ZELEZAR ŠT. 4 — LETO IX — 25. 4. 1969 K slovenskemu narodnemu prazniku -27. aprilu in prazniku dela - 1. maju čestitajo vsem članom kolektiva delavski svet, upravni odbor, uprava, družbeno politične organizacije in uredniški odbor. PRVI MAJ V V borbi proti izkoriščevalskim načrtom in metodam kapitalistov je pomenil Prvi maj za delavski razred dan, ko so zatirani in izkoriščani svobodneje zadihali, ko so se z novimi močmi pognali na barikade proti nasilju in nasilnikom. Ta praznik je simbol delavskega boja, ki je rasel naravnost iz krvi. Četrti kongres strokovnih sindikatov v Združenih državah Amerike je leta 1884 postavil za cilj tamkajšnjega delavskega gibanja, da izbojujejo do 1. maja 1886 8-urni delavnik. Ker so bili ti napori zaman, je začelo 1. maja stavkati okoli 600 tisoč delavcev, od tega samo v Chikagu 40 tisoč. Nastopila je policija in v spopadih je padlo v Chikagu okoli 200 delavcev. Nato je I. kongres druge Internacionale razglasil leta 1 8 8 9., torej pred 80 leti, Prvi maj za Mednarodni praznik dela, v spomin na krvave dogodke, ki so se odigrali tri leta prej v Chikagu. Praznovanju prvega maja se je po razglasu Internacionale pridružil proletariat vsega sveta. Neštevilne so bile žrtve, ki so padale v boju z oblastniki po vseh kapitalističnih deželah. Oblastniki so podvzemali vse mere, da bi zatrli praznovanje prvega maja, toda prav zaradi tega se je delavski razred po vsem svetu oklepal tega svojega praznika z vsemi močmi. Vsi izkori-(Dalje na 5. strani) Stane Kavčič v Štorah V torek 8. aprila 1969 je obiskal železarno štore predsednik Izvršnega sveta SRS tov. Stane Kavčič v spremstvu člana Izvršnega sveta dr. Ernesta Petriča, predsednice Skupščine občine Celje Olge Vrabič, sekretarja občinskega komiteja ZK Zvoneta Dragana, predsednika občinskega sindikalnega sveta Ivana Kramarja in drugih. Obisk predsednika Staneta Kavčiča v Štorah je bil eden izmed razgovorov in obiskov, ki jih je imel predsednik Kavčič s predstavniki kolektivov celjskega gospodarstva. Razgovora s tov. Kavčičem so se udeležili poleg vodilnih predstavnikov podjetja tudi predstavniki političnih organizacij in organov upravljanja naše železarne. Uvodoma je glavni direktor Tugomer Voga informiral predsednika Kavčiča in njegove spremljevalce o zgodovinskem razvoju Železarne Štore in njenih posameznih obratov do današnjih dni. Nadalje pa je govoril o investicijski izgradnji podjetja in o problemih, ki se v zvezi z njo pojavljajo ter o splošni finančno težavni situaciji v kateri se je znašlo podjetje v reformnih pogojih poslovanja. Predsednik Kavčič se je zelo zanimal za probleme podjetja, predvsem pa za vprašanje investicijske izgradnje, likvidnosti podjetja, proizvodnega programa, sanacijskega načrta, vprašanja osebnih dohodkov in še posebej za vprašanje integracije slovenskih železarn. V svoji razpravi je predsednik Stane Kavčič obrazložil svoje poglede in stališča Izvršnega sveta do nekaterih problemov. Glede vprašanja investicijske izgradnje Železarne Štore je v celoti soglašal s stališčem podjetja, da je potrebno začeto in nedokončano rekonstrukcijo in izgradnjo v čim krajšem času zaključiti, ker je le tako možno čim prej priti do večjega dohodka in lažje sanacije podjetja. Po informaciji glavnega direktorja tov. Voge, da je za dograditev Železarne štore potrebnih še okoli 12 milijard starih dinarjev, kjer odpade polovica sredstev na našo republiko, druga polovica sredstev pa na Jugoslovansko investicijsko banko, je predsednik Kavčič izjavil, da te milijarde ne bi smele biti problem, da se Železarna Štore ne bi dogradila oziroma dokončala svoja investicijska dela v letu 1971. V razpravi je bil nato obravnavan problem finančne likvidnosti podjetja, kjer se je v zadnjih mesecih položaj v Železarni štore zelo poslabšal. Zelo se je dvignilo stanje kupcev, pa tudi stanje dobaviteljev. Železarna štore je v težavnem položaju še posebno zato, ker precej svojih izdelkov pfodaja ostalim železarnam, ki so v podobni situaciji. Samo železarni Jesenice in Ravne nam dolgujeta preko ene milijarde starih dinarjev. Predsednica občinske skupščine Olga Vrabiče va je omenila, da je vprašanje likvidnosti zelo pereče tudi za ostala celjska podjetja, tudi za tista, ki dobro poslujejo. Podatki kažejo, da dolgujejo razna podjetja celjske- mu gospodarstvu preko 12 milijard S-din in to predvsem podjetja iz drugih republik. Predsednik Kavčič se je posebej dotaknil vprašanja integracije slovenskih železarn. Menil (Dalje na 3. strani) GOSPODARSKI NAČRT 1969 Družbena lastnina proizvodnih sredstev omogoča in zahteva, da je gospodarstvo, v interesu vsakega posameznega proizvajalca In delovnega človeka, zavestno in enotno organizirana celota, ki bazira na delitvi dela. Enotnost in usklajenost gospodarstva zagotavljajo gospodarski in družbeni načrti od gospodarskih organizacij do celotnega gospodarstva republik in države, saj je planiranje usmerjanje družbeno gospodarskega življenja. Gospodarski načrt za leto 1969 je bil izdelan v dveh delih 1. fizični obseg proizvodnje, delovne sile in prodaje; 2. ekonomsko finančni podatki celotnega dohodka, stroškov in dohodka. Prvi del je bil predložen organom upravljanja v mesecu decembru, drugi del pa je sedaj v razpravi. Plan predstavlja okvirne naloge podjetja, ki so usklajene z možnostmi plasmana na tržišču in zahtevajo čim boljše izkoriščanje tehničnih zmogljivosti podjetja. Predviden fizični obseg proizvodnje oz. njegov 8 odstotni porast od pretèklega leta sloni na normalni in enakomerni dobavi elektro-energije skozi vse leto. Za zagotovitev proizvodnje v višini 136.000 ton proizvodov je potrebno: 200.000 ton osnovnih surovin, 125.000 MWh elektroenergije, 26.062 milijonov kcal plinske energije, 30.500 ton pare, 5 milijonov m3 vode, 26 milijonov Nm3 komprimiranega zraka. Interni promet bo opravljen v. 24,000 strojnih urah. . Normativi porabe surovin, materiala in planirani izpleni in višina izmečkov, kakor tudi por-ma ti vni ceniki za promet, ekspe-dit, OTK in vzdrževanje oblikujejo višino stroškov, ki izhaja iz planskih kalkulacij in predračunov. Tudi višina stroškov splošne režije je omejena z normativnim odnosom do realizacije in proizvodnje. Za izvršitev postavljenih nalog predvideva gospodarski načrt 2.228 zaposlenih, kateri bodo opravili 4.J53 tisoč efektivnih ur. S tem bi se produktivnost merjena v tonah na zaposlenega ali bruto produkt na zaposlenega povečala za 1,7%. Vsako zvišanje delovne sile mora imeti svoj pozitiven odraz v produktivnosti dela, oziroma mora biti tudi ekonomsko utemeljeno. Dvanajst odstotno povečanje realizacije, ki se predvideva v višini 135 milijonov N-din izhaja iz prodaje planiranega obsega proizvodnje po predvidenih prodajnih cenah. Prodajne cene so planirane na podlagi dose-daj znanih naročil, katere so v višini lanskoletnih doseženih cen. Strokovne službe so zadolžene z iskanjem optimalnih rešitev pri morebitnem spreminjanju programa proizvodnje ter doseganju čim boljše stopnje akumulacije. Zadolžene so tudi z osvajanjem in plasiranjem na tržišču novih izdelkov, tako da bodo tehnične zmogljivosti obratov maksimalno izkoriščene. Gospodarski načrt vsebuje, kot sestavni del tudi načrt osvajanja nove proizvodnje in raziskav. Kljub osem odstotnemu povečanju fizičnega obsega proizvodnje in 12 odstotnemu povečanju realizacije se poslovni stroški predvidoma povečajo le za 6 %, kar izhaja predvsem v povečani porabi surovin zaradi večjega obsega proizvodnje, višji amortizaciji zaradi novih osnovnih sredstev in višje vkal-kuliranem investicijskem vzdrževanju. Po strukturi se poslovni stroški sestojijo iz fiksnega dela, ki je določen z veljavnimi predpisi in pogodbami in variabilnega dela, ki je omejen z normativi materiala in dela, ter ceniki medsebojnih nalog, stalni — fiksni del 11 % spremenljivi — variabilni del 61 % osebni dohodki_______________28 % skupaj — stroški 100 % Ker je dohodek gospodarske organizacije rezultat realizacije zmanjšan za stroške, se bodo vsi rezultati postavljenih nalog odražali v dohodku. Iz planirane proizvodnje in planirane realizacije, ob upoštevanju vseh omenjenih normativov sledi, da je struktura celotnega dohodka naslednja: celotni dohodek 100 % porabljena sredstva 70,6 % izredni izdatki 0,7 % osebni dohodki 28,8 %. Pri taki razdelitvi bi ostalo 1,2 % nepokritih osebnih dohodkov. Osebni dohodki so predvideni v višini 950,00 din na zaposlenega na mesec, torej 10 odstotno povečanje od preteklega leta. Vsi izračuni za osebne dohodke so izdelani na podlagi dosedanjega pravilnika. Da zagotovimo možnost izplačevanja osebnih dohodkov v tej višini in tudi njihovo ustrezno rast, da osebne dohodke uskladimo tudi z ostalimi slovenskimi železarnami, saj delamo v enakih, če ne še v težjih pogojih dela, moramo razen zastavljenih planskih nalog o višini proizvodnje, prodaje in normativne porabe materiala in dela skrbeti za naslednje dosežke: a) z nadaljnjim znižanjem poslovnih stroškov za 1,6% pokrijemo 1,2 % nepokritih osebnih dohodkov — izgube; b) iskati je možnost zvišanja realizacije v kvalitetnejšem asortimentu, ali ugodnejših prodajnih cenah s ciljem povečanja akumulacije; c) ustrezna strokovna vodstva podjetja in obratov skrbijo za zmanjšanje izmečkov, ki se mora znižati v letu 1969 za 2 milijona N-din; d) reclamaci j e ne smejo presegati 1 % vrednosti realizacije; e) s smiselnim in gospodarskim načinom zniževati zaloge vseh vrst; f) stroške tekočega vzdrževanja in remontov zniževati z boljšim odnosom do naprav in strojev v uporabi; g) s stalnimi ukrepi zniževati spremenljivi del splošne režije. Da bodo te zastavljene naloge tudi izvršene so posamezne strokovne službe zadolžene za podrobne programe. Okvirni program dela, oziroma naše okvirne naloge se vse leto konkretneje dopolnjujejo z mesečnimi operativnimi plani in individualnimi nalogami strokovnega vodstva. Gregorin Marija Železarski globus Svetovna proizvodnja jekla v letu 1968. Proizvodnja jekla je v letu 1968 znašala okoli 530 milijonov ton in je prvič presegla proizvodnjo 500 milijonov ton. Največji proizvajalci jekla s količinami nad 15 milijonov ton so bili: ZDA — 123,5, Sovjetska zveza — 106,2, Japonska — 66,9, Zahodna Nemčija — 41,2, Velika Britanija — 26,3, Francija — 20,4 in Italija — 17,0 milijonov ton jekla. Letni porast svetovne proizvodnje jekla se giblje normalno v mejah od 5 do 7 %, če ne upoštevamo izredne skoke proizvodnje v letih 1960 in 1964, ko je bil porast 10,6 oziroma 13 %. V letu 1968 je znašal porast proizvodnje proti letu 1967 6,2 %, največji letni porast v odstotkih pa so dosegle naslednje države: Belgija 19,1 %'» Argentina 16,2 %, Kanada 15,6%, Avstrija 14,1 %, Brazilija 12,6 %, Zahodna Nemčija 12,0%, Nizozemska 8,9%, itd. V Sovjetski zvezi je znašal porast; proizvodnje jekla le 3,9 %, medtem ko je bil porast v prejšnjih letih med 5 in 7 %. V ZDA je znašal porast v letu 1968 4,6 %, vendar s tem še niso dosegli proizvodnje iz leta 1966, ko je ta znašala 124,7 milijonov ton jekla. Tudi za Japonsko, tretjega največjega proizvajalca jekla, je v letu 1968 značilen umerjenejši porast proizvodnje. Ta je znašal 7,6 %, medtem ko je bil porast proizvodnje jekla v tej državi v letu 1967 proti letu 1966 kar za celo tretjino. Proizvodnja jekla v letu 1968 v Jugoslaviji. Proizvodnja surovega jekla je v Jugoslaviji dosegla v letu 1968 1,99 milijona ton. Tudi pri nas beležimo precejšen porast proizvodnje jekla proti letu 1967 in sicer za 8,8 %. Porast proizvodnje je bil pri SM jeklu za 3,0% in pri elektro jeklu za 16,8 %, kar pa je predvsem posledica pričetka obratovanja novih elektro obločnih peči v železarni Jesenice in Ravne. K porastu proizvodnje jekla pa je pripomogla tudi železarna Skopje, ki je pričela konec leta 1967 s proizvodnjo LD jekla in je dosegla v letu 1968 v skupni jugoslovanski proizvodnji 3,6 % svoje proizvodnje. PROIZVODNJA ŽELEZA IN JEKLA Jugoslovanske železarne so po podatkih Zveznega urada za statistiko v letu 1968 proizvedle skoraj 2 milijona ton jekla, točno 1,997.000 ton, kar predstavlja največjo dosedanjo proizvodnjo v državi. Proizvodnja železne rude, surovega jekla, surovega železa in ostalih proizvodov črne metalurgije se je v zadnjih letih gibalo takole (v 000 ton): Proizvodnja 1939 1946 1966 1967 1968 Železna ruda 667 339 2.493 2.580 2.720 Surovo-železo 101 84 1.143 1.177 1.201 Surovo jeklo 260 201,5 1.867 1.832 1.997 Valjani izdelki 151 112 1.226 1.176 1.510 Brezšivne cevi — —■ 77 77 75 Domača potrošnja se je gibala: Skupna potrošnja 1.996 1.882 2.002 Uvoz gotovih izdelkov 799 789 591 Procent udeležbe uvoza 40,0 41,9 29,5 Za letošnje leto se računa, da bo potrošnja izdelkov črne metalurgije večja za 10 % od leta 1968 in bi naj znašala 2,1 milijon ton. Iz 'domače proizvodnje 1,6 milijona ton, medtem ko bi 500.000 ton uvozili. Na uvoz bi odpadlo 10.000 ton valjane žice, okrog 50.000 ton raznih profilov, 5.000 ton debele pločevine, 8.000 ton lamel, 90.000 ton pločevine za ladjedelništvo, 18.000 ton dinamo in trafo pločevine, 5.000 ton pocinkane pločevine, okrog 160.000 ton hladno valjanih trakov in dekapirane pločevine, 55.000 ton bele pločevine, 6.000 ton tanke pločevine, 35.000 ton toplo valjanih trakov. Lanskoletna proizvodnja litine v državi Izboljšanje na tržišču kovinske industrije je v lanskem letu le delno vplivalo na porast proizvodnje litine, ko beležimo porast pri sivi in temper litini samo za 2 %. Iz spodnjega pregleda je razvidno, da se je proizvodnja v zadnjih štirih letih gibala zelo različno in to: vse v tonah m 'O CN vo vO ON t"- 'O ON OO 'O ON Indeks 65 = 100 1967 1968 Ulitki sive litine do 5 kg 52.708 45.559 44.620 44.227 99 84 Ulitki temper litine do 5*kg ■ 8.004 8.765 8.000 8.432 105 105 Ulitki sive litine od 6 do 50 kg 75.356 78.800 71.780 76.512 107 102 • Ulitki temper litine od 6 do 50 kg 1.217 1.457 1.140 1.052 92 86 Ulitki sive litine nad 50 kg 171.736 153.446 126.576 127.943 101 74 Ulitki temper litine nad 50 kg 1.021 960 1.037 1.264 122 124 SL Lip čl J siva litina 299.800 277.805 242.976 248.682 102 83 Skupaj temper litina 10.242 11.182 10.177 10.784 106 105 Siva in temper litina Skupaj 310.042 288.987 253.153 259.430 102 84 Jeklo litina Skupaj 41.958 36.048 30.102 32,102 107 77 Od gornjih količin odpade na slovensko proizvodnjo sive litine v posameznih letih kot sledi: Leto Komadne teže Skupaj Indeks Od tega kokile in valji 0—5 6—50 nad 50 1965 6.771 12.464 25.833 45.068 100 20.800 1966 8.060 12.260 27.447 47.767 106 20.987 1967 8.156 11.559 23.620 43.335 96 17.089 1968 8.083 11.343 22.942 42.368 94 16.296 STAME KAVflČ V ŠTORAH (Nadaljevanje s 1. strani) je, da je treba z integracijo pohiteti. Strinjal se je tudi s stališčem, ki danes prevladuje v železarskih krogih v Sloveniji, da v današnji situaciji ni možna združitev v enotno podjetje, ampak je umestnejša oblika združenega podjetja z ugotavljanjem dohodka na nivoju posameznih delovnih kolektivov, ker ni mogoče prelivati dohodka iz podjetja, ki posluje rentabilno v podjetje, ki posluje z izgubo. Po več kot enournem razgovoru s predstavniki kolektiva Železarne Štore, si je predsednik Kavčič ogledal na terenu Štore II obrat nove livarne specialne litine. Predvsem se je zanimal za sodobno napravo za kontinuirano ulivanje sive in modularne litine, prav tako pa tudi za posamezne faze delovnega procesa V livarni, za proizvodni program, delovne pogoje in rentabilnost tega obrata. Predho se je predsednik Kavčič odpeljal naprej v tovarno Aero, je zaželel članom kolektiva železarne štore uspešno delo v naporih za sanacijo in rešitev podjetja iz sedanjih težav. Popoldne istega dne je predsednik Stane Kavčič predaval v Narodnem domu v Celju gospodarstvenikom in predstavnikom družbeno-političnih organizacij širše celjske regije o projekcijah dolgoročnega razvoja Slovenije. Govoril je o metodah in značilnostih gospodarskega planiranja, ki so se jih posluževali pri izdelavi dolgoročnega razvojnega načrta naše republike. Ko je govoril o posameznih gospodarskih panogah, se je obširneje dotaknil tudi vprašanja slovenskih železarn. Dejal je, da železarstvo na Slovenskem nima perspektive v količinski proizvodnji, ampak le v kvalitetni proizvodnji. Zato bo potrebno v bodoče tudi opustiti v železarnah določene nerentabilne proizvode in se preofientirati na rentabilnejšo specializacijo proizvodnje, s katero se bodo železarne neposredno vključile v kooperacijo s predelovalno industrijo. D. B. Iz teh podatkov lahko zaključimo, da je v letu 1965 bila dosežena rekordna proizvodnja v zgodovini livarstva pri nas, ko smo zabeležili pri sivi litini proizvodnjo 300.000 ton, pri sivi ih temper litini skupaj pa 310.000 ton. Nato je sledila zmanjšana proizvodnja v letu 1966 za 7 %, v letu 1967 pa kar za 18 %. Občutnejša razlika pa je, če primerjamo porast proizvodnje sive in temper litine, kot je to predvidel srednjeročni plan razvoja. Po tem izračunu naj bi lanskoletna proizvodnja znašala 366.0Ö0 ton, dejansko pa je bila za več kot 100.000 ton manjša. Če upoštevamo doseženo proizvodnjo sive in temper litine v letu 1965 ter nove kapacitete zgrajene v zadnjih štirih letih, ugotovimo, da obstajajo dejanske kapacitete za letno proizvodnjo več kot 350.000 ton. Z lanskoletno proizvodnjo pa je bila izkoriščenost kapacitet manjša kot 75 %. Po podatkih združenja, jugoslovanskih livarn se za leto 1969 načrtuje, da bo proizvodnja znašala: siva litina 250.000 ton temper litina 11.000 ton jeklo litina 35.000 ton Iz teh planskih predvidevanj lahko sklepamo, da se je situacija na tržišču litine ustalila in se ne bo bistveno spremenila v primerjavi z lanskim letom. Zato ne moremo govoriti o kakršnikoli konjunkturi na tržišču litine. Nasprotno, na tržišču se srečujemo z občutno konkurenco v pogledu kvalitete, cen in dobavnih rokov. To nam narekuje, da podvzamemo vse za odpravo tistih pomanjkljivosti, ki so tuje sodobnemu trgovanju in poslovnim navadam. ŽELEZARSKI GLOBUS ZDA — Posledica 10 odstotne podražitve niklja in kontinuir-nega dviga osebnih dohodkov ter porasta proizvodnih stroškov je dvig cen nerjavečemu, legiranemu in ogljikovemu jeklu v ameriških jeklarnah. Cene za legirana jekla so se dvignile za 2,5 do 3 %, prav tako tudi za ogljikova jekla ter predstavlja to povišanje cen prvo od maja 1967. Nerjaveče jeklo se je podražilo za 3 do 5 % v odvisnosti od vsebnosti Ni v jeklu. Madžarska — Sedanja proizvodnja jekla na Madžarskem znaša okoli 3 milijone ton na leto. V naslednjih 5 letih predvidevajo povečanje proizvodnje na 6 milijonov ton. V obstoječih jeklarnah imajo še nekaj prostih kapacitet, vendar za 100 odstotno povečanje proizvodnje potrebujejo nove železarne. Za izgradnjo novih kapacitet in dobavo opreme imajo razgovore z raznimi angleškimi firmami, nekaj pogodb pa je že podpisanih. Madžari so v razgovorih z Angleži tudi za dobavo opreme za industrijo aluminija. Sedanja proizvodnja aluminija na Madžarskem znaša 60.000 ton na leto, v naslednjih petih letih pa se bo povečala za štirikrat. Poljska — Med angleško firmo Sendzimir in podjetjem za zunanjo trgovino Centrozap, Katowice, je bila podpisana pogodba o dobavi Sendzimir hladne valjarne za železarno Huta Lenin v Krakowu. Engineering bo izdelala firma Sendzimir, meharisko opremo bo dobavila firma Innocenti iz Italije, elek-tro opremo pa firma ÀSEA iz Švedske. Pakistan — Prva jeklarna v "“Pakistanu (Čitagong) je pričela obratovati leta 1967 s kapaciteto 150.000 ton jekla. Predvideno je, da bi z razširitvijo te jeklarne, ki je v teku, povečali do le- ta 1970 kapaciteto na 250.000 ton. Jeklarna dela na uvoženih surovinah (grodelj, staro železo). Leta 1968 je Pakistan podpisal pogodbo o gradnji druge jeklarne z Japonci. Ta jeklarna bo stala v Karačiju in bo imela letno kapaciteto 450.000 ton jekla. ZDA — Prva industrijska naprava za postopek Dwight — Lloyd Me Wane (s kratico D —■ LM postopek) je pred dograditvijo. Novi postopek je zanimiv za manjša podjetja, predvsem livarne, ker omogoča proizvodnjo kvalitetnega grodlja po cenenem kontinuiranem postopku direktno iz železnih rud. Poskusna naprava je bila postavljena v Clevelandu, sedaj pa dograjujejo prvo industrijsko napravo v mestu Mobile v Alabami. Proizvod bo visoko kvalitetni grodelj za nodulamo litino ali kvalitetno sivo litino. Dnevna kapaciteta bo 600 ton gfod-lja oziroma okoli 200.000 ton na leto. D — LM postopek jé kontinuirani metalurški proces, kjer se kot surovine uporabljajo drobne frakcije železnih rud ali tudi rudni koncentrati, kot reducent pa različni manj Vredni premogi. Po predhodni pripravi - pravilni sestavi vseh komponent (rude, dodatki, premog) in izvršenem mletju, še ta mešanica peletizira v rotacijskih bobnih. Zeleni peleti enakomef-ne granulacije se šaržirajo na Dwight — Lloyd sintrni trak, kjer se najprej osušijo, nato pa delno réducirajo v visoko — temperaturni redukcijski coni. Produkt so predreducirani peleti, ki so zaradi pravilnih dodatkov jalovinskih komponent samohodni in imajo iz premoga še dovolj ogljika za redukcijo. Ti peleti se talijo in reducirajo v elektro redukcijski peči. D. B. IZ ZAKONA O NARODNI OBRAMBI Zvezna skupščina SFRJ je dne 11. februarja 1969 sprejela Zakon o narodni obrambi, ki med drugim določa pravice in dolžnosti občanov, delovne organizacije in drugih organov, ki so značilne za obrambo naše dežele. Zaradi pomembnosti in aktualnosti tega zakona, bomo tudi v tem listu navedli posamezna, za člane delovne skupnosti in občane, pomembnejša določila. Značaj morebitne sodobne vojne kot splošnega oboroženega spopada, v katerem ni več meje med fronto in zaledjem ter ljudstvom in armado, zahteva, da gradimo na izkušnjah narodno osvobodilne vojne koncepcijo splošne narodne obrambe kot edino možno obliko »stavljanja oboroženega napada. Za tako obrambo naše dežele so značilne pravice in dolžnosti vsakega delovnega človeka in občana, da se bojuje za ohra- nitev svoje svobode in samoupravnih pravic, za obrambo in varovanje suverenosti, neodvisnosti in nedotakljivosti dežele. Pravica in dolžnost delovne organizacije je, da mobilizira vse svoje sile za obrambo delovnih ljudi in dobrin. V splošni narodni obrambi postanemo vsi občani organizatorji in izvršitelji ukrepov na področju narodne obrambe. Nihče nima pravice preprečiti nam, da se ne bi z orožjem v roki bojevali zoper sovražnika, ki bi napadel našo deželo ter nihče nima pravice priznati okupacijo ali kapitulacijo oboroženih sil. Oborožene sile Jugoslavije, ki tvorijo celoto, so organizirane kot formacije JLA in formacije teritorialne obrambe. Enote teritorialne obrambe se organizirajo na celotnem teritoriju Jugoslavije in naj bodo sposobne za oborožen boj in pripravljene SINDIKAT 0 DRUŽBENEM PLANU SKLEPI 3. redne seje tovarniškega odbora sindikalne podružnice železarne štore z dne 11. aprila 1969. 1. Predlog družbenega načrta za leto 1969 predvideva poslovno izgubo in je zaradi te okoliščine osnutek predloga potrebno ponovno in temeljito obdelati ter poiskati kritje v sanacijskih ukrepih — notranje rezerve. Sanacijski ukrepi morajo zajeti vsaj kritje predvidene izgube. Sindikalna organizacija pri nas se zavzema strogo za ekonomsko politiko poslovanja in zato se moramo striktno pridržavati vseh sanacijskih ukrepov. 2. V osnutku predloga so navedeni sanacijski ukrepi, vendar jih je potrebno detajlneje obdelati in definirati zadolžitve, kakor odgovornost pred samoupravnimi organi, da bi na ta način bilo zajamčeno uresničenje. V družbenem načrtu mora biti točno določeno, kdo je odgovoren za uresničitev plana, pa najsi bo to delovna enota, služba ali samoupravni organ. 3. Politika nagrajevanja naj bi se dosledno izvajala po našem novem pravilniku za delitev OD, da bi na ta način nagrajevali po dejansko doseženih rezultatih. V primeru, da ekonomska enota nima finančnega kritja, se morajo takoj podvze-ti utsrezni začasni sanacijski ukrepi, da bi se tako problemi pravočasno reševali, OD pa mora ostati v višini doseganja kritične ekonomske enote. Sedanji način obračunavanja OD je nevzdržen in nestimulativen, ker se obračunava pavšalno brez življenjsko važne ekonomske politike. 4. V osnutku je predvideno povečanje OD na 950 din, kar je po mnenju sindikalne organizacije nezadovoljivo in je zato potrebno podvzeti vse ukrepe po že navedenih točkah, da se doseže vsaj višina 1.000 din. 5. Da bi bile kalkulacije naših proizvodov bolj realne in točne, se naj splošna oz. upravno-prodajna režija izloči in vodi ločeno na nivoju podjetja. Enako je potrebno normative postaviti na podlagi doseženih rezultatov v daljšem razdobju (več let), za novo vrsto proizvodnje pa po dosežkih iz drugih podjetij za enako vrsto proizvodnje. 6. Struktura zaposlenih v našem podjetju je po mnenju sindikalne organizacije nezadovoljiva in je potrebno predvideti z reorganizacijo in internim izobraževanjem določene premike. Poleg tega bo potrebno izdelati normativ zaposlenosti v našem podjetju in nagrajevati zaposlene po učinku, ker le na ta način bo možno dosegati boljše rezultate, tj. večjo storilnost, ne pa z nenačrtnim večanjem NK delovne sile v podjetju. Kot je iz zgoraj navedenih sklepov razvidno, je sindikalna organizacija izčrpno obravnavala družbeni načrt, soglasno daje vso podporo samoupravnim organom, da bi se vse navedene zahteve sprejele in uresničile. Na zasedanju tovarniškega odbora smo ugotovili, da so vse navedene zahteve bistveno pomembne za naše poslovanje in naš obstoj in je zato dolžnost slehernega sindikalista in samoupravljalca, da z največjo resnostjo pristopi k realizaciji. postaviti se vsak čas in slehernih razmerah po robu napadalcu. Delujejo pa lahko samostojno ali skupaj z enotami JLA. V danih razmerah lahko postanejo glavni nosilec oboroženega boja. Upoštevati moramo važno dejstvo: čim večja je naša obrambna sposobnost in pripravljenost za splošno narodno obrambo, tem manjši sta možnost in nevarnost napada. Da uresničimo pravico in dolžnost do narodne obrambe, moramo tudi v delovnih organizacijah organizirati v miru vse sile za splošen odpor naroda vsakemu sovražniku. Te priprave temeljijo na koncepcijah splošne ljudske obrambe. Konkretne priprave se v podjetju izvajajo za zaščito in reševanje prebivalstva in materialnih dobrin v miru in vojni s formacijo civilne zaščite. Enote teritorialne obrambe se ustanovijo tudi v delovni organizaciji, če je z načrtom obrambe tako določeno. Take enote sestavljajo zaposleni vojaški obvezniki razporejeni v te enote in prostovoljci. Zakon podrobno določa, katere službe se organizirajo v teritorijalnih enotah. Osnovna naloga teritorialne enote v podjetju izvršuje naloge zavarovanja in obrambe delovne organizacije in jo vodi pristojni organ delovne organizacije. vanje te obveznosti ne preneha tudi v primeru, če sovražnik zasede naše ozemlje. Obveznost služiti v civilni zaščiti velja za vse občane od dopolnjenega šestnajstega leta pa do dopolnjenega 65. leta starosti. Na služenje v civilni zaščiti pa niso vezani: vojaški obvezniki, ki imajo vojni razpored, pripadniki milice, nosečnice in žene z otroki, mlajšimi kot sedem let ter osebe, ki niso sposobne služiti v civilni zaščiti. Delovna obveznost: v primeru vojne, so delovni obvezniki vsi državljani Jugoslavije, razen oseb, ki so za delo nesposobne, osebe, ki služijo v oboroženih silah in osebe, ki niso še stare 16 let. Delovni obvezniki morajo ob razglasitvi vojnega stanja ostati na svojih delovnih mestih, če niso poklicani v službo k oboroženim silam. Delovni obvezniki, ki so po načrtu za obrambo razporejeni na drugo delovno mesto ali drugo gospodarsko organizacijo, morajo delovne obveznosti izpolniti po dobljenem razporedu. Za zaščito in reševanje prebivalstva in materialnih dobrin pred vojnimi akcijami, se tudi v podjetjih ustanovijo enote civilne zaščite in organizirajo ob- Zakon določa, da so občani, jugoslovanski državljani, dolžni sodelovati pri pripravah za obrambo dežele, se usposabljati za svoje naloge v vojni in se udeležiti oboroženega boja ter drugih oblik odpora, zaščite in reševanja prebivalstva in materialnih dobrin ter izvrševanja drugih za narodno obrambo pomembnih nalog. Jugoslovanski državljani imamo po zakonu glede narodne obrambe naslednje obveznosti: vojaško obveznost, obveznost služiti v civilni zaščiti, delovno in materialno obveznost. Izvrše- vezni ukrepi za zaščito in reševanje. Enote civilne zaščite v podjetju sestavljajo obvezniki civilne zaščite zaposleni v podjetju. Z namenom, da se občani usposobijo za učinkovito obrambo, določa zakon, da je priprava in s tem v zvezi pouk za obrambo in zaščito obvezen za vse državljane od dopolnjenega 16. do dopolnjenega 65. leta starosti, če so zmožni ga obiskovati. Za svoje enote morajo organizirati tak pouk delovne organizacije. (Nadaljevanje prihodnjič.) TEŽKO JE BILO V LETIH MED OBEMA VOJNAMA Spomini štorskih delavcev na težka leta borbe za pravičnejši zaslužek. Po končani prvi svetovni vojni so si ljudje oddahnili in skušali pozabiti na vojne grozote. Upali so, da jim bo nova država prinesla poleg svobode tudi socialne pravice. Pa so se hudo všteli. Za delavski razred se v naši deželi ni obrnilo nič na boljše. Delovni pogoji so bili izredno težki, delodajalci — kapitalisti so zahtevali popolno pokorščino, zaslužke delavcev pa so krojili, kakor jim je bila volja. Mora razočaranja je težila delavska srca. Vse kaj drugega so pričakovali od nove oblasti. Strankarsko sprti oblastniki pa so zasledovali samo svoje cilje, bogatenje, razkošje, izkoriščanje delavstva po mili volji. Gorjé mu, ki se je tako daleč spozabil in se vpisal med »rdeč-karje«. Ta je bil lahko pripravljen, da so ga vsak čas spodili iz tovarne pa naj si išče kruha, kjerkoli želi. Mu bodo že dali tako priporočilo pri oblasteh in drugih tovarnah, da ga ne bodo nikjer vzeli na delo. Se bo že spokoril in uklonil hrbet. Pa vendar so se našli tudi delavsko zavedni ljudje, ki so iskali zaščite v članstvu jugoslovanske socialno demokratske stranke, delavsko kmečke zveze in v Zvezi kovinarskih delavcev. Da celo tako daleč so šli nekateri, da so postali delavski zaupniki svoje strokovne organizacije. Ti so bili seveda prvi na vrsti, kadar je lastnike podjetij popadla jeza. Nad delavskimi zaupniki so najprej iztre-sali svojo jezo. V štorski livarni Jager Tonka je bil zaveden delavski zaupnik in nekaj časa predsednik strokovne organizacije kvalificiran livar JAGER Anton — Tonka, kakor ga še danes kličejo vsi znanci in prijatelji. Jager Anton — Tonka, danes upokojeni livar na Lipi nad što- PRVI MAJ (Nadaljevanje s 1. strani) ščani in zatirani so na ta dan manifestirali svojo pripadnost veliki družini delavskega razreda pa če je bilo to še tako zabranjeno in kaznovano, manifestirajo jo še danes. Tudi mi jo manifestiramo, le v drugačni obliki, kot tisti milijoni, ki jih še izkoriščajo mogotci in oblastniki. Pri nas pregledujemo ob prvem maju v skupnem boju dosežene uspehe in sprejemamo nove naloge v boju za nadaljnji napredek in za boljše življenje. Spominjamo se dni, ko smo prav tako kot drugod po svetu na ta dan odhajali na izlete, ali pa demonstrirati, tam zapeli in dokazali, da nas^ nobeno nasilje ne bo strlo. Spominjamo se, kako so Ljubljančani 1. maja 1943 sredi sovražnikovih tankov in strojnic priredili veličastne demonstracije. Na ljubljanskem gradu so zagoreli kresovi, z glavne pošte pa sta zavihrali proletarska in slovenska zastava. To so bili veličastni trenutki bojujočega se naroda, čeprav je bilo jasno, da bodo za tako drzne podvige padale žrtve. Iz ust 198 tekstilnih delavcev — jugoslovanskih internirancev v taborišču Mielsen v Nemčiji — je 1. maja 1944 zadonela po barakah Internacionala. Delavci so nato zažgali tovarno. Pobesneli Nemci so jih nato z orožjem pognali v tovarno, kjer so zgoreli, še bi lahko naštevali, kakšne drzne akcije je rodilo spoštovanje do delavskega praznika pa ni prostora. V osvobojeni Foči je proslava 1. maja 1942 prerasla v mogočno svečanost, ki so se je udeležili tudi člani Vrhovnega štaba s Titom na čelu. Istega dne so splitski skojevci na zvonik cerkve sv. Duje sredi mesta izobesili veliko rdečo zastavo s srpom in kladivom. Leta 1945 pa je Prvi maj pomenil osvoboditev Trsta, Gorice in Tržiča, ko so v zaključnih operacijah naši junaki številnim zmagam pridali še te lepe zmage, čeprav pozneje skaljene po »zaveznikih«. Danes se ob tem velikem prazniku spominjamo vseh borcev, ki so padli v bojih proti izkoriščevalcem in zavojevalcem, za zmago pravice, za socializem. Pri tem ne pozabljamo, da smo si mo rali vse, kar danes imamo, sami priboriti z velikimi žrtvami. Nahajamo pa se še vedno sredi boja, ki pomeni danes usposobitev samoupravljalcev in samoupravnih odnosov v naši družbi, kar pomeni pot k napredku našega gospodarstva in željo po boljših medsebojnih odnosih med ljudmi in med narodi vseh dežel. Storimo vse, da bo Prvi maj pri nas in še mnogokje praznik zmage naprednih idej, praznik napredka v gospodarstvu, kulturi, socialnih odnosih, človeških odnosih. Naši napori naj bodo še naprej usmerjeni k dosegi pravičnega in trajnega miru, ki si ga po vsem svetu tako iskreno želimo. rami, se v svojem 74 letu življenja spominja, kako se je bilo treba boriti za delavske pravice in pri tem tudi vztrajati. Toda tisto, kar je hromilo borbo za pravičen zaslužek in ostale pravice zaposlenih pred podjetniki, je bil strah pred nezaposlenostjo in nestalnost, omahovanje, popuščanje, ko bi bilo treba najbolj vztrajati. Tonka se je izučil za livarja v letih 1912 do 1915 v železarni v Štorah. Čez par mesecev dela kot livar je bil vpoklican v avstrijsko vojsko in je doživljal težke čase na ruski fronti, potem na soški fronti pri Doberdobu in nazadnje v Tirolih, dokler ni zbolel in je bil po operaciji, ki je imela neugodne posledice, odpuščen iz vojske. Dirigiran je bil na deio v Zeltweg, kjer se je kmalu včlanil v avstrijsko kovinarsko zvezo. Po enoletni zaposlitvi v Zeltwegu se je vrnil domov in nekaj časa bolehal, dokler ni po končani vojni odšel kot prostovoljec branit našo Koroško. Ko se je po nesrečnem plebiscitu spet zaposlil, je postal član socialdemokratske stranke in delavski zaupnik v livarni. Zaslužek je bil slab, godile so se krivice, zato se je resno potegoval za dosego osnovnih pravic zaposlenih. Ko ni vse skupaj nič zaleglo, so livarji enkrat junija 1931 stopili v štrajk, ki pa je trajal le par dni. Delodajalec jim je obljubil boljši zaslužek, res nekoliko povišal mezde, zato pa je 20 najglasnejših v štrajku odpustil, češ da primanjkuje naročil. To je bil le izgovor, da se je znebil najvztrajnejših zagovornikov za pravice zaposlenih, kajti naročil in dela je bilo dovolj. Med prvimi sta letela na cesto delavska zaupnika Jager-Tonka in Stojan Ivan. Medtem, ko so nekatere livarje kmalu začeli zopet klicati na delo, saj je imela tovarna mnogo naročil pa so pustili trdovratneže dalje čakati in so jih mehčali. Za 'fonko in Ivana pa dela ni bilo. štiri leta ni mogel dobiti Tonka nikjer nobene zaposlitve, potem so ga šele na vedno večje intervencije z vseh strani sprejeli na novo na delo, toda kot prostornega delavca, ne kot livarja. Pol leta je medtem prejemal podporo delavske zbornice iz Ljubljane kot brezposleni delaski zaupnik, ko pa je ta pomoč usahnila, so zbirali med delavci v Štorah za njega tovariško pomoč. Nerada se z ženo spominjata, kako sta se težko prebijala skozi življenje v času brezposelnosti, imela sta majhnega sina, ki ga j e-bilo treba preživljati. Mati je hodila v dnino h kmetom, največ k Rezarjevim (Kandolovim) v Kresnike, Tonka pa je od časa do časa prejemal kako denarno pomoč. Zaupnik pomožnih delavcev v livarni Stojan Ivan, je po odpu- stu z dela v železarni prejemal pol leta podporo delavske zbornice, po tem pa si je poiskal delo pri trgovcu Mastnaku v Šentjurju, kjer je delal v skladišču piva, »prešal« seno in opravljal vsa ostala dela, dokler ni po 21 mesecih zopet dobil zaposlitev v železarni. Takoj se je zopet včlanil v Zvezo kovinarskih delavcev in redno hodil na sestanke pri Adrineku, kjer so imeli svoje društvene prostore v sobici, ki je služila za sestanke, pevske vaje, seje in vse ostale dogovore. Na sestanke je hodil iz Ljubljane sekre- Stojan Ivan tar SMRJ tov. Leskošek Franc — Luka. Takim sestankom pa je redno prisostvoval tudi zastopnik direktorja železarne Pungartnik, medtem ko se direktor Hruschka sestankov ni udeleževal. Jezil se je na odposlanca iz Ljubljane, ki je vedno kaj novega prinesel med ljudi, vedno so po sestankih prihajali s kakimi novimi zahtevami, nesprejemljivimi za vodstvo podjetja. V pogovorih z delavci je dejal, da bo dal podreti voglajnski most, ki vodi v tovarno, če bo ta Leskošek še prihajal iz Ljubljane hujskati delavce. Obnavljamo godbo na pihala Na svoji 3. redni seji 11. aprila t. 1. je tovarniški odbor sindikalne podružnice železarne sklenil, da prične z vsestransko akcijo obnovitve godbe na pihala. Za ponovno vzpostavitev te godbe je veliko zanimanje med člani kolektiva in med prebivalci štor ter okolnih naselij. Kdor bi se rad ponovno vključil v vrste godbenikov, naj se prijavi v pisarni tovarniškega odbora sindikalne podružnice pri tov. Ramšakovi zaradi vpisa. Seveda bodo sprejeti tudi novi člani godbe. Prijave sprejemajo v sindikalni pisarni do vključno 10. maja letos. V mesecu marcu je bilo po obratih in oddelkih naslednje število nezgod pri delu: Elektroplavž 2, jeklarna 3, valjarna 4, livarna valjev 3, livarna sive litine 4, samotama 3, mehanična delavnica 3, energetski obra't 1, promet 3, ekspedit 2, gradbeni oddelek 1. Skupaj 29. Brez- nezgode pri delu so bili naslednji obrati oziroma.oddelki: Modelna mizama, obdeloval-nica valjev, elektroobrat, razvojni oddelek, OTK, komunalni oddelek, ostalo. Na poti na delo je bila prijavljena 1 nezgoda iz šamotarne. Pri delu so se poškodovali: ELEKTROPLAVŽ: MLAKAR Ivan je stal na podestu ponovce. Ko je žerjav dvignil ponovco s ca. 15 t grod-lja, se je pri višini 1,5 m od tal, nenadoma snela vrvenica s čepa na škripčniku in je ponovca zdrsnila nazaj na tla. Pri tem je imenovani padel s podesta in se poškodoval po hrbtu. PESTIVŠEK Ivan. Ob prebodu je grodelj tekel z večjim curkom v ponovco. V ponovci je nastala manjša eksplozija, ter mu je brizgnilo tekoče železo iz ponovce ter ga opeklo po desnem gležnju. JEKLARNA: LESJAK Franc je izvlačil ingote: iz kokil. Ob vročih ingotih so se mu vnele hlače in gamaše, ter ga je opeklo po gležnju leve noge. BELEJ Martin. Delavci so potiskali dve prazni ladji na tiru pod podestom. Tov. Belej je stal na tiru nekaj metrov naprej pri , tretji ladji. Pri trčenju ladij mu je stisnilo desno nogo pod kolenom. Vzrok nezgode je predvsem v neupoštevanju varnostnih predpisov pri ročnem premiku. Pred premikom bi morali opozoriti sodelavce, pregledati tir, premik pa bi moral nadzorovati eden izmed delavcev. GRAČNER Mirko. Pri iztovar-janju elektrodne zlomnine mu je elektroda zdrsnila in mu poškodovala desno roko v zapestju- VALJARNA: FLORJANC Vinko. Ploščata palica se je pri izteku iz valjev zataknila med plošče. Zanka ga je opekla po podlakti leve roke. MARKOVIČ Stane. Pri nakladanju valjanih palic na štirios-nik mu je stisnilo sredinec desne roke med palice. KOŠTOMAJ Jože. Pri odlaganju ingotov z Demagom na potisni stroj je pomagal uravnavati breme. Z levo roko je držal krajni ingot. Ko je breme zanihalo, mu je stisnilo sredinec ob odbijač stroja. HRVATIČ Jože. Na hladnih Škarjah je rezal valjane palice 60 X 10 po dve skupaj. Zgornja paiica ni točno ležala na spodnji. Med rezom ga je ostanek palice dolg 1 m, udaril po nogi. LIVARNA VALJEV: KOPRIVC Ivan je zapiral zadnjo. odprtino na kupolki. Med gorenjem vlažnega koksa je nastalo nekaj plina v peči.. Ko se je plin vžgal, je plamen puhnil skozi odprtino in ga opekel po obrazu. STRAŠEK Ivan je prestavljal pločevinast sod in se pri tem urezal na ostrem robu. Pri delu ni uporabljal zaščitnih rokavic. Na tem delovnem mestu je delal šele 7 dni. AGREž Ivan. Z ročno ponovco je jemal tekoče železo za tehnološko probo in mu je železo brizgnilo v levi čevelj. LIVARNA SIVE LITINE: ROMIH Miha. Pri vlivanju mu je tekoče železo brizgnilo v čevelj in ga opeklo po nartu desne noge. Nosil je razparane zaščitne gamaše. KRIŽNIK Vinko je z rafamo brusil rob odlitka. Z levo roko je držal za rob nekoliko stran od brusilnega koluta. Med brušenjem se je odlitek premaknil, pri tem mu je brusni kolut poškodoval palec. VIDEC Martin je z žerjavom prestavljal zaboje polne odlitkov. Zaradi naglice pri delu mu je veriga stisnila palec na levi roki. PRGOMET Ivan. Pri prelivanju železa iz predpečice v ponovco mu je železo brizgnilo za čevelj, ko je jemal probo iz curka železa. ŠAMOTARNA: MOČNIK Marija. Sodelavec tov. Jezovšek je popravljal leseno polico. Po prestani poškodbi na roki z dne 27. 1. še ni čisto okreval. Kladivo se mu je izmuznilo iz roke ter priletelo tov. Močnikovi v desno nogo ter jo poškodovalo. ESIH Ludvik je nameščal vložek v stroj za stiskanje Samotnih cevi. Masten vložek mu je zdrsnil z rok ter mu poškodoval mezinec na levi roki. v KOVAČ Marjan. Pri prehodu cez kup samotnega loma je nerodno stopil in si zvinil levo nogo v gležnju. MEHANIČNA DELAVNICA: PIRMAN Marko. Zaradi vdora zemlje se je ponižala kon-denčna posoda pod plinovodom ter je mešani plin propan-butan izhajal na prosto. Pri vstavljanju slepe prirobnice se je zaradi pomanjkanja zraka -onesvestil. Pri delu ni uporabljal cevne maske. Pri popravilu je sodeloval tudi KAVKA Marjan iz energetskega obrata, ki se je zaradi pomanjkanja zraka prav tako onesvestil. KOČEVAR Ivan. Med delom phalnega stroja je neprevidno naslonil desno roko na vpenjal-ni vijak. Delovna glava stroja mu je pri hodu navzdol stisnila dlan na vijak. TREBOVC Martin. Pri centriranju matice v planski plošči se je s kladivom udaril po palcu leve roke. PROMET: KRIŽNIK Jože. V profilu ob ozkem tiru pri kisikarni je bilo zloženo valjano železo 0 50 in zavarovano s kosom ploščatega železa, ki je bil zabit v zemljo ter nagnjen proti tiru. Premikač je stal na stopnici lokomotive ter mu je ploščato železo, ki je segalo predaleč v profil, stisnilo levo nogp v nartu. KOREZ Maks. Štiriosnik je med vožnjo iztiril. Pri ročnem prekladanju ingotov na drug voz so brušeni ingoti zdrsnili s sklada in mu poškodovali desno nogo v nartu. ŠTARKL Alojz je pomagal spraznjevati prekucnik v kate- rem je bila buča žlindre. Zaradi velike teže so delavci popustili in se je prekucnik zvrnil na njihovo stran. Težka buča je padla na imenovanega in mu poškodovala obe nogi. EKSPEDIT IN SKLADIŠČA: GORJUP Pavel. Pri razkladanju surovega železa je sodelavec Skok nerodno vrgel kos grodlja, ki je Gorjupu priletel na roko in mu poškodoval palec. VRAŽIČ Ferdinand. Pri razkladanju peči na olje z vagona se je peč prevrnila. Imenovani jo je poizkusil zadržati in jo je prijel za pločevinast trak in se vrezal skozi rokavico. GRADBENI ODDELEK: JURKOŠEK Franc. Pri obzidavanju kupolke so s skipom vozili material do vsipne odprtine. Na stikalu se je zataknil gumb za dvig in se skip ni pravočasno ustavil. Skip je zadel delavca, ki je stal na podestu ob osipni odprtini in ga odrinil na stran. Pri tem se je udaril ob nosilec in si poškodoval čeljust. Na poti na delo se jo poškodoval VREČKO Ernest iz šamotarne. Na ledeni poti je padel in si izpahnil palec na desni roki. Primerjava števila nezgod v mesecu marcu v zadnjih petih letih: Leto________________________1965 1966 1967 1968 1969 Nezgode pri delu Nezgode na poti______________24 20 14 18 29 Nezgode pri delu skupaj januar, februar, marec V letošnjem prvem kvartalu opažamo močan porast nezgod pri delu. Januarja jih je bilo 16, februarja 21, marca pa že 29. Če bo šlo še naprej s takim tempom, potem se nam obeta izredno slab rezultat ob koncu leta. V primerjavi s številom nezgod v celem letu 1968, smo v prvem četrtletju letos dosegli že 40 ° o od lanskega skupnega števila. Posamezni obrati pa še več: jeklarna 47 %, livarna valjev 76 %, livarna sive litine 65 %, šamotama 100%, promet 50%. Med nezgodami v letošnjem letu je bilo tudi veliko takšnih, ki bi lahko pustile težje posledice ali pa celo povzročile smrt. Zato jih moramo smatrati kot res zadnje opozorilo. Spomnimo se samo nekaterih primerov: 1. Med spuščanjem kalupa na sušilni voz se je odpela veriga in je kalup padel na delavca. 2. Med vožnjo je kurjač pomolil glavo skozi okno na mestu, kjer ni profila ter mu je pritisnilo glavo ob steber. 3. Med dviganjem ponovce s 151 železa se je pokvaril šripč-nik in je polna ponovca padla z višine 1,5 m. 4. Pri ročnem premiku železnih ladij je stisnilo delavcu nogo, ko so ladje trčile v tretjo, stoječo na tiru. 5. Pri popravilu okvare na plinovodu za Štore II sta se dva 3 59 3 51 1 41 1 37 1 66 delavca skoraj zadušila v oblaku mešanega plina. 6. Pri delu na phalnem stroju je delavec vtaknil roko pod delovno glavo stroja, kjer bi mu jo lahko odtrgalo. 7. Pri stresanju buče žlindre iz prekucnika, se je buča težka nad 2.500 kg zvrnila na delavca. 8. Pri obzidavi kupolke, je skip zadel delavca, ki se ni pravočasno umaknil. To je samo osem težjih oziroma nevarnejših primerov, kjer je bilo udeleženih 9 delavcev. Ogroženih pa jih je bilo več. Predvsem ob padcu ponovce, ob okvari plinovoda ter pri iztresa-nju buče iz prekucnika. Koliko takšnih nevarnih situacij je še bilo v preteklih treh mesecih, kjer ni bilo poškodb, je seveda odprto vprašanje. Prav gotovo je, da so še bili takšni primeri, Med viri nezgod se pogosteje kot lani pojavljajo: — železo in strojni deli pri prenosu in montaži, 23 nezgod; — snovi in material v tekočem stanju, 10 nezgod; — plini, pare, 3 nezgode; — plamen, 2 nezgodi. Ostali viri šo povprečno udeleženi. Pogosteje kot lani se pojavljajo tudi nekateri vzroki nezgod: — nesmotrn, nevaren način dela pri posamezniku, 24 nezgod; (Dalje na 7. strani) ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT - - ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT - - ŠPORT — ŠPORT — Jubilej štorskili strelcev Strelska družina Kovinar-Što-re beleži letos 20 let obstoja in aktivnega delovanja. Na letni konferenci 15. marca letos so pregledali rezultate dela za preteklo leto, pogovorili pa so se tudi o trenutnem stanju ter o načrtih za v prihodnje. Naštevati strelske uspehe bi bila na tem mestu preobsežna zadeva. Strelci združujejo pionirje, mladince, mladinke ter člane in članice. Vsi ti vadijo in tekmujejo v različnih strelskih disciplinah. Raznih tekmovanj od družinskih, občinskih do republiških in državnih je vsako leto za cel spisek. Strelci in strelke SD Kovinarja so s svojimi odličnimi rezultati poskrbeli za to, da je ime SD Ko-vinar-Štore stalno zastopano tudi na najkvalitetnejših republiških in državnih prvenstvih. Naši strelci se s teh tekmovanj le redko vračajo praznih rok. Da družina skrbno bdi tudi nad vzgojo podmladka, dokazujejo lanski uspehi: pionirji prvi v občini in peti v republiki, mladinci četrti v republiki in deveti v državi, mladinke prve v republiki in državi! Tu so na mestu samo iskrene čestitke vsem, tako tekmovalcem kot njihovim vzgojiteljem! Vendar pa v letošnjem jubilejnem letu finančni položaj družine ni takšen, da bi lahko gledali z optimizmom tudi v prihodnost. Še nikdar ni bilo strelstvo v Štorah v takšnih škripcih, kot je sedaj. S svojimi razpoložljivimi sredstvi upravni odbor ne more oskrbeti niti minimalnega programa rednih treningov in tekmovanj, še manj pa lahko izvaja planirano širjenje strelstva med šolsko in krajevno mladino okoliških naselij. Će že razumemo, da se je morala družina ob svoji dvajseti obletnici zaradi pomanjkanja denarja odreči vsakršni jubilejni prireditvi, pa bi bilo popolnoma nerazumljivo, če bi v času, ko naj bi se s posebno pozornostjo negovala in jačala narodnoobrambna moč, pričelo naše strelstvo hirati! Mislimo, da se danes na strelski šport ne sme gledati kot na nekakšno podzvrst splošne športne dejavnosti, temveč je treba imeti pred očmi njegovo celotno poslanstvo in ga vključiti v naša skupna prizadevanja za jačanje obrambne moči naroda! Kljub nič kaj rožnati perspektivi pa štorski strelci ne mislijo vreči puške v koruzo. Ravno nasprotno! Na konferenci so čvrsto sklenili, da bodo še povečali napore za razširitev strelstva. Prepričani so, da je slabo finančno stanje le prehodni pojav in da bodo tako v kolektivu železarne, koder družina domuje in je brez pomoči, brez katere ni niti misliti na obstoj in delovanje, kot tudi v občinskih forumih, pristojnih za športno dejavnost, našli tudi vnaprej vsaj minimalna sredstva, potrebna za dostojno delovanje tega plemenitega športa v našem kraju. Strelci vabijo v svoje vrste vse, ki imajo veselje do tega športa. Posebno so vabljeni mlajši člani našega kolektiva. Strelstvo je lep in plemenit šport, ki zahteva celega človeka! Pri tem športu ni »faulov«, zahteva mnogo prizadevanja in dobre volje, v plačilo pa daje spomin na uspehe in premnoge prijetne ure v družbi strelskih tovarišev. Letošnjo konferenco so štorski strelci zaključili dokaj prisrčno. V znak zahvale in priznanja za dolgoletno sodelovanje so izročili spominsko plaketo naj starejšemu še živečemu strelcu v Štorah, 75-letnemu upokojencu železarne Karlu Kompolšku. Tovariš Kompolšek je bil aktiven strelec že v predvojnem času, po osvoboditvi pa je bil tudi med prvimi, ki so po- TRI USPEŠNA SREČANJA NAŠIH KEGLJAČIC V tekmovanju za republiško žensko ekipno prvenstvo, so se kegljavke našega Partizana borile v dneh 1. in 2. marca na kegljišču »Maks Perc« v Ljubljani, 22. in 23. marca na kegljišču »Konstruktor« v Mariboru ter 19. in 20. aprila na kegljišču »Triglav« v Kranju. Zasedle so 3. mesto. Manj sreče so imeli starejši člani — kegljači, ki so se srečali v soboto, 19. aprila z ekipo Celja v tekmovanju na 100 lučajev. Celjani so bili boljši. Od naših tekmovalcev je bil najboljši Ivan Stoja s 359 podrtimi keglji, drugi je bil Anton Hiti s 353 in tretji Gorjup Stanko s 351 podrtimi keglji. Z našo državno žensko reprezentanco bo odpotovala na mednarodno prvenstvo ekip, v parih in posamezno, ki bo v mestu Lauti pri Dresdenu (NDR), tudi naša državna prvakinja Eva LUDVIG. Udeležba na takem tekmovanju je vsekakor tudi za naše društvo in za Štore sploh uspeh. Naši reprezentantki želimo lepo potovanje in kar najboljšo uvrstitev. Tekmovanje bo 16., 17. in 18. maja. magali obnoviti ta šport v našem kraju. Aktivno je sodeloval vse dotlej, dokler sta mu to dopuščala »ostro oko in mirna roka«. Tudi danes se še vedno zanima za dogodke, ki so povezani s tem njegovim dolgoletnim udejstvovanjem. Strelci bodo v prihodnje bralce »Železarja« redno obveščali o svojem delu in upajo, da bodo njihova sporočila našla primeren odziv. MLADI KEGLJAČI USPEŠNI V okviru celjske tekmovalne skupnosti je v teku že drugi del moštvenega prvenstva v borbenih igrah. Naša ekipa sodeluje v tem tekmovanju kar uspešno. Od 10 odigranih tekem so jih rešili v svojo korist kar 7, v nadaljnjih 4 pa še upajo na popoln uspeh, ki bi jim prinesel drugo mesto in vizo za kvalifikacije za republiško ligo. Uspeh je tem večji, ker je med tekmovanjem prišlo zaradi odhoda 3 standardnih tekmovalcev in obolelosti nekaterih, do večjih težav. Takšno stanje pa ni vplivalo na same rezultate, zahvaljujoč pametni politiki vodstva sekcije. Pritegnila je mlade v svoje vrste, jim omogočila redno vadbo (žal brez trenerja) in rezultati so pokazali, da je bila storjena pametna poteza. Že prvi nastopi so bili uspešni in vrzel zamašena. Tovarištvo starejših jim je vlivalo poguma in so se na ta način kalili v velike tekmovalce. Zato smo lahko veseli uspehov, posebno pa uspehov, ki so dosežem z mladimi. Saj je to garancija, da je na našem območju dovolj mladih, ki so voljni sodelovati. Treba jim je omogočiti vadbo in po možnosti strokovno pomoč. Treba jih je sprejeti v svojo sredino tovarniško, kajti le na ta način bodo videli, da so sredstva, ki so jih vložili njihovi očetje le koristno naložena, oni sami pa se bodo oddolžili z resno vadbo in nastopi kot dostojni nasledniki svojih starejših tovarišev. Zato je treba dati priznanje vodstvu kegljaške sekcije, za njeno skrb za mlade, pa čeprav bi uspehi -izostali. V nedeljo, dne 30. 3. je bil na kegljišču v Štorah turnir v borbenih igrah. Na tem tekmovanju je sodelovalo 5 ekip. Bratstvo Hrastnik, Libela Celje, Klima Celje in domača moška in ženska ekipa. Zmagala je domača ekipa s 886 keglji, kar je rekord kegljišča v tem načinu tekmovanja. Za zmagovalno ekipo so nastopili: Zorko, Škoberne, Sivka J., Krajnc E., Sivka D., Kavka M., Golob, Rukavina, Petrič in Faktor. T—bil NEZGODE (Nadaljevanje s 6. strani) — kršitev varnostnih predpisov zaradi naglice pri delu, 13 nezgod; — kršitev varnostnih predpisov zaradi nediscipliniranosti, 5 nezgod; — transportna pota in prostor za nakladanje s hibami, 5 nezgod; — pomanjkanje ustreznih poklicnih izkušenj, 4 nezgode; — pomanjkanje oseb. zaščit, sredstev, neprimernost, napake, 4 nezgode. Med oblikami nezgod so pogostejše kot lani: — stisnjen, zasut, 20 nezgod; — stik s skrajnimi temperaturami, 17 nezgod. Občuten porast opeklin nam narekuje ostrejše ukrepe glede uporabe osebnih zaščitnih sredstev. Vsi delavci, ki delajo s tekočim železom morajo obvezno uporabljati poleg zaščitnih čevljev, obleke in čelade tudi zaščitna očala, dolg predpasnik, usnjene gamaše in zaščitne rokavice. To velja za vse topilce, prebodarje, livarje med vliva- njem in jemalce vzorcev tekočega železa. Zaščitne gamaše bodo morali uporabljati tudi iz-praznilci, ingotarji in valjarji. Tudi brez čelade — le s trdo bučo. V mesecu marcu 1969 so bile aaslednje kadrovske spremembe v naši delovni skupnosti. Iz JLA so se vrnili Rancinger Vilko, delavec, valjarna, Ferlež Milan, strojni ključavničar, mehanična delavnica, Kristan Mihael, strojni tehnik, obdelovalnica valjev, Perkovič Anton, delavec, valjarna, Dečman Mihael, strojni tehnik, priprava vzdrževanja. Novi člani delovne skupnosti Na ekspedit so bili sprejeti: Šekoranja Jože, delavec, Guček Anton, delavec in Vreže Jože, delavec; v valjarno Dragajner Karl, delavec in Hažič Josip, delavec; v elektroobrat Jug Franc, elektrikar in Tifengraber Milan, elektrikar; v šamotarno: Smole Jože, delavec, Centrih Janez, delavec, Sovine Anton, delavec, Kovče Stanislav, delavec in Polutnik Alojz, delavec. V livarno valjčv: Perc Mirko, delavec, Ta-car Karl, delavec, Selič Franc, delavec, Geršak Ivan, žerjavo-vodja, Šuhelj Anton, delavec, Pelc Ivan, delavec, Pušnik Ivan, delavec. V livarno sive litine: Leber Tomaž, delavec, Toplišek Vincenc, delavec in Pondelalc Anton, delavec. V jeklarno: Gajšek Jože, delavec in Hrustek Ivan, delavec; v energetski obrat: Bohorč Edvard, strojni ključavničar, Pavlovič Branko, elektrikar, Mak Silvester, strojni ključavničar, Kozamurnik Marjan, avtomehanik. V administrativno strokovne službe so bili sprejeti: Flis Dragotin, strojni tehnik, kot pripravnik, Ploštajner Hinko, dipl. metalurški inženir, pripravnik, Lužnik Stanislav, ekonomski tehnik, pripravnik, Sivka Ivan, v kornere. sektor, Arzenšek Stanko, ekonomski tehnik, pripravnik, Čakš Srečko, ekonomski tehnik, komercialni sektor in Žohar Jožica, administratorka v tehnični sektor. Na elektroplavž: Lončarič Srečko in Lončarič Milan, delavca; v obdelovalnico valjev Šunc Anđelko, strugar; v komunalni oddelek Ravnak Jože, delavec in Jazbec Franc, delavec. Na odsluženje kadrovskega roka v JLA so odšli Iz mehanične delavnice: Verk Stanko, strojni ključavničar, Prodnik Stanko, stroj, ključav., Podbrežnik Marjan, strojni ključavničar, Novak Bojan, ključavničarski inštalater, Jagodič Janko, strojni ključavničar, Jančič Franc, strugar. Iz elektroobra-ta: Venek Silvo, elektromeha-nik, Kroflič Silvester, elektro mehanik, Rataj Anton, elektro-mehanik, Razboršek Daniel, el. mehanik, Dobovišek Franc, el. mehanik, Jerovšek Vladimir, el. mehanik in Pfoder Jože, el. mehanik. Ploštajner Henrik, dipl. met. inž. in Vrečko Ivo, oba iz priprave proizvodnje. Iz livarne sive litine Fidler Franc, delavec, Grobovšek Stanislav, pomočnik formarja; iz livarne valjev: Ramšak Jože, strojni ključavničar, žafran Ivan, pomočnik ta-lilca, Tesner Franc, delavec, Sotlar Milko iz razvojnega oddelka, Gajšek Branko, kovač iz jeklarne. Delovno razmerje šo prekinili: V mehanični delavnici: Šalič Tomo — samovoljno zapustil delo, Paradižnik Jože, strojni ključavničar — po lastni želji, Vovk Marjan, stroj, ključavničar — samovoljno zapustil delo in Oprešnik Alojz, stroj, ključavničar — samovoljno zapustil delo. Arzenšek Cvetka iz finančnega sektorja — odšla sporazumno s podjetjem in Miklavc Albin, finančni direktor — po lastni želji. Iz livarne valjev Debeljak Ivan, livar-kalupar in Jurkovšek Alojz, žerjavovodja, oba po lastni želji. Štarkl Mihael, šofer iz avtooddelka — samovoljno zapustil delo; Šeško Jože iz komunalnega oddelka — sporazumno s podjetjem ter Je-zovšek Anton iz elektroplavža, Polnar Adolf iz modelne mizar-ne in Krajnc Stttnko iz avtooddelka — samovoljno zapustili delo. Naraščaj v družini so dobili Vranjek Stanko iz jeklarne, Tušek Jože iz modelne mizarne, Križnik Anton iz livarne sive litine, Jazbec Stanko iz energetskega obrata, Mraz Franc iz valjarne, Bezgovšek Ivan iz valjarne, Počivalšek Anton iz šamo-tarne, Mulej Stanko iz skladišča, Brantuša Ivan iz tehničnega sektorja, Rihtar Janko iz elektroplavža in Korez Maks iz prometa. Čestitamo! Zakonsko zvezo so sklenili Pantner Stanko iz mehanične delavnice, Jager Ivica iz jeklarne in Kampuš Ivan iz mehanične delavnice. Na novi življenjski poti jim želimo obilo družinske sreče! V mesecu marcu se je poslovil od nas tov. MIKLAVC ALBIN, ki je več let po odhodu tov. Beleta uspešno vodil finančni sektor podjetja. Tov. MIKLAVC se je prvič zaposlil v železarni Štore 9. 1. 1950 in delal na delovnem mestu kot finančni knjigovodja do 21. 10. 1950, nato odšel v JLA. Po vrnitvi iz JLA se je ponovno zaposlil v naši delovni organizaciji in to 1. 11. 1951 in delal kot obratni knjigovodja do 31. 1. 1955. Nato je začasno zapustil podjetje in se spet vrnil 1. 4. 1958. Najprej, je delal kot glavni knjigovodja, nato pa kot finančni direktor. Družinske razmere in boljši materialni ter delovni pogoji so povlekli tov. MIKLAVCA v slovensko glavno mesto. Na novem delovnem mestu mu člani kolektiva železarne Štore želimo veliko uspehov! Naši upokojenci ŠOLINC JAKOB, roj. v Dramljah 22. julija 1911, stanuje v Razgorju pri Dramljah. Pred vojno je delal priložnostno pri privatnih delodajalcih v svojem domačem kraju in v Vrbnem. 'Med vojno je bil v Trbvoljah, od koder se je vključil v NOV. V železarno Štore je vstopil na delo maja 1952. leta. Razporejen je bil v obrat jeklarno, kjer je delal do upokojitve. Dne 5. marca letos je bil redno, Oziroma starostno upokojen. KOŠTOMAJ ŠTEFAN, rojen v Štorah 12. decembra 1920. leta. Sedaj stanuje v Osenči. Do 1941. leta je bil doma in delal na kmetiji. Od takrat dalje se je vključil na delo v železarno Štore, med vojno je bil tudi v Kap-fenbergu do 1943. leta. Vrnil se je v naše podjetje, kjer je delal do upokojitve. Delal je v livarni, samotami in od 1948. leta dalje v valjarni. Invalidsko je bil upokojen 11. marca 1968. Koštomaj Štefan PETEK JOŽE, rojen v Šentjanžu pri Velenju 18. februarja 1916. Stanuje v Brezju pri Po- Petek Jože nikvi. Do odhoda na odsluženje vojaškega roka je bil doma. Öd 1936. leta v državni službi vse do osvoboditve. V železarno Štore je prišel na delo septembra 1947 in je najprej delal v livarni, 1954. je bil premeščen na elektroplavž, od koder je bil leta 1960 premeščen v komunalni oddelek, kjer je delal do upokojitve. Dne 27. marca 1969 je bil invalidsko upokojen. KOKLIč MARTIN, rojen v Proseniškem pri Šentjurju, 3. novembra 1912, kjer tudi še vedno stanuje. Do aprila 1939 je bil in delal doma na kmetiji staršev. Že leta 1939 je dobil delo v železarni Štore in razen krajših presledkov pred vojno, je v tem podjetju delal vse do upokojitve. Delal je v livarni, največ v cevni, kot jedrar. Nazadnje je delal v livarni sive litine. Dne 31. marca je bil invalidsko upokojen. GABRŠČEK JOŽE, livarski tehnolog v pripravi proizvodnje, je izredno študiral na Višji šoli za organizacijo dela v Kranju, kjer je z odličnim uspehom diplomiral dne 24. 3. 1969 in si pridobil naslov »inženir organizacije dela«. Iskreno čestitamo! STORSKI ŽELEZAR. Glasilo de-lovnega kolektiva Železarne štore — Izhaja vsak mesec — Odgovorni urednik Stane Ocvirk — Urednik Rudolf Uršič — Uredniški odbor: dipl. ing. Janez Barborie, Friderik Jernejšek, Anton Mackošek, Rajko Markovič, Stane Ocvirk, Stane Sotler, Rudolf Uršič, dipl. ing. Niko Zakonjšek in Ivan žmahar — Tiska GP »Celjski tisk« Celje.