Poftnfna plaim v gotovini V Ljubljani, sreda 29. maja 1940 V Pomemben govor Rooseveltovega zaupnika Sumnerja Wellesa: Amerika se mora duhovno in tvarno pripraviti na obrambo svojih svoboščin Washington, 29. maja. o. Pomočnik ameriškega fcunanjega ministra Sumner Welles je včeraj imel v poslanski zbornici govor, v katerem je med drugim dejal: V teh mračnih urah, ko divja po ostalem svetu napad na svoboščine, ki jih mi ljubimo in po katerih živimo, in ko te svoboščine za zdaj uspešno uničujejo, se mora Amerika zavedati. Vidimo, kako se širita klanje in uničevanje ter požirata mili-fone in milijone ljudi, ki ne žele drugega kakor živeti v miru, v prijateljstvu z vsemi in ki ne ogra-žajo nikogar z obliko vladavine, za katero so se odločili sami. Teh nevarnosti smo si zda| ▼ Ameriki v sve-sti. Nikdar niso bile vezi med posameznimi ameriškimi državami tako močne kakor so zdaj. Vsak napad kake neameriške sile na katero koli ameriško republiko, severno ali južno od ekvatorja, bi bil napad na varnost nas vseh in ga vsi tudi smatramo za takega. Toda zavest, da se je treba upirati napadu in bhraniti naše svoboščine, zahteva več kakor zgolj Ivarno pripravljenost. Zahteva vsaj toliko moralne pripravljenosti. Naši mlajši rodovi bodo živeli glede tega brezbrižno. Ravnali smo kakor, da bi bili zares popolnoma varni, ker smo želeli, da bi bili varni. Prišlo smo tako daleč, da marsikateri izmed nas mislijo samo tisto, kar je prijetno misliti. Mnogi se bavijo samo s tem, samo z zahtevami do domovine in do vlade, ne pomislijo pa na obveznosti in dolžnosti do domovine in države. Štiri in pol stoletja je novi svet bil za ljudstva ilrugih celin obljubljena dežela, v kateri lahko dobijo osvobojenje izpod zatiranja nasilnikov, dobijo svobodo misli, govora in dela. To so pri nas tudi dobili. Toda če gledamo v pretekle dni in se zavedamo duha, ki je vodil može in žene, kateri so ustvarili našo državo in naredili naš narod velik, vidimo, da naših svoboščin in prave neodvisnosti nismo dobili drugače kakor z žrtvijo, trpljenjem, odpovedjo in vdanostjo in pogosto s skrbjo in bojem. Cena za ohranitev miru naše varnosti je v tem, da se vsi naši državljani spet posvetijo tem čednostim. Biti moramo neprenehoma budni in pripravljeni za nesebične žrtve za javno dobro. Sodelovati moramo tesno in dejansko z vsemi vladami na zahodni polovici sveta. Edino tako in v tem duhu bo novi svet lahko nadaljeval svoje svobodno življenje, ne da bi kdor koli mogel napasti njegove demokratične ustanove, katere so ustvarili svobodni možje in žene. Washington, 20. maja. o. Ameriška vlada bo predložila parlamentu zakonski načrt o zvi- London, 20. maja. Reuter. Belgijski ministrski predsednik Pierlot je imel na pariškem radiu govor in rekel med drugim: Kralj Leopold je prestopil okvir oblasti, ki mu jo daje državna ustava, kajti začel je ločena pogajanja s sovražnikom. Belgija je razburjena, toda krivdo enega človeka ni mogoče naprtili vsemu narodu. Belgijska vojska ni zaslužila take usode. Kralj je kršil ustavo in se je s tem sam odrekel pravice, da vlada še naprej. Uradniki, častniki, vo-iaki in drugi so odvezani svoje prisege kralju. Iz Belgijcev, ki so se odzvali k licu vlade v Franciji in Veliki Britaniji, bo sestavljena nova vojska. šanjil vseli pridobninskih davkov za 10%. Vlada računa, da bodo dohodki države s tem zvišani /.a (>83 milijonov dolarjev. Pooblaščeni krogi potrjujejo, da pogajanja med Združenimi državami in Brazilijo glede udeležbe pri obrambi Amerike tečejo ugodno. V načrtu je zgraditev pomorskih in letalskili oporišč na ozemlju Brazilije, da bi se zaščitila Brazilija in Panamski prekop. Podobna oporišča naj bi se zgradila tudi v Venezueli ter na otoku Galapagos in Kokos. Predsednik USA Roosevelt je sporočil včeraj, da je ustanovljen poseben odbor za narodno obrambo, v katerem bo sedem uglednih osebnosti. Ta odbor bo imel nalogo skrbeti za izvršitev načrta narodne obrambe v zvezi z odobrenim kreditom v znesku ene milijarde dolarjev. Belgijska vlada je z zavezniki, ki so prišli Belgiji na pomoč, Belgijci naj sc pokažejo vredne tistih prednikov, ki so se borili v svetovni vojni. Iz sklepa belgijske vlade, da so vsi uradniki, častniki odvezani prisege kralju Leopoldu, izhaja, da je kralj Leopold od zakonite vlade po določilih ustave odstavljen. Snoči so Belgijci, ki živijo v Parizu, izjavili svojo solidarnost z belgijsko vlado. Predsedniki vseh belgijskih organizacij v Parizu in okolici so imeli sejo, na kateri so soglasno sprejeli manifest v tem smislu. Manifest so sestavili belgijski novinarji. Vesti 29. maja Trije otroci belgijskega kralja: princesi Joželina Šarlota, princ Balduin in princ Albert so v Franciji v nekem gradu, kamor so dopotovali ob začetku vojne v Belgiji. Kaj bo zdaj z njimi, ko )e njihov oče izdal zavezniško stvar, ni znano. Pri zadnjih bojih v Belgiji je padel tudi bivši nemški prestolonaslednik Avgust Viljem, ranjen pa je bil tudi njegov sin. Oba sta bila od vsega začetka člana narodnosocialistične stranke. Na zadnji seji francoske vlade je bil navzoč tudi ameriški poslanik Bullitt, ki je poročal o stališču Združenih držav v sedanjem vojnem položaju Zdi se, da so govorili tudi o tem, kako bi bilo mogoče doseči, da bi Združene države odstopile Angliji in Franciji vsa letala svoje vojske in mornarice Novi plovbeni in policijski red na 6podnji Donavi bo začel veljati 1. julija. Potrošnjo bencina in tekočega goriva so spet močno omejile nemške oblasti na Danskem in sicer zaradi tega, ker so v sedanji ofenzivi Nemci porabili ogromno goriva. Ameriški listi predlagajo, naj bi Združene države resežek poljskih pridelkov poslale za vojne egunce v Evropi, da bi sc s tem pokazalo, da misel o bratstvu med ljudmi navzlic vojni podivjanosti še vedno ni umrla. Do nepričakovane udaje belgijskega kralja je prišlo po zatrjevanju italijanskih listov na posredovanje Italije. Sestra belgijskega kralja je namreč porčena z italijanskim prestolonaslednikom. Če je to res. je Italija naredila Nemčiji veliko uslugo, zaveznike pa spravila v položaj, ki ni ravno zavidanja vreden. Angleški ministrski predsednik Churchill je včeraj imel v poslanski zbornici govor, v katerem je poročal o izdaji belgijskega kralja in o položaju zavezniških vojska v Belgiji. Dejal je, da bo podrobnosti o velikanski bitki lahko podal po koncu boja, kar pa ne bo pred začetkom prihodnjega tedna. Govor je zaključil, da ni Angliji v zgodovini nobena nesreča preprečila, da se ne bi vojskovala do končnega poraza svojih sovražnikov. V Atene je dopotovalo nemško trgovinsko zastop- stvo, da se bo pogajalo o pomnožitvi trgovinske izmenjave med obema državama. Italijanske oblasti so izdale ostre ukrepe proti francoskim in angleškim državljanom na svojem ozemlju. Vsi Francozi, ki 60 včeraj prišli brez vizumov v Italijo — kar se na meji pri Venti-migli ob morju redno dogaja, so bili aretirani. Nemški radio poroča, da 60 Nemci pri angleških ujetnikih v Louvainu dobili velike množine zlatnine in srebra, ker da so Angleži izropali vse zlatarne v mestu. Nemci 60 takoj ugotovili, čigavo je zlato in ga na mestu vrnili lastnikom. Francoski notranji minister Mandel je odstavil večje število policijskih komisarjev po severnih francoskih me6tih, ker so na tihem podpirali komunistično vohunstvo. Predsednik Združenih držav Roosevelt je poslal madžarskemu državnemu upravitelju Horthyju pismo, v katerem ga prosi, da bi napel vse 6ile zato. da se vojna v Evropi ne bi razširila tudi na Vzhod Moralni učinek, ki ga je nemško letalstvo doseglo v sedanjih bojih, je važnejši kakor vse izgube. Če bo uspelo izpodkopati moralo sovražnike, bo to povzročilo končni zlom zaveznikov, v tem smislu je govoril na radiu neki nemški letalski general. V Avstriji mobilizirajo — po vesteh iz Švice — vse moške od 40. do 60. leta. Nemčija je sovražnik človeštva in Združene države i’i morajo takoj napovedati vojno, je izjavil pol-ovnik Breckenridge, podtajnik v ameriškem vojnem ministrstvu. »Srce in duh se upirata verjeti to novico. C”e je resnična, pomeni izdajo kakršne zgodovina ne pozna in ta izdaja je premišljena«, je izjavil veliki belgijski pesnik Maerperlings, ko je izvedel, da se je kralj Leopold udal. Predvčerajšnji dan je bil za angleško letalstvo najuspešnejši v sedanji vojni. Angleži so uničili ali poškodovali po svojih poročilih 79 nemških aparatov, sami pa pogrešajo 14 letal. Velike množice ljudi so včeraj polagale cvetje pred spomenik pokojnega belgijskega kralja Alberta v Parizu. Kralj je v pretekli vojni neprenehoma sodeloval z zavezniki ter z njihovo pomočjo obnovil svojo državo. Mobilizacija na Irskem London, 29. maja. m. Londonski radio je sporočil naslednjo vest: Irska je objavila mobilizacijo petih letnikov rezervistov Predsednik vlade De Valera je sporočil, da se je njegova vlada odločila pridružiti se Veliki Britaniji glede obrambe pred sovražnimi napadi. Ta objava De Valere je vzbudila v Londonu veliko navdušenje, ker je vplivala zelo pomirjevalno. Ford bo izdeloval 1000 letal na dan Detroit, 29. maja. Reuter. Znani avtomobilski industrijalec Henry Ford je izjavil ameriškim listom, da bi se njegove tovarne lahko v 6 mesecih preuredile tako, da bi začele izdelovati po tisoč letal dnevno, če bi bilo to potrebno. Ford je poudaril, da bi v tem primeru bila cena letal znatno nižja od dosedanje. Zasedanje sovjetske zbornice Moskva, 29. maja. Tass. Snoči se je v Kremlju začelo tretje zasedanje vrhovnega sveta sovjetskih^ republik, ki so mu prisostvovali vsi poslanci, člani diplomatskega zbora ter zastopniki znanosti, umetnosti in vojske. Prisotni so toplo pozdravili prihod Stalina. Molotova, Vorošilova in ostalih ljudskih komisarjev, ko so prišli v dvora-on. Sejo je začel predsednik vrhovnega sveta Zdanov. Vse točke dnevnega reda so bile soglasno sprejete. Ljudski komisar za finance Safranov je sporočil, da je svet ljudskih komisarjev predložil vrhovnemu svetu v odobritev preračun dohodkov in izdatkov za prihodnje finančno leto. Preračun znaša 25 milijard 326 milijonov rubljev. Zavezniške napovedi o Weygandovi veliki protiofenzivi ob Sommi Odpor zavezniške vojske v Belgiji w nadaljuje Pariz, 29. maja. o. United Press poroča: I’» •bvestilih iz francoskega vojnega ministrstva, pripravlja general W'eygand veliko ofenzivo v pokrajini južno od reke Soninie. Namen ofenzive ho predreti pas, ki so ga ustvarili Nemci s predorom do morja in dobiti zvezo z zavezniško vojsko v Belgiji, ki je po izdaji belgijskega kralja prišla v nevaren položaj. Za ofenzivo je pripravljenih okoli 30 zavezniških divizij, ki štejejo do 640.000 mož. Divizije naj bi hkratu napadle vzdolž Sommc in Aisne. Od tega velikega protinapada je odvisen izid bitke v Flandriji. Protinapad pripravlja general Weygand žc odkar je prevzel vrhovno poveljstvo in preuredil vodstvo francoske vojske. Njegovim pripravam je udaja belgijske armade vzela precej potrebnega časa. Vojaški strokovnjaki pravijo, da mora do te ofenzive priti v prihodnjih 3(>. urah. v London, 29. maju. o. Angleški radio poroča o čudoviti vztrajnosti angleških in francoskili čet, ki so ostale na belgijskem ozemlju. Zadnjih 14 dni nemške čete z vso silo napadajo zavezniške čete in skušajo prodreti skozi njihove postojanke, kljub temu pa, da so bili na levem zaradi udaje belgijske armade zavezniki oslabljeni, se Angleži z vso hrabrostjo bore in odbijajo sleherni nemški napad. Ta armada na belgijskem ozemlju je v veliki meri pripomogla francoski armadi ob reki Sommi m Aisnei, da se preuredi in pomnoži ter je pripravl jena za protinapad. Angleška letala so včeraj boinliar-dirala vse prometne žile na belgijskem ozemlju. Druge angleške eskadrile pa so se spustile v notranjost Nemčije, kjer so z uspehom bombardirale železniška križišča in vojne prevoze, ki so namenjeni za nemško armado rta belgijskem in francoskem ozemlju. Angleška poročila zatrjujejo, da so v teku včerajšnjega dne sestrelili 22 nemških letal. Ostala belgijska armada, ki je na francoski Strani, bo po zatrdilu belgijskega ministrskega predsednika Pierlota na novo vpostavljena in se bo borila ob strani zaveznikov. Pariz, 29. maja. Havas: Kljub temu, da je kralj Leopold položil orožje in da so bile nem-ško-belgijske sovražnosti ustavljene, se francoske in britanske čete še dalje hrabro bore. Calais je še vedno v zavezniških rokah. V francoskih vojaških krogih pravijo, da se francoske in angleške čete kljub temu, da so v težavnem položaju, odločno branijo. Davi so se boji povsod nadaljevali. Na Sommi so se kljub srditemu sovražnemu odporu nadaljevala »očiščevalna dela«. Včeraj popoldne in ponoči so Nemci na obeh straneh Men s e izvedli močan napad in na drugem mestu silen naskok. Oba Ujetnike bodo streljali Berlin, 29. maja. o. Maršal Goring je izdal odlok, po katerem bodo odslej ujeti francoski letalci uklenjeni v verige in ne bodo uživali ugodnosti, kakršne so določene za vojne ujetnike. Poslani bodo takoj v navadna koncentracijska taborišča. Odlok utemeljujejo z dejstvom, da ravnajo Francozi z nemškimi letalci drugače, kakor pa določa mednarodno pravo. Posebno omenjajo v zvezi s tem primer nemškega letalskega podpolkovnika Lacknerja, ki se je spustil s padalom nekje na francoskem podeželju, pa so ga francoski orožniki uklenili. Zapoved maršala Goringa dalje odloča, da bo za vsakeg ubitega nemškega letalca ustreljenih pet ujetih francoskih letalcev. Če bi pa Francozi streljali na nemške letalce, ki 6e s padali spuščajo iz poškodovanih letal, bo za vsak tak primer ustreljenih petdeset 1 francoskih ujetnikov. Proti angleškim ujetim letal- poskusa sta se ob hudih sovražnih izgubah po- j cem za zdaj ne bodo uporabili teh določil, ker se IlCSrCČlllli Anitlaii tn M<«A niinrfratill »ftnOr Inl T1 r>n Angleži še niso pregrešili zoper nemške letalce. Nemško poročilo o udaji belgijskega kralja Kralj je včeraj oo 11. zapustil glavni stan svoje vojske Herlin, 29. maja. o. Belgijski kralj Leopold III. je včeraj ob 11 dopoldne zapustil glavni stan belgijske vojske ter v spremstvu nekega nemškega generala in več svojih štabnih častnikov odšel v nemško ujetništvo, in sicer v neki svoj grad, ki ga je po dovoljenju kanclerja Hitlerja sam izbral za bivanje, dokler ne bo novo razmerje med Nemčijo in Belgijo urejeno. Glavni stan nemSkc vojske, 29. maja. DNB: Pod vtisom uničujočega učinka nemškega orožja je belgijski kralj sklenil narediti konec nadaljnjemu nesmiselnemu odporu ter je zaprosil za premirje. Vdal se je nemški zahtevi po brezpogojni kapitulaciji- S tem je belgijska vojska danes položila orožje ter prenehala obstojati. Da blpreprečil nadaljnje prelivanje krvi in popolnoma brezsmiselno pustošenje svoje države, se je kralj Belgijcev odločil položiti orožje v nasprotju z željo večine svojih ministrov. Vojno ministrstvo, ki je v glavnem zakrivilo nesrečo, katera je doletela Belgijo, se zdi, da je zdaj pripravljeno poko- Ojačenje sovjetske politične delavnosti na Balkanu Belgrad, 29. maja. m. Današnja »Politika« objavlja poročila iz Berlina o velikem zanimanju Sovjetske Rusije za Balkan ter pravi: Iz navadno dobro poučenih virov se je zve-'delo, da je treba v kratkem pričakovati izmenjave osebnosti na ruskem poslaništvu v Sofiji. Dosedanji ruski poslanik na bolgarskem dvoru bo odšel na novo službeno mesto, v Solijo pa bo prišel dosedanji ruski veleposlanik v Londonu, Majski. To važno spremembo smatrajo v tukajšnjih političnih krogih za znamenje čedalje večjega zanimanja Sovjetske Rusije za Balkan, kakor tudi za okrepitev sovjetske politike v tem delu Evrope. Sovjetsko trgovinsko zastopstvo bo po sedanjih vesteh dopotovalo v Belgrad 5. junija. Bukarešta, 29. maja. m. Romunsko časopisje f'oroča, da je sovjetska vlada obvestila ne samo talijo, temveč tudi Nemčijo, Anglijo in Francijo, da nasprotuje vsakemu poskusu, za spremembo sedanjega stanja v jugovzhodni Evropi. Dozdaj je Prevladovalo mnenje, da Italija namerava izvesti nekatere korake proti jugovzhodu Evrope brez Podpore nemške vlade. Toda v bukareških diplomatskih krogih pravijo, da ima sovjetska vlada v tem trenutku v svojih rokah vse adute, da okrepi svoj vpliv v evropskem jugovzhodu. Danes bo sovjetski odpravnik poslov v Bukarešti priredil velik sprejem v novih prostorih sovjetskega poslaništva. riti se še dalje svojim angleško-francoskim zapove-dovalcem. Vodja rajha je ukazal, da se do kralja Belgijcev in njegove vojske zuvzame vedenje, do katerega imajo pravico vojaki, ki se hrabro bore. Ker belgijski kralj ni zase osebno izrazil nobene želje, mu je določeno mesto bivanja v nekem belgijskem gradiču, dokler ne bo končnoveljavno določen kraj njegovega stanovanja. Zdi se, da skupno število belgijskih vojakov, ki jih je zadela kapitulacija, znaša okroglo pol milijona mož. Nemške armade se bodo zdaj s povečanimi silami posvetile uničenju glavnih krivcev. Velika bitka, ki se bije v Flandriji ter na področju Artoisa, je dosegla vrhunec srditosti. Naše čete so pri svojem srditem napadu ponekod naletele na ogorčen odpor. Ugnale so obkoljene sovražne armade v čedalje manjši prostor. Ta prostor strahovito tolčejo naše letalske sile. Po srditih bojih smo hitro pridobili na terenu proti belgijski vojski in smo zdaj 10 km pred Briiggem in pred Tourou-xom. Prekoračili smo Tild in v naskoku v bojih na nož zlomili odpor sovražne artilerijske divizije, ki je doslej branila tamkajšnje postojanke. Nadaljujejo se bojt proti obkoljenim Angležem in Francozom. Severno od Valenciennesa so naše čete na široki fronti prebile močne francoske obmejne utrdbe, medtem ko so zahodno od Valen-ciennnesa prekoračile prekop reke Escaut. Zavzeli smo Oisy in Douai. Tudi naše čete, ki prodirajo v smeri od zahoda, so na vsej črti odbile sovražnika. Sporazum o pomorskem nadzorstvu med Italijo in Anglijo Ugibanja o odločitvi Italije London. 29. maja. Ilavas. Poročajo, da se je poslanstvo sira Williama Greena v Rimu v tehničnem oziru posrečilo in da je bil dosežen sporazum z itali janski mi strokovn jaki glede nove ureditve pomorskega nadzorstva za Italijo. O politični strani pogajanj ne dajejo nobenih podrobnosti. Bukarešta, 29. maja. m. V romunskih diplomatskih krogih govore, da je italijanski opolnomo-čeni minister v Bukarešti Pelegrino obvestil romunsko zunanje ministrstvo, da Italija ne namerava spremeniti svojega stališča nevojskujoče se države. Kmalu po obisku italijanskega poslanika v romunskem zunanjem ministrstvu so to vest potrdili tudi drugi diplomatski zastopniki držav osi Rim— Berlin. Pariz, 29. maja. m. Dopisnik »Tempsa« iz Rima sporoča svoje splošne vtise o stališču Italije ter poudarja, da se odločitev Italije približuje. Po teh njegovih poročilih je iirel Mussolini 26. maja posvete z več generali. Sodijo, da so bili vsi ti razgovori zelo važni Dopisnik končuje svoja izvajanja z ugotovitvijo, da se vse priprave za italijansko odločitev bližajo koncu. Dogodki bodo nastopili nepričakovano v prvi polovici junija brez mobilizacije in brez vojne napovedi. Kanadska vlada je sklenila mobilizirati vse svoje ljudske, gospodarske in industrijske sile za uspešnejše nadaljevanje vojne. Belgijski kralj Leopold - odstavljen Ljubljana od včeraj do danes Ljubljana, 29. maja. Ljubljana z vso okolico je letos še nekako prizanešcna od silnih neviht in povodnji. Hude nevihte divjajo po Štajerskem, posebno po vinorodnih krajih. Nevihte so povsod lokalnega značaja. Ljubljančani živimo sedaj lepo majniško vreme. Prvi kopalci sc že sončijo na prostem. G. .Jakob Sedej je lepo preuredil mestno kopališče, kjer so se že pojavili prvi kopalci. Tudi po drugih krajih na prostem se ljudje kopljejo. Mnoge vabijo Bokalci. Razne tatvine in drugo Po senzaciji glede ropa pri Černetu se je Ljubljana že pomirila. Na policiji ne zaznamujejo ni-kakih večjih dogodkov, vlomov in tatvin. Po slovenskih samostanih se klati neki pustolovec, ki se izdaja za frančiškana in slepari ljudi. Mesarskemu pomočniku Brenardu Žolnirju je nekdo ukradel ponošen, 200 din vreden suknjič. V suknjiču je imel Bernard vojaške dokumente in legitimacijo za vstop v mestno klavnico. Tat je star okol 18 let. V rudarskem paviljonu ljubljanske tehnične fakultete na Aškerčevi cesti je nekdo ukradel slušatelju teh. fakultete I. iz predavalnice šestilo znamke »Richter« v vrednosti 500 din. Posestniku Josipu Oražmu v Mostah, Pokopališka ulica 6 je nekdo ukradel več žag za polnojermenik v vrednosti 300 dinarjev. Po poročilu iz Zidanega mosta so neznanci vlomili v vagon tovornega vlaka med vožnjo od Zagreba do Zidanega mosta in odnesli velik zaboj električnega materiala v teži 49 kg in v vrednosti okoli 10.000 din. Procesile ponesrečencev ni konca Procesija ponesrečencev, ki dan za dnem prihajajo po pomoč v splošno ljubljansko bolnišnico, se ne ustavi niti za hip. Neprenehoma prihajajo novi in res ni Čudno, da tako zelo primanjkuje prostora v bolnišnici. Vsi bi radi dobili takojšnjo pomoč, v bolnišnici pa bi tudi radi vsem pomagali, če bi le mogli vsem ustreči. Včeraj so jih spet precej sprejeli od vseh strani. Tako so se med drugimi zatekli tja po pomoč naslednji težji ponesrečenci: Dimnik Parln, hčerka voznika it Ljubljane. Tfa šmartinski cesti se je zgodilo — po čigavi krivdi, seveda še ni ugotovljeno — da jo je povozil neznan voznik. Zdi se pa, da bo le malo več krivde na vozniku, kar so da sklepati iz tega, da jo je takoj po nesreči odkuril dalje. Kranjc Janez, doma it Spodnjega Loga. Prevažal je z vozom les, pa mu je pri delu zdrknil težji hlod na' nogo tor mu jo zlomil. Zakraj&ek Matevž, posestnik iz Velikih Lok. Podrl ga je konj, pri čemer je posestnik dobil pre-ceq hude poškodbe na glavi. Krnjeiit Ivan iz Ozalja v jnstrebarskem okraju (banovina Hrvatska). Zgodba, kako je prišel ta 31 letni Hrvat v ljubljansko bolnišnico, je kaj zanimiva. Krnjevič je bil namenjen najprej na Gorenjsko, od tam pa — če bi se dalo — na Koroško in morda še naprej. Takšna potovanja pa so oblasti zadnje čase prepovedale ter jim posvetile še prav posebno pozornost. Zato je bilo uvedeno strogo nadzorstvo nad potniki tudi po vlakih, posebno tistih, ki gredo čez mejo. Ko je Krnježič zaslutil, da bo imel opravka še z orožniki, se jim je hotel fec pravočasno izmuzniti, čeprav je bil na vlaku. Skočil je iz drvečega vlaka, pri čemer je dobil tako težke poškodbe, da je moral počakati. Orožniki so ga prijeli in seveda najprej poskrbeli za njegov prevoz v ljubljansko bolnišnico. Kaj bo z njim pozneje, ko se mu rane na glavi zacelijo, je zdaj še težko reči. Morda ima čisto vest, a je samo toliko plašljiv, kadar zasluti orožnike, da se ne ustraši niti skočiti iz drvečega vlaka. Kovni Stanko, mesar iz Domial. Imel je smolo pri vožnji z motornim kolesom. Padel je tako nesrečno, da se je kar precej resno potolkel. Vse posestnike zemljiii ob javnih cestah in ulicah opozarja mestno poglavarstvo na člen 1 občega cestnega reda, ki pravi, da vejevje drevja in grmovja ne sme segati v zračni prostor cestnega zemljišča. Zalo je treba drevje in vejevje ter žive meje, ki segajo v zračni prostor ceste, posekati ali primerno obrezati. Posestniki, ki temu predpisu ne bodo ustregli, bodo morali biti kaznovani in bo predpisano delo opravila mestna občina na njihov račun. Odpadke in smeti mora prebivalstvo po predpisih oddajati mestnemu smetarju ali pa odvažati na za to določene prostore. Prostori, določeni za ta namen, so opuščene gramoznice ob Linhartovi cesti, Suvoborski ulici, Korotanski ulici, ob Vilharjevi cesti, ob Matjanovi ulici in opuščena struga Grada-Ičice. Odpadke in smeti organskega izvora je treba prej sežgati in šele sežgane oddati smetarju ali na prej našteta smetišča. Z voza stresene odpadke je treba takoj poravnati, da imajo dostop k odlagališčem tudi drugi vozniki. Za prestopke je predpisana denarna kazen 10 do 1000 din, ob neplačani kazni pa zapor 1 do 20 dni. Seveda velja to tudi za Zgornjo šiško ob tivolskem da ne bo več javnih pritožb. Krompir po 2*50 din kg Današnji živilski trg je bil prav živahen. Založen je bil dobro z vsemi dobrinami. Na Irg prinašajo okoličani vedno več gob — jurčkov, ki so se že nekoliko pocenili. Pred dnevi je bila merica še po 7 din, sedaj je že po 3 din. Za rast gob je prav ugodno vreme. Podražil *e je krompir. Na krompirjevem trjju na Sv. Petra nasipu je bilo danes do 7 voz starega krompirja. Kmetje so ža njega zahtevali 2.20 do 2.50 din kg. Stari krompir je bil drugače lep in brez večjih kali. Novi krompii* se je pocenil od 8 na 6 din kg. Jabolka prvovrstna so bila danes že po 10 in celo 12 din kg[. Trg je že sedaj dobro založen s češnjami. Na izbiro je mnogo domačih špargljev po 20 do 22 din kg. Na ribjem trgu je bilo danes mnogo morskih rib po starih cenah. Številne tatvine koles Policijska kronika zaznamuje zadnji ča3 ve-' liko tatvin koles. 2e zadnjič smo jih nekaj navedli. Včerajšnji »Policijski dnevnik« navaja kar 6 tatvin koles v skupni vrednosti 7000 din. Neznan tat je odpeljal izpred Komidarjeve gostilne na Vodnikovi cesti Josipu Vovku 2500 din vredno, črnopleskano moško kolo znamke »Royal«. Marija Majdičeva je pustila pred gostilno pri »Kaplanu« na Sv. Petra nasipu žensko kolo znamke »Turnir«, vredno 1000 din, črnopleskano. Ko se je vrnila iz gostilne, ni več dobila svojega lepega kolesa. Neznan tat ga je sunil. Pred Černetovo gostilno na Zaloški cesti je slonelo 100 din vredno kolo znamke »Triumph«. Kolo je bilo last Janeza Jagra. Tudi on je ime! smolo, da mu je kolo odpeljal neznan tat. Dijaku Marjanu Novaku je tat ukradel na Tyrševi cesti moško kolo znamke »Majestic«, vredno 800 din. Alojziji Jančičevi je tat odpeljal 300 din vredno žensko kolo znamke »Adler«. Rečniku Alojziju je bilo s Figovčevega dvorišča odpeljano 800 din vredno staro kolo znamke »Tajfun«. Boži Rojčevi je bilo naposled ukradeno kolo znamke »Tropke«, vredno 500 din. Zadnji čas so spolh postali kolesarski tatovi zelo agilni in podjetni. ♦♦♦♦♦♦♦♦» 600 gradbenih delavcev stavka v Mariboru Maribor, 28. maja. Preteklo soboto so Stačeli stavkati gradbeni delavci v Ljubljani. Včeraj so jim sledili še njihovi mariborski tovariši. V stavko je stopilo v Mariboru okrog (500 stavbincev, ki so bili zaposleni pri raznih večjih in manjših novih gradnjah v mestu in neposredni okolici. V soboto se je vršilo na teh stavbah glasovanje glede stavke, pa je biLo 90% delavcev za stavko, 8% proti, 2% pa sta se glasovanja vzdržala. Stavka je na podlagi tega sklepa popolna. Vzrok stavke je isti kakor v Ljubljani — delavci zahtevajo povišanje urne mezde za en dinar, dočim ponujajo delodajalci 50 par. V Mariboru so dobivali stavbinci mezdo na podlagi lansko leto za področje naše banovine sklenjene kolektivne pogodbe, ki uvršča Maribor v 1. b razred. Na ta način so imeli v Mariboru stavbinci sledeče mezde: zidarji in tesarji po treh letih končano učne dobe na vsaki stavbi ena tretjina 5.50 din, druga 5.75 din in tretja 6 din na uro. Zidarji in tesarji, katerim še ni’pre-' tekla triletna doba po lzučenju: ena tretjina 4.75, druga 5, tretja.5.25 din na uro. Pomožni cieJavoinadi 18 let starosti: dve tretjini 3.50, ena tretjina 3.75 din na uro. Kakor znano, posreduje v tej stavki ban dr .Natlačen, ki je obljubil delavstvu svojo pomoč, pa je upati, da bo prišlo do sporazuma med obema strankama. Ivan Vrankar dobil 4 leta robije Celje, 29. maja. Okrožno sodišče je svoj čas obsodilo 31 letnega' brivskega pomočnika Ivana Vrankar ja zaradi zločinstva po čl. 3 zakona o zaščiti države na dve leti in dva meseca strogega zapora. Vrankar se je pritožil na apelacijsko sodišče, ki pa je njegov priziv zavrnilo in mu zvišalo kazen na štiri leta robije. Dva mlada nepridiprava -v poboljševalnico I' Maribor, 28. maja. Poročali smo, da sta se danes zagovarjala pred sodnikom za mladoletne zločince dva mlada, komaj 16 letna fantalina iz Maribora, ker sla sodelovala v znani vlomilski tolpi, ki je med drugim izvršila tudi velik vlom v špecerijsko trgovino Ivana Laha na Glavnem trgu ter temu povzročila čez 200.000 din škode. Oba mlada fanta sta jiravi žrtvi mariborske ulice. Starši se zanju ne brigajo ter sta že kot šolarja prišla na ulico, kjer sta beračila in nnberačeni denar zapravljala za sladkarije in kino. Komaj sta šoli odrastla, pa sta se znašla med vlomilci. Sodnik je danes oba obsodil na oddajo v prisilno delavnico. Ljubljanski velesejem preloženi Ljubljana, 29. maja. Po odredbi ministrstva za trgov, in industrijo je letošnji ljubljanski velesejem preložfen na nedoločen čas. Velike tatvine lesa v Savinjski dolini Celje, 29. maja. V zadnjih dveh mesecih je bilo ukradenega raznim lesnim trgovcem v občini Šmartno ob Paki precej lesa. Tatovi so les odvažali s skladišč ponoči, ga spravili na Polzelo in od tod dalje proti jugu. Lesni trgovci so bili oškodovani za približno 12.000 dinarjev. Orožniki so prijeli sedem sumljivih oseb, od katerih so jih nekaj osumili tatvine, druge pa prikrivanja. Lepa polkovska proslava celjskega polka Celjski 39. pp. je proslavil danes spomin na zmagovite boje 1. 1919. na Koroškem. 28. maj je dan zavzetja Črne po celjskem polku. Na ta dan se zbere naša vojska in ljudstvo ter se skupno opominjajo onih, ki so padli na braniku naše domovine. Koroški borci so proslavili spomin padlih koroških borcev z žalno službo božjo v opatijski cerkvi, pred spomenikom padlih na dvorišču kasarne kralja Pelra I. pa je bila žalna svečanost. Obrede je opravil g. Nikolič. Po odigranju vojaške godbe so pevci-vojaki in koroški borci zapeli >Oj Doberdob«. četa vojakov pa je izstrelila 3 salve. Polkovna proslava se je pričela šele ob 10 dopoldne na Dečkovem trcu. Na trgu se je zbralo nad 3.000 ljudstva in vojaštva. Po pozdravu polkovne in Malgajeve zastave so opravili cerkvene obrede g. opat Jurak Peter in g. Nikolič. Nato je imel poveljnik 39. pp. polkovnik g. D c -f a r na vojake krasen vzpodbuden eovor, v katerem je poudarjal hrabrost in junaštvo celjskega polka v bojih za našo zemljo na severni meji.-Na njegov vzklik »Slava junakom* ie pa donel po Dečkovem trcu mogočen vzklik »Slava«. Na koncu govora je vojaštvo in ljudstvo vzklikalo vrhovnemu voditelju našemu kralju Petru II. Na proslavi so bili zastopani vsi uradi, društva. organizacije, posebno častno se je udeležila proslave mladina. Po obredih se je razvila mimo okrajnega Glavarstva veličastna parada vojaštva. Občinstvo je viharno pozdravljalo vojake in jim vzklikalo.- Zvečer je priredila ljubljanska Opera za to priliko narodno prireditev »Gorenjski slavček«. Tako je današnje slavje v Celju bilo najlepše in dostojno spomina onih, ki so dali življenje za domovino. Da je ta celjska slavnost potekla tudi čisto v duhu narodne sloge, najbolje dokazule dejstvo, ki je med našim občinstvom vzbudilo mnogo pozornosti, namreč, da so bili v špalirju pomešani člani Kantovskih odsekov in Sokoli ter članice Dekliških krožkov s Sokolicami. Iz Maribora Letošnji lavantinski novomainiki. Dne 7. Julija bodo posvečeni v maSnike naslednji gojenci V. in IV. letnika lavantinskega kn.-šk. duh. semenišča. Iz V. letnika: Aužnar Mirko od Sv. Jurija ob juž. žel., Brezigar Viktor iz Braslovč, Fekonja Franc, rojen v Gor. Radgoni, stanuje v Mariboru, Kaaesnik Ivan iz Šoštanja, Kolenko Ivan iz Crensovcev, Lu-skar Jožef od Sv. Vida na Planini, Merc Viktor od Sv. Trojice v Halozah. Povh Ivan iz Trbovelj, Savelli Viljem, rojen v Krnjevši, stanuje v Celju, Sovinšek Jožef iz Nove Štifte. — Iz IV. letnika: Areh Albert iz Starega trga, Goričan Henrik iz Slov. Bistrice, Kocmut Janez od Sv. Andraža v Slov. goricah, Roblek Peter iz Solčave, Varga Ludvik iz Bogojine. Istočasno bo posvečen v Ljubljani lavantinski bogoslovec Pajk Janko iz Maribora, ki študira V. letnik bogoslovja na teološki fakulteti v Ljubljani. Nova notranjščina mariborske stolnice Maribor, 28. maja. V mariborski stolnici »o že precej časa obsežna dela, ki jih občinstvo z velikim zanimanjem spremlja. Ta dela so pod vodstvom inž. arh Mušiča, izvaja pa jih podjetje Šlajmer & Jelenc. Najvažnejše delo je preureditev romanskih arhivolt. Ta preureditev je zvezana z ojače* njem zidov nad oboki z železobetonskimi prekladami. Pokazalo se je namreč proti pričakovanju., da je zid zelo slab ter je peščeni kamen, iz katerega je zgrajen, že močno preperel. Nastopilo je tako imenovano starostno krčenje zidu (zid se grbanči kakor stara koža), kar ni čudno, če se upošteva, da je zidovje staro že nad 400 let. Pokazala se je potreba, da se celo gradbeno telo temeljito pregleda ter se z današnjimi tehničnimi sredstvi ojači. O vseh teh posegih se je gradbeno vodstvo posvetovalo z znanim strokovnjakom univ. prof. dr. inž. kra-lom, ki si je znpočeta dela sam ogledal. Na drugi strani pa imajo ta dela tudi velik umetniško arhitektonski poudarek, saj bo glavna cerkvena ladja z obema stranskima vse bolj povezana z enakomernimi polkrožnimi odprtinami. kakor pa doslej, ko je bila zvezana z zgolj slučajnimi odprtinami. Ojačitvena dela so v Slavnem že gotova. Trenutno sc ojačuje še zadnji lok na južni strani ladje ob zvoniku, ki zahteva pri delu naj večjo pažnjo. V njegovi neposredni bližini se je namreč verjetno v dobi baroka zrušil zvonik ter je uničil del stropa južne stranske ladje. Po končanih ojačitvenih delih bodo začeli še ta mesec z odpiranjem starih lokov. Prvotno so mislili, da bi se pustila obočna konstrukcija v kamnu odprta. l’o pa se je izkazalo kot nemogoče, ker je zelo slabo obokana in tudi ue bi dosti estetsko pridobila. V zvezi s temi deli se bo kompletirala cela notranjost stolnice ter pride kot prva na vrsto predelava podružnice v baročnem slogu. Prižnica I)o dobila tudi nove položnejše stopnice. Pred tednom dni je bil v stolnici tudi preizkus električne razsvetljave, ki je bil nujno potreben iz enostavnega razloga, ker predstavlja umetna razsvetljava cerkvene notrajščine popolnoma individualen problem, ki se ga ne more šablonsko obravnavati. Načelo razsvetljave so rešili tako, da bo presbiterij posredno razsvetljen z žarometi, ki bodo metali svetlobo na lepi rekonstruirani gotski rebrasti strop in 1)0 vse ostalo pod njim le v refleksni svetlobi s stropa. Nasprotno pa bo ladja razsvetljena s pomočjo stropnih lestencev v umetni obrtni izdelavi, tako da bo ostal strop mračen. Obvestila Otvoritev nove pogodbene državne pošte Prežganje. Dne 1. junija 1940 se ertvori nova državna razredna pošta IV. razreda 4. stopnje Prežganje. Okoliš nove pošte tvorijo kraji Prežganje, Veliko Trebeljevo, Malo Trebeljevo, Mali vrh, Gabrje, Gozd-Reka, Jančje, Laze, Ravno brdo, Besnica, Kačiča, Ko-ške Poljane, Velika Štanga, Mala Stanca, DragovSek, Jastreb-nik, ščit, štangarske Poljane, Tuji grm, Vna-njarje, Gostinca, Volavlje, Dolgo brdo. Otvoritev nove pogodbene drž. pošte Sv. Rupert v Slovenskih goricah. Dne 1. junija 1940 bj odprta nova državna razredna pošta IV. razredi 2. stopnje Sv. Rupert v Slovenskih goricah. Okoliš nove pošte tvorijo kraji Zgornja Voličina, Berkova, Preska gora, Cme, Gorca, Hum, Presjak, Strlec, Hrastovec razun h. št. 67, 66, 69 in 111 ter gra-š ine Hrastovec, ki spadajo k pošti Sv. Lenart v Slov. gor., Spodnja Voličina, Sv. Rupert, Jazbine, Strma gora, Podgrad, Gaj, Crmljenšak, Gradenšak, Nadbišec, Zavrh, Bezgovec iz okoliša pošte Sv. Lenart v Slov. gor. ter Selce, Prodence, Prenošak, Straža, Rogoznica, Prodni vrh, Veliki kot in Dolge njive iz okoliša pošte Sv. Barbara pri Mariboru. Požigalec Koraiija j e dobil 15 let robije , Maribor, 28. maja. V današnjem >Slov. domuc smo poročali o razpravi, ki je bila proti 36 letnemu hlapcu Avgustu Koražiji — največjemu požipalcu, kar jih je pri nas kdaj prišlo pred sodnike. Kora-žija, kije služil sedem let za hlapca pri raznih posestnikih okrog Slovenske Bistrice in na Dravskem polju, je v tem času s požigi uničil 55 posetnikom imetje ter je zažgal 3 hiše, 46 gospodarskih poslopij, l senik, t listnjak, 8 kozolcev, 1 mlin, tri manjše stanovanjske objekte ter veliko zalogo rezanega in tesanega lesa. Povzročil je s temi svojim zločini 1,346.220 din škode. Koražija je prišel danes dopoldne pred veliki senat mariborskega okrožnega sodišča. Senatu je predsedoval predsednik okrožnega sodišča Hudnik, prisedniki pa so bili dr. Čemer, Kolšek, Rebula in Lečnik, dočim je zastopal obtožbo prvi državni tožilec dr. Zorjan. Razprava se je začela ob pol 9 dopoldne ter je trajala nepretrgoma do 4 popoldne brez vsakega odmora. Koražija je svoje zločine v glavnem priznaval, nekatere pa je brez navedbe vzroka spet zanikal ter se je nato izgovarjal, da je to že pozabil, končno, ob 16 je sledil pravdorek sodnikov, koražija je obsojen na 15 let robije ter na trajno izf?ubo_ častnih pravic. Na razmeroma milo kazen je _ gotovo vplivala sodba zdravnikov, da mož m povsem odgovoren za svoja dejanja. Je pa vprašanje, če bo dolga-ječa vplivala na njegov značaj in če ga ne bo nevarna strast za požiganje tudi potem, ko bo prišel na svobodo, spet prijela Človeško družbo ni bilo treba varovati pred takimi nevarnimi blazniki na ta naein, aa jih po prestani kazni obdrže v kakšnem zavodu. Ciements Ripley: KRIŽANA LJUBEZEN »Ne betn pozabili« je istotako značilno odgovoril Buck. Ko so ostali moški sami, (e v trenutku nastala globoka tišina. Pres je sedel na svojem mestu in držal čašo vina na ustih. Ted je stal blizu njega in mimo gledal predse kot bi nekaj globoko premišljeval, Dick je vstal in se z rahlim smehljajem zagledal v Preša, Billy in Buck pa sta ostala nespremenjeno na svojih mestih. Kakor bi zbirali svoje misli, utrujen od prejšnjega prepiranja. Pres je v tej mučni ti čini pogeldal na okrog, in pogled mu je obvisel na Dicku. Njegov smehljal ga je dražil. »Kaj in čemu se smeješ?« se je razdraženo zadrl Pres. »Premišljujem, kako dobro je, da ste se vrnili. Ravno sedaj so nam potrebni naši ljudje in zato nad vse dobrodošli!« »Treba bo onim na severu dati dobro lekcijo!« se je vmešal Bucit. »To ne bo ravno lahko!« je odgovoril Pres, ki je dobro čutil, da gre vse to že odkrito na njegov račun. »Izgleda, da hočete plašiti žene in delati reklamo za severi« se je uprl Buck. ki 6e je dvignil in izzivajoče nagnil proti Presu kot bi ga hotel izzivati k sporu. »Ne pozabite, da smo v tej hiši gostje!« je mimo odgovoril Pres. »Nesporazum!« je zaklical Billy, hoteč pomiriti razdražene duhove. »Nikak nesporazum!« se je uprl Buck. »Tako mislim, čeprav ni bil moj namen, da bi s tem koga žalil.« »Potem 6em zadovoljen!« je odvrnil Pre« in si natočil v čaSo okusnega vina. »Vseeno, ali ste ali niste zadovoljni!« je ravnodušno in žaljivo odgovoril Buck, vstal in šel proti vratom. »Za politične razgovore nismo razpoloženi! Pustimo to in pojdimo v salon, čakajo nas!« je zaključil prepir Billy, ki je za vsako ceno hotel preprečiti vsak škandal. »Tu smo vsi prijatelji! In to stari prijatelji!« Pres je ostal sam in se zagledal nekam v daljavo. Zraven njega je ostal Ted. »Buck hoče izzvati prepir!« je Pr«6 mirno rekel bratu. »A Julija skuša ujeti Bucka kot kokoš piščanca v svoje mreže I« je jezno odgovoril Ted. »Velike dame in kokoši imajo marsikaj skupnega!« je Pres modroval mimo kot bi se ga vse to prav nič ne tikalo, »Pres, ali je Julija...« je začel Ted, toda Pres ga je mrko prekinil: »Čim manj boš govoril, tem boljše bo zate!« Ted je obmolknil, se bratu poklonil in odšel, Pres je ostal sam. V rokah je držal na pol napolnjeno čašo vina in strmel predse kot bi premišljeval nekaj zelo važnega. Morda o železnicah, o strojih, o neizbežni zmagi strojev nad sužnji in zmagi severa nad jugom, ali morda o vsem tem, kar se je danes tukaj odigralo ali končno morda o Miss Juliji in Amy. Po njegovem nepremičnem in brezizraznem obrazu in njegovem ravnodušnem pogledu bi ne mogel nihče ujeti niti najmanjše njegove misli. »Mie« Julija vas prosi, da pridete!« je na lahno prišel v sobo stričko Cato in se skoraj sklonil Presu na uho. Iznenadeno se je Pres stresel in se 6 truckvm pogledom zagledal v prišleca, a ko je videl, da je to samo stričko Cato, je odložil čašo in smehljaje vprašal starega prijatelja: »Ali so Mis6 Julijo v času moje odsotnosti mnogo obiskavali?« »Nihče ni prihajal! Bila je vedno doma ali pa je jahala svojega konja. Ali ima vaša žena,« je nadaljeval stričko Cato kakor bi mu bilo to izpraševanje neprijetno, »za zajtrk rajši čaj ali kavo?« »Kavo!« ie mirno odgovoril Pres ki nadaljeval: »Ali je bil Mr. Contrel danes že zelo zgodaj tukaj?« »Ne... njega do dane6 sploh še ni bilo tukaj!« Pres se je nasmehnil, se dvignil, odšel po 6topnicah in usmeril svoj čvrsti in od- ločni korak dalj« v park. Nad parkom je bila razlita srebrna mesečina in Presova senca je padala poševno, daleč po travi in stezicah .. > XIV. Nočni sestanek. Mr Preston Dillard je usmeril svoj korak proti klopi pod senčno, stoletno platano. Koraki, čeprav trdi, so mu bili gotovi in usmerjeni. Z okna aalona pa je spremljala vsako njegovo kretnjo • svojimi velikimi modrimi očmi Miss Julija, vsa srečna, da je prišel brez odlašanja na sestanek. Hitro je zapela svojo belo obleko z velikim zaupanjem v njeno veliko moč in neopažena od gostov stekla po stopnicah v park. Opazil jo je le Buck. Preston se je koroaj vsedel, ko jc že bila poleg njega. Njen načrt je bil jasen in popolnoma zgrajen. Ona ga mora zopet osvojiti in ga vzeti iz naročja oni hladni ženi s severa. On mora biti samo njen in nikogar drugega. »Prei, zakaj si to storil?« nw je zašepetala tiho in melodično in mu položila svojo vitko roko na njegovo močno razvito ramo. Gledala je vanj z veliko ljubeznijo in bila pripravljena storiti vse, tudi najhujše, samo da bi si ga pridobila. »Ker jo ljubim,« je počasi odgovoril Pre«, strmeč naravnost predse, ne da bi trenil z očmi, »A imel si mojo ljubezen!« je znova bolno zašepetala Julija. V njenem glasu je drhtela globoka melanholij«. »Toda sem jo izgubil!« »Ali niso bili najini spomin! močnejši ji n* ljubezni?« ga je očitajoče vprašala Julija in se zagledala v njegove globoke oči, ki so bile zaprta kot bi bile mrtve. »Ne j«zj se, toda povedati mi moraš v«o resnico,« je nadaljevala Julija vsa iz sebe in Pres je čutil, kako mu udarja v hladni in stisnjeni obraz topli dih njenega vročega in bolestnega govora. Vsaka beseda ji je bila vroča kot bi ji že gorela na srcu. »Kaj želiš? Da jočem pred teboj, povej! Zaradi nikogar in pred nikomur še nisem do danes jokala... razen zaradi tebe ... Ali se spominjaš .. . dvakrat... Povej, ali se spominjaš tega?« »Spominjam se vsega, kar si povedala ali storila, toda vse to je pozabljeno!« je odgovoril Pres, ko je Julija, utrujena od občutka pomlajene ljubezni obmolknila in jo je zanolel občutek ljubezni, pomešan z ljubosumnostjo in užaljenostjo zapuščene ženske. Vsa zavita v tišino tajlnstve-nega, nemega sijaja z mesečino pretkane noči je Julija 6trmela v Preša. »Vse je končano, Julija!« »Končano!« je pridušeno, in ubito ponovila. »Kaj bi bila morala storiti, povej, da bi te bila zadržala za sebe? Ali naj bi bila prišla k tebi? Zares sem tudi to želela ... in verjemi mi, dragi, ravno zaradi tega, ker sem to tako želela, nisem mogla priti k tebi! Ali me razumeš?« Zopet je obmolknila vsa zaripla in razburjena o® čustva svoje utrujene duše. Od tu in tam Ban banovine Hrvalske je imenoval prosvetni fcvet banovine in mu za predsednika postavil znanega profesorja na komcrcijalni visoki šoli dr. Iv-šiča. Ostali člani prosvetnega sveta pa 60 vseuči-liški in gimnazijski profesorji, zastopnik učiteljstva, zastopnik Seljačke Sloge, zastopniki katoliške cerkve ter muslimanski iman iz Zagreba. Novoimenovani občinski odbor v Zagrebu je prevzel svoje posle. Odborniki so po vrsti položili prisego, ki je predpisana. Zupan Male Starčevič je imel otvoritveni govor, v katerem se je največ ba-val z denarnim stanjem zagrebške občine in povedal, da to stanje ni tako ugodno, kakor se javnosti zdi. Občina ima veliko dolgov in je samo Osrednjemu uradu za zavarovanje delavcev dolžna celih 89 milijonov dinarjev, zaradi katerih se misli Suzor sedaj vknjižiti na mestno imetje. Poleg tega mora občina začeti sicer kasno, pa vendarle še kolikor toliko o pravem času graditi zavetišča pred letalskimi napadi, kajti doslej občina ni storila v tej smeri prav nič. Zagreb je v tem pogledu močno zaostal za drugimi jugoslovanskimi mesti, zlasti pa za Ljubljano in Belgradom. Na vsak način, tako je župan izjavil, bo morala nova občinska uprava po-skrheti, da seb odo uravnovesili izdatki občine z njenimi dohodki. Hrvaške občinske volitve, ki so se samo po sebi umevno končale z veliko in ncoporečeno zmago Hrvaške 6tranke, so dale povod »Hrvatskemu dnevniku«, da je napisal tudi sledeče besede: »Današnja Hrvatska je plod dolgotrajne borbe hrvaškega naroda in njegove trdne volje, da brani svoj obstoj, svojo svobodo in svojo narodno posest. In zato bo imel proti sebi ves hrvaški narod tisti, ki bi poskušal lomiti ah pa drobiti našo narodno moč. Čeprav 0 tem ni bilo mogoče nikdar dvomiti, pa je vendar treba to ponovno povdariti, da se kdo ne bi pre-yaril.« Mednarodni zapleti so potisnili popolnoma v Ozadje naše domače dogodke in se časopisje veliko sr večji meri posveča stališču naše države do dogodkov, ki bi 6e utegnili še dogoditi in kateri bi utegnili zadeti tudi našo državo. Vsi listi brez izjeme povdarjajo, da bi vsaka nevarnost našla vso našo državo strnjeno in pripravljeno na vse žrtve. Vse jugoslovansko ljudstvo zna ceniti svojo državo in zato jo bo znalo tudi z vsemi svojimi silami braniti. Tako piše tudi muslimanska »Pravda«, ki pravi, da bodo vsi dali domovini tisto, kar ona od njih zahteva. Ljudje, ki vodijo usodo Jugoslavije, uživajo polno zaupanje vsega ljudstva. 1 Obiski hrvaških književnikov v Ljubljani _ in Mariboru ter obisk slovenskih književnikov v Zagrebu so imeli močan odmev v V6ej jugoslovanski javnosti. Obiski so bili priča zbližanja slovenskega in hrvaškega naroda, in da so prvi začeli 6 temeljitim delom književniki. Takoj nato se je pojavila tudi misel, da bi prišli srbski književniki v Ljubljano, nato pa bi slovenski književniki vrnili obisk v Belgradu. To zamisel so tako pri nas kakor v Bel-gradu simpatično pozdravili, kajti prav sedaj je po mnenju poznavalcev razmer najlepši čas, da se začno jugoslovanski narodi med seboj spoznavati v večji meri kakor pa so 6e doslej. Osnovni pogoj za pravilno razumevanje teženj vseh jugoslovanskih narodov je bil podan s hrvaško srbskim sporazumom, ki je razpodil megle, ki jih je politična napetost stalno kopičila na jugoslovanskem nebu in 6amo netila razpore, ne pa , pospeševala medsebojno zbli-Žanje. Bosanski frančiškani si bodo postavili novo bogoslovje in cerkev v Sarajevu. Dobili so že stavbni prostor in sicer na igrišču sarajevskega nogometnega kluba Saška. Frančiškani bodo dali za nove zgradbe 6 milijonov dinarjev. V Sarajevu se je zbral odbor 50 najbolj uglednih meščanov, ki bodo zbi-rali prispevke za frančiškansko semenišče. Raču-dajo, da bodo potrebni denar v kratkem času zbrali. Odbor za propagando domačih pogonskih sr«d-•tev in goriv je izdal pozive na vse lastnike bencinskih vozil ki lastnikom motorjev, ki služijo industriji, naj bi v interesu štednje in narodne obrambe počasi opustili bencin in prešli na uporabo domačih pogonskih goriv. S tem ne bi samo koristih narodni obrambi, ker naša država je gledo bencina in nafte odvisna od tujine, temveč bi tudi sami mnogo prihranili. Odbor za propagando domačih goriv pravi, da se da v nekaterih primerih prihraniti pri uporabi domačih goriv do 70% na stroških. Tako bi na primer prihranili pri tovornem avtomobilu, ki dnevno prevozi 100 kilometrov, letno do 60.000 dinarjev. Avtobus, ki dnevno prevozi pot 150 kilo-metrov, bi letno prihranil 90.000 dinarjev. Urad 2a propagando domačih goriv daje V6em interesentom vsa potrebna pojasnila in jim daje obenem tudi sezname literature, ki obravnava uporabo domačih pogonskih goriv. Spremembo učnega načrta za sedmi in osmi gimnazijski razred zahtevajo starši v Bjelovaru. Tamkajšnje društvo »Šola in dom« je imelo zborovanje, na katerem so številni govorniki povdarjali zahtevo, da je treba vpeljati v sedmi in osmi gimnazijski razred sociologijo kot obvezen predmet, kajti učenci kažejo za ta predmet veliko zanimanje, nimajo pa priložnosti, da bi se z njimi strokovno seznanili. Prav tako pa zahtevajo starši, da se ukine kot nepotreben sprejemni izpit za prvo gimnazijo in polaganje male mature. Silno predrzni so bili razbojniki, ki so v Novem Sadu oplenili neko trgovino in odnesli blago. Razbojniki so vdrli v trgovino tedaj, ko je lastnica trgovino zaprla. Naglo so pobrali več vreč, jih nabasali e tobakom in drugim blagom, nato pa pobegnili proti Donavi. Lastnica trgovine je kmalu stekla za njimi in še videla, kako sta dva vlomilca metala vreče na čoln, s katerim 6ta se kasneje odpeljala čez reko v Srem. Policija je pohitela za vlomilci, toda ti so srečno odnesli pete in se skrili na drugi strani reke. Pač pa so prijeli nekega čolnarja, ki je prepeljal čez reko razbojnike. Mož pravi, da ni imel niti pojma, da prevaža razbojnike. i Da bi lažje dihal, si je zarezal grlo kmet Moj-eilo Štrbački iz Sremske Mitroviče. Nesrečnika je že dolga leta mučila naduha. Pred dvema dnevoma e je zelo slabo počutil. Ker ga je preveč dušilo, je 'zel britvico in si naredil rano na vratu, ker je nislil, da si bo s tem dihanje olajšal, če si bo pu-čal nekaj krvi. Toda ranil se je prehudo in zaradi Film o milijonih lepih deklet, ki sanjajo o slavi in umetnosti iilmakih zvezdnici ■ _ _■ _ 2^ slavna Dunajčanka, ki »i J« prlbo- LUIS6 rila nnIverjo nnzrnilo ameriške akademije za filmsko umetnost. Dramatika sola Danes premiera! Ob 16., 19. in 21 Kino Union 2% Iz sodne in policijske kronike Identif ciran samomorilec - Ukradene preprog« - Razne zeml|iške In hišne kupčije Ljubljana, 29. maja. Kakor smo že v ponedeljek poročali, so našli v bližini križišča Puharjeve ulice in železniške proge v Tivoliju neznanega mrtveca, ki je bil povožen od tržaškega vlaka. Pri njem niso našli nikukih dokumentov. Zanimivo je, da so pri mrtvecu našli kur dve kinovstopmci z istim datumom. Samomorilni kandidat je zadnje ure, kakor je videti, prebil po kinematografih. Včeraj sta se zglasila na ljubljanski policiji samomorilčev brat in sestra iz Maribora odnosno Konjic. Po prstanu in »drugih predmetih sta spoznala, da gre za njunega bratu Franceta. Je bil to 1. 1919 v Konjicah rojeni pekovski pomočnik France Černec. Svojemu bratu v Mariboru je iz Ljubljane pisal, da gre prostovoljno v smrt. V Ljubljano je nalašč prišel iz Konjic. Ljubljanska policija zasleduje zelo nevarnega tatu zimskih sukenj in spomladanskih površnikov. Je to trgovski pomočnik Kretzen-bacher Oton, rojen 1912 v Celju in tja pristojen. Letos 25. maja je bil ovaden zaradi tatvine suknje, todu Oton je pravočasno pobegnil iz Ljubljane. Viačugar in delomržnež je. kakor ga opisuje policijsko poročilo, 27 letni Ciril Janc iz Begunj, okraj Radovljica, kovaški pomočnik, ki sc klati po Gorenjskem in krade povsod, kjer dobi za to priliko. Posestniku Petru Be-štru v Vodicah pri Kranju je odnesel mnogo blaga v vrednosti 2890 din. Ukrudel je drugod tudi dve moški kolesi v vrednosti 2500 din. Tudi nu deželi močno kradejo kolesa. Kakor poroča orožniška postaja na Ježici, je bilo posestniku Francetu Hrovatu na Črnučah ukradeno moško kolo, vredno 1000 din, črno pleska-no, znamke »MAG«. Muti j i Majdiču, delavcu v Savljah, je bilo ukradeno tudi KMK) din vredno, rdeče pleskano moško kolo, znamke »Viktorija«. Ljubljanska policija je bila iz Cazima v Bosni obveščena, da so tam neznani vlomilci vdrli v tamošnjo džamijo ter odnesli 7 lepih bosanskih preprog v vrednosti 500.000 din. Baje so tatovi odnesli preproge v Ljubljano. Kakor smo že včeraj poročali, zaznamuje zemljiška knjiga v maju izredno veliko kupnih pogodi). Danes navajamo nekatere večje kupčije, kakor sledi: Centralna vinarna d. d. v Ljubljani je prodala Mariji Lebarjevi, soprogi zidarskega mojstra v Ljubljani, Jesenkova ulica 22, parcelo Športne vesti IVI VI. loaa railll »e J* f -evelike izgube krvi je revež nazadnje padel v ne-ivest. Ko so ga domači našli, so ga dali takoj pre-sljati v bolnišnico. Toda tam je mož podlegel. Svojo ženo pijanko je 8 sekiro pobil kmet An- rej Čeri iz vasi Čebelovac pri Bjelovaru. Sprva se : z ženo razumel, dokler se ni začela vdajati raz-ratnemu življenju in alkoholu. Poslej je prihajalo ogosto do prepirov v hiši. Nedavno je prišel mož omov, žene Da ni bilo v hiši. Iskat jo je šel in jo ašel pijano v neki gostilni. Odvedel jo je domov, >da doma se je žena spravila nadenj. Zgrabila je za ekiro in ga mahnila po hrbtu, Andrej je imel še seeno toliko moči, da 6e je drugemu udarcu iz-gnil, in takoj ženi izvil sekiro iz rok. V besu pa s zamahnil in ji z udarcem presekal glavo. Zena : obležala takoj mrtva. Morilic se je sam nato primi orožnikom. Po 1500 dinarjev je dobil, kakor poročajo bel-grajski listi, vsak igralec moštva Jugoslavije, ki je v nedeljo premagala moštvo Bska z rezultatom 1:0. Klubski blagajnik Jugoslavije je torej moral v nedeljo zvečer izplačati 16.500 din. Tekmi je prisostvovalo okoli 8000 gledalcev. V tabeli strelcev ožjega državnega prvenstva jo najboljši goalgetter Lešnik (Gradjanski), ki je zabil šest golov. Sledijo: Glišovič in Božovič (oba Bsk), W6ifl in Cimermančič (oba Gradjanski), l»o-jnnčič (Jugoslavija) in Alujevič (Hajduk) z 4 goli. l'o tri gole so dali Salipur in Bobetič (oba Sla-vija) ter Radovnikovič (Hajduk). Po dva gola: llitroc (Hašk), Čapeta (Hajduk), Petrovič (Jugoslavija) in Zalant (Gradjanski). Po en gol pa so dali: Bulajič, Tešanič in Lazarevič (vsi Slavi ja), Sobolka in Lemešič (oba Hajduk), Medarič, Duh in Dukovič (vsi llašk), Matošič, Vujadinovič in Nikolič (vsi Bsk) Savič in Stevkovič (oba Jugoslavija). Po nedeljski zmagi Jugoslavije nad Bskom se jo močno izpremenil tudi položaj prvih treh klubov. Na čelu tabele je z eno točko prednosti Sla-vija pred Bskom in Gradjanskim. Ob začetku ožjega državnega prvenstva prav gotovo nihče ne bi pričakoval, da bo Slavija tako uspešna pri čemur je treba še posebno pripomniti, da je Slavila razen ene tekme odigrala vse na tujih igriščih. Ge | bodo Sarajevčani vzdržali tudi še v zadnjih štirih tekmah, jim, ne odide letošnje državno prvenstvo. Sicer pa imata i Bsk i Gradjanski še mnogo možnosti, da si tudi ona dva osvojita ponosni naslov državnega prvaka. Mnogo bo odločila nedeljska tekma med Bskom in Gradjanskim v Belgradu. Zagrebški plavalni klub je zadnjo nedeljo napravil za svoje plavače in člane izlet v Rimske Toplice, kjer je v posameznih točkah nastopilo okoli 50 piavačev. S tem je ZPK otvorll tudi svojo letošnjo plavalno sezono. Rezultati tekem niso, kar je razumljivo, dali kakih posebnih uspehov. Največ je pokazal mladi Vidovič. Berlin : Sofija 3:0 (1:0). V nedeljo je v Sofiji gostovala nogometnn reprezentanca Berlina proti izbrani enajstorici Sofije. Po dosti enakopravni igri so zmagali odločnejši Nemci. Tekma je bila na stadionu Junak, ki jo je gledalo okoli 15.000 dledalcev. Vratar zagrebškega Gradjanskega Glaser je pri zadnji tekmi dobil težjo poškodbo v kolenu in je vprašanje ali bo mogel nastopiti pri nedeljski tekmi v Belgradu proti BSK. Ker je tudi drugi vratar Urh pri vojakih, je Gradjanski zaenkrat brez golmana. Atletsko tekmovanje ljuldj. okrožij ZF0 v Ljubljani. Dne 2. junija t. 1. prirede barjansko, šmarnogorsko, zaBnvsko in polhovgrajsko okrožje 7.FO na Stadionu tekme s pričetkom ob 0 dopoldne. — Program disciplin je sledeč: Teki: 100m mladci in člani, 200 m mladci in člani, 400 m člani, lOOOm mladci, 1500 m mladci in člani. 5000 m člani. - Štafete: 4X100 m. 400, 300, 200, 100 m. — Meti: Krogla 7.25 kg člani, 5 kg mladci. Disk: 2 kg člani, 1.50 kg mladci. Kopje: 800 g člani, 000 g mladci. — Skoki: daljava mladci in člani, višina mladci in člani, troskok mladci in člani, skok s palico mladci in člani. — Tekmovanje se prične točno ob 9. Vstopnina 2 din. ZANIMIVA NOGOMETNA TEKMA V soboto, 1. junija ob 16. uri bo na igrišču SK Ljubljane prvenstvena tekma med kemiki in montanisti ljubljanske univerze. Vstopnina na tekmo je le 2 dinarja, zato bo omogočen vstop vsakomur. Vremensko poročilo »Slovenskost doma« Kraj Barometer-sko stanje Temperatura v C1 a* a > ■t K 3S *© O O a >L Z V Veter ■mer. inko.t) Pada- vine . cc - o« > CC , »X "rt O c 5 £ S « ! Ljubljana 759-9 23-0 13-8 89 10 0 Maribor 759-1 20-0 12-0 80 3 0 — _ Zagreb 760-2 '25-0 8-0 90 10 NEt — — Belgrad 760-5 25-0 10-0 80 10 NW, — — Sarajevo 761-c 26-0 12-0 90 7 0 — — Vis 760.7 19-0 14-0 80 10 SE, — — Split 760-4 25-0 17-0 60 7 NF. — — Kumbor 760-5 25-0 16-0 60 8 SE, — — Rab 76 >0 23-0 16-0 70 5 0 — _ limrovmi* 760-2 23-0 14-0 60 5 SE. — — št. 458/6 k. o. Spodnja šiška v izmeri 550 m’ za 200.000 din. Hočevar Franc, posestnik v Zgornji Hrušici št. 6, je prodal Francetu Rupniku, orožniškemu naredniku v Lašvi, Zenica v Bosni, del parcele št. 1215 k. o. Bizovik za 19.707 din. Belec Karl, posestnik v št. Vidu nad Ljubljano, je prodal Kmetski hranilnici in posojilnici v Št. Vidu nad Ljubljano parcelo št. 4t njiva k. o. Št. Vid v izmeri 1239 m* za 154.875 din. Kvadratni meter je bil po 125 din. Skok Mariju, posestnikova žena v Spodnjih Pirničah je prodala Karlu Satlerju, Dolnice 10 pri Št. Vidu nad Ljubljano parcelo št. 124/1 k. 0. Glince za 15.000 din. Kmetska posojilnica ljubljanske okolice je firodala Rozi Outrata, zasebni uradnici Ljub-jana, Bleiweisova cesta 46, parcelo št. 1207/11 k. o. Vič v izmeri 594 m’ za 59.400 din. Kušar Lucija, posestnica Ljubljana-Moste, Poljska jx)t 38 a, je prodala dr. Otonu Hiitzlu, notarskemu pripravniku v Ljubljani, Bleiwei-sova cesta 46, nepremičnino vlož. št. 485 k. o. Moste (hiša z vrtom) za 130.000 din. Ašič Maks," kaplan pri Sv. Križu, okraj Ljutomer, je prodal Jožici Zajiček, trgovki v Ljubljani, Poljanska cesta 33, nepremičnino vi. št. 314 k. o. Poljansko predmestje (hiša št. 14 na Strmi poti) za 150.000 din. Kovič Janko, posestnik v Ljubljani, Majke Jugovičev ulica 6, je prodal gdč. Mariji Gospo-darič, zasebnici v Ljubljani, llolzupflova ulica št. 7, pare. št. 302/15 k. o. Petersko predmestje 1. del v izmeri 312 m’ za 25.700 din. Dolinar Anton, posestnik v Kozarjih št. 29, je prodal Ivanki Berglezovi, zasebnici v Ljubljani, Rutarjeva ulica št. 7, parcelo št. 2007/2 travnik k. o. Dobrova v izmeri 1474 m2 zu 33.165 din. Stepič Mirko, posestnik in vinski trgovec, Ljubljana VII, Tržna ulica 6, je prodal gdč. Nežiki Virantovi, trgovski sotrudnici, Ljubljana, Gradišče 14, parcelo št. 192/3 k. o. Dravlje v izmeri 603 m2 zu 21.105 din. Svoljšak Ivanka, posestnica v Ljubljani, Strmi pot št. 6, je produla Ladu Goltesu, trgovskemu potniku, Ljubljana, Linhartova ulica 5, parcelo št. 283/1 vrt k. o. Poljansko predmestje v izmeri 687 m2 za 60.000 din. Anton baron Codelli, Ljubljana, Kodeljevo, i"e prodal ■ gradbeni zadrtigi »Krekov dom« v -jubljani (načelnik Burkelc Alojzij, Ljubljana, Povšetova ulica št. 72) parcelo št. 168/50 k. o. Ldmat v izmeri 500 m* za 30.000 din. Štrukelj Ivan. posestnik iz Pržanja št. 2 pri •št. Vidu nad Ljubljano, je prodal Ivani Jenkovi, Mariji Jenkovi in dr. Franu Jenku, zasebnikom iz Jame št. 16, posestvo vi. št. 818 k. o. Zgornja 8iška (hiša z vrtom) za 83.000 din. , vDečman Pavel, posestnik v Novem Udmatu, • n žena Alojzija sta prodala Franu Rodetu, posestniku in mesarju v Ljubljani, Zaloška cesta, parcelo št. 879 k. o. Moste v izmeri 7312 m2 za 40.000 din. Cirman Janez, posestnik in strojevodja drž. žel. v Ljubljani Vi L, Medvedova ulica 17, in Josip ^Perhavc, poslovodja kurilnice, Ljubljana ' IL, Černetova ulica 29, sta prodala dr. Josipu Rantu, zobozdravniku. Ljubljana, Miklošičeva cesta 17, purcelo št. 259/3 njiva k. o. Spodnja Niška za 180,000 din. Ustar Anton, lekarnar v Ljubljani, in soproga Anica, Ljubljana, Tavčarjeva ulica št. 15, sta prodala Mariji Tevževi, posestnici, Ljubljana, Vodovodno cesta 5, parcelo št. 230/4 v izmeri 555 m2, parcelo .št. 230/5 v izmeri 596 m2 in parcelo 230/6 v izmeri 259/7 v izmeri 597 ni2, vse spadajoče pod k. o. Brinje, za 113.500 din. Strašna toča uničila polja v pet iupnljah v Slov. goricah Maribor, 28. maja. Včerajšnji dan je bil za velik del Slovenskih goric, za njihove najlepše kraje v srednjem delu usoden. Zadela jih je katastrofa, kakršne niti najstarejši ljudje ne pomnijo ter je pet župnij gospodarsko naravnost uničila. Nesreča je tem hujša, ker so ti kraji bili že lani prizadeti zaradi vremenskih neprilik ter slabe letine. Včeraj popoldne so se zbirali nad srednjim delom Slovenskih goric temni oblaki, ki so prihajali od severa ter niso nič dobrega obetali. Nebo je čisto zatemnelo, vihar je čimdalje huje pritiskal in v oblakih je hrumelo in šumelo, da je vse v silnem strahu pričakovalo hudo tidemijo. Mestni fizikat je pa dobil novo cepivo, ki zahteva drugo cepljenje šele čez tri tedne po prvem cepljenju, kar naj starši upoštevajo. Ojtozarjamo pa spet, da mora biti cepljena tudi vsa ona mladina od 2. pa do 10. leta, ki je davico že prebolela. Zaradi strogosti zakona o zatiranju nalezljivih bolezni, naj se nikdo ne izogne cepljenju, ker je mestni fizikat prisiljen, da neupravičen izostanek ali prekinitev cepljenja mora jx> zakonu stroko kaznovati. Sirene za naznanjanje letalskih napadov bo mestni zaščitni urad spet preizkušal v četrtek, dne 30. maja ob 11. dojvoldne na raznih krajih mesta, na kar opozarjamo občinstvo, da se ne bo razburjalo. Hkrati pa javnost opozarjamo posebno na to, da bo v četrtek zadnja preizkušnja siren, ki jih je nabavila mestna občina, jx>zneje bodo pa sirene tulile le tedaj, če bo dejanska nevarnost. Odbor Frančiškanske prosvete vljudno naproša svoje člane, da poravnajo članarino najkasneje do 1. junija 1940. Blagajničarko, oziroma njenega namestnika, je dobiti vsako sredo in soboto od 5. do 7. ure popoldne v Skrabčevi sobi, Frančiškanski prehod. Obrtna higiena je naslov novega skioptičnega predavanja, ki ga je dala izdelati Delavska zbornica. Predavanje ima 78 slik, ki nazorno prikazujejo, kaj bi morali delavci v najrazličnejših poklicih vedeti, da bi varovali svoje zdravje. Predavanje pojasnjuje, kako raste in pada delovna moč človekova, telesne sposobnosti, ki so potrebne za posamezne poklice, zavarovalne naprave, ki bi jih morale po zakonu imeti delavnice in tovarne, mri-prave in načine za prvo jDomoč v nezgodi, delavčevo prehrano, domačo higijeno itd. S tem predavanjem bi se morali seznaniti vsi delavci. Delavska zbornica brezplačno iz.jK>soja tekst predavanja in slike registriranim strokovnim organizacijam pod običajnimi pogoji, ki veljajo za izposojanje njenih skioptičnih predavanj. LJUBLJANSKO GLEDALISAE DRAMA — začetek ob • zvečeri Sreda, 29. maja: »Severna lisica«. Red Sreda. Četrtek, 30. maja: »Revizor«. Red B. Gostovanje Mihajla Markoviča iz Zagreba. Petek, 31. maja: »Jakob Ruda«. Igrajo maturanti Klasične gimnazije. Izven. Sobota, 1. junija: »Naša kri«. Premiera. Premierski abonma. OPIRA — začetek ob I zvečeri Sreda, 29. maja: »Boris Godunov«. Premierski abonma. Gostovanje baritonista inž. Nikola Cveji-ča iz Belgrada. Četrtek, 30. maja: »Kleopatra«. Red Oetrtek. Petek, 31. maja: Zaprto. Sobota, 1. junija: »Evgenij Onjegin«. Red A. Gostovanje baritonista inž. Nikole Cvejiča, člana belgrajske opere. Nedelja, 2. junija: »Tosca«. Izven. Gostovanje Teje Laboševe iz Zagreba in Borisa Popova. Znižane cene. Repertoar Narodnega gedališia v Maribora Sreda, 29. maia ob 20: »Ples v maskah«. Premiera. Red A, Odkod vse kanijo Nemci zgrabiti Angleže Kar se Nemcem ni posrečilo po diplomatski poti, skusajo doseči z oboroženo silo, namreč ločiti Francilo od Anglije Že predvčerajšnja poročila z zahodnjih bojišč | ..Odbili bOmO naDad. Četudi niso napovedovala nič ugodnega za zavezniško ar- | napa«, ^KIUUI mado, ki so jo Nemci pred nekaj dnevi odrezali od ostale francosko-angleške vojske v Franciji. Prav za prav poročila niso povedala še nič ločnega, ustvarjala pa so vseeno nekako hudo slutnjo, da bo zaveznikom začela na bojnem polju — čeprav samo tam — bolj huda presti. Nekako čudno dosledno se zadnje čase izpolnjujejo te črne slutnje. Poročila so že davno trdila, da so Angleži : in Francozi že nadomestili to, kar so zamudili v prejšnjih letih, ko se niso dovolj oboroževali. Potem so začeli poudarjati, da čas odlično dela za zaveznike, saj se bo sovražnik polagoma le »utrudil« in se tako sam premagal, ne da bi bilo treba preveč prelivati kri. Kakor vselej — od tistega trenutka dalje, ko je pred štirimi leti padlo Posarje v nemške roke — tako se tudi še zdaj pred Neinci vse podira. Kot domine padajo države druga za drugo, čeprav čl