesti se je z ■Frančiška Res. N"cno stanje je precej resno. Včeraj zjutraj se je ustrelil v prsa Peter Bagrov, dnevničar finančne kontrole v Logatcu. Težko ranjenega so prepeljali v bolnico- Vzrok bila nesrečna ljubezen
Antonija Puttignana rodom iz Gallignana v Istri. Dekle je služilo delj časa pri neki družini v mestu, pred par dnevi oa ie ostalo brez službe. Pred včeraj šn:rm je Puttigna prišla k Moscolrnovi, ki je bila niena znanka, ter jo
pesti. Skupno z Žoržem je bilo vdru^ič odve- BABICA avtorizirana, denih v zapore vseh 12 rekrutov, tako da je Zdravnik na razpolago, sedaj zaprtih 15 Siapencev in to radi ene rdeče cunje in radi neveretne nacijonaine zagrizenosti zdravnika Delpina, čigar položaj v Vipavi je po teh dogodkih nevzdržen. Upamo, da bo to uvidel sam in se odstranil tja, odkoder je prišel, kajti Vipavce, posebno pa Slapertce sedaj vendar poziva in lahko sam sprevidi, da mu ni več mesta med nami, kajti v napadu se pred nami zruši tudi deset, stokratna premoč.
«Ne besa na zemlji* v Gotici, v dvorani Trgovskega doma. Imamo zelo malo takih burk, kakor je ta burka kajti burka, kakršna je burka «Nebes a na zeml,i», presega že vse burke. Iz smeha giedaiec ne pride tako hitro. Predstavljajte si samo tole: dva prijatelja prvi oie-njon, drugi še «lejdih fant», prvi ženskar da mu kmalu ni para, tudi dolgove je imel radi ženskarstva. Da bi pa dolgove plačal povleče i tasta, ki ima nekaj pod palcem, z lažjo, da se mru nudi prilika kupiti v bližini Gorice lepo posestvo vredno 40.000 lir. Ker tudi žena ne ve, da so ti dolgovi nastali radi »žensk», mir nehote, le iz gole ljubezni do njega pomaga pri tastu oziroma očetu lagati.
Drugi prijatelj je posestnik na deželi in kakor že povedano brez žene. Ima pa bogato teto v Bosni, ki mu je zapustila v oporoki vse svoje premoženje, ampak le pod pogojem, da se v teku enega leta oženi- On pa je plašljiv in z ženskami nI vajen občevati. Teti pa je že javil svojo poroko.
Slučaj je hotel, da sta se prvemu stric in drugemu teta, pripeljala na obisk za nekaj dni. Seveda tast hoče na vsak način na posestvo na deželo, teta iz Bosne pa je prišla nalašč da spozna ženo svojega nečaka.
Ojoj, kako narediti? Dobro! Sklenila sta da morata proti tastu oziroma teti nastopiti z združenimi močmi To tudi storita. Prvi posodi ^ drugemu ženo n durgi prvemu posestvo za toliko časa, dokler bosta Ust in teta na posetu pri njih.	. .
Kako se potem vsa ta zadeva razplete, to pač si bo moral vsak posameznik ogledati v soboto m nedelo v dvorani Trgovskega doma. V soboto je pričetek predstave točno ob 2. uri, v nedeljo pa ob 16. Pri obeh predstavah sodeluje izvrsten orkester, ki bo občinstvo ob pavzah prijetno kratkočasil.__
kun, zlatic, lisic,
dihurjev, vider, Ja£&ecev,maert veveric, krtov, divjih in domačih zajcev.
D,
T?5l< Mla Česare BatiisSi št. 10 IL Rctdiir., v*aia 16 k
Sprejemajo se poslljatve po pošti,
S Zlato, sretrd, krone, I1 2 piatin, zobovje
$	kupuje	tfc
IZlEtorno ALBERT POUHf
d® Trst, Via Ha xšn3 46
Iz tržaške pokrajina
Sežana. Za na Martinovo nedeljo, dne 16. t. m. že javtfen* ' "--se prenese za pri-• -i nedeljo dne 23. t. m.
Iz Nabrežine. £vi-v cuamatičnih diletantov •Javne ljudske knjižnice« v Nabrežini uprizori v nedeljo dne 16. t m. v dvorani g. Gruden v Nabrežini ljudsko igro v 5 dejanjih in 2 slikah: •Lovski tat»-
Začetek točno ob 3.30 popoldne. Po predstavi prosta zabava.
društvena vesti
Telovadno društvo — Vrdela. Danes, v petek ob 9, uri zvečej- odborova seja. — Tajnik, i
b
Čebohina. — Predsednik
obuoneža dejanja >e bila nesrečna i]ut>ezen. ;	\ 7 v \ n' • '
t TL.JJ kale komplikacije, ie upaii,,	^^t^ZZZ
da Bagrov okreva^__Predsinoćniim je Putigna legla
k počitku, prej pa je Še naroČila Moscolinovi, naj jo zgodaj zbudi. Včeraj zjutraj, ko je Mo-
scolinova prišla v kuhinjo, kjer je spaJa Putti-k ob 9. uri zvečej* odt>orova se,a^ — lajni*.	. ^^ dekIico poleg posteIje na tleh;
S. K. Jadran Herpe!;e-Kczm^ Danes točno ^ ^^ ^ glaba ^ ]e bolestna stokala, ob 8 zv. redna odhorova seja v prostonh g. Mosc(>linova ^ dvignila na posteljo ter 5la
ebohina. — Predsednik.	.....
Pevsko društvo * Ilirija« bo imelo nocoj svojo redno pevsko vajo. Prisotnost obvezna! — Odbor.
Narodno Gospodarski Krožek. Danes ob 21
sestanek pri «Prosveti». Uro prej seja. — Predsednik.
Martinov večer. »Čitalnica* priredi jutri, v soboto, ob 9. uri zvečer v dvorani DKD pri Sv. Jakobu velezabaven Martinov večer z raznovrstnim programom. Poleg raznih improvizacij bo zabavala predvsem duhovita francoska komedija enodejanka. Kdor se hoče enkrat zopet neprisiljeno zabavati, ne bo manjkal na tem Martinovem večeru.	#
D. K. N. Tommaseo. Danes pevska vaja ob 20.30 v DKD. Točnost f
Iz tržaškega iivljenia
klicat zdravnika reSilne post?je, ki je sicer kmalu dosoe-l, a je našel nesrečno služkinjo že mrtvo. Ker ni mogel ugotoviti vzrokov smrti, je naznanil dogodek oblastvu, ki je dalo truplo prepeljati v mrtvašnico, kjer bo danes raztelešeno.
Borzna poročila.
oprsfce Krone ...........
avstrijske krone.........-Žvi
češkoslovaške krone........
dinarji .............
Icji ...............
marke..............
dolarji..................
tran.oskl franki..........liU'90
švi arski franki..........442 ~
angleški funti papirnati ..... Benečijske (vojnoškodninske) obveznice • .
0-OU5
00R31»
13-
Vesti z Goriškega
Slapenski dogodki
Nezaslišano postopanje komisarja Delpina. Ljudstvo zahteva njegovo odstranitev.
Pred dobrim tednom dni so se vršili v Vipavi vojaški nabori, ki bi bili potekli popolnoma mirno ter v splošno zadovolnost državnih oblasti, naših ljudi in fantov samih, da ni posegla v mirni potek dogodkov nesrečna roka, ki je povzročila našemu ljudstvu ponovno nebroj gorja in žalosti. 2e prvi dan so bili aretirani Nesreča * motornim kolesom pri Herpeljah. , vsi naborniki občine Budanie z županom 2ej-
_ 3 oseb« ranjene. Posestnik Rudolf Ceh, star j nom vred, ker so bili okrašeni z belo-rdeče-
41 let, stanujoč v Barkovljali št. 131, se je modrimi papirnatimi trakovi, ki so si jih obe-včeraj popoldne odpravil z motornim kolesom sili za klobuke. Trakovi so viseli brez vsakega v Herpelje, kjea* je imel neke opravke. Motoci-
11*'	_ J '1 11 T _ £ * mnli	T « Kf>od9T>4
kelj je vodil 23-letni mehanik Ivan Bregant, stanujoč v ulici S. Giacomo in m on te št. 20.
reda in ni bilo mogoče misliti« da predstavljajo ti trakovi kakršnokoli zastavo. Budanjce tn sicer hitro izpustili, toda županu se je zagro-
Motociklista sta srečno prispela v £esek ter žilo, da bo v 24 urah odstaven m sicer z be odropotala dalje proti Herpeljam, kar jima na sedami: Lepa reč, župan v Italiji nosi jugoslo-nekem ov nku privozi nasproti z drviri nato- vensko kokardo! In res »e 4>il imenovan za kožen kmetski voz. na katerem i« sedel 25-letni. misaria prvotno slapenski tereni »dravnik dr.
Albina Zupan roj. Vidmar Franc Zupan
poročena
Bled 10. XI. 1924 Črni vrh nad Idrijo
praktično, elegantno in moderno blago.
UELODK hit it M 140 n.....L Z5.-22-
OELOUR školski ia Ml flstel visok 140 i L 36 - 28.50 OELOUR mM, v ml barvali M130 cm .... L
6EL0DR Mi laeii barve, M13S trii .....
0EL0II8 močan, v ih M, vik 130 cm.....
UELOOR Mot, u goli ...............
UELOUR Jfliftf za sol! in flBeživetevikl tci UELOOR škotski in H mi lii mti višek 140 cm UELOOR dvojno b. laž® novost, m vrste, visel 140 lin
9»
tf
99
H
H
ii ii-
33-35.-
39-
44.-
32-
5E10UR m liat HO 01.............L 32-
UEI 0'JR „ ,1............... 85-
OELOUa . ,. ffl.................
ZA JOPE ZA SUICHIE
PODLISTEK
W.
CoIIins:
BREZ IMENA
Roman.

Magdalena je molče sedela in se zamislila. Kapitanu je postalo čudno pri duii. stopil Je k oknu is pnro, kar je zagledal, je bil gospod Vanstone, ki je prihajal iz Sea-Vlew-Cottage.
«Evo gospoda Noela!-* je rekel in se naglo okretni. «&e nekaf! Ne pozabite, da smo morali navesti da vam je enaindvajset let. Drugega ni nič, vi veste zdaj vse potrebno, karkoli se zgodi, spomnit* tt, da sem storil, ka*
je bilo v moji moči.*
In stekel je ven, da sprejme svojega gosta. Gospod VvMtone je slovesno prinesel svoj ženitni dar, neko starino iz očetove zbirke. Ko tf* k kapitan vprašal, kako se počuti,
rl na
je pomembno zmajal z glavo. Sanjalo se mu je, I k Magdaleni, se zopet izmuči ven ter s« da se je gospa Lecount nenadoma povrnila,' izprehod. Ni mu bilo dobro pri duš*, nato mi ie padlo v glavo, če se ni v izbiri so- ' -Želim da bi kmalu pnšel in mmil ,utris, barice morda prenaglil. Dalje je bilo tu vpra- ! nji dan», je rekel, ko ,e hodil ob obali, šanje, kje preživeti medene tedne. Najrajši v Dan je mmi brez ueprikk m solnčen pon-kakšni očetovi hiši, toda bile so vse oddane v deljek ie vzsel. Kakor je bila stvar ta,noix-
najem izvzemši one v Vauxhall Walku in v Aldboroughu, ki ju pa ne more upoštevati. K:e je preživel gospod Bygrave svoje medene tedne, kakšen kraj bi on izbral?
Toda v njegovo veliko presenečenje je kapitan odklonil vsako svoje vmešavanje.
«Jaz sem zaradi vas izvršil prevaro,* je rekel, «zdaj pa mi je tega dovolj, moj naravni značaj se je zdaj oglasil in zahteva, svoje pravo. O tem se morata domeniti z mojo nečakinjo m pustite me v popolni nevednosti glede vajine nastanitve. Gospa Lecount se povrne, vprašala me bo po vas in če ji moram reči, da ne vem kje ste, bi rad govoril resnico^* Po teh besedah je peljal Noela Vanstoneja
vedena, vendar pa se je nabrala nekaj gledalcev, med njimi Kirkejeva sestra, ki si ie v svojem srcu mislila: »Zaradi Roberta zahvaljujem Boga za današnji dan».
Ko so ženske brusile jezike zaradi nepraz-nične nevestine opreme, sta ženin in kapitan istočasno zrla po gledalcih, oba v strahu pred gospo Lecount. Gospa Wragge je tiho jokala! v težkih predslutnjah, ki si jih sama ni znala razložiti, tdino Magdalena je bila videti mir
na; kar je trpela, je trpela v sebi.
• • •
Končano je bilo, svečane besede so bile iz-i rečene, otroka umrlih bratov, dediča njunega nespravljivega soviaštva, sta bila mož in žena.