Posamezna Številka 20 «1narfev.
Šlev. 49.
viMK t tema fte a fenmana u.
LetO XLYL
■k Velja po poŠti: 35 ■a celo lato aaprs| • • K 38-— sa en mesec „ ., „ 3-=-u Nemčijo oeloletno. H 40*— n m tal« laozemstro. „48 —
¥ Ljubljani na dem« Sa eale leto upre].. K 32-— sa aa aiaaae „ .. K 2-70 V (pravi prajsnan messflne,, 2-50
as Sobotna izdaja: s
Za eale late.....K 8 —
sa Hamfiljo eeloleiao. „ 10 — ■aeatalelaosamstvo. „ 13 —
Inseratl:
Enostolpna petltvrsta (72 mm široka In 3 min visoka ali nje
prostor) aa enkrat • . • . po 50 v aa dva- ln večkrat . „ 45 „ pri večjih naroo lih primeren popust po docovom.
Ob sobotah dvojni tarlL
Poslano:----^
Enostolpna petltvrsta K 1-— Izha|a vsak dan tavzemSl netile Ln praanike ob 3. uri pop. Redna letna priloga vozni red
--Dretelitve fe v Kopitarjevi nlloi žtev, C/m.
Rokoplal a« se vračajo; nefrankirana pisma ra ae = sprejemajo. — Uredniškega telelona itev. 74 n
Političen list za slovenski narofl.
Upravništvo |e v Kopitarjevi nlloi it. 6. — Račnn poštne branilnloe avstrijske št. 24.707, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravnlškega telefona št, 188.
Dvojna mero — lodl v prebrani.
Dunaj, 25. svečana.
Naša prehrana je že dolgo v štadiju Krize; sedaj stojimo, kakor tudi oficijelno
E'znavajo, pred najtežjo vseh dosedanjih z. Kajti ne varajmo se, tudi Ukrajina nam ne bo mogla bogvekaj pomagati. Rrvič je vprašanje, koliko je sploh tam zalog; drugič, kako premagati transportne težkoče, in tretjič, koliko nam bo naš nem-Ski zaveznik hotel prepustiti. Kakor namreč vemo, le nemške čete korakajo v Rusijo in Ukrajino.
Medtem smo doma za eno krizo bogatejši: prehranjevalni minister Hofer je odstopil. To bi ne bilo pri nas še nič posebnega, če kak minister odstopi. Teh stvari smo že tako vajeni, da boš kmalu že težko našel človeka, ki bi prav natanko vedel, kako se vsi naši ministri pišejo. Vendar pa je tudi naših ministrov običaj tak, da ne odstopajo zato, ker so izvedli kaj posebno koristnega in ko se morejo z uspehi svojega dela postaviti. Vseh ministrov celega sveta navada je, da odstopajo, ko si ne znajo več drugače pomagati iz zadrege. Tudi naš Hofer tu ni izjeme napravil. Splošno je tudi vseeno, kdo bo njegov naslednik. Vendar naj danes pribije-mo, da je Hoferjevo postopanje bilo skrajno krivično. Nekatere dežele so pod njegovim službovanjem trpele od silnega gladu in rekvizicij, nekatere so -*pa uživale Hoferjevo milost. To naj dokažejo naslednji statistični podatki, ki so mi na razpolago.
Že v mirnih časih, ko je domača produkcija stala na višku, se je le malo avstrijskih kronovin moglo preskrbovati iz 6vojega; še manj jih je bilo, ki bi bile mogle kaj živeža izvažati. Sedaj v vojski pa i so v tem ozira vse dežele pasivne in na- j vezane na dovoz od zunaj. Naloga prehra- j njevalnega urada je bila, da ugotovi koli- j čino zalog, ki jih je pridelala vsaka dežela, • Uvoz od drugod naj pa potem enakomerno razdeli na vse dežele. Na ta način bi sicer nikjer ne živeli v izobilju, a povsod bi bilo preskrbljeno za najnujnejše potrebe. In vsak, ki bi stradal, bi vedel, da se nikomur ne godi boljše. Prehranjevalni urad pa je delaj po svoje.
Veliko se piše o bedi na Dunaju, Pripisujemo jo pomanjkljivi kontroli in pa silno slabi aprovizačni organizaciji, Dunaj-čanoro bi ne bilo treba stradati. Njihova potrebščina — na podlagi naredbe — je znašala od 15. 8. 1917 do 31. 12. 1917 6400 vagonov. Dobil pa je Dunaj v tem času celili 7500 vagonov, tedaj 117%, ali
17% več ko mu je šlo. Nižja Avstrija [brez Dunaja) je imela pravico do 3900 vagonov, dobila pa je 4000 (102%). Vsa dežela skupaj z Dunajem je namesto 10.300 vagonov dobila kar 11.500 vagonov ali 11% nad mero. Še hujše je, če pogledamo, koliko je ta dežela (z Dunajem vred) dobila od 15. 11. do 31. 12. 1917. Namesto 3320 vagonov, ki so ji šli, je dobila 4070 vagonov, tedaj celih 22% več kot bi smela. Vojno žitni zavod sam je v času od 15. 8. 1917 do 20, 1. 1918 razdelil Nižji Avstriji 5100 vagonov, namesto 2130, ki bi bili ti deželi šli, če bi bila razdelitev enakomerna.
Poglejmo Gornjo Avstrijo! Tu je razmerje še bolj kričeče! 1500 vagonov bi imela dobiti ta dežela, c. dobila je od 15. 8. do 31. 12. 1917 celih 200 vagonov, tedaj celih 33% preveč!
Salcburška je namesto 500 vagonov dobila 620, tedaj 24% nad mero.
Pri teh številkah pa moramo vpošte-vati tole: Vse dežele skupno (izvzeta je tu Bukovina, za katero nimamo podatkov) so rabile od 15. 8. 1917 do 31. 12. 1917 51.250 vagonov pokritja. Dobile pa so ga v resnici le 48.190 vagonov, tedaj le 94%. Nadnormalno razmerje gorej označenih dežela pri razdelitvi hrane je tedaj še go-rostasnejše! Šlo je vse to na račun drugih dežel. Čisto pravilno kvoto jc dobila Pred-arlska, namreč 400 vagonov, toda vojno žitni zavod je od 15. 8. 1917 do 20. 1. 1918 tudi tej deželi odmeril in oddal 70 vagonov preveč. Tirolska je od vojno žitnega zavoda sicer dobila pravilno množino, je pa v času od 15. 8. do 31. 12. 1917 splošno prejela 300 vagonov premalo (83^-,). Gre Ji to. na račun nemških ali laških Tirol, nc vemo. Tudi Koroška jc dobila od 15. 8. 1917 do 31. 12. 1917 namesto 700 le 670 vagonov (95%). Štajerska ie v celem tem času dobila upravičeno kvoto 2500 vagonov, a od 15. 11. do 31, 12 1017 je ta dežela prejela namesto 730 le 674 vagonov (92%), kar znsči- da je v prejšnjih mesecih dobila preveč — m račun drugih pof.reb-nejših dežel. Če se spomnimo na opeto-vane krute rekviriciie. v slovenskem Šta-jerju, ne bomo dvomili, da one množine niso šle v slovenski Štajer, marveč v Gradec in na Zgornje Štajersko. Isto velja tudi za Šlezijo. Približno isto, kar smo rekli o Štajerski, velja o Češki in Moravski, Tudi tam ne dvomimo, da je večji de! kvote šel na sever — k Nemcem, ki so bolj industri-jalizirani kot Čehi,
Dalmacija, ta jugoslovanska dežela, bi bila od 15. 8. do 31. 12. 1917 morala dobiti 1760 vagonov, dobila pa jih je Ie 1400, tedaj le 80%. Primorska bi morala dobiti
1900, pa je v resnici prejela le 1500 vagonov (78%). Nečuveno so Primorski znižali kvoto od 15. 11. do 31. !2. 1917. V tem ča su bi bila ta bedna dežela morala dobiti 600 vagonov, a jih je dobila le 420 (70%). Vojno žitni zavod bi bil moral do 20. 1. 1918. prispevati 1777 vagonov, dal jih je pa le 1580. Pri tem pa nismo upoštevali, da je slavnoznana aprovizačna komisija v Trstu, ki skrbi tudi za Istro, mislila najprvo na sebe in Tržačaue, vsled česar ni čudno, da ljudstvo v Istri umira gladu. In ubogi poteptani Goriški grozi gladna smrt.
Še slabše je glede kvote na Kranjskem, samo za razdelitev bi utegnilo biti tu bolje preskrbljeno. Pri tem pa seveda Hofer nima nobenih zaslug. Kranjska je od 15. 8. do 31. 12. 1917 mesto 1.050 dobila le 700 vagonov (66%). Ker jc v času od 15. 8. do 15, 11. morda prejela malce višjo kvoto, so ji odstrigli od 15. 11. do 31. 12. toliko, da je v tem času mer,to 360 dobila le 210 vagonov (58%).
Najslabše se pač godi Galiciji. Rabila bi 8900 vagonov, dali so ji pa (od 15. 8. do 31. 12.) le 3700 vagonov. V tem času od 1.5. 11. do 31. 12. pa so še to kvoto skrčili za 2%, tako da je mesto 26C0 vagonov, ki bi jih bila v teku zadnjih 6 tednov rrorala dobiti, dobila le 1150 vagonov (44%).
Reknpihilirajmo kratko! Vse' deže1^ skupno (brez Bukovine) so dobile 94% pokritja. Dunaj sam na 117%, ccla Nižja Avstrija z Dunajem 141%, Gorenja Avstrija 133%, Salcburška 124%. — To vse so izrazito nem šk c dežele. Na drugi stranij pa jugoslovanska Dalmacija dobi le 80%, jugoslovansko Priraorje 78%, slovenska Kranjska 66%, s I o-v a n s k a Galicija celo le 46%. — Druge dežele so dobile več aLi manj pravično kvoto, toda večina teh je narodno ro e-š a n a. In lahko si mislimo, kako je nemški birokrat po teh deželah med narode delil kruh, če jc osrednja vlada nad deželami delala tako krivično in vnebovpijočo krivico. Za Hoferjem ne bomo jokali.
Te številke vpijejo glasneje kot vsak deklaracijski govor. Ne morem p?, tu razpolagati s številkami iz one državne polovice Ln Ercegbosne. Naša jugoslovanska žitnica so Hrvatska, Slavonija in Banat. Kam gre. to žito? V Bosno? Tam ljudje jedo kruh i r. brezovega lubja, iz vinskih tropin, iz koruznih storžev in ovsenih olev. Pa še vesel jc, kdor ga dobi. Prodaja sc tak kruh po 3 K 1 kg. V Dalmacio in k nam, posebno v Istro to žito iz jugoslovanske žitnice tudi ne gre. Sicer bi ne bilo treba DaJmafinccm in Istranom jesti trave
in ne bi bilo treba celim družinam na otokih umirati od lakote.
Komentarja ne pišemo. Številke naj vsakdo premišljuje, pa bo uvidel, da je deklaracija predpogoj našega življenskega obstanka in narodnega gosjiodarstva. Sami si hočemo »voliti vero in postave«, in sami si bomo rezali svoj kruh!
Dunaj, 27. svečana 1917.
Vlada šc vedno nima večine, zato je parlament v nevarnosti, da ga pošljejo domov. Dr. Seidler nadaljuje pogajanja s strankami. Danes je sprejel načelnika Jugoslovanskega kluba dr. Korošca, zastop-nika Češkega svaza Stancka in Tusarja, načelnika Poljskega kola barona Goelza in nemška radikalna poslanca Hummcrja in Teufla. Splošno pozornost vzhaja med parlamentarnimi krogi dejstvo, da je cesar sprejel danes voditelje opozicije v posebni avdijenci. Podrobnosti o poteku teh avdiienc nam niso znane, in bodo najbrže ostale tajne.
Kako se bo kriza razvozljala, danes šc nj mogoče prorokovati. Se. tekom tega tedna bo padla odločitev. S 1. marcem nastopi brezpravno stanje, vlada ima dovoljen proračun samo še do jutri. Nemški listi urajo še vedno na preobrat v poljski politiki. Toda če se i/.javi celo oče poljskega konservativna Bilinnki, da je cel poljski narod z epi skop atom na Čelu v opoziciji, je to upanje Nemcev prazno.
Verjetno je, da bo oarlntr".ni oclgo-den in da si bo vlada pomagala s § 14. Toda šc verjetnejše je, da bo zmagal parlamentarizem. V parlamentarnih krogih si šepečejo o važnih dogodkih, ki nas čakajo. Avdijencc pri cesarju spravljajo v zvezo z relormo ustave.
X X X
Zbornica jo bila danes Lr slabo obiskana. Debata se je vršila o — fidejko-misih. Pozornost jc za kulisami.
Najbolj zanimiva so bila izvajanja govornika Jugoslovanskega kluba poslanca J a r c a. Govor objavljamo na drugem m<-:stu.
Govorili so o fidejkomisih w o gospodarskem vprašanju dr. Ofner, dr. Roller, Paulik, Parrer, Goli, Angermann in Kotla nt. Zbornica sprejme poročilo justičnega odseka o prodaji fidejikomisinih posestev v drugem in tretjem branju.
Prihodnja seja jutri.
8
Nevidni M.
Angleški spisal H. G. Wells. — Prevel I. M,
(Dalje.)
VI. Znorelo pohištvo.
Prigodilo se je, da sta v ranih urah binkoštnega ponedeljka Mr. Hali in Mrs. Hallova vstala, še pre«en se je morala Milka vzdigniti, in sta se brez šuma podala dol v klet. Njihovi opravki tam doli so bili zasebne narave in so imeli nekaj opraviti s specifično težo njihovega piva.
Komaj sta stopila v klet, se jc Mrs. Hallova spomnila, da jc pozabila prinesti s seboj steklenico sarsaparile iz njihove skupne sobe. Ker je bila ona glavna stro-kovnjačka in voditeljica v tej stvari, je bilo seveda primerno, da je odšel Hali ponjo.
Prišedši vrh stopnic, je začuden videl, da so bila neznančeva vrata na ste-žaj odprla. Odšel pa je v svojo sobo in našel steklenico, kakor mu je bilo naročeno.	»
Vračajoč sc pa s steklenico, jc opazil, da so bili zapahi sprednjih vrat nazaj potisnjeni, da so bila vrata samo priprta. Ob tem pogledu mu je šinila v glavo misel, da je to v zvezi z neznančevo sobo zgoraj »n mnenjem Mr. Teddyja Henfreya. Dobro j« je spominjal, da je držal svečo, ko je " 1 Hallova te zapaha zapahnila že*
[ noč. Obstal je in zazijal; nato pa je, šc vedno držeč steklenico v roki, odšel zopet gor. Potrkal je na neznančeva vrata. Nobenega odgovora ni bilo. Potrlcal jc še enkrat; nato pa je odprl vrata na stežaj in stopil v sobo.
Tu je bilo, kakor je pričakoval. Postelja je bila pralna, enako soba. Najbolj čudovito pa je bilo, celo za njegov počasni razum, da je bila po stolu in postelji razmetana obleka, edina obleka, kolikor je bilo njemu znano. Celo njegov veliki po-tlačni klobuk je bil korajžno nataknjen na posteljnici.
Ko je Hali stal tamkaj, ie zaslišal glas svoje žene, ki jc prihajal iz globine kleti z onim naglim izgovarjanjem zlogov in vpraša jočim visokim glasom v končnih besedah, s katerimi imajo zapadnosuseški vaščani navado izraziti živahno nevoljo. »Gc.orge! Ali imaš, kar potrebujem?«
Ob teh besedah se je obrnil in odhi-tel v klet.
»Ivanka,« je rekel čei ograjo kletinih stopnic, »resnica je, kar pravi Henfrey. Ni ga v njegovi sobi, ga ni. In sprednja vrata so odprta.«
Mrs. Hallova ga izprva ni razumela, kakor hitro pa ga je, je sklenila, da si sama ogleda prazno sobo. Hali je stopal naprej, še vedno držeč steklenico v roki. »Njega ni tam,« je dejal, -pač pa njegova obleka. Kaj pa potem dela brez obleke? Prečudno!«
Ko sta prišla do vrha kletnih stopnie, se je obema zdelo — tako se je dognalo .pozneie — da sta slišala, kako so ..se
sprednja vrata odprla in zapria; ker pa sta jih videla zaprte Ln nikogar tamkaj, ni tisti čas nobeden njiju rekel besedice o tem. Mrs. Hallova je prehitela moža na hodniku in hitela naprej po stopnicah navzgor. Nekdo je na stopojišču kihnil. Hali, ki ji je sledil šest stopnic zadaj, je menil da je slišal njo kihniti. Ona pa jc spredaj mislila, da je kihnil Hali. Odprla je vrata in pogledala v sobo. »Prečudno!« je rekla.
Slišala je nekoga tik za seboj — tako se ji je dozdevalo — ko je skozi nos potegnil, in obrnivši se, je začudena videla Haila kakih deset korakov daleč na zgornji stopnici. A v naslednjem trenutku je bil pri njej. Ona se je sklonila naprej in položila roko na posteljo in nato pod obleko.
»Vse mrzlo,« je rekla. »Najmanj eno uro je že pokonci.*
I edaj pa sc je zgodilo nekaj nad vse čudnega. Posteljni oprava se je sama po sebi nabrala skr j, jc skočila iznenada pokonci v nekak o, nato pa je zletela naravnost čez ozj^avno posteljnico. Bilo je prav tako videti, kakor da bi jo bila neka roka zgrabila v sredi in jo vrgla stran. Takoj nato je neznanče\ klobuk poskočil s posteljnice in zletel v krogu po zraku Mrs. Hallovi naravnost v obraz. Zatem je ravno tako hitro privršala goba z umivalnika, stol pa je vrgel neznančev plašč in hlače meni nič tebi nič raz sebe, se obrnil med suhim smejočim glasom, ki je bil čudno podoben neznančevemu, z vsemi svojimi štirimi nogami proti Mrs. Hallovi in se ie oremikal oroti nieL Zacvi-
lila je in sc obrnila, nato pa so sc stolice polagoma pa trdo dotaknile njenega hrbta ter potisnile njo in Halla iz sobe. Vrata so se močno zaloputnila in zaklenila. Za trenutek je biJo, kakor da bi stol in postelja od veselja zaplesala nato pa jc bilo naenkrat vse tiho in mirno.
Mrs. Hallova je obvisela malone v nezavesti v Hallovera naročju vrh stopnic. Le 7 največjo tažavo sc je Mru, Hallu in Milki, ki jo je bil priklical njen prestrašeni krik, posrečilo, da sta jo sj>ravila po stopnicah navzdol in ji pomagala s sredstvi, ki so običajna v takih slučajih.
»To so bili duhovi,« je rekla Mrs. Hallova. »Vem, da so bili duhovi. Brala sem v novinah o njih. Mize in stoli, ki skačejo in plešejo ...«
»Šc eno kapljico ga vzemi, Ivanka,« jc rekel Hali. »Ti da moč.«
»Ven ga zapri,« je dejala Mrs. Hallova. »Ne pusti ga več noter. Napol sem uganila... Lahko bi bila vedela. S tistimi bulečimi očmi in ovito glavo — in nikdar ne gre v cerkev ob nedeljah. Pa vse tiste steklenice — več nego jih je prav imeti. Duhove je spustil v pohištvo ... Moje dobro, staro pohištvo! Ravno na tistem stolu jc moja dobra mati posedala, ko sera bila majhno dekletce In če pomislim, da se je vzdignil zdaj zoper mene ...«
»Še eno kapljico ga daj, Ivanka,« je rekel Hali. »Tvoji živci so vsi pretreseni.«
Poležal naših volniii ujetnikov ca Ruskem.
Štirinajstdnevno izhajajoča poročila poizvedovalnice za vojne ujetnike prinašajo v zadnji številki z dne 20. lebr. več poročil iz Rusije, ki so jih dali na razpolago deloma vrnivši se invalidi, deloma zaupniki, ki so obiskali taborišča. Iz teh poročil razvidimo marsikaj, kar ni le zanimivo za svojce ujetnikov, ampak tudi za spoznanje sedanjega položaja Rusije. Splošno dobimo iz poročila vtis, da se ujetnikom ne godi slabo. Kruha je skoro povsod dosti. Med vlado boljševikov se položaj ujetnikov ni poslabšal. Obleke manjka do malega povsod. Poročili iz Moškanr v gu-berniji Pensa iz decembra 1917 in i- taborišča Dauria naglašata izrecno, da gredo oblastva ujetnikom zelo na roko. Pošta dohaja deloma zelo redno, deloma tudi j neredno. Enako je tudi r. izplačevanjem gaže. Zdravstveno stanje je po vseh taboriščih ugodno. Obširno je popisano življenje v taboriščih Krasnojarsk inTockoje. Iz Krasnojarska se je vrnil pred kratkim neki zdravnik in poročal natančno o razmerah v taborišču, ki šteje 3000 ujetih častnikov. Umrljivost znaša 0.4% na leto. O izmenjavi ujetnikov zaenkrat ne more biti niti govora vsled prevoznih težkoč. Pri sedanjih prometnih razmerah je Rusom nemogoče, prevzeti odgovornost za kak transport Ujeti častniki se bavijo deloma z žtudiranjem, deloma z umetnostjo. Cela vrsta tehničnih in trgovskih kurzov obstoja, med njimi popolen kurz za abituri-ente. Poučujejo se do malega vsi evropski Jeziki. Častniki imajo približno pol leta svoje gledališče, v katerem igrajo nemške, ogrske in turške igre. Pri tem igrajo tudi lenske vloge častniki, kot pri starih Grkih, ki tudi niso poznali igralk. Med drugim so vprizorili »Lumpacija vagabunda« in »Vzgojitelja Lanovca«. Imajo tudi svoj orkester; godala so si izdelali večinoma sami.
Poročila iz taborišča Tockoje (v stepi rzhodno od Samare) so deloma podobna prejšnjemu poročilu. V tem taborišču je 5000 vojakov in 600 častnikov. Temoera-tura menjava od 50 stopinj vročine do 25 stopinj mraza. Moke imajo dovolj, mesa je manjkalo. Obleke ni dobiti za noben denar. Ujetniki se gibljejo svobodno v obližju 11 km od taborišča. Častniki občujejo med seboj svobodno, z vojaštvom pa le izjemoma; oddaljiti se smejo iz taborišča, če se zavežejo s svojim podpisom s častno besedo, da ne bodo skušali ubežati.
(Po »Mitteilungen der Auskunftstelle fflr Kriegsgefangene«. List se naroča na Dunaju I., Brandstalte 9 in stane četrtletno 90 vinarjev.)
Govor poslseca Jerca.
Visoka zbornica! Dočim je bilo agrarno vprašanje na Ruskem ena izmed gonilnih sil pri veliki revoluciji, je značilno za pasivnost pri nas napram takim vprašanjem, da se je iz celega kompleksa zgrabil samo posamezen slučaj, ki naj se reši zakonitim potom. Ali ni ne samo anahro-nizem, ampak tudi naravnost nesmisel, da obstoja še dandanes takozvana deželna deska in da uživajo notri zapisane parcele in posestva predpravice in da igrajo njih posestniki v družbi odličnejšo vlogo?
Gospoda! Vprašanje prehrane ki je dandanes najbolj aktualno vprašanje, se ne more rešiti drugače, kot če začnemo pri korenini. Da je treba produkcijo dvigniti, slišimo od> desne in leve; tega pa ne bomo dosegli brez notranje kolonizacije, ki naj se vrši v prvi vrsti v zvezi z vojaškimi domovi za invalide. Notranje kolonizacije pa ne bomo izpeljali — ne prikri-vajmo si tega! — brez operacije na današnjih posestnih razmerah. Poleg te operacije je pa potrebna še izprememba zemljiškega davka. Gozdovi, ki reprezenlirajo dandanes ogromno vrednost, plačujejo 2 vinarja davka od hektara, dočim plačata kmet in delavec od vrta, ki ga obdelujeta s trudom, do 150 K od hektara. Te razmere, gospodje, se ne dajo vzdržati trajno.
Rekel sem, da bo treba operacije z ozirom na razdelitev veleposeslva. Ne vem, če vam je znano, gospodje, da se nahaja dobrih 30 odstotkov, to je tretjina vsega polja pri nas v rokah veleposest-va (to je posestnikov, ki imajo nad 200 ha zemlje) in da je združenih v rokah veleposestnikov nad polovico vseh gozdov? Fidejk omisi obsegajo 1,200.000 ha rodovitne zemlje, med tem 790.000 ha gozda. Po zadnjem štetju obratov imamo v Avstriji skoro 3,000.000 malih obratov in le 18 tisoč 437 velikih obratov, torej nekaj več kot pol odstotka. In ta polovica procenta ima v svojih rokah tretjino vse rodovitne zem'je, nad polovico gozdov, šestino njiv, osmino travnikov, enajstino vrtov in triin-trideselino vinogradov. A to še ni vse; poleg tega je namreč večje število velepo-sestev Uist malega števila posestnikov;
<-r.nn nbr^fnv !<■> rrlritia-n'1-	< '
i»> zuruzenui v ronan noo posestnikov; teh 5000 obratov obsega 6kupno 5,000.000 ha, to je petino V6e ro-
dovitne zemlje v Avstriji in nad polovico vseh gozdov, ki jih imamo. Če se ozremo na latilundije — to so obrati nad 1000 ba — vidimo, da obsegajo ti skoro 20 odstotkov vse rodovitne zemlje in zavzemajo skoro 400.000 ha ozemlja, ki bi bilo sposobno za intenzivno poljedelsko obdelovanje. K temu moramo prišteti Še ogromne gozdove.
Če se razkosajo te latifundije, bi za-moglo živeti na pol milijona ha 50.000 samostojnih kmetov.
Ta r*zdravi razvoj se je pričel že pred vojno, a se je med vojno razpasel še prav posebno. Samostojni kmet izginja in rodovitna zem'ja se izpreminja v loviš žc.. V teku zadnjih 10 let je izginil kmetski posestnik na Zgornjem Štajerskem s 24.000 ha, na Srednjem s 20.000 ha in na Spodnjem s 10.000 ha. 51.000 ha rodovitne zemlje se je prepustilo jelenom in srnam. Posledice se čutijo na Štajerskem med sedanjo vojsko prav očitno: krap, ki so se preživljali sami, so postali navezani na uvoz.
Jaz nisem nikak načelen nasprotnik velikih obratov, nikak absoluten boljševik, a samo pod enim pogojem: da namreč veliki obrat vrši svojo dolžnost napram prehrani ljudstva. Veliki obrat lažje izrablja poljedelske stroje, lažje odgovarja potrebam trgovine s kmetijskimi pridelki. Ni ' pa pravilno, če so razni ogrski magnati ! stali med sedanjo vojsko izključno na sta- 1 lišču rentabilitete posestva. Da so se izognili rekvizicijam, niso hoteli pridelovati živil, ki so pod zaporo, ampak so gojili krmo za prešiče.
Ogromna zemljišča, kjer je rastel poprej krompir, so se zasadila s topinamburo (svinjsko krmo, znano pri nas pod imenom »papeška repa«).
Veleposestvu ne moremo odrekati pomena za pridelovanje žita. A glede živinoreje je statistično dokazano, da odpade 80 % živine na male posestnike, pri pre-šičih pa še več. Po vojni bo mesa silno manjkalo. Pomagali si bomo lahko samo s povzdigo svinjereje.
Pa najsi tudi priznavamo gotove prednosti veleposestva, ne smemo pozabiti, da bi potom zadružništva mali kmetje lahko prav tako kot veleposestniki izrabili stroje, producirali razmeroma iste množine žita kot veleposestniki in odgovarjali potrebam trga. A država je doslej kmetijske zadruge podpirala veliko premalo. V tem oziru mora postati drugače.
Navedena dejstva so pokazala, da so sedanje razmere nezdrave, da pomeni izginjanje malih posestev v veleposestvu veliko nevarnost. Kaj je ukrenila država proti temu? Šele med vojno je izšla cesarska odredba, ki omejuje kupčevanje z, zemljišči, a le za dobo vojne. Mi zahtevamo, da ostane ta odredba v veljavi tudi po vojni in da se pazi na to, da druga inštanca ne bo izjalovila debrib namen prve inštance. Odredba naj velja ne samo za kmetska posestva, ampak tudi za posestva, ki so vpisana v deželni deski. Prepovedati se mora enako oderuštvo z malimi posestvi kot z velikimi. Dalje zahtevamo zakonsko predlogo, da je mogoče razlastiti latifundije, ki so izgubili svoj pomen za prehrano; od-kažejo naj se zopet svojemu pravemu namenu.
S stališča ljudske prehrane moramo zahtevati večje vpoštevanje notranje kolonizacije. Ogri nam tu dajejo dober zgled. Ogrski škofje in magnati so dali obširne poljane na razpolago za notranjo kolonizacijo. Delali so to iz nacionalnih ozirov. Obenem moramo zahtevati, da pri notranji kolonizaciji ne bodo igrale raznarodo-valne tendence nikake vloge. Vojaški domovi ne smejo posestnega stanja izpre-minjati v korist gotovim narodnostim.
Kot rečeno, ne smemo nikdar izpustiti iz oči možnosti, da se veleposestva razdele če nc vrše svoje dolžnosti napram ljudski prehrani ali če postanejo prevelika. Zadeli bomo sicer na hud odpor, a to nas ne plaši. Zemlja nima namena, služiti razkošju malega števila ljudi, ampak mora ljudstvu zagotoviti vir prehrane. Zbornica in vlada naj imata potrebno energijo ter napravita odločne korake v agrarnem vprašanju.
Ali zamoremo izkazati našim invalidom in iz vojne se vračajočim vojakom na lepši način svojo hvaležnost kot če jim pri-pomoremo, da se naselijo na rodni zemlji kot svobodni kmetje? (Živahno odobravanje. Govorniku čestitajo,)
Vse vielis!
Berlin, 26. (K, u.) Državni tajnik za notranje zadeve je trdil, da so stavkali vsled mednarodnih vplivov. Zahvaljeval se je tistim organizacijam, ki so stavko najostrejše obsojale in pozival na edinost. Konservativec pl. Hcydebrand je rekel, da se je s stavko izdajala domovina; povzročili in vplivali so nanjo inozemski agenti; vpliv nemške socialne demokracije jo je podpiral. Ledebour je zaklical govorniku; Popolna zmedenosti Socialni demokrati kličejo; predsednik je Ledeboura ukoril. Heydebrand se je nato zahvaljeval vladi, ker je proti stavki krepko nastopala. Povedal je, da konser ci odobravajo po-
goje, ki so se stavil! Rusiji. Nemčija mora obdržati v Belgiji, vojaško, politično in gospodarsko nadvlado, Rumunija mora plačati primerno vojno odškodnino. Povedal je, da z izvajanji kanclerjeva namestnika konservativci niso zadovoljni.
Kancler Hertling je izvajal: Predgo-vomik je pripoznal, da se program kan-clerjevega namestnika ne razločuje od mojih izvajanj dne 29. novembra 1. 1., toda kljub temu je očital, da je bil govor strankarsko politično pobarvan. Sodim, da ni utemeljeno, kar je očital. Kratko odgovarjam na tiste tri točke, katere je Hey-debrand posebno naglašal. Po njegovi sodbi bi bil moral kanclerjev namestnik za-braniti, da ne bi bila" najskrajnejša desnica svoje vojne smotre najodločnejše javno zastopala. Po moji sodbi ta očitek ni upravičen, Kanclerjev namestnik je izrecno rekel, da sta smeli obe stranki svobodno o vojnih smotrih razpravljati; grajal je le gotove pripetljaje, češ da se misli, kakor da bi eni ali drugi stranki bila vlada bolj naklonjena. Kanclerjev namestnik je govoril tudi o volilni preosnovi Prusije; reči moram, da bi bil na tem polju državni zbor kompetenten. Prisrčno vas prosim: pokopljite že vojno sekiro in sodelujte složno in miroljubno. Zasledujmo politiko, ki vzdržuje v slogi naše ljudstvo kakor tam zunaj na bojni črti, tudi v notranjosti ustvarimo enotno fronto. Vse prosim, sodelujte! Gospodje, pokopljite že vojno sekiro, pomagajte nam, da stojimo složno skupaj. (Živahno odobravanje.)
Berlin, 27. (Kor. ur.) Državni zbor je nadaljeval prvo branje o proračunu. Poslanec dr, Wimmer je rekel, da pritrjuje kanclerjevemu izvajanju tudi napredna ljudska stranka. Odobravam, kar je rekel o Belgiji \n sodim, da se temeljem štirih Wilsonovih točk lahko pogajajo o svetovnem miru. Narodni liberalec Stresemann je želel vse dobro Estoniji in Livoniji, o katerih upa, da se naslonita na Nemčijo. Ne strinja se, da bi izločili belgijsko vprašanje iz skupnih mirovnih vprašanj. Če bi Belgijo izločili, bi pogajanja s precej brez-vplivno vlado v La Havre ne zabranila, da bi Anglija prejkoslej ne vrnila kolonij in da bi nas gospodarsko še vnaprej poizkušala zapirati svetu. Rumunija ne zasluži, da bi se nanjo ozirali in zahteva, naj plača vojno odškodnino: ni potrebno v denarju, marveč v obliki gospodarskih pogodb. Obširno se je bavil z vprašanjem kolonij.
Državni tajnik državnega kolonialnega urada dr. Solf je v svojem govoru naglašal, da mora imeti Nemčija kolonije,
ki so zanjo življenjske važnosti.
• • •
Razprava v nemškem državnem zboru je jasno pokazala, da so se vse stranke udale nemškemu imperializmu; avstrijsko socialno demokratično časopisje dvomi, da bi bila nemška socialna demokracija vse storila v dosego svojih smotrov, kakor je rekel Scheidemann: Nemška socialna demokracija ni nameravala tega, kar se je zdaj z Rusijo zgodilo. Dejstvo, s katerim se mora računati, je, da so Vele-nemci v Nemčiji na celi črti zmagali. Nemčija postopa zdaj z Rusijo po načelu: »Vae vietis!«: gorje mu, ki je premagan! Nemški ultimat Rusiji bo učinkoval na zahod liki bomba in bo razpalil šovinizem do skrajnosti. Morija in klanje bosta na zahodu še hujše divjali kakor dozdaj, ker bodo narodom kazali usodo Rusije in rekli, da se je beseda o sporazumnem miru iz-premenila v puhlico, Mir, ki so ga vsilili Velencmci Rusiji, bo vzplamtel sovraštvo celega sveta proti Nemčiji.
¥olna poročila.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 27. febr. Uradno:
Med Adižo in Brento so od časa do časa močnejše s topovi streljali. Italijanski letalci so metali bombe na Cles Mezolom-bardo in Bolcan, ki leže daleč za našo bojno črto.
Načelnik generalnega štaba. NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 27. febr. Veliki glavni stan:
Zahodno bo,'išče: Ob Yseru smo ujeli nekaj Belgijcev. Na flandrski obali, na obeh straneh Scarpe, v Champagni in na vzhodnem bregu Moze so proti večeru zopet streljali s topovi. Na več točkah so se razvili živahni boji v zraku. Izjalovil sc je enotni napad angleških letalcev na naše zrakoplove med Oise in Aisne, Sestrelili smo včeraj 16 sovražnih letal in 3 pritrjene zrakoplove. Stotnik vitez pl. Tutschek je zmagal včerftj 24 krat v zraku; poddesetnik Kaffner je uničil dva pritrjena zrakoplova.
Vzhodno bojišče: Eichhornova vojna skupina: Severno od Dorpala smo ujeli 2 ruska polka, ki sta se umikala.
Linsingenova vojna skupina: V Ukrajini smo razkropili sovražni bataljon, ki se je pri Korostyszewu (30 km vzhodno od Žitomira) ustavil našemu prodiranju. Južno od Žitomira so vdrle naše čete do Berdy-czewa.
V Krzemieniecu (južno Dubna) smo
ujeli štab nekega ruskega generalnega poveljstva, en divizijski štab in 200 moi.
Macedonsko bojišče: Angleške oddelke, ki so prodirali čez reko Butkova proti bolgarskim postojankam, smo s protisun-kom vrglL
Italijansko bojišče: Nič novega.
LudendorIL
• • *
Pred mirovnim sklepom v Rusiji.
Dunaj, 27. febr. Korespondenčni urad poroča iz Bresta Litovskega dne 26. t m.: Turška delegacija je pod vodstvom turškega poslanika v Berlinu Hakki paše danes zjutraj došla sem. Bolgarska delegacija bo najbrž prišla jutri. Ruska delegacija bo vsled neprestanih prometnih ruskih ovir na ruskih tleh prišla šele jutri zvečer, Danes dopoldne in popoldne so se vršile večurne seje delegacij Avstrije, Nemčije in Turčije, v katerih so se posvetovali o predlogih, ki jih bodo stavili ruski delegaciji.
Petrograd, 25. febr, (K. u.) Sovjet ruskih pooblaščencev je poslal v Brest Litovsk delegacijo, da bo podpirala od nemške vlade predlagani in v seji dne 24. februarja ob 4. uri zjutraj od izvršilnega glavnega odseka v Petrogradu sprejeti mir. Člani mirovne delegacije so: Trockif, Čičerin, Skolikov, Petrovsk in Aleksejev, dalje delegacijski tajnik Karahan, Joffe in vojaški izvedenci.
Mir z Rusijo se bo v Bukareštu podpisat
Berlin, 27. febr. V tukajšnjih poslani-šldh krogih se govori, da se bo mir z Rusijo najbrže v Bukareštu podpisal. Pogajanja z Rumunijo, ki so se pričela pred tremi dnevi, še niso nič kaj posebno napredovala. Berlinski listi poročajo, da bo precej, ko se podpiše z Rumunijo mir, zboroval rumunski parlament v Bukareštu.
Maksimalisti priznavajo mir z Ukrajino.
Listi poročajo iz Petrograda: Ljudski komisar Stalin je brzojavil iz Kijeva, da bo maksimalistična rada priznala mir, ki ga je sklenila meščanska osrednja rada z osrednjima državama.
Podplija prosi Avstrijo pomoči.
Dunaj, 27. febr. V tukajšnjih poučenih krogih se čuje, da je guverner Podolije za zahodne dele Ukrajine, ki mejijo neposredno na Avstrijo, prosil Avstrijo pomoči za ureditev notranjih zmed.
Krilenko o prodiranju Nemcev.
Lugano, 27. februarja. (Kor. ur.) »Cor-irere della sera* poroča iz Petrograda; Krilenko je poroča) sovjetu, da se ruski vojaški oddelki niso nikjer ustavljaU, kc so Nemci prodirali; niti dragocenegg blaga železnic niso rešili. Zdi se, da so težki topovi izgublieni. Mornarji zapuščajo vojne ladje. Zaloge v Pskovu so bile napolnjene z velikanskimi množinami vojnega blaga, živil, orodja; na stotine baterij se je nahajalo tam: zaloge streliva so bile velikanske. Nemci so vse to nepoškodovano dobili. Ruska posadka je nekolikokrat ustrelila, nato se je umaknila; niti tračnice na kolodvoru ni poškodovala.
Politične no¥šce.
-f- Ljubljanska cenzura. Včeraj nam je bila zaplenjena interpelacija Jugoslovanskega kluba o pregajanju župnika in pisatelja Meška z utemeljevanjem, da ta članek ogroža javni red. Interpelacija je sc3tavljena skozi in skozi stvarno, bi ne mogla ogrožati javnega reda v nobenem oziru in je zgolj edino možna pritožba proti nezakonitemu ravnanju državne oblasti z državljani. Značilno za pravno na-ziranje naše birokracije je dejstvo, da so se dogodili tako številni slučaji samovoljnega preganjanja, ki so v posmeh vsaki justici, in da se potem celo državnozbor-ske interpelacije o teh protipostavnostih zopet samovoljno odtegujejo javnosti. Avstrijska birokracija umetno goji nezadovoljnost med državljani, popravlja staro nasilje z novim tn skrbi, kolikor more, da se pravni čut prebivalstva stalno vznemirja. Senco svobode, ki so nam jo priborili vojaki s svojo krvjo in zvestobo cesarju, nam jemlje rdeči svinčnik ljubljanskega cenzorja. Da je tako ravnanje dr. Skubla znak zvestobe ljubljanski kazinot-ski družbi, je jasno, a da je to delo v smislu avstrijske državne misli, je težje razumljivo, Proti konfiskaciji smo se pritožili. O razmerah na ljubljanski policijski cenzuri pa o priliki več.
Parlamentarni voditelji pri cesarju, Dunaj, 27. svečana. Cesar je sprej«' danes v avdijenci načelnika Jugoslovanskega kluba dr. Korošca, dalje v imenu Češkega svaza poslanca Slaneka in Tu-sarja. Jutri bodo sprejeti v avdijenci p" cesarju zbornični predsednik dr. GrosSi načelnik nemške krščansko socialne zveze pielat Hauser ter načelnik zveze nem-ško-nacionalnih strank posl. dr. VValdner.
-j- Nenavaden dogodek v poslanski zbornici. Z Dunaja poročajo 27. februarja: Ko se je seja v poslanski zbornici ključila, je vstal na levi strani galerije neki nadporočnik, stopil do doprsnega z<* du in začel govoriti tako-le: »Ali ne bi
bilo tnogoče, da bi prišel enkrat v ljudski zbornici do besede vojak? Nočem govoriti o tem, o čemer se je tu obravnavalo. Govoriti hočem o splošnem položaju. Prihajam s fronte ob Piavi, ali smem govoriti?« V dvorani navzoči slovanski poslanci mu kličejo: »Da, da!« — »Bojujem se že četrto leto v nekem srbsko-hrvatskem polku. Nemec sem in ponosen na svojo narodnost in vendar sem poln skrbi za njeno bodočnost. Srce me sili izjaviti, da sem našel v Srbo-Hrvatih narod, ki je poln najsijajnejših lastnosti v pravem po menu besede. Leto in dan me muči, da stališče mojega naroda nasproti temu plemenu ni pravo. Že dolgo sem čakal trenutka, da bi Nemcem povedal, da zasluži srbsko-hrvatski narod prav posebno naklonjenost. Srbo-Hrvatom se pač med vsemi avstrijskimi narodi najslabše godi. Nemci jih morajo podpirati.« (Klici v dvorani: bravo!) »Gospoda moja! Vi se norčujete iz mene in to	pričakoval.« (Klici izmed poslancev: Ne!) »Ne govorim iz objestnosti in če smem na koga upati, pričakujem od mojega naroda, da bo nasproti Srbo-Hrvatom izvajal pravičnost. Če smem kje govoriti, je to pač tukaj, kjer me morate slišati. Uniforma me zapira pred javnim delovanjem. Zabranjeno mi je, delati politiko. Nehajmo se pa že enkrat bojevati. Zahtevam predvsem od mojega naroda, da hodi tu na čelu. Če ima vodstvo v zbornici, mora tudi tu iti na čelu.« Prihiteli so zbornični sluge in odvedli govornika v zbornično pisarno. Tu so ugotovili nadporočnikovo ime in ga nato odpustili. Govornik je nadporočnik v rezervi Edvard Wenzel, 22. pešpolka. Dogodek je vzbudil med poslanci veliko pozornost.
-f Gosposka zbornica. Dunaj, 27. svečana. (Kor. u.) V današnji seji gosposke zbornice je stavil dr. Weiskirchner sledečo interpelacijo: Dunaj nima kruha ne moke. Prebivalstvo je zelo vznemirjeno, da korakajo čete zvezne nemške države na Ukrajino in se tako preskrbujejo z žitom, medtem ko ni monarhija menda naprav'!a nobenih korakov, da zagotovi tudi sebi dovolj množine moke. Ker je ministrski predsednik izjavil v zbornici, da ne bodo vkorakale avstro-ogrske čete na Ukrajino, nastane vprašanje, na kak način misli država preskrbeti pomanjkanje trpečemu prebivalstvu žita iz Ukrajine in v kakšnem času smemo pričakovati uvoza.
Baron Czedik, Plener in tovariši stavijo nujen predlog, naj se izreče grofu Czerninu zaupnica za njegovo uspešno delovanje in naj se izjavi gosposka zbornica za ohranitev zveze z Nemčijo. Predlogu se prizna nujnost.
Baron Czedik utemeljuje svoj predlog. Povdarja, da ima formula mir brez aneksij še danes veljavo, toda to ne izključuje poprave mej. Noben Avstrijec ne more dovoliti, da bi spadal Lovčen zopet Črnigori. Istotako si bomo morali nasproti Italiji zavarovati meje. Tudi si ne more nobeden predstavljati sklepa miru brez zagotovitve zveze z Bolgarijo, brez posesti Belgrada.
Nato govori vitez Bilinski o miru z Ukrajino. Na vprašanje, zakaj so prešli Poljaki v opozicijo, odgovarja govornik, da je cel narod v opoziciji, najrevnejše osebe, celo vsi poljski škofje. Kaj se bo zgodilo, ne vemo.
Razprava se prekine. Jutri sc seja nadaljuje.
+ Brambni odsek. Dunaj, 27. febr. (K. u.) Brambni odsek je razpravljal danes o predlogu poslanca Guggenberga g!ede izboljšanja plač vojnim invalidom ter sirotam in vdovam padlih vojakov. Istotako glede izboljšanja pokojnine častnikom in vojaškim uradnikom, ki so bili vpokojeni pred letom 1900. Minister za deželno hrambo je napovedal tozadevno zakonsko predlogo, ki bo te dni predložena zbornici. Vlada bo vse potrebno ukrenila.
+ Poljsko kolo. Dunaj, 27. febr. Za podpredsednika kola je izvoljen voditelj opozicije Vsepoljak dr. Glombinski. Baron Goetz je hotel odložiti predsedstvo, ker se pogajajo člani kola za njegovim hrbtom z drugimi parlamentarnimi strankami. Poljsko kolo mu je izreklo zaupnico.
-j- Alpski Nemci. Alpski nemškona-clonalni poslanci so v svoji seji odobrili vstop poslancev Krafta, Pantza in Doberniga v upravni svet južne železnice.
-t- Koncentracija hrvatskih strank. »Jugu« poročajo iz Zagreba: Starčevičeva stranka prava kot najmočnejša hrvatska stranka je pričela z inicijativo, da pride čimpreje do koncentracije narodnih vrst; to se ji je doslej tudi posrečilo. Vodstvo te koncentracije prepuste Jugoslovanskemu klubu na Dunaju, ki je v vsakem oziru najbolj informiran o vsem in ki z ozirom na to določa politično smer in taktiko. Kot prvi rezultat te koncentracije bi bil narodni svet ki bi sestojal iz 24 članov najuglednejš vatov, med katerimi bi bili tudi po	iz raznih hrvatskih ozemelj. Narodni svet bo imel nalogo določati taktiko splošne jugoslovanske politike in informirati domače in tuje časopisje o jugoslovanski narodnih zahtevah in razmerah. — Nadalje poročajo hrvatski
listi: V nedeljo prideta v Zagreb poslanca dr. Korošec in Spinčič. Njun prihod je v zvezi z ustanovitvijo narodnega sveta in se bosta glede tega posvetovala s Star-čevičevo stranko prava.
-f Srbsko skupščino so otvorili 26. t. m. na Krfu. Ker sta odstopila predsednik Nikolič in prvi podpredsednik Lazarevič, jo je otvoril drugi podpredsednik Braci-nač z nagovorom, «* katerim je pozdravljal srbsko armado in zaveznike. Skupščina se je nato pečala z zakonskim načrtom, ki se peča z rpzvelja-djenjem razlastitev in prodaje kakor tudi prepisov hipotek, ki jih je izvedel sovražnik. Razpravljali so tudi o zakonskem načrtu glede na podporo prebivalstva v zasedenih deželah.
f Ogrski pogoji za mir z Rumunijo. Iz Budimpešte poročajo: Tukajšnji politični krogi zastopajo mnenje, da mora Ogrska ob sklepu miru z Rumunijo brezpogojno dobiti strateg'čna in gospodarska zavarovanja na tejle podlagi: Svobodna Donava do Črnega morja in poprava meje na sedmograško-rumunski meji v svrho izboljšanja strategičnega položaja. Posebna važnost gre osvoboditvi donavske poti do Črnega morja. V sedanji vojni je Runi unija še začasa svoje nevtralnosti dovo ljevala, da je Srbija z minami zapirala Donavo. S tem so se kršile donavske do ločbe, ki vsem obrežnim državam zagotavljajo svobodno plovbo. Osrednjim velesilam je bila zaprta pot do zaveznice Turčije. Tudi danes ovira Runiunija prevoz ukrajinskega žita iz Črnega morja po Donavi. Osvoboditev Donave je neobhoden pogoj za mir z Rumunijo.
-f Ginljiv prizor v italijanski zbornici. »Popolo dltalia« poroča: Pred glasovanjem v seji italijanske zbornice dne 25. t. m. jc končno govoril še ministrski predsednik Orlando. Opisoval je trpljenje in nade prebivalstva od sovražn:ka zasedenih ozemelj, bral ta del svojih izvajanj z jokajočim glasom, dokler ni, prevzet ge-notja, spustil list na tla in zaklicaJ: Viva 1'Italia! (Živela Italija!) Mnogo poslance/ je pričelo jokati, med tem ko so ministri, vsi ginjeni, objemali ministrskega predsednika. Bisolatti je zaklical: Živela fronta! S častniške tribune so se začuli klici: Živela Italija! Mi hočemo zmagati.
-f Preosnova v vodstvu urada za prehrano. Cesar je z lastnoročnima pismoma dovolil ministru za prehrano, generalnemu majorju Hoferju, da odstopi, Hoferju se je cesar zahvalil in mu izrazil popolno priznanje, ker je v najtežavnejših razmerah izvrstno služboval, in mu naznanil, da si pridrži ga zopet uporabiti v vojaški službi. Hoferja je cesar odlikoval z redom železne krone I. vrste. Cesar je imenoval da'je z lastnoročnim pismom za predsednika urada ljudske prehrane dosedanjega ravnateljskega namestnika pri ravnateljstvu prog družbe državnih železnic, dvornega svetovalca Ljudevita Paula.. — Ministrstva prehrane torej ni več. Urad za ljudsko prehrano se je pridelil ministrskemu predsedstvu, kar je že nameraval svoj čas Koerber, Seidler, ki je svoj čas služboval v poljedelskem ministrstvu kot sekčni načelnik, hoče sam v važnih vprašanjih prehrane odločevati. Generalni major Hofer je postal minister prehrane meseca januarja 1917.
+ Politiki v hrvatskem Primorju. Ogrski pravosodni minister dr. Vaszony je prišel na oddih na Su[3ik pri Reki, kjer j je že par dni hrvatsk-. pravaš poslanec Stjepan Zagorac, pristaš frankove stranke. | -f Volilna preo:;nova na Ogrskem. Odsek za volilno preosnovo ogrske posla-niške zbornice je nadaljeval danes dopoldne glavno razoravo o volilni oreosnovi.
-f Poljski general Mušnicki in Nemci. Nemški listi so objavili vest, da se je zvezal poljski general Mušnicki z Nemci in da koraka proti boljševikom. Poljski listi dementirajo to vest in pravijo, da se je Mušnicki umaknil s svojo armado za Dnje-per ter razstrelil vse mostove nad Bere-zino in Dnjeprom.
f Vojska se ne bo tako kmalu končala? Zakladnik Bonar Law je govoril v Londonu o vojnih posojilih. Rekel je: Jasno je, da se vojska ne bo še kmalu končala; na skorajšnji njen konec naj sc nihče ne sklicuje. Zločinsko bi vsaka vlada postopala, ki bi se le eno uro dalje vojskovala, kolikor je potrebno, da se naši smotri dosežejo; a še bolj zločinsko bi bilo, če bi ■postali hladni in slabotni.
-f-Volitve na Španskem prinesle poraz pristašev vojske. Pri volitvah na Španskem so zmagali odločilno pristaši monarhije in tisti, ki zahtevajo, da ostani Španija nevtralna.
Koroške novice.
k Nemštvo koroških mest. Kakšno je nemštvo koroških mest v slovenskem ozemlju, mest, ki se redijo s slovensko krvjo, dobro kaže slučaj Pliberk. To je malo nemškutarsko gnezdo, okroginokrog obdano od slovenske, zavedno slovenske okolice. To mestece je zadnji čas po milosti nemških Voiksratov dobilo novega nemškega notarja. In kako je z nemštvom v tem mestu? Nekoč se je v. "mešani sloven-
sko-nemški družbi dognalo, da je v slavnem nemškem mestu Pliberk samo osem pristno nemških pliberških družin. In če bi se tem osmim korenito preiskale narodne obisti, bi še ta osmerka komaj obstala pred pravično sodbo. Torej je bilo n»s nujno potrebno, da se je šibko pliber-ško nemštvo podprlo z novim nemškim notarjem, in da se je pliberški občinski svet izjavil proti deklaraciji. Kajti nekaj groznega bi bilo, če bi ta silni nemški otok kdaj oblivale vode bodoče jugoslovanske države! Razume se seveda, da ima to mesto popolnoma nemško štirirazrednico, četudi hodi vanjo polovico otrok iz okolice. V šoli je nastanjena Siidmarkina javna ljudska knjižnica. Pri zidavi šole je pomagal Schulverein. Take šole so na Koroškem prave nemške trdnjave.
k Na pošti v Bel aku. Pridem v Beljak na pošto z nakaznico, glasečo se na Celovec. Uradnica pogleda nakaznico, pogleda mene in vpraša: Celovec, was ist das? Ist das Laibach? — Ali naj se človek čudi ali smeji, ali pa — če bi se izplačalo — jezi? Ali uradnica na pošti v Beljaku ne ve, kje in kaj je Celovec! O, pač ve, pa noče vedeti!
k Peljem sc v »Villach«. Kranjski kmetski fant sc je peljal v Celovec. Pripovedoval jc, da se jc že peljal v »Villach«, da pa mešani vlak ne stoji na vseh postajah. Ustavi se v »Faak« (gotovo je pozabil na postaji prebrati tudi slovenski napis »Blače«, kar je sicer napačno, ker ljudstvo pravi »Bače«; Blače so v Ziljski dolini), v »St. Štefan« se ne ustavi (koroško ljudstvo pravi Šteben ail štaben), pač pa menda v »Finkenstein« (slov. Bekštanj). Fant jc vse postaje imenoval z nemškimi imeni, kakor da bi vsi ti kraji ležali kje na nemškem Koroškem. Ta Janez — tako so ga klicali njegovi znanci — ni izjema, ampak je skoro tipičen s!učaj preprostega kranjskega ljudstva, ki se vozi po Koro-šk em. Za koroške Slovence je to vsekakor zelo spodbudno! Pa naj še kdo reče, da nismo zavedni!
k Nemška logika. 19. februarja je dejal dr. Seidler: »Sledeč nemškim klicem na pomoč :'z Estonije in Livonije, se je od-čila Nemčija, da maršira dalje v notranjost, da varuje pred gotovini poginom tiste nesrečne sorojake, ki živijo v teh provincah.« Nemško plemstvo,'nemški baroni iz baltiških provinc so poklicali nemško vojsko na pomoč, in Nemčija se je prošnji odzvala. — Tudi naši nemški listi zdaj pišejo o nemškem osvobodilnem pohodu na Rusko. Isti listi, ki ne trpijo, da bi se kranjski SI ovenci brigali za koroške Slovence, izdaj odobravajo, da ena država hiti na pomoč z vojsko peščici svojih sorojakov v drugi državi. Pri tem je pomenljivo, da ti »sorojaki« ne tvorijo njti večine, ampak samo zgornjo ljudsko plast v deželi. Po tej logiki ima torej tudi Lah prav, da hoče »osvoboditi« Trst, da Srb hoče zasesti Bosno in Rumun Sedmograško. Ampak značilnost nemške logike obstoji ravno v tem, da pravilo pripušča izjeme, kjerkoli in kadarkoli je to vsenemštvu v korist.
Deklaracija, Jugoslovanski klub in S. L S.
Občinski odbor v Žvabeku, kot zastopnik najsevernejše tofke slovenskega ozemlja, t. navdušenjem pozdravlja stremljenje sv. očeta Benedikta XV. in našega presvetlo;»a cesarja Karla I. v dosego skorajšnjega konca svetovne moritve. Pozdravlja deklaracijo Jugoslovanskega kluba z dne 30. maja 1917 kot edino pot do trajnega miru med narodi. Poživlja Jugoslovanski klub, naj vztraja do zmagovitega konca na začrtani po!i. — Pridružuje se tej izjavi tudi podpisani krajni šolski svčt, želeč naši mladini lepše in sreinejše dneve ob lastnem ognjišču. Zupan: Jurij Lut-nik. Načelnik šolskega sveta: Ivan Potočnik.
Starešinstvo občine Breginj, zbrano v seji dne 18. svečana t. 1„ se z navdušenjem pridružuje majniški deklaraciji Jugoslovanskega kluba ter izreka istemu popolno zaupanje, proseč ga, da zastavi vse svoje moči v dosego te opravičene naše zahteve.
Jugoslovanski železničarji (uradniki in drugi nastavljenci) v Pslju so se izjavili za jugoslovansko deklaracijo. (96 podpisov.)
Duhovščina in učiteljstvo v Lebinštlni v Istri se je izjavilo za jugoslovansko deklaracijo.
Občinski odbor občine Sela pri Sisku se je izjavil za majniško deklaracijo.
Slovenci in Hrvati, Slovenke in Hrvatice občine Volosko-Opatija so se izjavili za jugo-slovansko deklaracijo. (Sledi 1320 podpisov.)
Primorska novice.
p Županstvo Vrtojba, sedaj na Verdu številka 105 pri Vrhniki, prosi domačine, naj mu ne pošiljajo ekspresnili pisem, ker mora županstvo za vsako pismo plačati 1 K 20 vin. Mnogi silijo domov; pomislijo pa naj, da v Vrtojbi ni ne bivališč, ne živeža. Domov naj se vračajo le delazmožne osebe, da bodo popravile in nanovo sezidale domove ter očistile in obdelale polje. Vendar pa naj vsakdo po možnosti prinese živila seboj, da ne bo stradal. Za vrnitev je treba dovoljenja svojega županstva in okrajnega glavarstva. Pozdrav vsem občinarjemi — Ivan Koglot, župan.
p županstvo Avče se preseli začetkom marca v Avče, zato naj se odslej naslavljajo vsa pisma na: županstvo Avče, p. Sv. Lucija. Ekspresnlh pisem nikar nc pošiljajte, ker mora županstvo plačevati dostavnino. Županstvo jc na merodajnem mestu zvedelo, da za sedaj vrnitev občinarjev še ni dovoljena. Kdor bi se hotel vrniti, sc lahko, vendar na svoio od-
govornost; doma namreč ne bo dobiti niti
grižljaja živeža. — Karel Kovačič, župan.
. P. I*. Branice. V Požunu, v garnizijski bolnišnici, je umrl dne 7. januarja t. 1. načelnik braniških Orlov Alojzij Terčelj, slar 25 let. Tudi njega je spravila vojska v prezgodnji grob.
p Umrla je na Bregu pri Borovnici 26. t. mes. begunka Marija Kerševan, roj. Skumina, doma iz Gradišča pri Renčah, po dolgi in mučni bolezni.
P Za goriške begunce. Katoliško slovensko izobraževalno društvo v Šmartnem pri Kranju je priredilo veselico v orid goriškim beguncem. Čisti dobiček v znesku 114.20 K so poslali Posredovalnici za goriške begunec. Državni in deželni poslanec g. Josip I-on ie poslal v imenu gosp. poslanca Demšarja 50 K za goriške begunce. — Neimenovan gospod je daroval 20 K za primorske reveže. — Ga, Kemperle je poklonila Posredovalnici 20 K. Vsem darovalcem izreka Posredovalnica najsrčnejšo zahvalo.
p Alojzij Goljevšček, mizar, Trbovlje I„ išče rodbino Goljevšček, ki jc bivala pred vojsko na Skalah pri Kanalu št. 150.
IJlifisKa aprovizicija.
a KruSne komisije bodo uradovale v
petek dne 1. marca od 8 do 1 ure popoldne. Izdajale se bodo izkaznice za kruh in maščobo.
a Kruh na izkaznice št. 2, 15 ia 38 se bode predajal od vštete nedelje 3. marca naprej v sledečih pekarnah: na št. 2 pri g. Bizjaku, Poljanska cesta, na št. 15 pri g. Trčku, Breg, in na št. 38 pri g. Žužku, Moste. Moka na te številke se dobi v istih prodajalnah kakor dosedaj.
a Člani vojr.e zveze se zadnjikrat opozarjajo, da oddajo krušne karte takoj v konsumu, ker siccr povzročajo osobju v konsumih le nepotrebna pota, aproviza-ciji pa zmedo radi vedno novega nakazovanja blaga. Če kdo radi malomarnosti ne bo dobil kruha in moke, naj pripiše posledice sam sebi.
a Pekaiete na zelene izkaznice črke A se nakazujejo in plačajo v mestni posvetovalnici in sicer: za stranke štev. 1 do 100 dne 4. marca in štev. od 100 naprej dne 5. marca t. 1. Na te nakaznice se dobe pekatete v cerkvi sv, Jožefa kilogram po 1 krono.
a. Rdeče izkaznice za doječe in noseče matere. S letni izkaznicami se zadnji čas prav mnogo greši. Nekatere jih med seboj izposojuiejo, nekatere pridejo celo po večkrat iskat, najprej zars, potem pa še za druge, nekatere pa delajo cclo trgovino s temi kartami in prodajajo tako svoje doječe in noseče stanje. Kako pridejo clruge stranke do tega, da morajo čakati po cele ure, druge pa jih na tak način goljufajo. Naj sc vsiko tako stranko, ki bo še na kak način skušala goljufati, brezobzirno naznani. Zgubiia bo karto in zraven bo šc kaznovana.
a Špeli za IV. okraj štev. 301 do konca. Stranke IV. okraja z nakazili za mast štev. SOJ do konca prejmejo špeh v petek, dne 1. marca na Poljanski ccsti št. 15. Določen ja ta-le red; od 12. do 1. ure štev. S01 do 1025, od 1. do 2. ure štev. 1026 do 1250, od 2. do 3. ure štev. 1251 do 1475, od 3, do 4. ure šlev. 1476 do konca. Vsaka oseba dobi četrt kilograma. Kilogram slane 16 krm. Špeh jc importiran in ni od ogrsk;h prešičev.
novice.
lj Slov. kat. isobraž. društvo Selo-Udma?-Mosf.e priredi v nedeljo dne 3. marca ob 6. uri zvečer v društvenem domu predstavo. — Spored: »Županova Mi-cika :. Veseloigra v dveh dej?njih. Anton Linhart. — Brez krajcarja«. Burka v dveh dejanjih, — Vstopnina: I. prostor 3 K, II. 2 K; balkon I. prortor 3 K; galerija 1 K. Predprodaja vstopnic v društvenem domu in v trgovini Orchek v Novem LMmatu. — Otrokom vstop ni dovoljen. — Odbor.
lj Gremij trgovcev v Ljubljani poziva vse one svoje člane, ki so imeli trgovske zveze z Italijo, da nemudoma sporeče načelniku Ivanu Samcu, Mestni trg, če imajo še kaj blaga^v Italiji, ki ni bilo poravnano.
Jj Gremij trgovccv v Ljubljani naznanja svojim članom, cla jc c. in kr. vojno ministrstvo radi lažjega prometa za 12. in 13. oddelek (prehranitev, preskrba z obleko in orožjem) ustanovilo poseben urad, ki jc v poslopju trgovske in obrtne zbornice na Dunaju, !., Stubenring 8—10. Ta urad daje onim, ki se zanimajo za vojne dobave, pojasnila, kam nai se naslove ponudbe, naznanja, ktero blago se potrebuje, daje na razpolago vzorce za ponudbe itd.
lj Drugič odlikovan je bil Ljubljančan vojni kurat č. g. Ludovik Straurs. Prvič je dobil Karlov četni križ, sedaj duhovni križ, za zasluge v vojski.
lj Zaznamki o prlpadrikih pridobnin-skega davka za leto 1,917 so v "ekspeditu mestnega magistrata (Mestni trg štev. 27, III. nadstropje) od 1. do vštetega !4. marca 1918 v navadnih uradnih urah javnosti na ogled,
lj Društvo slovenskih profesorjev v Ljubljani vljudno vk.1v svoje člane k sestanku, ki t>o v s o r o t o dne 2. marca t. 1. ob 8. uri zvečer v ostavraci'i »pri M'ku-žu« (Koodvorska i a). Predmet: Poročilo o zadnjem občnem zboru »Državne Zve-zna Dunaju z dne 2. februarin t. I.
lj Umrli so v Ljubljani: Marija Prime, mestna uboga, 77 let. — Sestra Serafina Sajovi.;, uršulinka-Iajika, 31 let. — Anton Retar, železniški sprevodnik, 36 let. — Zofija Kerhovič, hči trgovca in posestnika, 24 let. — Anton Šumič, rejenec, 5 tednov. — Pcregrin Lončar, hiralec, 52 let.
lj Razpisana je tobačna trafika v Še-lenburgovi ulici št. 1. Invalildi in vdove ali sirote v tej vojski padlih ali umrlih vojakov imajo ob gotovih pogojih brezpogojno prednost pred vsemi drugimi prosilci. Prošnje se morajo vložiti do 26. marca. Natančni podatki so navedeni v ^Lai-bacher Zeitung« z dne 28. febr.
lj Nevaren tat. Pred ljubljanskim deželnim sodiščem je stal te dni 301etni delavec Jakob Nachtigal, pristojen v Šmartno pod Šmarno goro. Bil je zaradi tatvine že večkrat zaprt. Komaj je zadnjo kazen prestal, je s sekiro vlomil v Zakotnikovo pisarno v Ljubljani in vzel tam zimsko suknjo, pelerino, 25 zavitkov tobaka, 6 jajc in 10 smotk. V Št. Vidu nad Ljubljano je ukradel oves, katerega je proda! za 60 kron gostilničarki na Šmarni gori. Že drugo noč pa je oves zopet ukradel iz zaprtega hleva. V Uranšici je odnesel Luciji Juvan 100 kg pšenice, Frančiški Dečman več jestvin in 40 K gotovine, Francetu Oslu več kilogramov medu, Petru Koscu pa pre-šiča. V Dobrnem je ukradel Frančiški Kosec 4 kokoši in nekaj mizarskega orodja. V Zgor. Gameljnih in v Dravljah je odpeljal dva koštruna. Sodišče je Nachtigalu prisodilo 18 mesecev težke ječe, po prestani kazni ga bodo pa oddali v prisilno delavnico.
lj Smrt vsled zastrnpljenja. Marija Gruber, žena delavca, sedaj vojaka, stanujoča v Ljubljani na Bleiweisovi cesti, se je iz neznanega vzroka na svojem stanovanju zastrupila z lizolom. Prenesli so jo ▼ dež. bolnico, kjer je čez pol ure umrla, lj Mrtvo so našli nad 70 let staro grofico Aichelburg. Sedela je na divanu v sprejemni sobi z nazaj nagnjeno glavo, poleg nje je pa ležal mali samokres. Vrata so bila znotraj zaklenjena, ter so jih morali s silo odpreti. Ustrelila sc je v srce. Najbrže se ji je zmešalo.
lj Prijazna ponudba. »Laibacher Ztg^ prinaša oglas: »Zamenjam 1 kg fine ne-žgane kave za 15 kg fine pšenične moke.« Kdo pa ima danes 15 kg fine pšenične moke odveč? In če jo ima: bi je po vladnih odredbah pravzaprav ne smel imeti.
lj Našla se je mala vsota denarja v prostorih uprave •.Slovenca«'. Dobi se pri blagajni.
lj Pozabljeni sta bili v čakalnici dr. Paichelna dve torbici (usnjata in baržu-nasta) s srednjo vsoto denarja in raznimi računi. Pošten najditelj naj ju odda na Poljanski cesti št. 10 pri gospej Pavlin.
Dnevne novice.
—	Minister za prehrano gm. Hofer je
bil v nedeljo pri cesarju v poslovilni avdi-jenci. Cesar ga je odlikoval z redom železne krone 1. razreda.
—	Jugoslovanska Strokovna Zveza nam poroča: V nedeljo, dne 3. marca bosta priredili skupini J. S. Z. v Kranju in v Stražišču občna zbora: v Kranju bo občni zbor ob 9. uri dopoldne, v Stražišču pa ob 3. uri popoldne. Jugoslovanska Strokovna Zveza bo priredila dalje v nedeljo, dne 10. marca v Kranju socialni kurz. Glavna skupščina J. S. Z. bo na praznik apostolov sv. Petra in Pavla, 29. junija v Ljubljani, Za organizacije J. S. Z. na Gorenjskem se je oživelo gorenjsko okrožje s sedežem v Kranju; okrožnemu na-čelstvu predseduje č. g. Komlanec.
—	Odlikovan je bil z vitežkim križem Franc Jožefovega reda z vojno dekoracijo c. kr. veterinarski nadzornik dr, Jos. Ste-gu, sedaj veterinarski referent pri vojaškem generalnem guvernerju na Cetinju.
—	Odlikovanje. Učitelj-poročnik Al. Črnigoj iz Sv. Križa na Vipavskem je prejel Najvišje pohvalno priznanje z vojnim okraskom in meči.
—	Novi tajni svetniki §o postali: ministri dr. vitez pl. Žolger, dr. Horbaczew-ski in baron Wiesner, predsednik poslanske zbornice dr. Grofi in bivši predsednik poslanske zbornice dr. Sylvester.
—	Pogreb dr. Lea. Jugoslovanski klub je zastopal pri pogrebu dr. Lea v Krako-vu poslanec dr. Vukotič,
■— Mažarska srednja šola v Djakovu.
Osješki Jug poroča, da ustanovi znano društvo za mažarizacijo »Julian« v Djakovu v Slavoniji novo srednjo šolo. Radovedni smo, kaj bo na to rekla hrvatska vlada...
—	»Julian«, društvo za mažarizacijo, je pričelo z veliko agitacijo za mažarske šole na Hrvatskem, kjer jih je že itak preveč. r,Julian« namerava ustanoviti še več novih mažarskih šol. — Sedaj ima besedo pač hrvatsko-srbska koalicijal
—	Gojenci mornarske akademije. Začetkom šolskega leta (16. septembra 1918) sc sprejme približno 60 gojencev v mornarsko akademijo. Polovica mest je popolnoma ali pol prostih polovica pa pla-
čujočih mest in ustanov. Pogoji: Dovršeni 4. razred srednjih šol, starost 14—16 let, neomadeževano vedenje. Prošnje je do 30. junija predložiti vojnemu ministrstvu. Pojasnila dajo okrajna glavarstva, v Ljubljani mestni vojaški urad.
—	Germanska pesem. Dr. Matko La-ginja je prebral v državnem zboru to-le pesem:
Germancn-TaiJ' — Gertnaner-Nacbt?!
Was wird am Himmel dammerti?! ,..
Der alte Donar ist crwacbt.
Und will sein Weltreich hatnmcrn!
Germancn-Tag! llnd Slawen-Nacht!
Und Frankreich Tod filr irnmer!
All-Deutschlands gold'dne Sornenpracht
Gliiht auf im ersten Schimmer!
Mit Adjersfliigeln strahlt voran
Ein Kaiser stahlumflosser,
Und hinter ihm ist Manii fiir Mann
Fin Held aus Erz gegossen! ...
Millionen Schwcrter blitzeti auf!
Es donnern die Kanonen!
Wie Bliicher stiirmt und Bismarck d'rauf.
Ihr brausenden Schwadrnnen!
Schon einmal eine Volkerschlacht
Hat unser Volk geschlagen,
Nun soli aus ew'ger Volkernacht
Der deutsche Himmel ta (Jen!
Dic Erde bebt! Der Himmel kracht!
Das Meer treibt Wrack und Trummer!...
Germanen-Tag! — Und Slawen-Nacht!
Und Frankreich Tod fiir immer!
Laginja je pristavil: Čestitam vsem tistim, ki slede temu programu, čestitam vsem tistim, ki so našemu prebivalstvu tam doli od Triglava do Drine tekom te usodepolne vojne dali vzgojo, kakršne bi mu morda ne dala stoletja rednega življe-^ nja! Država, ki se je tako pregrešila na našem narodu, naj ta živi kjerkoli; držav?., ki noče čuti in videti naf;h tožb, naših trudov, našega trpljenja in naših žrtev: ia-ka država ne zaslužuje na predlog, naj bi ji dovolili državne potrebščine, »da« z rnj-Še strani! (Živahna pohvala.)
—	Umrl jc stolni prošt v Gradcu dr. H. Moller. Bolan je bil štiri leta. Rojen je bil 26. oktobra 1837 na Vestfalskem.
—	Uradniška mesta pri vojno-kredit-nem zavoda za jržno vojno ozemlje. Voj-no-kreditni zavod razpisuje več uradniških mest. Posebno prihajajo v poštev uradniki za knjigovodstvo (voditelji knjigovodstva). Ponudbe z natančnimi podatki o starosti, veri, družinskem razmerju, vojaščini, študijah, znanju jezikov (prosilci, ki znajo poleg nemščine tudi slovenski, hrvaški ali italijanski jezik, imajo prednost). dosedanjem službovanju in zahtevi plače naj se s sliko prosilca (ali osebh/i predstava) pošljejo na ravnateljstvo voj-no-kreditnega zavoda za južno vojho ozemlje, Celovec, poštni predal 37.
—	Promet na železnicah	'^t
precej omejili. Tako južna, kor tudi državna železnica sta o začasnih omejitvah prometa obvestili vse dunajske, graške in najobskurnejše male nemške liste, Našega lista o omejitvah prometa ni nihče obvestil, dasi bivata v Ljubljani tržaško ravnateljstvo državne železnice in tržaški inšpektorat južne železnice. Ne čudimo se tej brezlaktnosti, ker vemo, da gre tej gospodi predvsem za to, kako da naj železničarje ponemčuje, kakor pa za to, da bi slovenskemu občinstvu naznanila, kateri vlaki	• ne bodo vozili. Naši poslanci naj te velenemške dvorne svetnike in inšpektorje nauče, da ^o dolžni o izpremenjenih voznih razmerah tudi slovenskemu časopisju poročati, ker tudi Slovenci krvavimo na bojišču, stradamo in plačujemo davke, od katerih živi merodajna velenemška visoka železniška gospoda pri nas.
—	V Spodnjem Laknicu, občina Mokronog, je umrl za legarjem posestnik Franc Murn 19. februarja. Dne 23. februarja je umrla njegova 2 letna hčerka Jožefa., dne 24. februarja je umrla njegova žena Marija. Poročena sta bila komaj 5 let. Ostala sta samo 4 letna hčerka in sinek, star 4 mesece. Sicer ni nikogar drugega pri hiši. Hči in mati sta. bili obenem pokopani 26. februarja na Sv. Vrhu pri Mokronogu. — V noči med 24. in 25. februarjem so tatovi pokradli iz delavnice strojarskega mojstra v Mokronogu g. Ten-ca podplatov v vrednosti več tisoč kron. Strojarna je sredi trga. Nočni čuvaj hodi vedno okrog, psi so močno lajali, toda nihče ni slutil, da so tatovi tako blizu. O manjših tatvinah v okolici se pogosto sliši.
—	Velik požar. Z Velikih Blok so nam brzojavili včeraj, dne 27. t. m.: Na Velikih Blokah se je vnel danes ob pol dveh silen ogenj. Petim posestnikom je zgorelo vse do zadnjega. Vse je uničeno. Izdatna pomoč je nujno potrebna.
—	Zaplenjen parnik zavozil na plitvino. Pred devetimi meseci je nemška pomožna križarka *Wolf« zaplenila bilbao-ški parnik »Igetz-Mendi« in ga vzela s seboj. Med nadaljnim križarenjem je »Wolf« potopil 12 ladij, katerih posadko je spravil na omenjeni parnik. Sedaj je ta parnik vzhodno od Skagena zavozil na plitvino. Posadko so spravili na suho. Nemce so internirali, Špance bodo pa poslali domov.
—	Nevarna igra. V gozdu pri Zgor. Dobravi, so se igrali otroci s tem, da so
' spuščali po žlebu polena. Eno poleno je zadelo 15 letnega Jožefa Hrovata tako zelo v hrbet, da je dan na to v deželni bolnici umrl.
—	Prisilne delavnice se pa le ni mogla ubraniti. Komaj 20 let stara Marija Re-patišek iz Podhruške je bila zaradi tajne prostitucije od politične oblasti oddana v prisilno delavnico v Lankovic. A tu ni ugajalo delamržnemu dekletu. Posrečilo se ji je pobegniti ter nadaljevati svoje prejšnje. razuzdano življenje. Končno jc pa le za kratek čas vstopila k Lorencu Kov-terču v Mostah v službo, to pa le zato, da mu je pokradla za 228 K 60 v živil, nato jo pa zopet odkurila, kar sama priznava. Za to je dobila 8 mesecev težke ječe, ter bo zopet oddana v prisilno delavnico, iz katere bo sedaj pač težje pobegnila kakor prvikrat,
—	Radi invalidne podpore je v Foj-karjevi hiši v Sp. Šiški zbadal navzoče Jožef Štibelj. Jezilo ga je, da ne dobiva pravočasno te podpore in predbacival posestniku Janezu Kankelj, ki je v tej vasi popisoval mleko, naj mu raje preskrbi podporo, kakor da se s tem ukvarja. Fojkar je Kanklja nekoliko spremil iz hiše. Slednjemu je pa spodrsnilo, da je padel. V tem je pa skočil Štibelj k njemu in ga z nožem večkrat sunil v hrbet; ena rana je bila smrtnonevarna, ker so bila zadeta pljuča. Štibelj dejanje priznava, zagovarja se le s tem, da je mislil, da se Fojkar in Kankelj tepeta, nakar je rabil nož. Obsojen je bil na 15 mesecev težke ječe.
—	Popravek. V IX. izkazu darov za dr. Krekov spomenik je bil naveden tudi Ivan Renčelj, Dunaj, z zneskom 52 kron. Na prošnjo pošiljatelja naj se dodene: nabral med Slovenci, zbranimi na Silvestrov večer v restavrantu Kaiserhof.
Narodno oospe^rsivo.
g Oddaja tobačnega izvlečka za po-končavanje škodljivcev. C. kr. kmetijsko ministrstvo je sporazumno s finančnim ministrstvom za dobo pomanjkanja tobaka in vsled tega tudi zmanjšanega delovanja tobačnega izvlečka omejilo oddajo tega in popolnoma ustavilo prodajo potom toba-karn in glavnih zalog, oziroma vsem tem odtegnilo prodajno dovoljenje za tobačni izvleček. Edino dovoljenje je bilo izdano kmetijskim korporacijam v deželi. Za Kranjsko ima samo c. kr. kmetijska družba kranjska dovoljenje za prodajo tobačnega izvlečka v kmetijske svrhe, t. j. za pokončavanje rastlinskih in živalskih škodljivcev, ki ga bode oddajala vsem tistim, ki ga potrebujejo v to -svrho. V druge namene se ga ne sme uporabljati.
Cenjenim naročnikom.
Ko smo pred nekaj meseci dvignili ceno našemu dnevniku, pač nismo mislili, da bomo po primeroma kratkem času iz-nova prisiljeni, apelirati na naše prijatelje po širni domovini. Zmotili smo se, ko smo računali, da bomo z zadnjim poviš-kom cene kolikor toliko shajali za daljšo dobo. Centralna vlada nam je prekrižala račune, ko je dovolila, da so papirnice ta-korekoč čez noč podvojile ceno papirju. Ako vpoštevamo še nepričakovane poviške cen zt, razne druge tiskarske in upravne potrebščine, pridemo do zaključka, da nas stane izdajanje »Slovenca« skoro dvakrat toliko, kot koncem minulega leta.
Nekaj novih bremen smo sicer skušali preložiti na ramena naših cenj. inseren-tov s tem, da smo povišali ceno oglasom, toda ta povišek pride v poštev le v majhni meri, ker nimamo papirja, da bi sprejemali vse oglase v taki obliki, kakor si jih žele cenj. naročevalci. Na račun kakovosti našega dnevnika, na račun naših či-tateljev pa ne smemo štediti. Preostane nam torej edini izhod, novo povišanje naročnine. Ceno posameznim številkam smo že s 16 februarjem dvignili na 20 vin., po kateri ceni se že dalj časa prodajajo mnogi manjši časopisi, ceno za naročnike pa dvignemo z dnem 1. marca za malenkostni znesek 4 krone na leto. Mesečna naročnina se zviša v splošnem za 50 vinarjev. V primeri s hrvatskimi in ogrskimi časopisi, katerim je na razpolago mar-sikaka ugodnost, kakršne pogrešajo avstrijski časopisi, je nova povišana cena še vedno znatno nižja.
Od 1. marca dalje bo torej veljal »Slovenec«;
po pošti za Avstro-Ogrsko: celoletno ..... K 40.—
polletno...... „ 20.—
četrtletno ...... 10.—
mesečno .....„„ 3.50
za Ljubljano na dom: celoletno , . . . K 36.— polletno ... . . „ 18.—
četrtletno.......9.—
na mesec.....„ 3.—
Listnica nrednuitva.
Kobarid. Čc ste poslali na Dunaj, je bila navedena med drugimi izjavami. Celotnega besedila nismo mogli objaviti, ker ga nismo dobili v roke. — A. Paljavec. Tako vprašanje bi bilo brezuspešno.
Ako se prehladimo, nastopajo v udih »strupi prehlajenja«, ki nam povzročajo bolečine. Če delamo prenaporno, ac narede v udih »snovi utrujenosti., ki ovirajo delavnost mišic. Tako prvi »strupi« kot druge »snovi« se naglo preženo in napravijo nesposobni za učinkovanje, čc rdasiramo roke ln Doge s Fellerjevim bol lajšajočim, mišice in kite krepilnim rastlinskim esenčnim fluidotn z znamko »Elsa«-fJuidom. 12 steklenic pošlje franko za 14 K 32 vin. lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elsa - trg št. 134 (Hrvatsko). Priporočajo ga številni zdravniki in nad 100.000 zahvaloic.	(u)
Potrti v neizmerni bolesti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, di je po dolgi mučni bolezni, pre-videna s tolažili svete vere danes 28. t m. ob 9. zjutraj zapustila dolino solz in zmot in sc preselila v boljše življenje naSa nad vse ljubljena, blaga, dobra mamica, ozir. stara mama, sestra in teta, gospa
Franja umit raj. Plahtar
soproga vpok. šolskega vodje,
K večnemu počitku jo bomo spremili v soboto, dne 2, marca ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti. Ilirska ulica št. 22.
Hudo, ah, kako hudo nam je po Tebi, zlata mamica, a iz srca Ti privoščimo srečo, ki jo uživaš sedaj tam gori v raj-ski višavi, »kjer ni mraku, kjer ni noči«.
Počivaj v miru, blaga mamica, saj zopet vidimo sc nad zvezdami!
Svete maše zadušnice se bodo darovale v več cerkvah.
Priporočamo je v blag spomin in molitev!
Žalujoči
soprog, otroci, vnnki in vnukinje. Ljubljana, 28. februarja 1918.
Tvrdka Alberto Faber v Trstu išče za takojšnje izdelovanjo drv in oglja v cesarskih gozdih v Prestrankn pri Postojni izurjene
oglarje m tiroarie
Povprečni zaslužek za moža ne vštevši popolno preskrbo znaša po kakovosti dela 10—12 K na dan.
_ Proda se
W moško kolo
Kje, pove uprava lista pod št. 667.
Izurjena
669
ki se razuma tudi na dela v zelenjadnem vrtn, se sprejme na Hrvatsko k gospodi na deželo t 10. aprilom. AnL baronovka Schmidt, Volovska.
»^Olilrpiilfij
se proda. Na vpogled med 12. do 3. ure LJubljana, GradiSče 15/1., levo.	665
Sprejme se gospodična ali dijakinja na stanovanje event tudi na brano.
Kje, pove uprava lista pod št. 668.
Proda se v Ljubljani
MŠa s hlevom Iei vrtom
Naslov pove uprava lista pod št. 671.
PaHiy, Praga IL, Havličkovo nam. itev, 32 pri Henrikovem stolpa.
Proda se J«* 6 ZIDANIH POSLOPIJ
7. opeko kritih, ob okrajni cesti, pol ure od kolodvora večjega trga in četrt ure od premogokopa oddaljena, z vrtom in sadonasnikom na Sp. Šta-jerskem. Poslopja so porabna za! trgovino, peka-rijo, gostilno iu mesarijo. Plačilni pogoji ugodni Ponudbe na upravo lista pod Stev. 556,
^^"IlTK^^čRNIKn^CTRA *
kupi vsakoršno množino drobno mletega
za žveplanje trt kakor tudi JflF- gobice za cepljenje trt.
išče dr, Maluerič, odvetnik v Črnomlja. Iščem pridno in zvesto
strežnico
za pisarno za jutranje ure od 6, do 10, VpraJa se v pisarni Cesta na južno železnico 9.
_____ PRO DATJE
hiša in vrt
s sadnim drevjem v Vikrčah pod Šmarno goro St, 9. Več sc izve: Ljubljana, Cesta t mestni log it. 5.
immmmmuwmmmmmmmmmmm
Za Nemčijo celoletno .... K 45.— za ostalo inozemstvo celoletno . „ 50.—
garje, liSaje in vsakovrstne kožne bolezni cdstranja zanesljivo in naglo Bern-steinovo mazilo brez duha. Cena 3, 5 in 9 kron. Sem spadajoče Bernsteinovo milo 5 kron. — Izdeluje lekarnar Aleksander Gero, Nagyk6r6s 30, Ogrsko.
366