*A* Jšk XX1 JULIJ, 1972 ŠTEVILKA 7 44I9LI MISLI (Thoughts) MESEČNIK ZA VERSKO IN KULTURNO ŽIVLJENJE SLOVENCEV V AVSTRALIJI USTANOVLJEN LETA 1932 Izdajajo slovenski frančiškani ♦ Urejuje in upravlja Fr. Basil A. Valentine, O.F.M. 19 A’Beckett Street, KEW, Victoria, 3101. Tel.: 86 7787 ♦ Naslov: MISU P.O. Box 197, Kew, Vic., 3101 * Letna naročnina $3.00 (izven Avstralije $4.00) se plačuje vnaprej * Rokopisov ne vračamo Dopisov brez podpisa uredništvo ne sprejema * Tiska: Polyprint Pty. Ltd., 7a Railway Plače, Richmond, Victoria, 3121 1 IZ NAŠE UPRAVE Moram z veseljem upravnika priznati, da je kar precej naročnikov zadnji čas poravnalo stare dolgove. Morda so slišali o meni nekaj takega kot gospa Vlasta Klemenčičeva — njeno pismo sem objavil pod “Križem avstralske Slovenije”. Če drži ali ne, ni važno _ strah je pa včasih le dober. Da se tak “odkup” upravi prileže, je pa tudi res. Imamo pa v seznamu še vedno tudi precej “grešnikov”, ki res čakajo na pismeni opomin. “Sitna, sitna zadevščina ! . . .” je svoj fas napisal o tem p. Bernard. Tudi jaz sem z opomini odlašal iz več razlogov: Nepotrebni stroški za znamke (opomin in — če je uspešen — še potrdilo prejema, pa so trije dolarčki naročnine že “ostriženi” za l* centov; če to pomnožite z desetinami zaostalih naročnikov, se boste začudili visoki številki dolarjev zgolj za znamke . . .), izguba časa, k> ga tudi ni na pretek, in pa — za “sitnega” sem še malo premlad, se mi zdi . . , Naj te vrstice zbude vest vsem naročnikom-zaostankarjem, pa n>' boste prihranili marsikaj skrbi, ali pa celo _ čire . . . Zadnji mesec smo dobili spet precej novib naročnikov. Hvala vsem? ki pomagate širiti naš mesečnik. UPRAVNIK IZ UREDNIŠTVA Precej dopisov bo moralo počakati naslednje številke. Zato mai° potrpljenja. Posebej to velja za Pepeta Metulja, ker se bojim, da zarobantil. A vsem in takoj tudi najboljši urednik ne more ustreči. Tudi poročilo o otvoritvi Slovenskega doma v Canberri sem prihranil za prihodnjič. Rad bi z njim vred objavil tudi kakšno sliko. Naj še tu opozorim, da dopisov brez podpisa uredništvo ne objavilo. Kdor us želi objave imena, jc prav, a uredništvo polno i®e mora imeti. UREDNIK NAROČI IN BERI ! FRIDERIK BARAGA — misijonarjev življenjepis, spisal Jaklič-Šolar. Cena en dolar. DOMAČI ZDRAVNIK (Knajp) — Cena en dolar in pol. HUDA PRAVDA — povest iz dni slovenske revolucije spisal Lojze Ilija. Cena tri (vezana knjiga štiri) dolarje. MEDITACUE — Pesniška zbirka Franca Sodje. Cena en dolar. ZA BOGOM VREDNA NAJVEČJE ČASTI — Krasna knjiga o Baragovem češčenju Matere božje. Spisal dr. Filip Žakelj. Cena dva dolarja. V zalogi imamo še tudi nekaj Zbornikov prejšnjih let Kdor želi z njimi obogatiti svojo knjižnico, so mu na razpolago po tri dolarje. Priporočamo tudi angleško knjigo (žepna izdaja) SHEPHERD OF THE WILDERNESS. Življenjepisno povest o. Frideriku Baragu je napisal Amerikanec Bernard J. Lambert. Bila bi lep dar vsakemu avstralskemu prijatelju. Cena en dolar. BEfSNARD J.lTAMSEfiT- LETO XXI. JULIJ, 1972 ŠTEVILKA 7 POSLANICA NARODU rejeli smo POSLANICO, ki jo je na Slovence do-Bo'pV zamejstvu in po svetu naslovil NARODNI OD-ln SLOVENIJO. Napisal jo je v maju, ob pet- dv e esetletnici Majniške deklaracije, in ob sedemin-a)setletnici prvega slovenskega parlamenta in nje-dv -^a °k*'ca slovenske narodne države. V sedemin-'etu na^e Pov°jne emigracije je Narodni las r Ie*°’ predstavlja naš preizkušani narod in SVok Zt^ružuje v eno družino, željno miru. resnične tre °^e ’n demokratičnega vodstva. Iz poslanice veje p0j(na °&tovska skrb za bodočnost domovine, skrb y en'h mož znanih imen, ki jim je narod del srca. je ri,Vldu Pove(J° poleg drugega svoje prepričanje, “da (»ilj es ' interesu ne Ic slovenskega, ampak tudi dru-ni,e"ar°dov ‘n republik Jugoslavije ter da je za ohra-ohr .I.lllru na tem delu Evrope nujno potrebno, da si sožitje v skupnosti, šele v svobodi in v duhu ')t*Ro^Cn°S*' ^odo narodi in republike mogli s polno novj, °rn°sfi° odločati o obstoju skupnosti ali o usta-r°dn 1 sarnostt>jI'ih narodnih držav.” Zato člani Na-vijc Odbora obsojajo “nasilno razbijanje Jugosla-*nane l,0s*a\ Ija v nevarnost sedanje mednarodno pri-interJe t*^favne meje”. Enako obsojajo “pozivanje za °^rača' ° Sovi°fske zvcze”. na katero se kaj slepo Ije ^ )0 razna vodstva naših hrvatskih sosedov. Da-ia t ar°dni odbor poudarja, da “slovenski narod gle-^ruže^Upaniem v naPorc za oblikovanje in izgradnjo kopray e Evrope, v kateri hoče imeti naravno in ena-^ n,esto. V evropskem okviru vidi tudi nove Sa (je| 1 ostvaritev svoje boljše bodočnosti”. Mno-tudi nam niso neznana, nas “kot narod 1(11,1 bopn° Pos,avli;|j° Prcf* negotovost in nevarnost '*8i , J' '‘er je Republika Slovenija po zemljepisni W °'i izpostavljen del Jugoslavije in se čez njo Zanjo nevarni interesi sosedov in velesil”. Kot Klis>i, j,.. ul,j 1972 omenja glavni podpisnik v osebnem pismu uredništvu, so “razvoj doma in dogodki v svetu pokazali na nujnost, da Narodni odbor za Slovenijo zavzame svoje stališče do aktulanih problemov . . . Predlog poslanice so predebatirali vsi člani NO. pa (udi razne osebnosti, tako v zamejstvu v Slovenskem Primorju kot drugod po Evropi. Ob upoštevanju vseli predlogov in pobud je prišlo do priloženega dokončnega besedila”. Podpisniki poslanice so: Miloš Stare, predsednik Narodnega odbora za Slovenijo (Buenos Aires, Argentina), Dr. Ludvik Puš, tajnik (New York), Dr. Franjo Macjuš, podpredsednik (Buenos Aires), in člani: Inž. Ladislav Bevc (Napa, California), Dr. Tine Debeljak (Buenos Aires), Otmar Mauser (Toronto, Canada), Jože Melaher (Cleveland, Ohio), Franjo Sckolcc (London), Rudolf Smersu (Buenos Aires), Feliks Urankar (Buenos Aires) in Dr. Peter Urbanc (Toronto, Canada). Tudi avstralski Slovenci smo del živega naroda Četudi od dema, nam nikdar ni bilo in nam tudi danes ni vseeno, kakšna bo bodočnost naše domovine. Prav je, da vemo za to poslanico, saj velja tudi nam. Koliko je praktičnega značaja, bo pokazala bodočnost, saj smo tako majhni in nebogljeni — zgodovinski čudež, da smo sploh še na zemljevidu. Vendar je poslanica izraz naroda, ki hoče živeti, živeti življenje enakopravnosti z drugimi narodi, živeti svobodno življenje na svoji zemlji. Takole se glasi: Slovenski narod sc bliža novi zgodovinski prelomnici, ki jo bo preživel le, če bo znal pravočasno zediniti vse svoje sile za obsloj. Toda kljub kritičnim trenutkom je narod razdvojen brez vidne iniciative, kakor da pasivno čaka dogodkov. Vendar vemo, da je narod živ in so vsi njegovi živi deli nujno med seboj povezani po skupni ljubezni do rodu, po krvi in tradiciji, kulturi in klicu bodočnosti! Čas je, da sc pokažejo znaki slovenskega življenja povsod, doma in v svetu — kajti predmet naše skupne ljubezni — Slovenija — je v nevarnosti'. Ne državna oblika, ne družbena ureditev nista važnejši od naroda samega, saj sta le sredstvi za lažje sožitje v narodni skupnosti. Kadar gre za ohranitev naroda, mora vse drugo stopiti v ozadje. Žrtvovati je treba osebne ali skupinske interese, če zahteva to na-rodo> obstoj. So pa vrednote, katerim sc odpovedati ne moremo in ne smemo. Ne moremo se odpovedati dolžnosti, ki jo imamo do zgodovinske resnice in ideala človeške svobode. Prepričani smo, da naroda ni mogoče rešavati z lažjo in nasiljem; kajti nič stalnega in plemenitega ne more zrasti tam, kjer sc trguje z resnico in svobodo. Da ho mogoče zbrati vse sile slovenstva za odpor proti nevarnostim, ki nas čakajo, in združiti vse, ki verujemo, da smo Slovenci kot narod poklicani k življenju, HOČEMO, da sc slovenski narod znotraj in zunaj meja Republike Slovenije reši pred duhovnim, političnim, gospodarskim in kulturnim propadom; da slovenski človek raste v svohodi in politični enakopravnosti z vsemi narodi sveta; da je Slovenec, kjer koli na svetu, priznan za enakovrednega člana svojega naroda, ne glede na stan, vero ali politično prepričanje, s pravico in dolžnostjo do demokratičnega soodločanja o slovenski usodi; da bo slovenski narod povezan svobodno, v razumevanju in slogi in ne pod silo diktature; da je matična domovina Republika Slovenije res skrbna mati (rpečih zamejskih bratov v boju M narodni obstanek in da jim daje moralno in nw teriaino oporo brez ozira na njihovo svetovno nazorno gledanje, ne na da jih ponižuje na stop" njo sredstva za širenje komunistične ideologija da postanejo doba okupacije, odpor proti okupn-torju, revolucija in protirevolucija, objektivno prl" kazan del slovenske zgodovine in ne več le pr0' pagandno geslo komunistične partije, in da se vrne vsem žrt\am revolucije dolžna čast. Za dosego teh ciljev zastavljamo vse svoje sile. V tej kritični uri kličemo Slovencem v Domovin1 in v Svetu: Storimo vse, da nas najde čas preizkušnjc čuječc, da bomo v slogi in medsebojnem razumevam11 mogli pokazati svojemu in tujemu rodu, da smo Sl°' venci vredni živeti kot svoboden narod in da to 0 zbora narodov tudi zahtevamo. Tisti pa, ki dejansko imajo nad slovenskim nar0' dom v domovini neomejeno oblast, katero so si sa' mi vzeli s silo pred več kot četrt stoletja, naj ved0, da jim absolutna oblast nalaga tudi absolutno od”a vornost za usodo in obstoj naroda! V imenu padlih, ki so umirali z idejo svobod^ domovine v srcu, jih rotimo in opozarjamo: OdS(’ v orni ste za usodo Slovenije pred tisoč štiristolet*10 zgodovino, pred narodom in lastno vestjo. Če pa zaradi koristi manjšinske komunistične str8" ke ne morete ali nočete reševati slovenskega naro^a' ne bodite ovira večini rojakov v domovini, ki to 1,at Vsen, m Po ceni. stari • / • • r- Ust j 1 koma) govori. Se ji pac ne zdi vredno °clPreti, če te sreča. Denarja pa tudi mora p nosna je Lenka, ponosna”, so govorili 'fneti ’ saj dobro zasluži. Le kaj bo začela z nji m? Hatal<:? so govorili o njej po vasi. Nihče pa ni tQie huje je začelo snežiti na prvo postno so se ljudje zbirali pred cerkvijo, je f}1 e^n' so čakali na gospoda. Stari župnik ^do b°i^al Pred tednom h Gorjanu na previden je Vi-n,.. a' ('Orjanova hiša je zadnja v fari in na bol«ika. ■m 'iQ, /J • v . . Prehlad' 0 SC ,£ m°~ 11 Cl Pot' Prepotil in 1 ze prejšnjo nedeljo komaj opravil if*eHQ1 jjribu, da res ne nosi zastonj svojega M 'isli Juli 'J 1972 siu^uo uuzio. Da pride danes za farno mašo drug gospod, še čisto mlad, iz mesta, je radovednim faranom vedel povedati mežnar. Komaj je minila maša, že so vreli ljudje iz cerkve. Med prvimi Lenka. Smeje so se ozirale za njo vaška dekleta: “Poglejte no Lenko v oguljenem plašču in z bobrovim ovratnikom!” “Le kdo razen nje še nosi danes bobrov ovratnik? . . se zahihita Rezi in si samozavestno popravi svileno ruto za vratom. “In kakšen dežnik! Pred sto leti so nosili take. Kar šest bi jih lahko šlo pod njim . . .” “Ne, taka bi si pa že ne upala pokazati na cesti, še za pust ne . . “Raje bi prej umrla, kot pa da bi bila kdaj takale stara devica . . .” se posmehne mlada žena in obesi možu za roko. A Lenka danes ne sliši ne smeha ne zbadljivk. Jože pride na obisk, obljubil ji je v zakristiji. Zato pa hiti domov, da pogrne mizo, skuha kavo, pripravi kruh in med . . . Res je prišel Jože — mladi duhovnik, ki je pravkar daroval v farni cerkvi sveto mašo in ga nihče vaščanov ni poznal. A vsem le ni bil tujec. Lenka ni treba. Bo že šlo še nekaj let brez n\egci. Mladi duhovnik si obriše solzo. Dobro se & spomni, ko je stal pred teto, pravo teto Lenko. Da naj ga nič ne skrbi, je rekla, lahko mu bo pomagala. Nič ji ne bo zato manjkalo, mu le zatrjevala. “. . . Pa je šel Jože res v semenišče. Da bi le zdrav ostal in stanoviten ...” — “. . . Jože mi je priporočil mladega janta* ki se uči za krojača. Nobenega nima, ki zanj skrbel. Bom pa jaz. Saj mi za Joža ,!t treba več toliko . . .” * * * List za listom prebira duhovnik Jože. Vsa»a stran — visoka pesem skrite, požrtvovalne ‘lu' bežni. Le zadnja je še prazna. “Na to bo Bog pisal, teta Lenka. In tudi 0^ bo napisal le eno: LJUBEZEN ! . . .” je J°~e zaprl knjižico in jo vtaknil v žep. Predno le vstal, se je še za trenutek ozrl po podstrešni s°' bici. Ni bilo veliko notri in novega nič. Ornafa’ revna postelja, ob štedilniku nekaj polic s P°' sodo, šivalni stroj. Tam v kotu pa obešali in na njem obnošen plašč z oguljenim star0' modnim bobrovim ovratnikom. In poleg njeSa velik, starinski dežnik . . . NAŠ POTNI PRT Vse nitke v križe čas nam tke in draga ta tkanina — vseh bratov bolečina — bo dana rodu v žuljave roke. Le veži nitke v križe čas! Prt damo v roke tvoje, o Bog, da rane svoje nam vtisneš vanj in svoj obraz. MILKA HARTMANOVA BLIŽAMO SE KONGRESU je papež Pavel VI. v decembru leta 1970 ob'skal Sydney, je prinesel s seboj tudi krasno mon-štranco in jo podaril melbournski nadškofiji za pri-o MEDNARODNEGA EVHARISTIČNEGA kongresa. Takrat je bil tudi govor, da bi visoki gost ^pravil iz Sydneya še eno pot in obiskal Melbourne. ° se ni zgodilo in novinarji so ugibali, te morda ''‘•ni obisk Melbourna za leto 1973. Je bilo že pre-Cej pisanja o tem, da bo za kongres papež sam med "anii, kakor je bil tudi na kongresu v Indiji pred *le aj leti. Uradno ni bilo doslej nič rečeno, upamo Pa’ če bo le njegovo zdravje zdržalo. Leta so že vi-*°ka, breme odgovorne službe mu je upognilo hrbet zdravje precej zrahljalo. A duha mu — hvala Bogu 1,1 upognilo. Morda ho prav njegovo nenehno delo svetovni mir in izboljšanje razmer med narodi sveta premostilo vse, da bo za to izredno priliko pozdravil številne zbrane narode. Bog daj! Na sredo 1. marca je papež sprejel v avdienco melbournskega nadškofa Jamesa R. Knoxa in izvršnega predsednika 40. mednarodnega evharističnega kongresa, Fr. B. Walsha. Namen obiska je bil poročati svetemu očetu o pripravah, ki so v teku že več kot pol leta in zavzemajo vedno določnejšo obliko. Poročala sta o sporedu duhovne obnove, poročala tudi o že več ali manj izdelanem sporedu poteka kongresnih dni. Papež se je zelo zanimal za vse, odobril predložene načrte in je bil vidno vesel te nove, "ljudske oblike kongresa" in njegovega poudarka na ekumenskem zbližanju raznih skupin kristjanov. Oh tej priliki ga je Father Walsh tudi naravnost vprašal. če smemo upati na njegovo osebno prisotnost Courtesy “Congress News”, Melbourne na kongresu. Papež je s smehljajem na ustih odgovoril: “Prerokovati pa ne znam . . Tudi ta njegov — ne naravnost negativen — odgovor nam daje upanje, da ga bomo srečali v kongresnih dne v Melbournu. Nadškof Knox je podaril papežu KONGRESNO MOLITEV, vezano v usnje in v krasni umetniški izdelavi sester karmeličank, ki imajo svoj samostan v BOG NAŠ OČE, V SVOJI MOČI SI NAS USTVARIL ZA SVOJ MIR. UTRDI V NAS VERO, UPANJE IN LJUBEZEN. ZBERI NAS, DA BOMO V EVHARISTIJI SKUPNO PRAZNOVALI ŽIVLJENJE, H KATEREMU JE VSTAL TVOJ SIN. NAJ BI SE LJUBILI MED SEBOJ, KAKOR SI TI NAS LJUBIL, DA 550 TAKO SVET SPOZNAL BOGA V KATEREM ŽIVI, DELUJE IN USPEVA. AMEN. ALI K FRANČIŠKANOM — ALI V AMERIKO ? P. BERNARD čeprav ni bil čas za pot k zdravniku. Nihče me 111 nadzoroval. Še drugo je bilo, da sem v učenju zaostajal. sem se dal zaposliti pri “kulturnem delu” izven šole' Zlasti pri orlovstvu. V Ljubljani sem bil pri dijaške'^ Orlu. Na Dobrovo, v rojstno faro, sem zahajal >lie tante ob nedeljah in tudi ob večerih med tedno*11' Poleg telovadbe sem vodil vaje za igre na odru. Kon, čno sem hodil ob nedeljah učit celo Orle na PollC^ pri Grosupljem. Tja z vlakom, nazaj včasih PeS temni noči, zlasti če sem zamudil vlak. Tako je za • • so študij bolj in bolj primanjkovalo časa. Profesorji mi še vedno kar precej prizanašali zaradi krvav oči, počasi sem pa le sam uvidel, da semestra ne '°0^ zmogel. Kmalu po božičnih počitnicah sem vpraS, zdravnika, če ne bi kazalo, da se vrnem na kmete ^ tam ostanem nekaj časa. Morda bo podeželski Zr‘ oči pozdravil. Kar pritrdil mi je. Tako sem pustil šolo in šel. Doma sem ostal tj3 do srede marca. Res so oči začele izgubljati rdečic°’ čeprav nisem dobival kapljic. Naj pa takoj tu 0Ilie nim, da se mi je stvar od časa do časa vračala P°^ zneje še dolga leta — dokler nisem začel nositi °cf la. Nikoli pa ni skušal kak zdravnik dognati, kje bil tej čudni “bolezni” vzrok. Po kakih dveh mesecih sem se naveličal Pos(°J^. nja v domači hiši, tudi nekako na poti sem bil mačim. In tako naj čakam tja do jeseni, če bi se 0 K FRANČIŠKANOM? — ZDAJ PA JA! PO NEUSPELIH POSKUSIH med počitnicami po četrti šoli, da bi se obrnil kam drugam, sem se vrnil v Ljubljano in stopil v peto gimnazijo. Izdelal sem jo dosti dobro, slabše pa šesto. V sedmi sem pred koncem prvega semestra — obtičal. Poglavitni vzrok je bila neka čudna bolezen na cčeh. Ni bilo bolečin, vid v normalnih razmerah ni trpel, le oči so naprej in naprej postajale rdeče, zalite s krvjo. Kdorkoli me je pogledal, je začuden obstal in večini sem se smilil. Ni bilo dolgo, da sem se začel smiliti tudi sam sebi in se imel za bolnika. To se je vleklo skozi vso višjo gimnazijo. Zdravil me je nekaj časa Nemec dr. Bock, pozneje Slovenec dr. Pogačnik. Moral sem k zdravniku skoraj vsak drugi dan in to med šolskimi urami. Dobival sem v oči neke kapljice, ki so mi za nekaj ur razširile zenice, da nisem mogel brati. Rdečica je včasih res izginila, pa se je kmalu povrnila. Ker sem moral k zdravniku med učno uro, so mi profesorji rekli, naj nič ne prosim dovoljenja; ko pride moj čas, naj kar vstanem in grem. To je bilo kaj zapeljivo. Kmalu sem začel to izrabljati v svojo korist. Bolje povedano: v svojo škodo. Kadar sem bil “non paratus” — nepripravljen za lekcijo, pa se mi je zdelo, da bom zdaj zdaj poklican, sem se na tihem izmazal in šel na ulico, Kew, ne daleč od našega slovenskega verskega središča. Dar je hvaležno sprejel in obenem zaprosil nadškofa, naj bi molitev pred njim prvič glasno prebral. Kongresno molitev imamo že tudi v slovenskem prevodu, ki ga je potrdil dne 24. aprila nadškof Knox-Glasi se: °čil za ponovitev sedme gimnazije? V “kulturnem" Početju med Orli ali v Izobraževalnem društvu tudi bilo več kaj prida dela zame, ker je imel kaplan r- Kotnik (poznejši katehet na gimnaziji v Kranju) 'Se P°d svojo krepko komando. Mene je imel prilično Za branega študenta. Tako ni bilo čudno, da se mi je misel spet začela °biačati k frančiškanom. Zvedel sem, da je v Kam-n,ku med kleriki bogoslovci moj nekdanji sostanovalec z Dravskega polja Matija Lipej, ki mu je bilo zdaj ,n'c frater Alojzij. Kar na lepem sem se odločil za •sle v Kamniku. Tam sem srečal poleg fratra Alojza še nekaj drugih klerikov, pa tudi več patrov in atov. Bili so zelo prijazni in njihov način življenja ni1 Je ugajal, že po nekaj urah sem vedel: Zdaj pa ja! Provincial je bil tedaj p. Angelus Mlejnik, poleg dru: da Sega znan kot izvrsten čebelar. Povedali Je trenutno na pogrebu v Brežicah, kjer je umrl vs> profesor v Novem mestu p. Bernard Vovk, zelo Znan kot sijajen matematik. Bil je že v visokih letih, Pravili, p. provincial misli priti takoj po pogrebu pravnost v Kamnik. Naj ga kar tam počakam, so ovali, in prav rad sem pristal. Obenem sem tudi c kar vedel, kakšno redovniško ime bom dobil — vše'^ Bernard. Naenkrat mi je bilo to ime tako . ’ ^a sem sklenil zanj prositi. Takrat nisem po-’ ^a sem s tem napravil slavnemu pokojnemu ni(zu sramoto, zakaj prav za matematiko nisem imel 11 'oliko posluha, kot za petje in glasbo . . . Angelus mi je bil takoj vse bolj všeč kot pred . P- Placid. Gladko sva se pomenila. Dejal mi je, ) zberem take in take dokumente in jih prinesem Ljubljano. Če on ne bo tam. naj vse pokažem p. Rajnerju. On mi bo tudi dal denar za železnico do Brežic, kamor moram v noviciat. V Brežice pa bo sam pisal in me napovedal. Ko sem prosil za ime Bernard, je malo pomislil in dejal: “Sicer nimamo navade po smrti kakega sobrata kar brž dati njegovo ime novincu. Iz pietete do rajnega. Toda ko ravno prosite, naj pa bo!” Dokumente sem hitro imel skupaj — razen enega. Celo nravstveno spričevalo od župnika — bil je Jožef Plantarič — se mi je posrečilo dobiti. Dobri mož se je sprva močno začudil: “Ti — pa v klošter!” Kako sva naprej ongavila to vprašanje, ne vem več. Končno je le segel po papirju in peresu. Napisal je, da sem kolikor toliko čeden človek; kar je nečednosti na meni, naj jo frančiškani sklestijo z mene, ali pa me napodijo. Vesel sem pa bil, da ni bilo treba po kako spričevalo k dr. Kotniku, kaplanu. V Ljubljani sem res naletel le na p. Rajnerja. Pregledal je moje dokumente in jih odobril. Pozabil je na tistega, ki je manjkal . . . Dal mi je denar in še tisti dan sem bil v Brežicah. Tudi tam so pregledali moje papirje skoraj prej kot mene in moj obraz. Pogrešili so tistega enega — očetovo pismeno dovoljenje! Zaman sem jim zatrjeval. da ne oče ne mati ne bi branili, moralo je biti črno na belem. Toda kako naj bi bilo, ko nisem ne enemu ne drugemu povedal, kam sem se odločil? Težko je rečf, zakaj tega kar nisem mogel. Poskušal sem res najti priložnost, pa se mi je tako mudilo ali kaj, da te priložnosti ni hotelo biti. Tisti zadnji dan so bili oče na delu na stričevi žagi, mati pa tudi nekje zdoma. V naglici sem pograbil nekaj svojih stvari, Mesto Kamnik, kjer se je p. Bernard dokončno odločil. ®P- ur.: p. Bernard me je v pismu s ^šiljko tega članka pošteno prijel, da vilk' V n^e®ov'^ sPomin‘b v junijski šte-lz Ivar>a Albrehta napravil Ivana r®chta. “Za svojega sošolca bom že vedei v ^ ’ Kako se je pisal ! . . . Nočem, da Za ?a VSe ve^ne ^ase veljal pred svetom Potujčevalca Ivana AlbreHta . . °ber 6itn sPorn'n >ma m°ž — sam bi svoje jr^. ^'jske sošolce komaj naštel po pri-na prste ene roke. CH sem našel v pr|‘mku smi. Pod mimiografiranim virom pe-sem objavljene v majski številki. Zdaj SlovStve!, e'edat še v knjigo “Slovensko aVe|;i Pfavet” ’ P- Bernard ima prav. Torej po- Misii ’ JuHj 1972 saj je bilo vsega skupaj komaj za majhno culico, rekel bratom in sestram zbogom in šel. Mislili so pač, ga grem samo malo v Ljubljano pogledat in bom kmalu nazaj. Kaj so pozneje govorili med seboj, ko so vedeli, kje sem, nisem nikoli zvedel. Predstojniki v Brežicah so pa vzeli zadevo na vso moč zares. Nič niso upoštevali ne mene ne moje trditve, da doma radi dovolijo. Magister p. Emerik Landergctt me je kar nekam v kot postavil, pa sam napisal besedilo za očetovo dovoljenje, ki sem ga moral poslati domov v podpis. No, res ni bilo treba dolgo čakati — podpis je prišel. Zraven pa pismo matere — oče so težko pisali pisma — ki me je malo ozmerjala, pa ne preveč. Sele zdaj sem bil sprejet med frančiškane . . . Kako ravno je prišlo, da sem dobil frančiškansko haljo prav na dan 1. aprila, se več ne spominjam. V samostanu je bilo med patri in fratri nekaj hudo- mušnežev, ki so rekli: “Ta fant hoče samega sv. Frančiška potegniti za prvi april. Se je že izkazal, ko je prišel brez očetovega dovoljenja. Ne bo ostal. Kdo ve, kod se bo potepal leto osorej. Brežice so samo ena njegovih postaj . . Toda leto pozneje, 1. aprila 1912, sem bil še ta®-Nič ni kazalo, da bi mislil “izginiti". Nobenega p°' misleka niso imeli, na isti dan sem se za tri leta zavezal pred oltarjem z začasnimi obljubami. Hudo-mušneži so bili nekoliko poteftani, vendar so še odpirali usta. “No, zaenkrat smo se malo zmotili. A kdo ve. kje bo fant po treh letih . . .” Pa sem bil — sicer ne v Brežicah — “tam” še tudi leta 1915. Bilo je že malo mesecev pred novo mašo. Za nadaljnje — slovesne in večne — obljube so m* določili Marijo Pomagaj na Brezjah. Datum so pa premaknili na dan 5. aprila. Nagajivci so sklepali To ga je rešilo! Nazadnje bo pa le res ostal . . . KRST MED MASO V ČUDNIH ČASIH živimo, ki se kaj hitro vrte. Spremembe kamor se obrnemo, da jim je kar težko slediti. Mlajši rod se hitreje vživi, starejšim pa je treba dosti dobre volje in tudi potrpljenja. Saj so vajeni starih kolesnic, po katerih so vozili desetletja. Tako je v vsakdanjem hitrem tempu življenja, tako je tudi v pokoncilski Cerkvi, ki išče novih potov do modernega razkristjanjenega človeka. Brez dvoma je sleherni cerkveni zbor, kar jih poznamo v zgodovini, ne le ta zadnji našega časa, prinesel vrsto sprememb. Te so takrat in tudi danes razburkale gladino, ki mirna vernikom sicer bolj prija, ni pa vedno znak, da je vse prav. Mirna gladina nas rada uspava: brez posebnih težav je kaj lahko vršiti dolžnosti, ki postanejo že navada in jih skoraj več ne čutimo. Zvestoba, ki ni postavljena na preizkušnjo, je lahka zadeva. Kadar mirna gladina izgubi svojo zrcalno površino, pride pa celo pri takozvanih “vzornih vernikih” do pretresov. Takrat pride na površje vprašanje zveste vdanosti vodstvu in zaupanja Svettrau Duhu, ki to našo Cerkev — božjo ustanovo s človeškim elementom, katerega del smo — vodi. Takrat se šele pokaže, koliko je v nas pristnega krščanskega duha, globoke vere, ki zna novo sprejeti, pa četudi je treba malo pomisleka in je vzbudilo v nas kaj vpra šanj. Cerkev že ve, kai dela. Ničesar ne uvaja brcZ tehtnega študija takih, ki jih pokliče v pomoč in s° v stvari doma vse bclj kot verniki na splošno. O mnogočem bi se dalo govoriti, saj sprememb r nešteto. Problem pa je povsod isti. Razni "pobofr11 verniki" se niti ne vprašajo zakaj tako. Sprememba r in že kot taka “ne velja, pa amen” . . .Nebistvene stvar> imajo mnogi za bistvene in obratno, namesto da ^ se poglobili v duha, ki edini oživlja mrtvo črko mrtva simbolična dejanja ter jim šele da svojo S^° boko vsebino. Kaj vse nekatere moti! Da se danes dotaknemo samo novega obreda ki je na kaj praktičen način odstranil razne razva1 in z novim tekstom približal vso veličino krsta njegovo bogato vsebino modernemu človeku. Tudi je po svoje razburkal mirno gladino. Da je krst zakrament v bistvu popolnoma isti kot prej in kot S3 je Kristus dal Cerkvi, take kritične vernike ne zjj nima. Da je šlo pri spremembi za odstranitev razva > tudi ne. Da je v novem obredu prav bistvo krsta, veS njegov namen in pomen posebno razumljivo poudaf bi d« !en’ gre preko njihovih glav. Ne vem, ali naj bi se )ezi' ali smejal, kadar moram izgubiti četrt ure za razlago užaljeni botri, ki ne pusti materi držati otro-a- Ali pa poslušati pred krstom vse mogoče izgovore, zakaj mati kljub naročilu ni prišla na krst. In se bi lahko našteval . . . Nedavno sem dobil pismo take “goreče vernice”, ki J' Je domala vse izven starih kolesnic odveč. Takole si daje duška z ozirom na krst: • • • Krst — ko morata biti oče in mati prisotna *er celo mati in ne botra drži novorojenca pri krstu n° ja, naj še bo! (Z ozirom na vsebino prejšnjih pisem je ta popustev že velik napredek. Op. ur.) A tla ul. k° krščcvalo ne samo v družbi svojcev ali pova-Jenih! To moderno ustanovo Cerkve hočete vpeljati ^ o, da boste motili z njo celo obred svete maše — Je nezaslišano! (Zvedela je, da Cerkev želi krste vsaj časa do časa med nedeljsko mašo. Op. ur.) Prvi- , a ’ ko se bo to zgodilo, kakor se res imenujem . . . 1 1 polno ime. Op. ur.), tako bom prav gotovo vsta- ^ ln sla iz cerkve. Naj drugi radovedno n a se j o oči *cPo oblečeni materi, botri in na otroku! Za tisti r^v zame končala maša že pri evangeliju ali da-‘Ulju in če se bo to pogosto ponavljalo, sploh ne '!,n s>a več k maši . . ” . *"ra2a gospa, daleč ste od pristnega krščanstva v Prv *astr|ih ozkih pravilih, kaj je “nezaslišano”. V p vrst> veje iz pisma, da manjka ponižnosti, ki je a8a za pametno presojo pred odločno in brez-2n 6 n° °bsodbo. Odklanjate nekaj, kar sploh ne po-res e' če zaradi krsta med mašo zapustite cerkev, sarnnc boste nič slabša od onih, ki bi prišli v cerkev A k Za*°’ ^ Pasb oči na obleki matere in botrov. n0st°8ar pri maši krst “moti”, žal pri vsej svoji “ver-ne ve kaj je maša in ne kaj je krst. Prvih m°^erno ustanovo Cerkve” najdemo že pri i^e . kristjanih pred skoraj dva tisoč leti. Katehu- 2 v ~7 osebe, ki so se pripravljale na krst — so se bo2errUk* udeleževali skupnih molitev in poslušanja bistve *3esec*e- zbranega občestva so se odstranili za titVe [" mas'ni — skrivnost spremenjenja, posve-ritvj rU^la *n v'na> ki so ga kristjani pri sleherni da-stcPil^re^ema*i *COt Kristusovo Telo 'n Kri. Ko je na-y6s ,. ^an krsta, jih je zbrano krščansko občestvo z pestri.erri belooblečene sprejelo medse. Z molitvijo in jih 1,0 ie spremljalo njihov korak v krstilnico. Krst dru^ vključil kot polnomočne člane v to Kristusovo tuji .’ P° milosti krsta so postali zmožni sprejeti d,,,-'- božje hrane, ki se deli pri sleherni mašni ^rst0ni ■ Kristusovo Telo in Kri. Povezava med lep0 ln evharistijo je očitna in danes brez dvoma °bčest^0Uc*arjena prav s krstom med mašo. Celotno '"edse ° na^ k° ^'va Pr'ea sprejema novega člana li v$e Starši naj se za otročička zavedo, da s krstom Ne končano, ampak se njihova krščanska vzgoja S Svoi'Ctle morajo v naslednjih letih doraščanja ^ zgledom vzornega življenja po veri voditi ^'sli , Julij 1972 otroka do božje hrane, brez katere tudi krst sam nič ne pomeni. “Ako ne boste jedli mesa Sinu človekovega in pili njegove krvi, ne boste imeli življenja v sebi . . (Jan. 6, 53) Kristjanov zgolj s krstnim listom imamo danes žal že dovolj — če se ne udeležujejo s srcem daritve svete maše ter prejemajo njen božji sad, je njihova krstna milost mrtva in brez učinka za to in za večno življenje. Ne le starši, tudi zbrani verniki — priče krstnega obreda med mašo — bodo začeli malo globlje misliti na svojo krstno milost. Odprla jim je vrata do daritve na oltarju. Ne le kot gledalci naj bi bili pri sleherni maši, ampak tudi kot resnični soudeleženci, ki po prejemu božjega Kruha sproti dobivajo moč za vsakdanje krščansko življenje dejanj. Krst svete maše prav nič ne “moti”, kakor maša ne “moti” krsta. Eno in drugo je izraz božje ljubezni do nas — po zakramentu krsta kakor po zakramentu svete evharistije se nam Bog razdaja na čudovit način in nam deli potrebno milost. Kar želi Cerkev danes posebej poudariti je to, da vera zgolj v kalupu tradicije brez praktičnega prenosa v vsakdanje življenje ne pomeni nič in tudi ne prinaša sadov. Zato je razumljivo, da tudi starši, ki prinesejo otroka h krstu zgolj iz navade ali tradicije, sami pa se — četudi krščeni — ne nameravajo obvezati h krščanskemu življenju in za krščansko vzgojo svojega otroka, v Cerkvi niso zaželjeni. Tedaj bo za otroka krst bolj kakor čudovit dar božji — težko breme. Oropani krščanske vzgoje in zgleda staršev ga ne bodo mogli nositi. V krstnih knjigah eno ime več, v vsakdanjem življenju kasneje pa najbrž tudi en zgled slabega kristjana več ... To pa ni želja Kristusa, niti želja Cerkve. Stopiti s svojim otročkom h krstu pred vso zbrano versko srenjo bo brez dvoma tudi staršem dalo misliti, da je korak h krstu velik in odločilen. Spomnilo jih bo, da sami spadajo v to božjo družino, ki so ji zdaj prinesli spet novi delček, novega člana, za katerega so odgovorni. Morda bo tak javni krst za marsikatero mater in marsikaterega očeta, pa tudi botra ali botro — trenutek priznanja mlačne preteklosti in začetek novega življenja kot živega člana božjega ljudstva. Zato, draga gospa, kadar boste pri maši s krstom, kot dobra vernica le ostanite v cerkvi. Veselje naj vas preveva, da je pred vami novo ustvarjeno bitje postalo tudi božji otrok. Spremljajte obrede s svojo molitvijo zanj in njegove starše, pri prejemu obhajila se bodočnosti tega angelčka še posebej spomnite. Obenem pa se med mašo s krstom Bogu zahvalite za milost, da je tudi vas enkrat oblila krstna voda. V hvaležni zavesti boste s to božjo milostjo najlepše sodelovali. Tako krst ne bo motil maše in maša ne krsta: vse skupaj bo ena vesela hvalnica Bogu, skupna molitev božje družine, zbrane okrog daritvenega oltarja. P. BAZILIJ MED PORABSKIMI SLOVENCI Tu jc konec zanimivega opisa J. JK. v noriškem "Kat. glasu" o obisku Porabja. SREDI PORABJA Prišel je nov dan. Po jutranji sv. maši in zajtrku sem se poslovil od gostoljubnega župnika Markoviča in se z avtobusom odpeljal nazaj v Monošter. Tam sem moral počakati do opoldanskih ur, da sem dobil drug avtobus, ki naj bi me zapeljal skozi Porabje do druge slovenske vasi, Gornjega Senika. Porabje je bogato z vodovjem in vrelci. Največja reka na tem področju je Raba. Rabin rokav med Monoštrom in Slovensko vesjo imenuje ljudstvo ‘Mrtva Raba’. Raba je tukaj dobila ime zaradi ustnega izročila: po bitki pri Monoštru leta 1664 ni mogla odplaviti vseh mrtvih Turkov, ki so obležali v njeni strugi. Zato si je izjedla novo smer svojega toka, stara struga pa je postala mrtev rokav. Prva vas iz Monoštra proti jugu v smeri Gornjega Senika je Slovenska ves. Madžari ji pravijo Rabatot-falu, kar pomeni Rabska slovenska vas. Sredi naselja, ki šteje kakih 600 prebivalcev, se avtobus ustavi za deset minut. Izstopim, da si nekoliko pretegnem zaspane ude. Na igrišču se igrajo otroci. Prisluhnem. Otroci govorijo med seboj slovenski. Tudi dve dekleti se pogovarjata v slovenskem jeziku. Eno gleda skozi okno, drugo stoji na cesti. Na moja vprašanja odgovarjata sprva v zadregi, potem pa pogumno. ‘Je v vaši cerkvi vsako nedeljo božja služba?’ ‘Da’. ‘V kakšnem jeziku?’ ‘V madžarskem, ker gospod ne vejo slovenski, toda pojemo slovenski.’ ■ — *-<•*-»‘'V.!-*' cliiOAfKA- Avtobus spet odpelje. Avstrijska meja je blizu. Raba nas spremlja na desni strani ceste. Potem se od nas oddalji. Ostro zavije proti severozahodu, medtem ko mi hitimo proti jugu. Prvo večje naselje za Slovensko vesjo je Dolnji Senik. Avtobus pa vozi kar naprej. V daljavi se p°' kaže podolgovata vzpetina. Vprašam ženo, kaj je isto gričevje. V lepi prekmurščini mi pojasni: 'To je Srebrni breg. To je naš prekmurski ‘Triglav-Visok je 404 m. Po grebenu poteka madžarsko-jugo-slovanska meja. Z vrha je prelep razgled po vsem Porabju. Vendar na hrib ne zahajamo. Obmejne straže na obeh straneh so nezaupljive in hočejo vedeti, kaj iščemo tod. Zato ostajamo raje na ravnini, če' prav si zelo želim, da bi enkrat šla čez in si ogle* dala Mursko Soboto. Pravijo, da je zelo lepo mesto. Ob vznožju Srebrnega brega leži Gornji Senik. Tu je vožnje konec. V obmejnem pasu sem. Zato se n® čudim, da se mi približa obmejni stražar. Obraz, obleka in način vedenja spričujejo, da sem tujec. Hoče videti moje osebne dokumente. Potni list z madžarsko vizo je v redu. Nato me vpraša, koga želim obiskati v Gornjem Seniku. Seveda ga ne razumem, a okoli stoječi mi hitro priskočijo na pomoč s tolmačenjem-‘Gospoda plebanoša bi rad obiskal.’ ‘Dobro, potem pa kar izvolite!’ SREČANJE Z GORNJESENIŠKIM PLEBANOŠEM Župnika najdem doma. Sedi pri pisalnem stroju 111 pridno tipka. Pred seboj ima slovensko izdajo sv. p1' sma Stare zaveze, 2. del, knjiga psalmov, stran 357. 'Hvaljen bodi Jezus Kristus! Motim, gospod pleba-noš?’, pozdravim med vrati. ‘Kar vstopite’, se dvigne g. župnik izza pisalne nnze in mi pride naproti. Ko se mu predstavim, nadalju)e' ‘Pravkar prevajam v prekmurščino 30. psalm. Štef*' novski gospod Markovič in jaz ga bova rabila P11 božji službi’. ‘Zakaj pa ne berete v književnem jeziku?’ ‘Naši ljudje bi ga ne razumeli. Šola jim da prem®' lo. Otroci se sicer v šoli uče slovenščino, a ker j11’1 nihče ne razloži razlik med madžarskim in slovenski111 črkopisom, slovenščine ne znajo brati. Sedaj pa poslušajte 14. vrstico 30. psalma, ki 1° ravnokar prirejam za naše bogoslužje: ‘Slišal sem še petanje mnogih, groza je povsod! Sestali so se zope^ mene in mi mislili vzeti življenje.’ Če bom tako bra vernikom v cerkvi, bodo rekli: Rajši nam berite v madžarščini, bomo bolj razumeli Da se to ne zgodilo, omenjeno vrstico podomačim takole: sam šepetanje vnogih, povsedi je groza! Vkup so p11' šli proti meni in mi mislili vzeti življenje.’ Kak°r vidite, je razlika samo v dveh glagolih: slišati in se stati se.’ ‘V celjskem Mohorjevem koledarju za leto 1° . sem bral o vas, da ste velik narodnjak s koreninam1 v Cirilovi in Metodovi Cerkvi. Obnovili ste fam° cerkev, na strop svetišča pa ste dali naslikati tri ve likane iz slovenske zgodovine: Sv. Cirila, Metoda ,n Mohorja. So vas ljudje pri tem podprli?’ Da’, so se zaiskrile plebanoševe oči, ‘župljani mi Zaupajo in me imajo radi. Neke nedelje sem jim re-,e* s prižnice: Cerkev moramo popraviti. Treba bi io bilo znotraj poslikati. Vem, da nimate odvečnega denarja, toda vem tudi, da ga hranite doma. Zakaj 8a ne bi prinesli meni? Zapišem ga in vložim v hranilnico. Z obrestmi od vašega denarja bom dal obnoviti cerkev. In ljudje so storili, kot sem predlagal. Tudi ko je bilo delo v cerkvi končano, so hranilne knjižice ostale pri meni. Čez dve sto jih je. Če kdo Potrebuje denar, pride k meni pa skupaj denar dvig-neva. Sedaj, ko je cerkev poslikana, je bolj topla, domača. S cerkvenega stropa nas pozdravljajo naši domači svetniki s svojim oznanilom, ki stoji ovekovečen na oboku prezbiterija: “Hvalite Gospoda vsi narodi". Slovenski napis. Seveda sem si zaželel ogledati si cerkev. Vse je bilo *ako, kot je gospod plebanoš povedal. Nato je sle-Ha obvezna malica ob kozarcu sadjevca. Na večer se Je avtobus vračal v Monošter. Notranje pretresen sem poslovil od gostitelja in si mislil pri tem: Koliko sa bo v tej vasi še zvenela slovenska beseda? Ni j'lar pretresljivo, da jo ohranja predvsem slovenski “hovnik? Z njim živi, brez njega bo umrla. SLOVO OD PORABJA V Monoštru sem znova potrkal na župnijska vrata, j mi je prejšnji dan župnik Janoš Klonfar dejal. .aj se oglasim, ko bom spet prišel v mesto. Prenočiti )e bilo treba in zato sem se njegovega povabila rad P°služil. ^ večernem pogovoru sem zvedel še marsikaj no-8a o mestu, ki je gospodarsko in kulturno središče P°rabskih Slovencev. Mesto je nastalo v zvezi s cistercijanskim samosta-ki so ga “beli menihi” zgradili že leta 1183. °nošter je ležal ob avstrijsko-ogrski meji, pa je zato sto menjal lastnika. Bil je dosti pomembnejši kot 0rr>batelj, kamor sedaj upravno spada. ^ Monoštru je najbolj znamenita Marijina baročna let eV’ ^ so Sradili srec*' 18- st°letia celih trideset ]n velja zaradi svojega sloga za pomemben kulturni nienik. Zato so jo nedavno začele oblasti obnavljati. 10 ne c 0 več službe božje. Zgodilo se bo z njo kot s si KVlC° Matere božje na blejskem otoku . . . Župnik |aj. 0 Pa moral najti kakšno manjšo cerkev, da bo 0 v njej vršil dušno pastirstvo. vj^a Prelomu zadnjega stoletja je v Monoštru pre-viln°Va* nemški a tud‘ Slovenci so bili kar šte- Žari ^°tem Monošter po letu 1918 pripadel Mad-rf,e .’ 'n podoba središča Porabja se je naglo spre-Odšli so Nemci, pa tudi Slovenci se ob mad-i* eiri pritisku niso lagodno počutili. Deloma so se fazlc*168-3 umaknili v okoliške vasi, deloma pa se r°Pili po vsej Madžarski in še dalje po svetu. obenem proglasile za muzej. V prihodnje v njej Po letu 1945 je Monošter gospodarsko sprva zelo nazadoval. Pod vlado stalinista Rakosija je prišlo do prisilnega izseljevanja Slovencev v notranjost države. Rakosi je videl v Slovencih Titovo peto kolono, pa je hotel napraviti mejo kot nekdaj Hitler na Koroškem čim bolj čisto, v duhu madžarske nacionalne nestrpnosti seveda. Tedaj je število Slovencev v Porabju padlo na kritično mejo. Po Rakosijevem padcu so oblasti krivico popravile Večina porabskih Slovencev se je vrnila na svoje domove in se zaposlila v Monoštru. To mesto je v zadnjih letih doživelo nagel industrijski vzpon in razvoj. V tekstilnih, kovinskih in opekamiških obratih je našlo zaposlitev čez pet tisoč ljudi. Vsaj tretjina od njih so Slovenci iz okoliških vasi. Ob skopi hribovski zemlji bi se brez industrije v Monoštru porabski Slovenci še bolj razkropili po vsej Madžarski. Tako pa je sedaj upanje, da bodo ostali na svoji zemlji. Toda ključ do ohranitve slovenskega življa v Porabju je predvsem v rokah domače slovenske duhovščine in bolj zainteresirane skrbi matične domovine za te naše rojake. Vse to sem zvedel v večernem pogovoru v župnišču. Naslednji dan me je vlak nosil ob Rabi proti avstrijski Štajerski. Po treh kilometrih vožnje je ostala Madžarska za menoj. Zrl sem na reko in premišljeval čudno usodo našega naroda, zlasti bratov ob Rabi. Če bi bil pesnik, bi morda takole govoril: Raba, Raba! Vse ostale slovenske reke tečejo proti jugu: Ledava v Prekmurju, Mura, Krka, Drava, Sava, Soča. Samo ti hitiš proč od nas na sever. Si mar žalostna ali užaljena, ker se premalo brigamo zate in za tvoje, bolje: za svoje brate? Razloga za to bi imela več ko preveč! Marijina cerkev — Monošter. MiS|i j P. BAZILIJ j SPET TIPKA 30. junijn 1972 Fr. Basil Valentin O.F.M. in Fr. Stan Zcmljak O.F.M. Baraga House — 19 A’Beckett St., Kew, Vic., 3101 Tel.: 86-8118 in 86-7787 Slovenske sestre — frančiškanke Brezmadežne Slomšek House — 4 Cameron Court, Kew, Vic. 3101 Tel.: 86-9874 0 Naša preprosta telova procesija na prvo junijsko nedeljo je za nami. Vsaj malo spominov na dom. Vreme je bilo kar lepo in tudi za blagoslov na vrhu stopnišča pred cerkvijo nič premraz. 0 Ko boste to brali, bo za nami tudi letošnje žegnanje. Na tretjo julijsko nedeljo ga bomo praznovali: v cerkvi s slovesno sveto mašo, po maši pa z domačo zakusko v dvorani. Na sporedu bo tudi sre-čolov. Da se bodo gospodinje postavile z domačimi dobrotami, ni treba poseboj omeniti — se jim že zdaj za vso skrb lahko samo zahvalim. Upam, da tudi domačih melodij ne bo manjkalo. Kdaj bomo drugo leto obhajali žegnanje, pa raje ne rečem, da se ne bom zopet ugriznil v jezik. Če avstralski škofje še za drugo leto ohranijo stari koledar, bo tudi žegnanje po starem. Z novim koledarjem ga bomo pa imeli v začetku leta, ko bo pri nas škof Lenič. 0 Maše po domovih smo imeli v zadnjem mesecu pri Brnetovi dnižini v Noble Parku, pri Pirčevih v North Fawknerju, na domu Viktorja in Ide Lauko v Glenroyu in pa v družini Antona Gjereka v Heidelbergu. Da so te maše in domači verski razgovori po njih v okviru duhovne obnove kot priprava za EVHARISTIČNI KONGRES, sem že prej večkrat omenil. Z mnogimi, ki so se doslej udeležili take maše na domu, sem že govoril. Pravijo, da je bila zanje doživetje zase. Približala jih je temu, kar se dogaja redno pri vsaki mašni daritvi na oltarju v cerkvi — s tem je pa tudi dosežen namen teh maš. Mnoge družine čakajo, da jim mašo na domu sam ponudim. Lepo prosim, sami se prijavite, pa bomo z veseljem ustregli. Tudi ne imejte pomislekov, da je treba posebnih priprav in jih vi ne zmorete ali pa vam je o njih nerodno vprašati. Sveta hrata Ciril in Metod, varujta naš izseljenski rod! Za mašo na domu ni treba preskrbeti ničesar, ra-zen navadne mize. Vse ostalo za sveto mašo bo pO' nesel duhovnik s seboj. Seveda se priporoča da družinski člani prejmejo sveto obhajilo. Tudi za spoved je vedno prilika kar na domu pred mašo, če kdo želi- — Družine, oglasite se! @ V Ameriki smo imenevali junij — “mesec nevest”, toliko je bilo porok. Tudi doma je junijsko vreme vabljivo za ženine in neveste. Tu pa smo v zimi — zato je zima tudi za poroke . . . Samo e°° morem omeniti za ta mesec: 10. junija sta si oblju' bila zvestobo Ivan Majccn in Sonja Ilijaš. Ženin je 'z Kokolajnščaka, župnija Sv. Jurij ob Ščavnici, nevesta pa je iz Reke. Čestitke novemu paru! @ Med krsti moram najprej omeniti krst trojčkov> ki ga je opravil p. Stanko med svojim majskim ob" iskom Adelaide. V cerkvi sv. Janeza Krstnika v Plynl' ptonu je 28. maja oblila krstna voda Sonjo Marij0’ Valterja Jožefa in Davida Pavla. Oče je Slovenec Jožef Valenčič, mati pa Ryszarda r. Borko, poljskega rodu. Da ni manjkalo fotografov, tudi uradnih za časopisje, je razumljivo. So bili pač trojčki, to pa n! vsak dan. Med našimi izseljenci je to menda prVI primer, vsaj jaz se ne spominjam za drugega. Nas6 čestitke! Tu so krstile v juniju sledeče naše družine: Tnje krsti so bili 4. junija. Tanya Veronika je prvorojenka v družini Vinka Čeka in Veronike r. Sanderson, Sun" bury. Veroniko je dobila tudi družinica Renata Smrdela in Anice r. Miklič, Bulleen. Ivica pa bo ime sink11 Vinka Severja in Djurdje r. Kadoič, Camberfield. 11. junija so iz Noble Parka prinesli Daniela Ivana, ki je osrečil družino Ivana Kolačka in Ivanke r. Sedmak. Tsti dan je bila v cerkvi sv. Družine, Bell Par'i’ krščena Katarina Julija, novi prirastek srečne družin6 Edvarda Peršiča in Stanke r. Logar. — 17. junija r bila krščena Yernia Phjliis, ki sta jo iz Malvema Pr:' 188 Misli, Julij l972 Dušai 'Vest. a Franc Mencen in Beverley Judith Ann r. VVright. Drugi krst tega dne pa je bil krst Andreja, sinka ^sana Novaka in Katarine r. Mihaljevič, Airport ^ ’S*' 25. junija sta iz North Favvknerja prinesla rstu J°že Barbiš in Albina r. Korce: sinko je do-'ne Johnnj. Družinica Vekoslava Rutarja in Ma-r- Cuzzolin, St. Albans, pa je dobila hčerko: \|.1SJna v krstno knjigo na isti dan kot Chindy argaret. Naše čestitke vsem! e ^ncge župnije so že uvedle skupne krste otrok v« r‘lt na mesec> da je tako zopet bolj poudarjeno <>njenje otroka v božje ljudstvo. Za starše pa imajo jih^ S^uPn’ sestanek, da jih pouče o dolžnostih, ki j bodo za otroka s krstem sprejeli. Na nekaj po-ne8« bomo morali začeti misliti tudi mi. Lepo pa smo se že premaknili iz mrtve točke z ka'.rora na branje beril pri nedeljski deseti maši. Ne-J bravcev smo že dobili in če se jih prijavi še ne- Par ^raV vese*' nam vedno 'ažje dobiti nir’ ki pri maši prinese darove k oltarju. Enako je „ ,0 mar|j strahu med moškimi, če so naprošeni za ^ 'ranje darov po cerkvi. V teh stvareh smo Slo-^nc' čudno sramežljivi: kar je po avstralskih farah le<4Sam° °b sebi umevno, mi šele počasi uvajamo. No, menda prebit. da Krušecev Jožek v Morvvellu je svojo iztuhal, r‘izlikuje mene in p. Stanka. Hvaležen sem mu, da pQ S Melburnu, kjer sva “stari” in "mladi pater”, ni P- Stanka je staršem odločno povedal: “To 'J pater — pater je oni drugi. To je bil samo stric Hvala, Jožek! je ^ ^ Morwellu sem pri zadnjem obisku zvedel, da rije 8' Omarja v družini Ivana Vidoviča in Ma-bay,^' Vrvi’ščar rojen sinček in bil krščen na ime ge].|* ' Pa že po 34 urah življenja odšel med an-Žini,.;6'. P°Sret> je bil 12. februarja. — Sožalje dru- 'Zrekam sicer z zamudo, pa vseeno prav iz srca. Večerno mašo bomo imeli na praznik svete stu ,.' xon z morsko blokado in ponovnimi zračnimi napad' na severni Vietnam kriv “agresije" nad miroljubno pravično državo v Aziji . . . Lahko si pri tem m>" slimc sveje: Kardelj ni vzrojil zoper Nixona, ampak z< p r Lauscheta, ki je splošno znan nasprotnik komunizma vseh različnih odtenkov. DR. FRANC PEDIČEK je bil direktor Pedagoškega inštituta na ljubljanski univerzi vse do novejšega časa-Učil pa je nekaj, kar ni šlo v račune partijcem. Njegov nauk je bil: otroka je treba vzgojiti najprej v dobrega in poštenega človeka, šele potem v politične?® pripadnika kakega režima. Zoper Pedička je javno nastopil partijec profesor Vladimir Schmid. Pedičkov nauk je razglasil za krivoverstvo. Dosegel je to, da so oblasti Pedičku vzele direktorsko službo in jo dale — Schmidu. SAVO PRI KRŠKEM bodo čez nekaj let ogreval' do 28 stopinj Celzija, včasih morda še bolj. To takrat, ko bo delovala jederska elektrarna, ki jo mislita tam graditi skupno Slovenija in Hrvatska. Grad' ba se naj bi začela prihodnje leto, obratovala bo pa šele leta 1977. Iz Save bodo črpali mnogo vode Z‘* hlajenje konderzatorja v elektrarni, nato pa vročo P°' šiljali nazaj v strugo Save. Toplota vode bo odvisf3 od tega, koliko je bo Sava imela ob raznih letnih &1' sih. Manj ko bo vode, bolj bo vroča. Strokovnjak’ menijo, da življenju v vodi umetna toplota, ozir001,1 vročina, ne bo škodovala. NOV MOST ČEZ GRADAŠCICO v Ljubljani je v načrtu za prihodnje leto, ko bodo proslavljali Pe!’ stoletnico kmečkih puntov. Vendar ta načrt ni 1,1 odobren. Zdaj ugibajo, če že mora biti postavljen k|’ spomenik, kje naj bi bil in kakšen. Nekateri misl*J°’ da bi bilo za kaj takega najbolj primerno krško P° Ije ali pa Slovenske Konjice. To se pravi, v kake111 kraju, ki je bil središče punta. Vsakakor pa proslave same po mnogih krajih, v Ljubljani na Pr' mer v tivolski dvorani, kjer bo glavni govornik kajpada! — veliki “puntar” Edvard Kardelj. ' ŠT. JAKOBU V ROŽU na Koroškem je letos v niurcu pogorela farna cerkev. Ogenj je nastal v suhi travi okoli cerkve, zašel na pokopališče in od tam obkolil cerkev. Kljub hitri pomoči raznih požarnih bramb iz okolice požara ni bilo mogoče ustaviti. Pogorelo je vse, tudi zvonovi so zgrmeli iz zvonika. Posrečilo se je pa ogenj omejiti na cerkev, domovi pod nJ° in nad njo so ostali neprizadeti. Zanimivo je, da So v razvalinah našli zgodovinski dokument v slovenščini iz leta 1888, ko so cerkev prekrili. Takrat so v Jabolko vrhu zvonika spravili listino z važnimi podatki iz zgodovine cerkve. “DVANAJST MOŠKIH ZBOROV” je naslov pesma-ric>, za katero se navdušujejo ljubitelji petja na Tržaškem in Goriškem. Skladatelj je dr. Franjo Delak, po Poklicu zdravnik, obenem pa izvežban glasbenik. Do Nedavna je živel v Nevv Yorku in tam vodil moški Pevski zbor. Nato se je vrnil v Trst. S seboj je prinesel zgoraj imenovano pesmarico, ki je izšla že v ^ew Yorku in je zdaj postala bolj znana na Primorskem. Vsebuje v glavnem dva dela. V prvem so pesmi vesele in poskočne narave, drugi del je resnobnega značaja. Med pesniki so zastopani Petruška, Jenko, Zu-Pančič, Murn in drugi. VERSKI LIST “DRUŽINA” v Ljubljani slavi letos ^yajsetletnico svojega obstoja. Temu slavju je posve-svojo izdajo z dne 21. maja. Vseh pet slovenskih til Škof, je napisalo svoje čestitke in razmišljanja ob ’ei Pomembi obletnici. Uredniki so napisali kratko zgo-°vino lista vse od takrat, ko ga je začel izdajati le *a svojo versko pokrajino rajni msgr. Toroš v Novi °rici. Prvi urednik je bil dr. Jože Premrov, ki biva Ljubljani. Na Primorskem takrat še ni bilo primer-tiskarne, pa tudi urednika ni bilo lahko dobiti. Prva je imela “Družina” velike težave, že zato, ker Za tak list “ni bilo papirja”. V teku časa so se razmere že*° spremenile, list so prevzeli vsi slovenski škofje in *=a razširili po vsej Sloveniji. Danes ima visoko na- klado in z velikim zadovoljstvom segajo po njem vse od Prekmurja do Kopra. ŠKOF DR. JANEZ JENKO je v svojem dopisu DRUŽINI zapisal med drugim tudi neslednje misli: Vsakih 14 dni nas obiskuje ta list in nam prinaša duhovne hrane. Začelo se je iz majhnega, sedaj pa je kar zajeten in množičen list. Pozna ga pretežna večina slovenskih vernikov ne samo v domovini, ampak tudi v zdomstvu . . . Naša slovenska družina hira, saj poprečno nima več niti dveh otrok. Kdo naj jo ozdravi, da ji prinese življenjskega poguma in pripravljenosti za žrtve in odpovedi, ki so združene z večjim številom otrok, če ne zavestni in globoko verni katoličani, ki morajo biti duša, luč in kvas svoje okolice? I.KTOS V APRILU je Tito obiskal Pulj. V govoru je naglasil, da se je nacionalizem pojavil v vseh republikah, ne le na Hrvaškem. Toda Jugoslavija bo tudi te politične težave prebrodila, ker je “jugoslovanska skupnost trdno zacementirana”. Po njegovem morajo jugoslovanski narodi dvigniti svojo življenjsko raven. Nikar naj se ne vprašujejo, kdo je Srb, Hrvat, Slovenec, Makedonec . . . ampak: kako se živi in ali nekdo živi na račun drugega ... O teh zadnjih dveh vprašanjih se kar redno sprašuje ljubljanski “Pavliha” in na račun odgovorov zbija šale. Kako se živi, ve narod predobro. Kdo živi na račun drugega, pa tudi ni skrivnost. STO LET POTEKA letos, kar je bilo v Špetru Slo-venov v Beneški Sloveniji ustanovljeno učiteljišče. In po sto letih se bo letos s katedra tega učiteljišča prvič slišala slovenska beseda, tako nam poroča “Matajur”. V predavalnici učiteljišča se je nedavno začel tečaj slovenskega jezika kot priprava za redne tečaje, ki bodo sledili prihodnja leta. Skromen korak po dolgi dobi -— pa tudi te pravično pridobljene drobtinice so Beneški Slovenci veseli. Misli, Julij 1972 191 Pogled na Vipavo > *r*s * PAPHLAGONIA T H R A C E Dvrrachium MACEDONIAPh'l'PP' Nicomedia Amphipoii^. Srunausiurr Thessolonik Boroea Nicaea ^ Doryloeum A:;.i ;c » J- ?•’>• oAr\cyra A RMENIA •i/5 M Y £ I A a:l a t i a TH ESSALV adrar-vtt jm iylene °Pergcmum Lesoos C APPAD OCIA L YD I A PHRY6IA(jAn,i0Ch .dM*-LYC1 ! hegium _ ATHEN S I C I L Y L;1—" Svracuse Selencjoo^ Antioch Malte ipe Saimone |(j\0 Foir Havens „ —_ Nozoreth - Ptolemaisv.o p AljlLEE Cvrene ZlJopoa CYRENAl CA GRE AT ER SYRTIS Jerusolem Ale*ondna L I B Y A THE JOURNi.S 0F :r PAv.'. ------------First journey Socood )oomcy Third joorn«y Joorney in coptivity APOSTOLSKA DELA PAVLOVO DRUGO POTOVANJE Čez nekaj dni je Pavel rekel Barnabu: Vrniva se in poglejva, kako je z brati po vseh mestih, koder sva oznanjala božjo besedo. Barnaba je hotel s seboj vzeti tudi Janeza s priimkom Marko. Pavel je pa mislil, naj bi njega, ki se je bil v Pamfiliji od njiju lr,-eil in ni šel z njima na delo, ne jemala s seboj. Prišlo je do tolikega nesoglasja, da sta se razšla in Barnaba je vzel s seboj Marka ter odplul na Ciper. Pavel pa si je izbral Sila in je odpotoval, od bratov priporočen Gospodovi milosti. Potoval je pa skozi Sirijo in Cilicijo in utrjeval Cerkve. SKOZI MALO AZIJO Prišel je tudi v Dcrbe in Listro. In glej, tam je bil neki učenec, po imenu Timotej, sin verne judovske žene in poganskega očeta, pri bratih v Listri in Ikoniju na dobrem glasu. Tega je Pavel hotel imeti, da bi šel z njim. Vzel ga je torej in ga zaradi Judo\, ki so bili v teh krajih, dal obrezati; zakaj vsi so vedeli, da je bil njegov oče pogan. Ko so potovali skozi mesta, so jim v izpolnjevanje izročali naredbe, ki so jih sklenili apostoli in starešine v Jeruzalemu. Cerkve so se torej v veri utrjevale in vsak dan po številu rasle. Prehodili so Frigijo in galaško deželo, ker jim je Sveti Duh zabranil oznanjati nauk v Aziji. Ko so prišli do Mizije, so skušali priti v Bitinijo, pa jim Jezusov Duh ni pustil. Šli so torej skozi Mižijo in prišli v Troado. In ponoči je Pavel videl prikazen: neki Makedonec je stal pred njim in ga prosil: V Makedonijo pridi in nam pomagaj! Ko je videl to prikazen, smo takoj iskali priložnosti, kako bi prišli v Makedonijo, prepričani, da nas je Bog poklical, da jim oznanimo evangelij. SKRB ZA ŽE USTANOVLJENE CERKVE Nesoglasje med Pavlom in Barnabom zaradi Marka je bila gotovo kaj neprijetna zadevščina. Privedla je pa do tega, da sta odšli to pot dve misijonski ekipi na potovanje, ne samo ena. Barnaba se je morda malo preveč potegoval za Marka, je bil pač njegov sorodnik. P a'tudi Pavel ni dolgo držal zamere napram Marku, iz njegovih pisem vemo, da je bil pozneje Marko eden najljubših njegovih pomočnikov. Barnaba z Markom je torej odšel proti zahodu — na Ciper — Pavel pa s Šilom proti severu in je v Mali Aziji obiskoval Cerkve od druge strani kot prvič. TIMOTEJEV ZANIMIV PRIMER Nekaj vrstic nize beremo, da sta Pavel in Sila sporočala vernikom odredbe koncila v Jeruzalemu. To se pravi, pogani niso podvrženi Mojzesovi postavi, preden se dajo krstiti. Za Jude je pa ostala v veljavi, čeprav ne iz verskih, ampak le iz disciplinskih razlogov. Kaj pa človek, kot je bil Timotej — sin judovske matere in poganskega očeta? Pred judovsko sodbo je veljal za Juda — torej spada pod Mojzesovo postavo-Pavel je rad odnehal, saj je šlo samo za to, da bi imel pred Judi mir, obenem pa bi dobil enega najboljših pomočnikov na svojim misijonih. Luka našteva dežele v Mali Aziji, ki jih Pavel na prvem potovanju ni obiskal. Vidi se, da mu je tudi na tem potovanju šlo za nove ustanovitve, ne le za obisk že ustanovljenih. Dežele, Napisal evangelist sv. Luka RAZLAGA P. BERNARD V MAKEDONSKEM MESTU FILIPIH Odpluli smo torej iz Troade in se peljali naravnost "a Samotrake, prihodnji dan pa v Ncapolis; in od ondod v Filipe, ki so prvo mesto makedonske pokrajine. naselbina. V tem mestu smo se nudili nekaj dni. Sobotni dan smo šli izven mestnih vrat k reki. kjer smo mislili, da je molilnica; sedli smo in govorili ženam, ki so se bile tam zbrale. Poslušala je tudi neka bogaboječa žena iz mesta Teatire, po imenu Lidija, ki je kupčevala s škrlatom; njej je Gospod °dprl srce, da je pazila na Pavlove besede. Ko je s svojo hišo krščena, nas je povabila z besedami: Ako ste me spoznali za verno Gospodu, pridite v mojo hišo in tu ostanite. — In nas je primorala. Ko smo nekoč šli v molilnico, nas je pa srečala neka deklica, ki je imela vedežnega duha in je svojim Rospodarjem z vedeževanjem donašala veliko dobička. Ta je šla za Pavlom in za nami ter vpila: Ti ljudje so služabniki Boga Najvišnjega in vam oznanjajo pot zveličanja! To je delala mnogo dni. Pavlu je postalo mučno, obrnil se je in duhu rekel: v imenu Jezusa Kristusa ti zapovem, da greš iz n3e! In tisti hip je odšel. Ko so pa videli njeni gospodarji, da je upanje na dobiček zginilo, so prijeli Pavla in Sila ter ju vlekli na trg pred gosposko. Ko ju privedli pred poglavarje, so rekli: “Ti ljudje, ^i so Judje, vznemirjajo naše mesto in oznanjajo obi-J^Sc, katerih mi ne smemo sprejeti ne izpolnjevati, *ter smo Rimljani". In množica se je vzdignila proti njima, poglavarji Pa s" jima strgali obleko in ukazali, naj ju šibajo. ° so ju hudo pretepli, so ju vrgli v ječo in ječarju "aročili, naj ju varno straži. Na tako naročilo ju je vrgel v najbolj notranjo ječo in jima noge dal v klado. (Dalje v avgustu) ki jih Luka navaja, so v današnji Turčiji, a tiste čase so bile del rimskega imperija. Takratno Troado pa danes imenujemo Dardanele, ob obali Egejskega morja. Tam je bilo pristanišče za plovbo v Evropo. Zakaj Sveti Duh ni pustil pridigati po nadaljnih deželah Male Azije, seveda zastonj ugibamo. Vsekakor tudi Pavel in njegovi niso izgubljali časa z ugibanjem, lepo tiho so ubogali. EVANGELIJ PREHAJA V EVROPO V tem poglavju je zanimivo najprej to, da pisatelj Luka vključuje med misijonarje tudi sam sebe in piše “smo se peljali”. Od kod se je nenadoma vzel v Troadi in se pridružil Pavlovi skupini, nič ne omenja. Ostane uganka tudi z.a nas. Pomenljivo je pa to že zaradi tega, da doslej nekaj časa Luka poroča, kar je tudi sam doživel in videl, ne le od drugih poizvedel. Samotraka je na pragu Evrope, kos tedanje Grčije. Ustavili so se šele v Filipih. Filipi so bili eno glavnih mest Makedonije. Ime je dobilo po očetu Aleksandra Velikega. V tem mestu je bilo tako malo Judov, da niso imeli lastne shodnice. Zbirali so se k molitvi na prostem ob vodi, da so lahko opravljali tudi obredna umivanja. Pavel jih je poiskal, kot je imel navado povsod najprej spregovoriti Judom. Zanimivo je, da je bila njegova prva evropska vernica — ženska. Pavel je nerad sprejel njeno gostoljubje, ker se je rajši povsod zaposli! in se sam vzdrževal. Enako njegovi spremljevalci. Tista deklica je bila gotovo preprosta sužnja, ki so jo gospodarji grdo izkoriščali. Pavel je v sebi dognal, da mora biti obsedena in iz nje govori hudobni duh. Njegovega pričevanja pa ni hotel sprejeti, kakor tudi Jezus sam ni maral, da bi hudobni duh oznanjal njegovo božanstvo. Pavel je izgnal hudobnega duha, toda s tem si je nakopal hudo preganjanje. Izguba dobička pač ni bila pred javnostjo dovolj močna obtožba, da bi se ljudstvo dalo samo zato nahujskati. Hitro so našli vse hujše obdol-žhve, ki so se ljudi prijele. Rimljani smo, ti so pa Judje! Kar po njih! — In Pavel s Šilom se je znašel v globoki ječi z nogami v kladah. IUIVVAN Pacific Ocun ; PHILIPPINES M ALAYŠIA7 INDONESIAI AUSTR ALI A O mi les 1000 Malo po Naš marljivi prispevkar je 20. London — po precejšnjih ovinkih, dati kaj novega sveta. Obljubil je Tu imamo njegov prvi prispevek. Indoneziji TOMAŽ MOŽINA, Singapore aprila odšel po uradnih poslih v Mimogrede si je namreč želel ogle-, da bo s potovanja pisal za MISLI* prav zanimiv. — Urednik. NAD AVSTRALIJO LEŽI velika otoška dežela — Indonezija. Meri 575 kv. milj in ima kakšnih 125 milijonov ljudi. Sestoji iz več tisoč otokov, od katerih so najvažnejši Sumatra, Borneo, Celebes in Java. Ta zadnji je najbolj pomemben, saj je bil središče stare civilizacije in danes živi na njem več kot polovica vsega prebivalstva Indonezije. Pomudil sem se nekoliko le na otokih Bali in Javi. Bali je znamenit, verjetno ste o tem že slišali, po svojevrstnih mističnih plesih in glasbi, izvirajoči iz hinduistične kulture. Od 14. stoletja naprej je na vse indonezijske otoke prodrl muslimanski vpliv, razen na Bali. Ta je po omiki, veri in običajih še vedno pristno hinduističen. Četudi otok ne meri niti polovice Slovenije in šteje 2.5 milijona ljudi, je na njem več ko 10,000 templjev in verskih vrtov. Okrog njih domačini plešejo in pojo podnevi in ponoči. Vasi po otoku prirejajo ob posebnih priložnostih svoj domači epični balet RAHAJANA. Imel sem ga priliko občudovati. V bistvu predstavlja boj med dobrimi in zlimi duhovi. Plešejo v posebnih kostumih — BATIK — in med plesi so najbolj znameniti BA-RONG, TAR-KRIS. KECNAk (ples opic) in LE-GONG. Spremlja jih GAMRLAN in PELOS glasba. Orkester predstavljajo nekakšne bakrene plošče različnih velikosti in debelosti, ki so razpostavljene na majhnih nizkih mizah. Po njih udarjajo glasbeniki s posebnimi kladivi: klink. klank, klenk! Za uho še kar prijetno, četudi nekoliko melanholično. Na ogled po otoku sem jo ubral z motorjem. Najel sem si z motorjem vred njegovega lastnika — domačina. Bil mi je za vodiča. Obletela sva ves otok. Dopoldne sem se kopal v morju na eni strani otoka, popoldne sem že občudoval v notranjosti 10,000 ft. visoki ognjenik GUNUNG AGUNG. Na poti nazaj sva se ustavila v naselju UBOD, kjer živi več ko sto slikarjev, tudi precej Evropejcev. Pokrajina je idilična, tropična, in vsepovsod je videti riževe terase. Domačini, posebno po vaseh, so bolj “pomanjkljivo” oblečeni. So razmeroma urejeni in zadovoljni. Nesnage in revščine nisem opazil, če-prav živijo precej primitivno. Ponoči si svetijo le z leščerbami. Otok Bali obiskuje mnogo izletnikov, bodisi Indonezijcev samih, bodisi izletnikov z vseh vetrov širnega sveta. Od tujcev so se mi zdeli najbolj prijetni Skandinavci in Francozi, najbolj pusti pa Avstralc* in Angleži. Mislil sem pač, da sem edini Slovenec v tej družbi, pa sem se motil. Ko sem v glavnem mestu na banki menjal denar, sem se srečal z M*' rijanom Kramarjem iz Avstralije. Tudi on potuje v Evropo, seveda pa po drugačnih potih. Polet v Djakarto Z Balija sem poletel v zgodnjem sončnem popol' dnevu naravnost v Djakarto na otoku Java. Že >z letala sem opazil, da je ta 4 milijonska prestolnica Indonezije salamensko zanikrna in umazana. Majhne, blatne, kurnikom podobne hišice sem videl vsenaokrog. Ceste polne blata in šare, v jarkih ob njih se ljudje kopljejo in opravljajo še druge potrebe. Pot od Domačinki pri Legong plesU' Nekaj čudovitega je tempelj Borobudur, Java (iz 8. stoletja). 'elališča v mesto je vodila skozi vso to revščino in ^nemarjenost. Kar prav, da se bom mudil tu samo dva dni. Globoko potrt sem opazoval te siromašne JUdi. Res, kako poceni in kar brez vrednosti je lahko Živ'jenje človeka! Po mestu sem stopil peš. Srečeval sem mnogo po-'cajev jn vojakov. Neprestano pobirajo s ceste reve-nezaposlene, ki nimajo kam iti. Tako sem zadel j13 temnega stražarja z napravljenim bajonetom. Z J®2no kretnjo mi je kazal na drugo stran širokega u'evarja. Bil je stražar pred imenitno predsednikovo PaU;čo. pa jma general Suharto nedaleč od tam še dva dvorca. ^ hotelu sem se srečal z Nemcem iz Kanade, ki P°učuje angleščino na Tajskem. Domenila sva se, da ova naslednji dan potovala v 180 km oddaljeni Baa-UnB’ kjer je bila leta 1955 prva afro-azijska konfe-renca. Toda on ni mogel izpolniti dogovora, moral je drugam. Tako sem kar sam odrinil v Ban-Zo *n s‘cer z av'tobusom. Želel sem srečati in opa-'a’i domačine, kakršni pač so. Bila je nedelja do-fin '6 'n VSe 'z mesta- kakšna gužva in vro- a' Le 6 stopinj pod ekvatorjem! Cjk_.°z'^a vseh vrst, vseh starosti, vseh velikosti: tri-^ '> vozovi s konjsko vprego, kamioni, kolesarji, cedesi . . . Prodajalci ob cesti vseskozi so zga-1 ^oj živ žav. In umazanija! Vendar je bil del k ra)ine ob cesti kar slikovit, predvsem zaradi ze-jj^e8a gričevja s čajnimi in rižnimi nasadi. Neko-, nas je zmotil monsunski dež, ki se je kar nena-d0rna vlil na nas. Mesto Bandung me je pa razočaralo. Spet raztrgani otroci, spet polno zanemarjenosti, spet brezbrižnost in otopelost na obrazih domala vseh ljudi. Kar hitro sem jo pobrisal z vlakom nazaj v Djakarto. Kljub vsemu imam Indonezijce za prijazne in poštene. Zmerom so mi vrnili pravi denar, ko sem kaj kupoval. Če sem se zmotil, so me na pomoto takoj opozorili. Nihče mi ni kaj ukradel ali me drugače ogrožal. Pogovarjal sem se z nekimi nizozemskimi turisti, ki so tod služili vojake pred kakimi 25 leti. Trdili so, da je visok prirastek prebivalstva najbolj pereč problem dežele. Menili pa so tudi, da so Indonezijci danes bolj zadovoljni in bolj samozavestni kot nekdaj. Bo to vodilo k boljšemu gospodarstvu? Mnogo znakov kaže, da bo tako. IZ LJUBLJANSKEGA "PAVLIHA": A Zakaj pri nas upokojeni odličniki še kar naprej aktivno služijo? — Zato, ker so si med redno zaposlitvijo nabrali moči za delo po upokojitvi. Ne poznam nobenega rudarja, ki bi po upokojitvi še rinil v jamo na delo. A Kapitalisti so zares nekaj strašnega! Že spet jim je uspelo, da so me podkupili . . . £ ‘V službo me ne vzamejo, ker nimam prakse. Prakso pa bi imel samo, če bi bil že prej v službi. Pa me tudi takrat niso vzeli, ker — nisem imel prakse . . .’ ŠIMNOV LIPE 7. PASTIR Sredi meseca junija, ko se je že oglašal sveti Janez in je bila praprot v gozdu vsa bela v dišečem cvetju, je rekel stari Joža Lipetu: “Tekmeca imaš. Tudi Bla-žon se ponuja Balantu. Ni prida fant in ga ne maram za pomočnika. Zadnji čas je, da se pobrigaš za službo in stopiš do strica”. Lipe je povesil glavo. Kako naj gre do strica, ko pa gotovo ne bo ničesar dosegel? Urh bo branil. Da, Urh! Od tistega večera, ko je šel ponj v gostilno, je imel v Urhu hudega sovražnika. Dobro je to vedel. Žalostno je zmajal z glavo v misli nanj. S težkim korakom je odšel v vas. Po onem do- godku se z Urhom ništa več srečala. Na vežnem pragu sta trčila skupaj. Urh se je pravkar z motiko na rami odpravljal na njivo. Lipetu je zastala sapa, ko ga je zagledal. Urh je pobledel, škrt-nil z zobmi, pa se mahoma spremenil in rekel pri- jazno: “Kaj bi pa ti rad?” Lipe je za hip pomišljal, ali bi mu povedal, po kaj je prišel. "K stricu bi rad. Prosil bi ga, če me vzame za pastirja v planine”. In ko je videl, da ga Urh prijazno gleda, je pogumno dostavil: “Morda bi še ti zame prijazno besedo izpregovo-ril. Res zdaj še ne znam pasti, pa se bom že naučil. Joža bo zraven in njemu bom že znal pomagati”. “Prepozen si”, je zmajal Urh z glavo. “Blažonu sem že obljubil”. Lipe se je ves zmedel. No, zdaj je konec njegovih načrtov. Nič ne bo z zaslužkom, s katerim je hotel olajšati materi težko življenje. In nič s tistim lepim bivanjem na planini, o katerem mu je Joža toliko pripovedoval. Zdaj je vsega konec. Napisala Krista Hafnerjeva Risbe: Maksim Gaspari POVEST (Nadaljevanje) Sovražnost je vstajala v njem do Urha, ki mu noče pomagati do poštenega dela. Jezno je bleknil: “Nemara misliš, da ti bo Blažon pomagal v gorah in ti bo skrival puško?” Urh je prebledel. Zamahnil je z roko, a jo nenadoma pritegnil nazaj, da ne bi udaril. Stari Balant je stal za njima. “Kaj se pa vidva zopet pisano gledata”, ju je nagovoril. Urh je prestrašen pogledal in se nato z očmi vsesal v Lipeta. “Zakaj se pa ti več ne prikažeš?” se je Balant obrnil k Lipetu. “Zadnjič si Urha našel in ga domov poslal — no, preveč lahko to delo ni bilo, sodim. Po kovača te pa ni bilo, ki sem ti ga obljubil. Ali smo tako prevzetni ali pa tako bogati, da ne maramo denarja, a?” “Za pastirja bi rad k nam v planino”, je hitro bruhnil Urh iz sebe. Kar mahoma se je premislil m spremenil svoje obnašanje do Lipeta. “Prosil me je, da bi pri vas govoril zanj. Mislim, da lahko poskusimo — zdaj, ko mene več ne pustite na planine’ . “Ne, tebe ne. Kakor sem rekel. Za Lipeta pa ne rečem, da ne. Res je še mlad, toda če ga Joža mara, je meni tudi prav”. “O, Joža me že mara” je Lipe veselo zarajal. “Sam me je poslal k vam. Menil je celo . . .” “No, kaj?” “Da bi se nemara še za jančka znamenila, če bi vam dobro služil”. “Za jančka? Hahaha, fant, ali veš, koliko tak jan' ček stane? “Ne stric. Toda Joža bo vedel. Vprašal ga bom”- “Kaj boš Jožo spraševal. Saj ti jaz lahko povem-Sicer pa . . . čemu bi ti to pravil. Če mi bo Joza jeseni povedal, da si se skazal za dobrega pastirja, pa ti ga bom nemara za nameček pridal k plači. Da boš vedel, da sem res tvoj stric, ki ti dobro hoče-Ali si zdaj zadovoljen?” “O seveda sem, pa še kako. Kar vriskal bi. Saj se mi je uresničila želja, ki sem vam jo povedal že onega dne, ko sva se prvič videla”. “No, kaj pa je to bilo?” “Da se bova radi te paše še zmenila. Zdaj sve se pa res". “Viš ga, kroto, kako se ti napihuje. To pot si m6 es ujel, pa upam, da ne bo v škodo ne meni ne eJ- Urh je pa tudi lahko zadovoljen, ko ve, da je ®~en posla, ki mu ni bil všeč”, se je posmehljivo £ rnil Jo sjna “Veš, Urh, marsikaj mi je znano, .?r misliš, da ne vem. Toda pazi se. Moje prizane- J"osti bo enkrat konec. Če zvem, da si se zopet sPajdašil z Melkovim, potem . , .” Grdo ga je pogledal in odšel mimo fantov na dvorišče. Urh je mračno gledal za njim. “Vse zve”, je mrmral sam vase. Petem pa je rekel Lipetu: “Tako, zdaj sva ■ Jezik znaš držati za zobmi in to mi je všeč”. udi cn je odšel po svojem poslu. fiom šel na planince, na visoke gore . . je gla-*n° pel Lipe, ko se je vračal k Jožu. Kar planil je s,arerr>u pastirju: “Sem že pastir”, mu je pripove-a brez sape, "in jančka tudi dobim jeseni”. prišel”^0”' ] Prav Kakšen bič?” se je Lipe prestrašil. Zd.T'Stl’ k' ga skrivaš doma za tramom pod streho. li ga ne bo treba več skrivati. Zdaj si boš z njim luzi1 vsakdanji kruh”. Ne", je odgovoril Lipe zamišljeno. “Ta je za spo-In- Za živino bo vsaka palica dobra”. Planina Na Kraju je ena naših najlepših planin. pr a kakor skrit biser leži pod sivim Bogatinom. V “v jičnem svetu, ki se razprostira tam okoli, je ona ®a kot čudovita pravljica, ohinjci gonijo tja svojo živino na pašo dan po svetemPetru in Pavlu. Takrat se je narava že ogrela, tudi sneg je že izginil z Bogatina in sosednjih gora. Ni se več bati hudih mrazov. Planina je že ozelenela in prve pomladanske cvetke zaljšajo planinski svet. Živina v dolini je vsakokrat že vnaprej vohala mlado zelenje in silila iz zatohlih hlevov na sveži gorski zrak. Kadarkoli so se tiste dni odprla vrata, se je hrepeneče ozirala skozi nje in zateglo mukala, kakor bi prosila, da jo spuste iz verig tja v goro, kjer bo sočna paša in scnce in prostost. Letos je bila tista noč, ko so gonili živino v gore, še posebno lepa. Polna luna je svetila in drobne zvezde so migljale na nebu. Komaj se je zmračilo, že je postalo vse živo na vasi. To noč nihče ni spal. Ljudje so odpirali hlevska vrata in še zadnjič krmili živino, da ne bo omagala na dolgi poti v planino. Gospodarji so se pogovarjali z njo in jo božali, kakor bi se za vedno poslavljali od nje. Vsaka hiša je to noč iz reda. Psi lajajo in petelin se še zaspano oglaša. Živina je vznemirjena, počasi se krmi s suho travo, ki ji nič ne diši. Nemirno otepa z repom in komaj čaka, kdaj jo spuste z verig. Končno se prične živina zbirati sredi vasi. Zdaj s tega, zdaj z onega dvorišča pridirja še zakasnel teliček na cesto, se napije v vaškem koritu, potem pa ga uvrstijo v dolgi sprevod, ki je že za odhod pripravljen. In prične se pot naprej, pot v goro, koder je trava sočna, kjer bo živina skozi tri meseca spala pod zvezdnatim nebom in se pasla po zelenih pobočjih. Preden se je še dvignila luna na nebo, je bila že vsa čreda na poti. Spredaj je hodil pastir Joža, pono- sen in dostojanstven kakor kralj na slavnostnem pohodu. Za njim je stopala krava vodnica z zvoncem okoli vratu in je globoko pozvanjala. Za njo se je zvrstila vsa čreda, zvonci so pozvanjali in pastirji so imeli polno dela, skakali so zdaj sem, zdaj tja, da so spravili v vrsto vso to spočito, nepokojno goved, ki se ji je hotelo skakati in divjati po dolgem ujetništvu zimskih mesecev. Lipe je hodil prav zadaj v sprevodu. Najmlajši je bil med pastirji. Planšarica Cila, ki je že skozi petnajst let hodila s Hodnikovo živino v planino, ga je zbadljivo pobarala: “Lipe, ali znaš kaj vriskati? Boj se Boga, če ne znaš. Pastir, ki ne zna vriskati, ni pastir”. I-ipe je bil v zadregi. Vriskati je že znal, zdelo se mu je celo, da zna lepo. Toda Bohinjci vse drugače ukajo ko fantje v dolini. Po bohinjsko Lipe res m znal. Dolge popoldneve, kadar je bil sam v hosti, se je učil po bohinjsko zaviti, pa ni šlo. Zato tudi zdaj m upal^ zavriskati. Pomislil je malo, pa brž uščipnil nazaj: “Ne bom ti posla jemal, Cila. Petnajst let se ze dereš po planini. Hripava si kot stara Mišnikova koza. Kar zavriskaj in se poslovi od domače vasi”. (Dalje prihodnjič) 197 V ZLATU STA SLAVILA. PRED PETDESETIMI LETI se je Piskačev Joža iz Podbrezij napotil v Kokrsko dolino snubit Rekarjevo Rezko. Ta pot je bila za Joža zelo tvegana, kajti iztrgati dekle kokrskim fantom izpred nosa — posebno še dekle kot je bila Rezka — ni bilo lahko. A pcgum in ljubezen sta premostila vse težave, četudi je Joža odnesel celo nekaj klofut. Zmenila sta se in nekaj mesecev pa tisti poti so Joža in Rezko “vrgli s prižnice”. Kar zašumelo je po obeh farnih cerkvah: v eni iz nevoščljivosti, v drugi pa v pomilovanju. A ne eno in ne drugo ni ustavilo Joževih načrtov: sledila je vesela ohcet kar na dveh krajih, da je bil “volk sit in koza cela”: najprej v Kokri, potem pa še v Podbrezjah. Tako je takrat pri Piskaču prevzela gospodinjstvo mlada in brhka Rezka. Novi gospodinji ni bilo para daleč naokoli in kmalu so jo poznali tudi berači, ki so se pri Piskaču kaj radi ustavljali in nikoli zastonj. Leto po poroki je pri Piskaču zapela prvič tudi zibka. H krstu so nesli prvorojenca. Seveda je dobil ime po očetu — Joža. Pot od Piskačeve domačije do krstnega kamna se je ponavljala spet in spet — kar devetkrat. Od otrok je danes živih še sedem: tri deč-ve in štirje pobje . . . Letos sredi maja pa se je — kot takrat za ohcet pred petdesetimi leti — spet vila vrsta voz proti farni cerkvi. Tokrat vrsta voz brez konj — smo pač v modernem času. Sicer sta — skromna kot sta Joža in Rezka — prosila župnika, da slovesnost zlate poroke opravijo na tiho, samo zanju in v krogu najbližjih. A delala sta račun brez krčmarja. Ko sta prišla v cerkev, sta ostrmela: vsa fara je bila zbrana, da so domači komaj še našli prostor. Mogočno so zadonele orgle, oglasil se je cerkveni pevski zbor in prepeval v vsej slovesnosti med mašo. Župnik je zbranemu bo-žjemu ljudstvu v klenih besedah orisal zgledno življenje slavljencev in sprejel ponovitev njunih poročnih obljub eden drugemu. “Še enkrat ju je zvezal", so rekli farani, “da bo dobro držalo do smrti . . .” Potem pa se je pri Piskaču — kot pred petdesetim' leti — spet šibila miza pod pristnimi gorenjskimi dobrotami. Gostili so, a s to razliko od prve ohceti pred pol stoletja, da sta bila slavljenca ista, gostje pa vsi drugi. Takrat sta bila ženin in nevesta mlada, drug1 starejši, zdaj sta bila med najstarejšimi, ostali mlaj^1 so ju častili . . . Poročilo pravi, da so se v hiši i*1 okrog hiše pošteno drenjali. Ata in mama, verujta mi, da bi se rad tudi j32 drenjal med drugimi veselimi gosti. A v duhu sem bil ta dan še posebej z Vama, kakor sem sicer vedno itl bom do konca svojih dni. K Vajini zlati poroki Vama želim obilico zdravja, da bi Vama dobri Bog dal dočakati še kaj lepih skupnih jubilejev. Vajin sin Joža Maček Kmečka hiša v jutru Glej, zgrabkasto streho in steno belo, zeleno pogrnjeno leho na vrtu pred njo jutro spet v zlato naročje je vzelo, objelo gorko. Razžarjene šipe spreminja v ognjene utripe, v zlate zenice z odsevi vsakdanje resnice o žuljih in znoju, o zdravju, pokoju . . . Kmečka spokojnost mi z njimi mežika v izletniško lice. mojih želja sc dotika gorko in blesteče, zadnjo sled sence razblinja in jih spreminja v zubeljčke jutranje sreče . . . GORAZD GOSPOSVETSKI s L 0 V E N S K 1 D O M odprli smo ga dne 4. dec. lani. Res smo pozni Poročilom o slovesnosti, a bolje kasno kot nikoli. V imenu Slovenskega kluba je udeležence in pred-vnike oblasti pozdravil slavnostni govornik Ernest re . V govoru je na kratko orisal položaj Slovenije ^ njeno zgodovino, opisal dobo delavnosti adelaid-ef?a kluba, se vsem zahvalil za pomoč in naprosil avzočega župana mesta Hindmarsh za besedo. v 'ndmarshki župan A. D. Pattcrson, ki se je slo-sncsti udeležil s svojo soprogo, je spregovoril. Po-ie delo, ki ga je Slovenski klub izvršil in izre-že'jo, naj bi naš skupni dom res služil namenu korist slovenskih izseljencev. Nato je odkril zagri-a °> ki je pokrivalo v steno dvorane vzidano spo-So— ploščo. S tem je naš DOM uradno odprl, kar navzoči pozdravili z viharnim ploskanjem. 'edila je blagoslovitev doma, ki jo je opravil p. «n ° Zem,iak- Posebej v ta namen sestavljena pro-feh' mo*,tev (objavljena je bila v letošnji jan. — ruarski številki MISLI na strani 44), obsega krasne naj bi res bile iskrene želje nas vseh. s(ili° blagoslovitvi smo s triminutnim molkom poča-na§'h P°k°inlh’ zlasti pokojnega Franca bol naivečjega dobrotnika doma. Ta je — že v sv nis”’c' Pred svojo prerano smrtjo — z volilom Je iniovine klubu omogočil, da so se dela pri grad-°nia pospešila in tudi uspešno končala. Po tem slovesnem delu otvoritve je bila večerja, kateri je sledila domača zabava s plesom. Neumorno je igral naš kvintet “Triglav”. Dvorana je bila nabito polna, saj je bilo na prireditvi okoli sedem sto udeležencev. Poleg cerkvene slovesnosti birme ob priliki obiska škofa dr. Janeza Jenka v letu 1968 je bila to doslej največja manifestacija Slovencev v Južni Avstraliji. Ostala bo vsem v nepozabnem spominu. SLOVENSKI DOM stoji na zemljišču (41-43 Young Avenue) v West Hindmarsh-u. V denarju je njegova cena $42.000.- a v tem znesku ni všteto prostovoljno delo, ki so ga v dobi graditve opravili mnogi člani in gre tudi v tisoče dolarjev vrednosti. Na spodnji* sliki so odborniki Slovenskega kluba, ki so gradbena dela pri domu vodili, in članice, ki so imele pri organizaciji njegove otvoritve ter delu tega nepozabnega dne levji delež: Sede od leve na desno: Tončka Horvat, Zinka Kolman, Hedvika Ivančič, Olga Orel, Ivanka Lukač, predsednik SK Franc Žokalj, Majda Kodele, Marija Zagorc, Pavla Selan, Melva Meglič in Olga Hrvatin. Ivan Kovačič je bil zaposlen pri strežbi in se je zadnji trenutek postavil pred kamero. Stoje od leve na desno: Franc Horvat, Štefan Kolman, Anton Ivančič, Ernest Orel, dr. Stane Frank, Janez Selan, Nick Kodele, Ivan Zagorc, Alojz Meglič, Milan Lukač in Alojz Hrvatin. F. F. IZPOD SYDNEYSKIH P. Valerian Jenko O.F.M. St. Raphael’s Slovcne Mission 311 Merrjlands Rd., Merrylands, N.S.W., 2160 Tel.: 637-7147 Fr. Bernard Ambrožič O.F.M. 6 Wentworth Street, Point Piper, N.S.W., 2027 Tel.: 36 1525 SLUŽBE BOŽJE Nedelja, 16. julija (XV. zelena nedelja) 9.30 Merrylands. 6.00 p.m. Canberra (Garran). Nedelja, 23. julija (XVI. zelena) 9.30 Merrylands. Nedelja, 30. julija (XVII. zelena) 9.30 Merrylands. 6.00 p.m. Hamilton-Newcastle. Nedtlja, 6. avgusta (XVIII. zelena) 9.30 Merrylands. 10.30 Croydcn Park. Nedelja, 13. avgusta (XIX. zelena) 9.30 Merrylands. 5.00 pop. Wollongong. Torek, 15. avgusta, zapovedan praznik Vnebovzetja Marijinega. 7.30 zvečer, Merrylands. Nedelja, 20. avgusta (XX. zelena) 9.30 Merrylands. 6.00 zvečer, Canberra (Garran). Službe božje med tednom so v Merrylandsu vsako soboto ob pol osmi uri zvečer (pri tej maši lahko že zadostite nedeljski dolžnosti). Poleg tega tudi prvi petek v mesecu. 4. avgusta (sv. Dominik), ravno tako ob pol osmih zvečer. Po maši pobožnost v čast Presv. Srcu Jezusovemu in evharistični blagoslov. Na prvo soboto, 5. avgusta, pa bodo po maši kratke molitve za domovino in za proglasitev blaženim oltarnih kandidatov Slomška in Baraga. Lepo vabljeni. KRSTI Danijel Simčič, Seven Hills. Oče Vladimir, mati Doroteja, r. Hoffmann. Botra sta bila Bernard Hoff-mann in Otilija Simčič — 4. junija 1972. Ivan Malneršič, East Lakes. Oče Emil, mati Biserka, r. Ivkovič. Botrovala sta Franc in Nevenka Mikuletič — 10. junija 1972. Evcllyn Ivanka Brec, Fairfield. Oče Ivan, mati Marija, r. Dajčer. Botra sta bila Walter in Irena Krnita. — 11. junija 1972. Rosemarj Antonia Koren. Seven Hills. Oče Mar- jan, mati Boja, r. Zrilič. Botra sta bila Ivan in Nevenka Blaževič — 11. junija 1972. Wendy Irena Dolšek, Blacktown. Oče Peter, maU Štefanija, r. Štalcer. Botrovala sta Albin Poršek >n Olga Brekan — 17. junija 1972. POROKE Mihael Farkaš (iz župnije Lendava, Prekmurje) in Zlatka Ratko (župnija Grad, Prekmurje). Priči sta bila Mario in Rhonda Ratko •— 3. junija 1972. Jože Dcbcvec. (Begunje na Notranjskem) in En11' lija Dovgan, (Prem pri Ilirski Bistrici). Priči sta b>'a Franc Omers in Jože Seleš — 17. junija 1972. * * * ZAKAJ -‘ZELENA NEDELJA"? — Zgoraj pri sporedu nedeljskih sv. maš ste opazili oznako 15. zelen» nedelja; desedaj je bilo navadna nedelja. Po staren1 koledarju so bile to pobinkoštne nedelje. Po noveff1 se te nedelje v latinščini imenujejo "Dominicae per annum”, kar bi se v slovenskem dobesednem pre' vodu glasilo “nedelje med letom”. Ta oznaka hoJe povedati, da so to nedelje v cerkvenem letu, ki °e vsebujejo kake večje skrivnosti naše vere. Te nedelje so po Gospodovem Razglašenju do postnega časa, po binkoštih pa vse do konca cerkvenega leta (zadn)a nedelja je po novem koledarju praznik Kristusa Kra' lja). Dva največja praznika cerkvenega leta, božiC ,n velika noč, nam nudita ogromno snovi za razmišlj8' nje in razčlenjevanje. Prav je, da je po teh prazniki doba, ko si te resnice globlje vtisnemo v spomin 10 jih obrnemo v vsakdanje krščansko življenje. —-čina slovenskih koledarjev je tem nedeljam dala ozna ko “navadne nedelje”. Liturgisti gotovo niso zadovo'1 ni s to oznako in iščejo nekaj bolj primernega. Ne' delja je namreč vsaka velik Gospodov dan; saj n‘lS spominja in nam znova podoživlja velikonočno sknv nost. Morda bi bila oznaka “zelena nedelja” bolj n‘l mestu: na te nedelje se namreč uporablja zelena lituf gična barva. Ta barva pomeni krščansko upanje, ki J_ ena od treh božjih čednosti. Zelena barva pa pomen1 tudi pomlad, rast, svežino, življenje. Nedelja je na mreč dan, ko kristjan poskrbi za svojo dušo s ten1’ STOLPOV j' vdihavati svežino božjega življenja ob vzno-)u oltarja, da jo napaja pri božjih vrelcih (zakramen-Lepo pravi psalm 23: "Gospod je moj pastir, nič mi ne manjka; na zelenih pašnikih mi daje ležišča. K vodam počitka me vodi; mojo dušo pošivlja.” Naš POSINOVLJENEC se je oglasil. Misijonar P- Evgen nam piše iz Toga, Afrika: Najprej vse drage Slovence lepo pozdravljam. Za njihovo veliko zanimanje za naš misijon jih zago-av|jam, da jih vključujem v svoje molitve, posebno Pa v Kristusovo daritev. Prav posebej pa ste mi go-°Vo pri srcu Slovenci v Sydneyu, ki ste soglasni v ^ eJi mojega posinovljenja. Da bo tako še mnogo e*Jja in tesnejša zveza med nami, Vas bom še po-e no nosil v srcu in klical božji blagoslov na Vaše flruiine. p- Hugo me je trenutno zapustil. Sem že sporočil, •j.1' ^bo odšel na dopust. Res je odšel, toda mikrobi °8a ga niso kar tako mirno pustili oditi. Niti mu r'so pustili oditi ob določenem dnevu, ampak je mo- * odpovedati letalo in odpotovati šele nekaj dni ka-neJe. Seveda še vedno več ali manj bolan, da ga je prihodu v Pariz spet čakala bolnišnica. Kaj več a zaenkrat ne vem. (Je že v domovini in mu želimo sle'C“ °drnor' Uf-) MoJe zdravstveno stanje je pa do-^eJ še kar zadovoljivo. Komplikacije nastanejo le, če tirju uspe podtakniti kašno mesno konzervo. sem Vas že obvestil, sem našel v Kandeju *ak problem z vodo. Čeprav nas večkrat obišče dež, našemu studencu kar nič ne pozna in še vedno se ^eP'ramo kakor ob Jakobovem vodnjaku. V glavnem 0ram biti pri delu sam zraven in voditi. Tudi vlo-t 2,darja Je b'la meni prepuščena. Na vrhu je namreč Kr h nareci'1' "krono”, da se rob vodnjaka ne kruši. I ^ temu, da sami storimo vse kar se da, je treba elavce plačati. Stane tudi ta in oni gradbeni ma- P- Bernard je bil 11. junija v Canberri, kjer se je udeležil slovesnosti otvoritve Slovenca doma TRIGLAV. Tamkajšnje Slovensko društvo ga Je povabilo, da novi dom blagoslovi. Kar korajžno se je P°dal na pot in dobro opravil sv°jo nalogo. Poročilo bo v Prihodnji številki. WESTMEAD. — Tu je sP°min na našo udeležbo letošnje telove procesije. Žal na ^'ki ni vseh narodnih noš. ekatere so odšle domov že Predno nas je fotograf “pri-tisnil” terial, pcstbno pa miniranje, brez katerega ne gre, ker je teren zelo trd. Kmalu bo dva meseca, kar smo začeli kopati, pa je skopanega komaj šest metrov. Kje je šele trideset metrov globine, katero nekako predvidevamo??? Verjetno nas bo ustavil tudi dež in bomo mogli nadaljevati in končati delo šele prihodnjo suho dobo. No, v glavnem: začelo se je in storiti moramo vse, da se popolnoma ne ustavi pred uspešnim koncem. Naj zaključim v želji, da ostanemo v vedni tesni vezi. Vse, prav vse lepo pozdravljam, vdani p. Evgen. MED ANGELČKE JE ODŠEL. — Francu in Tereziji MA TUŠ iz Marrickvilla se je 23. junija rodil sinček in bil še isti dan krščen na ime Franček. Kmalu po krstu je zapustil to solzno dolino. Staršem ob izgubi naše sožalje s tolažbo vere, da imata pri Bogu vnetega priprošnjika. Pokopali bomo Francka na Rock-wood pokopališče. Kot to pišem, mi datum pogreba še ni znan. TELOVA PROCESIJA V WESTMEAD-u. — Letos je že drugo leto, da sydneyska nadškofija nima več ene same telove procesije (kot je bila preje v Man-ly). Te procesije so sedaj na treh različnih krajih istočasno. (Tudi govori se, da bo v bližnji bodočnosti velika sydneyska nadškofija razdeljena na več manjših škofij). Veselovo spada pod zapadni sektor škofije; zato smo bili povabljeni na procesijo v West-mead. Prosili so, naj pridemo v narodnih nošah. Res se nas je zbralo okrog 150 rojakov in od teh je nekdo naštel 31 narodnih noš. — Ker v zvezi s procesijo ni bilo sv. maše,’ je bila ob eni uri popoldne v Merry-landsu posebna sv. maša za udeležence procesije. Pri tej maši je tudi pevski zbor prepeval in nam s svojim ubranim petjem pomagal do lepšega doživetja praznika Sv. Rešnjega Telesa. — Bog plačaj vsem udeležencem! PEVSKI DOBRODELNI PIKNIK. — Zadnjo nedeljo v maju je mešani pevski zbor pod vodstvom g. Klakočerja priredil na slovenski zemlji v Horsley Parku dobrodelni piknik v prid gradbenega fonda cerkve v Merrylandsu. Nekaj po enajsti uri je bila sv. maša na prostem. Litanije so pa žal odpadle, ker je grozil dež. Ko se je dež zlil, je pokukalo sonce izza oblakov in vreme je bilo še kar za silo. — Pevci, pevke in njihovi pomočniki so organizirali ta piknik in ga pripravljali več tednov. Bilo je videti na štan-tih veliko krasnega, raznovrstnega peciva. Pripravili so tudi srečelov z lepimi dobitki. Tudi pečeno meso, klobase, etc. je šlo vsem v slast. Tisti, ki so bolj zmrznjeni, so se lahko zatekli v hišo in se greli ob prijetno zakurjeni peči, ali pa se ogreli s tem, da so zavrteli pete ob igranju harmonike. — Take je od te prireditve naš gradbeni fond dobil močno injekcijo v znesku $572. Na tem mestu iskrena hvala vsem pevcem, pomočnikom, udeležencem (tudi tistim, ki so E 19 s c h JOŽE NEMANIČ, ne tisti v Sydneyu, ampak oni v ameriškem Clevelandu — Belokranjca sta sicer oba — je že veliko let predsednik ondotne Ameriško-Slo-venske Katoliške Jednote. Ta Jednota je zveza mnogih društev po naselbinah, ki so življenjsko zavarovani in skrbe za kulturne in družabne zadeve. Predsednik Nemanič je letos v februarju slavil svoj 16. rojstni dan. Ne, ni škrat, zares je tako: 16. rojstni dan! S tem ni rečeno, da je tako mlad. Rečeno pa je, da je bilo rojstno leto Jožeta Nemaniča prav tako kot letošnje — prestopno leto. PET POROČENIH SLOV ENK je našla misijonarka dr. Janja žužek v okolici Nairobija, glavnega mesta države Kenija v Afriki. Vse so poročene z izobraženimi črnci, ki imajo tam svoji izobrazbi dosti primerne službe. Nekdaj so bili ti črnci študentje na ljubljanski univerzi, kakor še več dingih črncev iz raznih afriških držav. Teh pet črncev se je zaljubilo v Ljubljani, pari so se poročili in Slovenke so odšle s svojimi možmi v Afriko. KRAJEVNI NAPISI TUDI V SLOVENŠČINI širom po slovenskem Korotanu bi po državni mirovni pogodbi morali že davno biti na svojih mestih. Slovenci so se zaman potegovali zanje, država jih je odlašala in odlašala. Izgovorov ji ni manjkalo. Letos v marcu je koroški deželni glavar dal v javnost, da je vlada sklenila izpolniti dolžnost in bo 205 vasi dobilo dvojezične napise. Slovenci so spet razočarani, ker bi na vsak način moralo biti upoštevanih dosti več krajev. Sprašujejo oblasti, zakaj je odločitev prišla v javnost po tako enostranski poti, ko bi bilo edino pošteno, da bi se seznam vasi za dvojezične napise izdelal v sporazumu s slovensko manjšino v deželi. naknadno darovali v sklad namesto udeležbe na pik' niku) in Slovenskemu društvu, ki je dalo na razpO' lago zemljišče ter poslopja. GLEDE GRADBENIH DLL V MERRYLANDSU ni kaj posebnega poročati. Nekaj rojakov se je od' zvalo prošnji za darove. Izgleda. da smo v zimskem spanju. Roke držimo v žepih. Bog daj, da bi kmalu postilo '■ plcje in da bodo roke iz žepa privlekle na d:'.n tudi kakšen dar za cerkev ... — Topel žarek v zadnjem mesecu je bil dar nekega rojaka: ček za $100. Posnemanja vredne! Bog plačaj temu in vsem ■ st 'lini dobrotnikom. MED BOLNIKI SO Pavel Strgar, Zofija Brkovec, Silvo Stock, ga. Sotlar. Vsi ti se zdravijo po razni" bolnicah. Tem in vsem ostalim, katerih imena mi n' nihče sporočil, želim hitrega okrevanja. Priporočim0 jih božjemu Zdravniku. 1’. Valerija® 19 cir o v OLIMPIADA V MUENCHENU je že dokaj blizu Na dan 26. avgusta se bodo začele olimpijske iSre' nastopilo bo koli 9.000 športnikov, pomerili se bod° v 21 športnih panogah. Naprave za olimpiado bod° v delu še vse te tedne do odprtja olimpiade. StroŠk* naraščajo iz tedna v teden. Zaposlenih imajo 8.000 inženirjev in arhitektov, ostalih delavcev je nešteta Prvotni proračun stroškov je narasel že do štiri — a*' petkratne sprva zamišljene vsote. OBČUDOVANJA VREDEN ČLOVEK je Christf Brown, ki živi v Dublinu na Irskem. Star je kaki*1 40 let. Možganska kap mu je ohromila vse ude, raz«11 leve noge. Toda ta svoj edino uporabni ud, levo nog®’ si je v teku let tako izvežbal, da z njo piše na elektr*' čen pisalni stroj in tudi slika. Po svetu je bolj znat* kot pisatelj in pesnik, manj kot slikar. Ena njegovih knjig v angleščini je prevedena že v 14 jezikov. P>“ najrajši ponoči in to do zgodnjih jutranjih ur, ko )e okoli njega vse mimo. Oskrbuje ga po materini smrt1 sestra Ana, ki se do kraja žrtvuje zanj, čeprav r poročena. NAD STO MILIJONOV ŠAHISTOV je na vsem svetu, tako pravijo in pišejo. Trenutno sta najbolj v ospredju Ameri kanec Bobby Fischer in Rus B °r,s Spasky. Potegujeta se za svetovno prvenstvo. Oba sta visoko izvežbana in zato tudi primerno slavna. Ce J® ni večje slave vredna “čudežna otroška šahistinja > šest let stara Jutta Hempel na Nemškem? Igrala r istočasno z dvanajstimi najboljšimi šahisti in dobil3 šest iger brez ugovora, ostalih šest je ostalo neodl° čenih. Saj bi bilo težko verjeti, pa so mnogi listi Prl nesli fotografije te zares nenavadne igre. KURT VVALDHEIM, novi generalni tajnik Združenih narodov, dobro pozna vse pomanjkljivosti sv°je svetovne organizacije. V nekem predavanju na Dunaju jih je naštel dolgo vrsto. Seveda veliko nove-ni povedal, saj tudi drugi veliko govore in pišejo 0 tem. Lahko se reče: ves svet jih pozna. Novo je k*'0 morda to, kako je Waldheim svoje predavanje ^ključU: Kljub vsem napakam in nerodnostim je pa ^endar Organizacija Združenih Narodov doslej prepreda izbruh tretje svetovne vojne . . . letalske družbe raznih držav za polete pre-0 Atlantika tako zelo tekmujejo med seboj, da je zapisal New York Times: Atlantsko morje je postalo Prava džungla, vedno bolj divja in nepoštena. V njej S1 močni tekmeci režejo vratove. Družbe si omišljajo Jova letala, bolj in bolj prostorna, potnikov pa ni, °t so pričakovali. Človek bi mislil, da se bodo cene P°letom v teh razmerah znižale. V resnici pa dajejo alske družbe podkupnino potniškim agencijam, da |lrri naberejo čimveč potnikov. Seveda vse na skrivaj 'n Pod roko . . . TUDI V AVSTRALIJI, tako kaže, ni vse v redu !n n’ vse pošteno, kar je v zvezi s potniškimi agenci-)ami- Minister za turizem in šport NSW, Willis, je Zahteval od državne vlade, da preišče poslovanje neka->n potniških agencij, ki baje nečedno varajo ne-usene potnike, ko jim navajajo prevozne cene preko ^orja. Premier Robert Askin je izjavil, da je večina j^encij poštena in iskrena, pooblastil pa je ministra 1 llsa, da stopi v stike z zvezno in državnimi vla-air>i za preosnovo tozadevne zakonodaje. 2 “slovenska cerkev v vvashingtonu” je P>sano pod sliko veličastne washingtonske cerkve v a njih "Novicah”, glasilu Slovenskega društva Syd- eV (stran 8). Potem je celo zapisano: Cerkev so sadili ameriški Slovenci. In še: lz Amerike so nam Poslali okusno opremljeno knjižico, ki so jo izdali posvetitvi kapele Brezmadežnega spočetja. V vsem 111 J e vrsta pomot. Cerkva, kot jo kaže slika, niso j r?‘®' ameriški Slovenci in se niti malo ne more enovati “slovenska cerkev”. ob •em sh CErKE\ BREZMADEŽNEGA SPOČETJA v Wa- 'n3tcnu so postavili ameriški katoličani vseh ondot- n:h narednesti po dolgotrajnem zbiranju prispevkov. Postavili so jo kot “vse narodno” ameriško svetišče, ki je stalo sto in stotisoče dolarjev Amerika poprej ni imela splošno priznanega romarskega kraja, želeli so ga pa imeti. Kak dolar za velišastno cerkev je gotovo prišel tudi iz slovenskih žepov, saj so zanjo nabirali tudi po slovenskih farah ZDA, toda s tem še ne more biti rečeno, da je cerkev — slovenska. Odbor za graditev cerkve je pozval razne verske in narodnostne skupnosti širom po Ameriki, naj na svoj način, po spominih iz rojstnih dežel, opremijo v cerkvi posamezne "kapele” — nekdaj bi najbrž rekli: stranske oltarje — da bo res cerkev kar najbolj mednarodna. MED DRUGIMI KATOLIŠKIMI SKUPNOSTMI za ureditev posebnega prostora v vvashingtcnskem svetišču so se odzvali tudi Slovenci in si uredili lastno kapelo, kakor jim je narekoval versko-narodni duh. Stroški sc znašali nekako 70.000 dolarjev, zbrali so jih med seboj kar precej hitro. Svojo kapelo so posvetili brezjanski Mariji Pomagaj in je bila lani na dan 15. avgusta slovesno posvečena vpričo mnogih slovenskih romarjev iz izseljenstva in iz domovine. O tem se je veliko pisalo po širnem svetu in v domovini. Tudi MISLI so poročale o tem velikem dogodku. Očitno vse premalo da bi vnaprej preprečile — pomote v “Novicah”. V ZVEZI Z MARIJO POMAGAJ v vvashingtonski kapeli naj bo povedana še to, da se gotovemu številu ljubiteljev slovenskih Marij med rojaki izbira Marije Pomagaj ne zdi preveč posrečena. Priznavajo sicer, da so dandanes Brezje na Gorenjskem naša najbolj znana in obiskovana Marijina božja pot, na drugi strani pa vendar — najmlajša. Menda bi želeli namesto brezjanske Marije ono s Svete Gore pri Gorici, ali ono s Ptujske gore, ali Višarij ali še kak drug kraj. Vendar se nam zdi, da je prav, kakor je. Če bi bili dali rojakom po vsem svetu na glasovanje, katera “slovenska Marija” naj se izbere kot najbolj “častna”, bi brez dvoma imeli dolgo vrsto predlogov. Med njimi bi verjetno ne manjkalo Marije z Dobrove pri Ljubljani, ki je nedavno slavila svojo tisočletnico — katera druga se more meriti z njo? VIKTORIJSKIM SLOVENCEM mam NORTH MELBOURNE, 189 Boundary Road, malvern, 329 6144 1382 High Street, SPRINGVALE-DANDENONG, 50 4720 m 505 Princes Highway, Noble Park, 546 7860 MENTONE, S|s 3 Station Street, frankston, 93 2460 p|| 232 Cranboume Road, 781 2115 NA USLUGO V ČASU žalovanja Kil KMETOVALCA POLŽEK ORJE, MIŠKA SEJE — ZRASLA BO PŠENICA. POLŽEK JO OPLEJE, MIŠKA JO POŽANJE. POLŽEK V MLIN ODPELJE, MIŠKA V MLINU ZMELJE. (Karel Širok) DRAGI OTROCI! Danes naj vam predstavim MAGDO MESARJEVO. ki jc gotovo ena najbolj poznanih deklet med Slovenci Melbourna. Rojena jc bila v Alburv, ko so živeli starši Se v taborišču Bonegilla. V Melbournu je že kot majhna deklica začela nastopati v narodni noši. Od takrat jc težko kakšna slovenska prireditev v našem mestu, da bi pri njej nc sodelovala tudi Magda. Obiskovala je slovensko nedeljsko šolo, nastopala na našem odru pri proslavah in igrah, pa tudi v redni šoli jc bila pridna. Bila je vsa leta gojenka katoliške šole, zdaj pa obiskuje “Mcrcy Collcgc" in bo učiteljica. Lansko leto jc predstavila Slovence kot kandidatinja za “Miss Teenage of Victoria”. Sponzoriralo jo jc tukajšnje Slovensko društvo. Res ni bila izbrana za prvo mesto, a nabrala jc kar lepo vsoto za Roval Womcn’s Hospital. Ponosni smo bili nanjo. Še bolj pa smo na Magdo ponosni, ker ima za vsakega okrog sebe prijazen smehljaj in prijazno slovensko besedo. Tudi mamici in očku jc v ponos, da je kljub rojstvu in življenju izven domovine ostala zavedna Slovenka. Dr;igi Rotičkarji! — Danes Vam bom pa nekaj drugega povedala. Mama mi je oni dan rekla: “Pridi, nekaj ti bom prečitala!” Vzela je MISLI in mi pre- brala, kaj piše p. Evgen iz Afrike. Poslušala sem d° konca, potem pa je mama dala list meni v roke 'n rekla: "Ta odstavek pa sama preberi!" In sem pre' brala, kaj pove misijonar prav za nas Kotičkarje-Tudi sliko sem si ogledala in sklenila, da bom za- morčkom pomagala s svojimi prihranki. Namesto sladoleda in bonbonov bom dala za te revčke. Pove- dala sem tudi bratu Bogdanu in sestri Juditi in oba sta bila hitro zadovoljna z mojim predlogom. Vsi trije bomo po svojih močeh pomagali p. Evgenu in danes pošiljam prve tri dolarje. Ko bomo spet prihranil1’ bomo pa spet poslali. Ali bi bil še kdo od Kotičkar* jev pripravljen pomagati afriškim otrokom? Še to moram povedati, da smo bili za materinsk1 dan v VVollongongu. Naš pater je organiziral, da sni° peli pri slovenski maši. V Sydneyu imamo otroški zborček. Naš pevovodja je g. Vinko Kobal. Tudi nje' mu se moramo zahvaliti, da se trudi z nami. Po ma^1 nas je pater peljal v okrepčevalnico, kjer so nam obit' no postregli. Hvala mu za vse. enako gospodu in g0-spe Božič iz Wollongonga za vso gostoljubnost, s* kdaj jih bomo obiskali. Lep pozdar Kotičkarjem! Mirjam Bavčar, Fairficld. N.S.VV. V AVSTRALSKI POSTOJNSKI JAMI Pravi živ-žav je bil na avtobusu 8. maja, ko sni® se iz Merrylandsa peljali na izlet. Za vse je preskrbe naš p. Valerijan. Med potjo smo prepevali. Skoraj trl ure smo se vozili. Po velikih in nevarnih ovinkih sfT>° prispeli do jam. Prav hitro smo dobili vodiča, ki naS je peljal pod zemljo. Lepi kapniki so skoraj taki k®1 v slovenski Postojnski jami, le da so tu manjši. Na)' bolj smo gledali kapnik, ki je kakor “cake” s številk0 21. Če ne bi bil iz apnenca, bi gotovo vsak malo griznil. V jami je tudi dosti ozkih in strmih stopn|C Vprašal sem mamo, če ne bo vlaka kot v slovensk1 Postojnski jami. Mama pa je rekla: Saj vidiš, kak0 so ozki prehodi, še debel človek bi težko zlezel skoz1-Potem sem bil vesel, da nisem debel, ker bi m°ra' res ostati zunaj. Na povratku smo se ustavili za kratek čas na og'e du "Treh sester" in končno prispeli domov. Imeli sn1° še en izlet v VVollongong. Mogoče bo kdo drugi k*) o tem napisal, če ne se bom pa drugič spet oglasil. Vse Kotičkarje pozdravja Andrej Kobal, Bass Hill. N.S-''' KOTIČEK NAŠIH MALIH TRARALGON, Vic. — Pošiljam naročnino in dar *a sklad, obenem pa za sveto mašo za primorske ro-jake, ki so padli kot talci leta 1942. Vsako leto se spominjam. Letos obhajamo že tridesetletnico, kar So italijanski fašisti pri nas v Slovenskem Primorju podali sedem vasi in je padlo trideset nedolžnih žrtev, mož in fantov, žene in otroci pa so morali v koncentracijska taborišča. Teh spominov tudi čas ne •fiore izbrisati, saj se vtisnejo pregloboko v človekovo dušo. Je pa najlepši spomin ravno molitev, ki je kakor sem nekje bral, edino maščevanje — vredno kristjana. — Franc Rolih in prijatelja Deni in Edi Dekleva. CLAREMONT, Tas. — Prav je, da ss tudi Tasma-niJa spet enkrat oglasi. Daleč smo od ostalih rojakov ln tudi ravno dosti nas ni. Pa bi bilo le prav, da bi kaki priliki spet dobili obisk slovenskega duhov-n'ka. Je že dolgo, kar nas je obiskal p. Bazilij. Ra-Sumemc, da je medtem začel z Baragovim domom in ^oniškovim domom, tudi cerkev ste zidali tam v Melbournu — vse to vzame veliko časa. Tudi Adelaida ttla redne obiske in zdaj celo lastno misijonsko hišo, ar je ena skrb več. Pa vseeno tu pri nas še upamo, ^a nismo pozabljeni. Danes moram sporočiti žalostno novico, da je 3. ^aja nenadoma umrl v Hobartu rojak Franc MRAK, star komaj 24 let. Doma je bil nekje blizu Celja, toč-n'h podatkov kraja in časa rojstva pa žal nimam. Po P°klicu je bil električar. V Tasmanijo je dospel pred nekako šestimi ali sedmimi leti. Tu se je poročil z aVslralijanskim dekletom, ki jo je zdai zapustil s ^lr>čkom Henrikom. Pogreb smo imeli v ponedeljek 1 niaja iz cerkve Our Lady of Victories, Lutana, na 0rnelian Bay pokopališče. Kar precej Slovencev se nas je zbralo k njegovi zadnji poti, saj smo ga vsi Pognali in radi imeli. Naj se ob tej priliki zahvalim ^Upniku ter \ sem rojakom. Skupno smo pokojnemu venec in se tudi domenili, da mu bomo na kupili Srob N Postavili spomenik. a žalost nihče tu ne ve za naslov Francetovih aršev. Nekdo je omenil, da ima sestro v Celju ali k lc'> mati pa je menda v Avstriji. Če je kdo med l^alci, jjj pogojnega Franca ali domače pozna, bi ga P° prosil, da bi javil uredništvu naslov njegovega aoma. j,j^a istem pokopališču sta pokopana še dva druga 5e°Venca’ njihovih imen in podatkov pa žal trenutno .. ^'niam. Jih bom dobil, da bodo prišli v našo Ma- ICo mrtvih. Srečni ste Slovenci v Melbournu ali Sydneyu, da Vas je več skupaj in da imate svoj verski center. Upam, da znate ceniti to, kar mi tukaj tako pogrešamo. Moje pozdrave vsem! — Pavel Vatovec. Op. ur.: Pavle, zelo sem Vam hvaležen za sporočilo o smrti. Bog vedi koliko rojakov je že pokopanih izven naših središč, pa ne vemo zanje. Naša Matica mrtvih ima veliko imen, mnogo pa jih manjka, ker nihče ni javil našem listu. Naj bo Vaše pismo opomin drugim po širni Avstraliji za podobne prilike smrti. — Kar tiče obiska duhovnika, bo pa res treba spet enkrat med Vas. Prepričani bodite, da Vas nisem pozabil. POINT PIPER, N.S.W. — Dobil sem izvod MISLI, ki je imel strani vse pomešane, manjkala pa nobena ni. Ne pišem tega, da bi se kaj pritoževal, to se primeri v vsaki knjigoveznici. Pišem zato, da javno povem, kaj sem ob tistem izvodu zinil. Vzkliknil sem: Shizofrenija! In zakaj sem napravil tak vzklik? Pravopis pravi, da je shizofrenija “duševna bolezen”. Morda tega niste vedeli? Pa tudi, če ste vedeli, še vedno ugibate, zakaj sem ob tistem izvodu MISLI tako vzkliknil'. Spomnil sem se, kaj piše dr. Milan Komar o shizofreniji v ZBORNIKU iz leta 1955. Pove več in bolj natanko, kot Slovenski pravopis. Takole se bere: Shizofrenija je bolezen razkosanega duha. Duševne lastnosti ostanejo neokrnjene: spomin, um, čustvenost in volja delujejo naprej, samo zveza med njimi se pretrga; vsaka gre v svojo smer. Zato dušeslovci primerjajo shizofrenetičnega duha hiši, ki se je popolnoma zrušila, a nobena opeka se ni razbila, enako ne noben kamen. Ali pa ga primerjajo knjigi, ki ji je knjigovez zmešal strani, a nobena ne manjka. — Zdaj veste, od kod moj vzklik ob izvodu MISLI, ki je imel strani pomešane. Če kdo od vas dobi kdaj tak izvod MISLI, naj se še on spomni na dr. Milana Komarja, ali pa celo — name! — P. Bernard. CONCORD, N.S.VV. — Ali ste to že kdaj brali? Piše slovenski duhovnik, ki je bil za kaplana v argentinski bolnišnici. Radi so ga klicali tudi za tolmača, ker je znal več jezikov. Nekoč se je v špitalu znašel tujec, ki ni znal ničesar povedati. Kaplan ga je vprašal: “Etiende Ud. castellano?” — Nič! — “Parlez vous francais?” — Nič. — “Do you speak English?” — Nič! — “Parlate Italiano?” — Nič. “Sprechen Sie Deutsch?” — Nič. — “Mluvite česky?” — Nič. __________________ “Ste Srbin?” — “Dabome, bre, Šumadinac!” In od zdaj ga je razumel ves svet. Tako misli in napol verjame — Pepe Metulj. PHOTO STUDIO VARDAR 108 GERTRUDE STREET, FITZROY. MELBOURNE, VIC. (blizu je Exibition Building) TELEFON: 41-5978 — DOMA: 44-6733 IZDELUJE: pnorazredne fotografije vseh vrst, svatbene, družinske .razne. Preslikava in povečuje fotografije, čmo-bele in barvne. POSOJA BREZPLAČNO SVATBENA OBLAČILA. Odprto vsak dan. tudi ob sobotah in nedeljah od 9—u. Govorimo slovensko VAŠ FOTOGRAF: PAUL NIKOLICH OAK FLATS, N.S.VV. — Dolžnost me sili, da se iskreno zahvalim vsem prijateljem, znancem in rojakom za vso pomoč in tolažbo ob smrti dragega moža in skrbnega očeta svojih otrok, Jožeta Ferbežarja. V prvi vrsti hvala g. p. Valerijanu za ganljive in tolažilne besede ob pogrebu, za vso skrb in pomoč. Dalje družini Ivana Gojaka za vso nesebično požrtvovalnost v bolezni, smrti in tudi kasneje; enako družinama Rudija Štembergerja, Jožeta Kalana in Maksa Robiča. Zahvaljujem se S.K. Planica, Wollongong, za krasni venec ter denarno pomoč v znesku 270 dolarjev, vsem zbiralcem in darovalcem, tudi patru za njegovo zbirko. Posebej so darovale še sledeče družine: F. Žabkar, J. Iskra, C. in M. Škofič, E. Celin. J. Novak, S. Zav-šek, J. Čuk, R. Štemberger in J. Kalan. — Vsem sem hvaležna za izraze sožalja, obiske, molitve, vence in cvetje in zlasti za udeležbo pri pogrebu. Posebno sem hvaležna vsem, ki ste darovali za svete maše po pokoj nepozabnega pokojnika. Bog naj vsem bogato povrne, naša družina pa se Vas hvaležna spominja v molitvi. Vse, kar ste v teh dnevnih žalosti storili za nas, bo v veliko tolažbo tudi pokojnikovi materi v domovini, katero je moj mož tako zelo spoštoval. Vse življenje se je držal njenih materinskih naukov, živel je za Boga, dom in družino. Mati je bila vdova, pa je sama zredila štiri sinove in eno hčer. Dva sinova sta bila ubita med vojno, najmlajši se je lani smrtno ponesrečil, letos je umrl še Jože, ki ga že 26 let ni videla. Tako je želela, da ga pred svojo smrtjo še enkrat objame, pa ji ni bilo dano. Globoka vera I1 bo pomagala prenesti tudi ta udarec. Še enkrat iskrena zahvala vsem! — Alojzija Ferbe* žar z otrokoma. CANBERRA, A.C.T. — V letošnji majski številk' so MISLI prinesle precej obširen opis Tabora p°d' breške fare na Gorenjskem. Namen članka je bil, bralci spoznajo to ljubko zgodovinsko cerkvico. Tak° mikavna je za številne turiste, da marsikateri ustav* avto na cesti — dober lučaj proč — in napravi P0" ji POZANIMAJTE SE ZA NAŠO CENO DELA! \\ ]> Z vsemi strešnimi deli, naj bodo nove konstrukcije, prenovitve, ; ali razna manjša popravila, ]; Vam bo dobro in po zmernih cenah ; 1; ustreglo slovensko podjetje ! ' I < i Alphington Roofingf Contractors (Anton Branspcrger) : 46 Yarraford Ave. ALPHINGTON, Vic. 3078 ! j; Telefon: 48 6722 I; Pomenimo se seveda lahko v domačem jeziku I 1 Želite domačo postrežbo po zmerni ceni in v slovenskem jeziku? CONTINENTAL GALA RESTAURANT 201 Brunswick Street, FITZROY, Victoria Vam jc na razpolago vsak dan od 12 — 2 in od 5 — 9:30 — razen ob nedeljah Za posebne prilike (poroke, krstitke, rojstne dneve, obletnice . . .) se pogovorite z lastnikom! Prostora je za štirideset oseb. Priporočata se EMIL in STANISLAVA FATOVIC Telefon: 41 3651 snetek idiličnega kraja. Tudi marsikdo od avstralskih vencev, doma na počitnicah, bo tako storil. v Ker sem v članku mimogrede omenil, da podbre-s^i farani zbirajo za orgle, ki jih cerkvica nima, sem Se ll>d, jaz uvrstil med “fehtarje". A z veseljem mo-|ani zapisati, da na gluha učesa moja tiha prošnja ni naletela: rojak iz severnega Queenslanda mi je Poslal deset dolarjev. Bog mu povrni! Morda pa le ni Zadnji . . . _ Ježa Maček. „ ®-NFlELD, N.S.W. — Če ste gledali v knjige biv-Se8a upravnika patra Bernarda, ste morali videti, da scm vedno pozna z naročnino. Potem me pa vest Pe^e in se moram odkupiti z darom za Sklad. (Tako drežljiva odkupitev lahko ostane tradicija. Vam kar “Cvolin Pater ŠOFERSKI POUK V SLOVENŠČINI Nudi ga vam z veseljem "FRANK'S AVTO ŠOLA" 32 THE BOULEVARD, FAIRFIELD WEST, 2165 N.S.W. TELEFON: 72-1583 KONJIČEK Ali veste, kako skače konjiček pri šahu? Če niste čahist, se pozanimajte! Začnite s črko v kotu in nadaljujte s skakanjem kot šahovski konjiček. Če boste prav skakali, boste dobili izrek iz svetega pisma. 'm, da ste vsako leto pozni z naročnino. Op. ur.) er Bernard je potrpežljiv človek in me niti opo-Jj^njal ni. (Najbrž iz istega vzroka — odkupitve. Op. r’* Nekdo pa mi je rekel, da je “mladi urednik" °zJi. Punca, kar hitro pošlji, sem si mislila, predno £C 'š epomin ali pa ti celo, gorje, ustavi MISLI! tak ^am rc£em> da nisem imela denarja ali časa, mi 0 ne beste verjeli. Malomarnost ni opravičilo — )e P« resnica. Po|eg slabe vesti, ki mi je začela pomalo nagajati, ^EšlTEV KRIŽANKE junijske šte> ilke: j odoravno: 3. jasnooka; 6. Radeče; 7. skakalec: ^ marnje; 9. nepopoln; 13. pair; 15. rdečelasa; 17. Gftp '9. . . . poklonov; 22. Ivanka; 23. (Joseph) -(■ORif; 24. anketa; 25. Zlatoper. &El>,Vpifno: 1' (Friderik Irenej) BARAGA; 2. (pater) kre (Ambrožič); 3. Jeseničan; 4. Naklo; 5. 14 polovičar; 11. Omar; 12. nivo; 13. pomp; §l(o ra*i: lf>. (Charles) SALATKA (sedanji marquettski olov MichiSan- ZDA); 18. Nikita; 20. . . . obril; 21. pr Š](0f.aVi'no so križanko rešili: Vinko Jager, Angela J0j 'C’ Jože Grilj in Lidija Čušin. Žreb je odločil e a Grilja iz Pascoe Vale, Vic. n : e i : a i : j e : d • s : z n : k m • o o : l m m o : j I : D j : t B : J u ; m v ; n u : u z : z a : i s : k b : d • o • m n : m . a : e i : i : n : m p : r : “Konjička” je poslala gospa A. Škofič. Hvala! — Nagrajenca bo določil žreb. Rešitve pošljite najkasneje do 31. julija. me je pa pismo “nekdanjega naročnika”, ki ga objavljate na notranji strani ovitka zadnje številke, res spodbudilo v akcijo. Popadla me je, če smem tako reči, sveta jeza. Prvič: “Fehtarija.” Je pač žalostno, da je sploh treba fehtati. S fehtanjem, kateremu je odgovor vbo-gajme dajati, podariti, pomagati potrebnim v stiski — je vsakemu dana priložnost opraviti delo usmiljenja. Zakaj bi se neki pritoževali? Drugič: “Kdo garantira kam gre denar?” To je pa že stara pesem, ki se pojavi vsakokrat, kadar koli nekdo zbira denar, pa je vseeno za kaj: za tisk, misijonarje, dom ali cerkev . . . Navadno pravijo tako ljudje, ki se nočejo lečiti od par dolarjev, pa najdejo izgovor: “Saj bi dal, če bi vedel, da bo res za to šlo. Da bi pa kdo kradel, za to pa ne dam . . Zdi se, da je nezaupanje slovenska lastnost. Tujcu bomo prej verjeli, domačinu pa ne. Tujcu bomo sledili, domači preroki pa niso nič vredni, samo ljudi “farbajo”. Ali je to razlog, da nismo Slovenci nikoli dosegli narodne samostojnosti? Ker ne zaupamo svojim ljudem, ker nimamo vere v svoje voditelje niti v svojo idejo, ker ne iščemo dobronamernosti, temveč vselej samo zahrbtno prevaro? Ne vem, bojim se pa, da je prav to mnogo doprineslo k našemu hlapčevanju. Uredništvu želim obilo uspeha pri nehvaležnem delu. S slovenskimi pozdravi — Vlasta Klemenčič. V kaznilnico pride gospod in zaprosi, da bi rad govoril s tem in tem zapornikom. “Kaj ste njegov sorodnik?” vpraša paznik-vratar. “Nisem, ampak on je okradel moje stanovanje." “Čemu pa potem obisk?” “Rad bi se pozanimal, kako neki je mogel prit1 sredi noči v našo hišo ne da bi ga moja žena slišala-Mene namreč moja Francka vedno zasači, če pridem pozno domov . . .” je povedal obiskovalec. * Sodnik stari gospodični: “Ali vam je moje vprašanje, koliko ste stari, morda neprijetno?" Priča: “Vprašanje ne, gospod sodnik, ampak odgovor.” * iZ LJUBLJANSKEGA “PAVLIHA”: © V vinu je resnica, toda pazite -— lahko le oboje ponarejeno! @ Ntijlepše mnenje imam o krovcih: visoko so in — delajo. ^ Kjer se kregata dva, gre za prepir: kjer se kregajo trije, gre za spor: kjer se krega ves kolektiv« gre za samoupravni odbor. @ Sodnik obsojencu: "Imate srečo. Napovedujejo podražitev ričeta, zato vas bomo obsodili samo n® dve leti zapora namesto na štiri.’ ^ Kruha in iger — ne igranje s kruhom! PHOTO STUDIO 267 High St., PRESTON, Vic. 3072 Tel. 480-1451 (ob vsakem času) Izdelava prvorazrednih fotografij za: — POROKE — — KRSTE — — RAZNE DRUŽINSKE SVEČANOSTI — Seveda tudi za reprodukcije in povečave (čmo-bele in barvne) se vam toplo priporoča VAŠ DOMAČI FOTOGRAF Nevestam posojamo brezplačno poročne obleke V zalogi imamo tudi cvetje, poročne vence, bonbonjere in ostale poročne potrebščine. Seveda govorimo slovensko Odprto tudi ob sobotah in nedeljah £ ‘Rad bi govoril s tovarišem direktorjem.’ — Službeno ali privatno?’ — ‘Privatno.’ — ‘Potemtakem W radi govorili z gospodom direktorjem.’ £ Nekje popuščamo, ko ni več kaj popustiti, drugje pa zaostrujemo, ko ni več kaj zaostriti. % Bliže smo cilju, večja je strmina. Če je to res, smo že mimo. STANISLAV FRANK 4 Rosewater Terrace, OTTOWAY, S. A. 59' LICENSED LAND AGENT: osreduje pri nakupu in prodaji zemljiSČ in h DARILNE POŠILJKE v Jugoslavijo posredu redno in po zmerni ceni. ERVICE ZA LISTINE: napravi vam razne d kumente, pooblastila, testamente itd. tOJAKI! S polnim zaupanjem se obračajte na n v teh zadevah! TEL. 47-2363 TEL. 47-2363 TEL. 47-2363 TEL. 47-2363 RF TISKARNA, ki je sprejela v tisk “Misli”, pty Lt<* 7a Railway PL, Richmond, 3121 Telefon 42-7417 se priporoča melbournskim Slovencem in slovenskim podjetjem za razna večja ali manjša tiskarska dela. PUTnilK VASA PRVA TURISTIČNA AGENCIJA Vam more nuditi odlične ugodnosti in najnilje cene za vse vrste potovanj, za skupinska potovanja pa še posebne popuste. * Kdor želi, more za potovanje v Jugoslavijo in nazaj izbrati sjc Na izbiro so seveda tudi druge zračne in morske linije za potovanje kamor koli po svetu. >|c Dokumente za Vaše potovanje in dokumente za prihod Vaših rojakov v Avstralijo urejujemo brezplačno. MELBOURNE — BEOGRAD — MELBOURNE SAMO $647.4« NA ENO STRAN $370.00 POTOVANJE OKROG SVETA SAMO $718.10 (Melbourne — Amerika — Jugoslavija — Melbourne) MELBOURNE — RIM — LJUBLJANA — ZAGREB $682.90 POSLUŽUJTE SE VASE POTNIŠKE AGENCIJE 72 Smith Street, COLLINGVVOOD, Melbourne POSLUJEMO VSAK DAN, TUDI OB SOBOTAH. OD 9. — 7. TELEFONI: 419-1584, 419-2163, 41-5978, 44-6733 V uradu: P. Nikolich, N. Nakova, M. Nikolich DR. J. KOCE 3 BEATRICE STREET, KEW, VIC. 3101 TELEFON: 86-8076 1. Kakor vidite, sem sedaj v Melbournu in sicer stanujem in uradujem v slovenski Uši (g. Ivana Zupana), ki je samo 200 korakov proč od Baragovega Doma, za slovensko cerkvijo. 2. Obrnite se na nas, če hočete imeti pravilne prevode dokumentov. Rojakom, Id prih«, jajo v Avstralijo Iz Nemčije ali Francije, lahko napravimo prevode iz nemščine ali francoščine v angleščino in obratno. 3. Pomagamo vam, če hočete dobiti v Avstralijo svojega sorodnika ali prijatelja. Sploh se obračajte z zaupanjem na nas po nasvete v kakršni koli zadevi. Naše izkustvo, Id smo ga nabrali tekom več kot 20 let v Avstraliji, Vam bo prišlo prav. 4. Darilne pošiljke (pakete) še vedno hitro, solidno in uspešno izvršujemo. Po želji Vam pošljemo cenik. Zastopnik za Vlctorijo Mrs. M. PERSIC 704 INKERMAN RD„ COULFIELD, VIC. TeL 50-5391 Zastopnik za NJ5.W. Mr. R. OLIP 65 MONCUR STn WOOLLAHRA, NAW. TeL 32-4806 Zastopnik za Oucensland Mr. J. PRIMOŽIČ 39 DICKENSON ST, CARINA, QLD., 4152 TURISTIČNA AGENCUA PRIDITE OSEBNO, TELEFONIRAJTE ALI PIŠITE: Theodore Travel Service P7L 66 Osford St., (Darlinghurit), Sydney, 2010. Tel.: 33-4155 V URADU: RADKO OLIP # ml smo uradni zastopniki letalskih in pomorskih družb # pri nas dobite najcenejše možne vozne karte # urejujemo rezervacije za vsa potovanja po morju in zraku — širom sveta # izpolnujemo obrazce za potne liste, vize in druge dokumente. # organiziramo prihod vaših sorodnikov in prijateljev v Avstralijo Vsak dan lahko potujete v Jugoslavijo in nazaj za samo: $682.90