Leto XXIV., St. 40 PeState* plačana T gotov Ini. Postgebühr bar bea tilt. Ljubljana, sobota 19« februarja I944 Preis — Cena 1.— L (Jpravništvo ■ L|ubl)ana. Huccimieva ulica S. Telelon « 51-22. M-23. 51-24 faueiatai oddelek L|ub!|ana. Puccimieva ulica } — lelefon 51. Jl-25, )l-26 Podruimc3 Novo mesto: Liublian»ka cesta 42 i-k lučno zastopstvo za oglase u Italije in inozemstvo LH S. A., MILANO Računi: za Licbfjinsko pokraiino pri poštno-čekovnem zatodu št 17.749, za ostale kraje Ita'iie Servizio Conti. Cort Post. No 11-3118 ikj libili «tik d d o nini pooedtMka N a i o č o • n a znaša m e » e č n o Lti 18.—, za inozemstvo vkliučno » »Honedeliskiiu lu-trom« Ln VvSO Uredoiitvo : Ljubljana. Puccimiev» ulica 4t 5. — Telefoo štev 31 -22. 31-23. 31-24. R o k o p i 11 it oc »račaio. D®* deutsche Àbwehrsleg bel Nikspal zahlreiches Krieg, gerät erbeutet, '"-f scher Kampfgruppe westlich Ii2rgesielit 1754 Fanzsr, 533 Geschütze und Verbindung mit abgeschnittene * Tscheikassy Au» dem Führerhaup'quartirr. 18. Febr. DNB Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt: Südöstlich und nördlich Kriwoi Rog trat n die Sowjets gestern mit ctarken In-fjLütcr c- und Panzerkräften zun» Angriff an. Ls entwicke ton sich schwere Kära-r-te, die r.cch andauern. Besonders in rin;r Linbiuchsstci e südöstlich der Stadt ird erbittert gekämpft. In den schweren Kämpfen im Raum »o.i Nikcpcl haben ostinaikischc, bayri-he, rh' ».lisch-westial sehe. sächriebe, mecklenburgische, pomniersche und ost-nreu^5istlie Divisionen ur;ier dem Befehl •'•-s General- der Gebirgsiruppen Schcer--.cr und der Generale L-rande.berger. iieilt und Kreysing in der Zeii vom 5. Nsvember 1S43 bis 15. Februar 1944 in vngriäf und Abwehr starke Durcbbruchs-v: rsuchc der Bolschewismen, cf mit blanker Waffe, verhindert und ihnen hebe Ver.'u te zugefügt. Datei wurden 1751 Ganzer. 338 Geschütze, zahlreicl e andere Waffe in und sonstiges Krirgsgerät erbeu-t eder vernichtet und 58 feindliche "lugzeuge durch Infanteriewaffen ab-ie-ü'-hc^ecn. Unsere Luftwaffe hat an diesen Erfolgen durch Einsatz starker Kampf-•mj Se'.l-chti'üegerverLande hervorragenden Anteil. Im Raum wcsj'ich Tscherkascy wurde nach Abwehr hcJliger feindlicher Gegen-ng, fe die Verbindung zu einer seit '-Verben abgeschnittenen stärkeren dent-"hen Kampfgruppe, die sich bis zur Front der zu ihrem Eineatz angetretenen Panzerverbände durchgeschlagen hatte, wieder hergestellt. Südlich des Iimensees wurde ein vorspringender Frontbogen mit der Stadt 'ara1'a Rursa nach Zerstörung aller militärischen Anlagen und oline Behinderung durch den Feind zur Verkürzung der Frent geräumt. Westlich des Iimensees und an der Front bis zum Peipuseee sowie bei Narwa griffen die Sowjets an mehreren Stellen mit stärkeren Kräften und von Pan ern unterstützt vergeblich an. 36 sowjetische Panzer wurden dabei abgeschossen. In dierem Raum hat sich die pommersche 12. Panzern»vi:ion unter Führu-g des GeneraTIeu*.na?its Freiherr von Eodenhau-sen be' äiders bewährt. Südlich Rem schreitet unser Angriff zur Einengung des LancTek^pfes \«n Nttum in zähen Kämpfen vorwärts tird wird dab = i durch starke Artillerie und J-uftst ei'kräf-te gut unterstützt. In den Häfen von Anzio und Nettuno wurden starke Brände und Zcrrtörurgen verursacht. Eei Cas'ro wehrten unsere t^nferen Grenr.dre-e alle feindliehen Angriffs ab und warfen an mehreren Stellen e'ngebro-ohene feindliche Kampfgruppen unter hohen Verlusten für den Gegner wieder zu-lück. t ber dem ita'ienrsehen Frontgebiet wurden gestern 18 feindliche Flugzeuge abgeschossen. Leichte deutsche SecsfreUkräfte vernichteten in den Abendstunden des IG. Februar nördlich der Insel Elba, zwei britische Arti.lerie-Schncllbccie. ■TUt ' »iv. 4Ü» fe»^' J UT r;. r* «S f^'i fl & o asrjl ratsrarinsccsa tipiftarssan zltzlrM zia lucute CscsSnu »Neiu-turno ameriško vc;:štvo je v onemogli jszi ro*usilo ensga nrj:Ira^ocen:jIh spoiieniiov Hali le« — Nsjg oblji prezir za c'n eno zlrgimosl anjlo-aüieris dh izjav — V samostanu niti v njegovi obol el ni bilo nobanlh nemških obramba'h naprav, niti čel, niti ne vodnega materiala H!m, 17. febr. DNB. Vrhovni poveljnik v Ka.iji borečih se nemških čet maršal Keseeli ig objavlja o barbarskem anglo-emer ti bombnem napadu na častitljivo c tijo IT.nte Cassino naslednjo izjavo: J » Dne 15. februarja 1. 1S44 js v času ed S..'iü do 10 več vaLv napada„ačih šti-rirncteriiih anglcamcriških bombnikov t d vrglo šlevilna bornbe na meniecassin-opatijo, matično hišo bened L t in kega reda. Zaradi tega je bii samostan popolnoma perušen in je bilo ubitih, zasut h s?ii ranjenih mnogo ljudi, ki so se tamkaj nahajali. Samostan je bil tei ko poškodovan že zaradi močnega topniškega cb-sticl.cva.nja, ki mu ,ie btl izpostavljen dne 15. januarja. 2) Sovražno poveijništvo trdi. da je izvedlo napad zaradi un'ücnja v samostanu r.aha.iajcčih se nemških č l i.i obrambnih naprav. T .zadevno nedvomno ugotavljam naslednje: Ko me je Vatikan pred nekaj meseci s posredovanjem nemškega poslaništva pri Sv. stclici zaprosil, naj ne vpleteni samostana Monte Cassina v boje, sem ta pred og takoj sprejel, seseda s pogojem, da bo tudi nasprotna stran temu primerno ravnala. Zaradi tega sem r.at.i prepovedal nemškim vejakem vsak destep v samostan in v njegovo bližnjo okolico. Strogo izvajanje te naredbe so nadzirali piiit. jni četni poveljniki in posebej v ta namen pos-avljene straZe vo aškega orež-r.'šlva. Niti z dovoljenjem, da smemo v primeru s le spraviti težke ranjence začasno v samostan, se nismo da bombardiranja ckciistiii, pač pa srr.o d^v lili številnim italijanskim beguncem, ua so se podali v samostansko zaščito. Na da » napada je bilo zaradi tega v opatiji več stj beguncev, ki so si v laupanju r.a svetost tega duhovnega okraja in na njeg.vo nevtralnost poi kari v samostanu zatači-gte. Da bi zaščitili za vsak primer v samostanu nahajajoča se nenadomestljiva kulturna dela, ziasii knjižnico, so jih nem ške cele že pred daljšim časom previdno prepeljale v Vatikansko mesto. 3.) Trditev, da je bil samostan izgrajen v »najmočnejšo topniško zaporno oporišče na svetu«, je ogromna laž. 4.) Tudi vse ostale trùitve. da smo upo-raLlJ&li opatijo in ok,.li nje ležeče ozemlje za ostale vojaške naprave — strojniška gnezda, topniške opazova'nice ild. — so prosto izmišljene. Dejansko se po prevezu kulturnih zakladov ni nahajal noben nemški vnjak več v notranjosti sem-a-stana, tako da nit j topniško obstreljevanje opat je 15. januarja, niti letal ki napad 15. februarja nista pav roci'a n'kake vojaške škede ter nista ranila riti eneira samega nemškega vojaka. Prizad ti so bili le menihi, ki so še ostali v samostanu in ilrü.'anski civilni begunci. 5.) Cejslvo. da ni b la v sam-sta^u notier ega nemškega vo'aka potrjujeta tudi na iednji p:smeni izjavi: A) Opat samestma Mo*e Cassino škof Grrgoiio Diamare je izjavil: »Na željo potrjujem, da se v samostanu Mr-te Cassino ni nshaia! noben nemški vojak, niti se tu nahaia. — 15. II. 1944 Gregorio Dicmare. Vescovo Abate di Mente Cassino«. B) Upravnik cpatife Mon'e Cassino Den N'co'a Clementi in škofi?ski delegat upravnega edbera škofije Morte Cassino Den Francesco Sei conio sta izjavila: »D'n Nicola Clementi, upravnik opatije Mente Cassino, in Don Francesco Sai-conio. škef;i~ki d'hgat unravnega odbora šk^fiie Monte Calino, ki s*a se rešila pred bomb";m napadam d">e 15. fe'-mar-ja. ki je pomšil vso opatijo. iz:a'lj-tq, da niti v notranjščini samostana, niti v njegovi okcTici ni bilo nikakih nemških obrambnih naprav, čet ali kakršnegakoli vojnega materijala. — 16. II. 1944. — Don Nicoia Clementi, upravnik ODatije Mote Cassino. — Don Francesco Salco-nio, škofij.ki dele: at upravnega odbora škofije Monte Cassino.« (j.) Po izvišenem uriTenju samostana je pestalo vliljučenje Monte Cassina v ! nemške obrambne naprave vojaško samo po sebi r?.2umljiva stvar. 7.) Papeževe rezidence Castel Gandolfo. ki so augi, ameriški bombniki enako napadli in težko poškodovali, pri čemer je bilo ubitih nad 500 ljrci, med njimi 16 nun. niso n imške čete nikdar zasedle. Na eksteritorijalnost tega področja smo p av posebna paziri. 8.) Zata ugciavl ?rn kot odgovorni vrhovni poveljnik sledeče: Ncku'turno ameriško vojaštvo 5e v one-mcglcm besu nesmifelno razrušilo enega i med najdragocenejših zgoda\ inskih sporne-ikev Italije ter je z bombami in t p-j r.iškim ognjem ub'lo italijanske civilne begunce — meže. žene in otroke. S tem je znova d^kaza-no da nir-a anglosaško in boljševiško bo'evanje noben^^a drugega e'"ja kakar uničevanje častitljivih sno-menikev evrcpck- ku'ture. F?i cV.ičn: z'a-gm^sti in svetchl'n kim izjavam, s katerimi pripisuje anrlcsa/ko pcve'jn;štvo krivdo za vs? t-» meni in mo*'m veja-krm. ra lahko izrazim le svoje najgloblje preziranje. Maršal Kesselring 1. r. V ri ti!o ta:«tc-c0 list nami so nemški vojaki po večini še pravočasno spravili v R.m in jo tamkaj dali na razpolago Vatikanu, vendar se je na žalost izgubilo mnogo bul :n drugih rcicopisov, ki so bili zazidani v samostanskem poslopju in ki j.h nemški voj3ki glede na svetesc kraja n so hoteli odstraniti. Med temi dokumenti se nahaja komentar Grigina k pismu Rimljanom, k: ga je v 6. stoletju prestavil Rufmus, poleg tega Dante z opombami iz 14. stoletja. Bižkone so zgorele f razvalinah tud. vsa papeške bule, ki so v zvezi z Monte Cassinoci in ki so j.h zbirali od 11. stoletja dalje. BrataSaa ž^Sla esraččevcnju Rim, 18. febr. V komentarju o barbarskem porušenju opatije Monte Cassino in poizkusih sovražnikove agitacije, da bi se z lažjo izmotala iz te nepr jetne zadeve, ugotavlja agencija Stefani, da sama anglo-amerlška vojna poročila dokazujejo, da je bTlo razruženje tega edinstvenega kulturnega spomenika hladno preračunano in sklenjeno ter izvedeno iz brutalna mašisvalno-sti. Angloameričani so to storili iz besa nad junaškim odporom Nemcev, ki so jih navzlic njihovi številčni premoči in premoči v gradivu f a erali, da so obtičali pred nemškimi postojankami. Obenem pa naj bi bile utrujene in zaradi krvav'h izgub obrezhrabrene sovražnikove čete znova podžgane. Nemška obrambna zmaga pri Nikr?$f|*s 1*754 Oklepnikov, 533 tepov In številne vojne naprave zaplenjene — Zveza z odrezano nemško ba]no skapaJ zapadn) od čerkasov vzfostavljeca Führerjev glavni stan, 18. febr. DNB-Vrhovno poveijništvo oboroženih sil objavlja: Južnovzhodno in severno od Krfvega Roga so prešle včeraj močne sovjetske pehotne in oklopne sile k napadu. Razvili so se težki boji, ki še trajajo. Posebno ogorčeni boji so na nekem vdoru južnovzhodno od mesta. V težkih bojih na področju pri Nfkopo-Iju so od 5 novembra 1. 1943 do 15. februarja 1. 1944 v napadu in obrambi neka vzhodnomaršk*, bavarska, rensko-westf.-lisica, saška, melklenfcurška, pomeranska in vzhodno-proska divizija pod poveljstvom generala gorskih čet Schccrnerja in gene-rr.3ov Brandenberga, Nietha in Kreysfnga preprečile, česta z golim orožjem, močne boljševiške poizkuse projjra ln fm prizadele vel'ke izgube. Pri tem je biio zaplenjenih ali uničenih 1734 cklop-nkov, topov, številno drugo oro*j? in dni-ye l»nj-nc naprave, 53 sovrežnikov h letni pa je pehotni orožje sestrelili. letalstvo ima odličen del-ž pri teh uspehih z udeležbo bojnih lct lskih oddelkov. Na področju zapadno od Cerknsov .te b"'!a zopet po obrambi srdit h sovražnikovih protinapadov vzpostavljena zvezi z neko že več tednov odrezano nrjčnejia nemško bojno skupino, ki se je prebila do fronte v njeno pomoč poslnn'h cklopnih ccVe'kov. Južno od imenskega jezeri je bil izbočeni frontni lok z mestom Staro Rušo po uničenju vsrh vcjcTIch r.aprnv in neovirano cd sovražnika izpraznj;*n zaradi skrajšanja fronte. Zapadno od Dmenskegi jezera in na bo- jišču do Cudskega jezera ter pri Narvi so na več krajih zaman napadale moCn." sovjetske sile. podprte cd cklopn kov. Pri tem je bilo uničen.h 36 sovjetskih oklopnikov. Na tem področju se jc posebnr» odlikovala pomor jan sle i 12. oklopna diviz'ja pni poveljstvom generalnega poročnika Frei-herrja von Baèenhausena. Južno od Rima napreduje naš napnfl r ž Iavih bojih za zoženje netiunskegi pred-mostja, pri čemer ga dobro poJp rajo močno topništvo in letalske süc. V Inkali An/J-ja in Ncttuna ss bili povzročeni močni požari in razdejanja Pri Cass nu so cdb lj naši hrabri grcni-d;rji vse sovražnikove nap"de in vrgli na več mestili prodrle sovraž iikave lia ne skupine s h-dimi izgubami za nasprotnika zopet nazaj. Nad itaüj nsklm bojiščem je bilo včeraj scstreljcn.h IS sovražnikovih letal. Nemške la!.ke poniarsks s le so v večernih ur.'h 16. februarji uničile severno od oteka Elbe dva angleška brza topniška čolna. V3JHO fjrrri^lo Hcrinki, 18. febr. DNB. Finsko vojno poročilo z dne 18. februarja javlja med drugim: Na srednjem delu ožine Mia^elkas je razb lo paše topništvo na dveh mestih 15-3 mož mečne sovražnikove oddelke. Dalje proti severu je bil odb:t napad sovrržni-kove čete. podprt s topn;štvom in metili min. Pri vseh teh cne-acijah je sovražnik utrpel pomembne izgube. Psldhf ca väjcdiiem hzfMu Bcrin. 17. febr. DNB. Narva—Vitefcsfc označujeta težišč: bejev na vzhodu, piše vojaški dopisnik DNBja Martin Hallensleben, ki pravi o položsju nas'eJnje: »V 6rlošnem cpažimc nadaljnjo oslabitev sovjetsk h napadov in ojašen.c nem ke ai':tiv-no ti. Veliki boji so trenutne seveda le ic na področju pri Vitebsku Tamkaj napedajo boljševiki znova z močnimi si ami nem'ko bojno črto. toda prav tamkaj ima nem ki odpor taic uspeh, da moramo sklerati, da hočejo Nemci te postoj nke na vsidi način držati, na \-s^k na čin vsaj ie zaenkrat. Vzrok za to ni ja^en. ka.ti področje pri Vitebsku nima za defenzivno taktiko Nemcev več n kakega b stvcne;a pomena. Sovjetske izjjube na^'o narrščajo n je znači'no da upcrabljajo Neme' tu predvsem »Tigre« najbcl;'še nem k j oiožje za obvladovanje velikih pcdroč:j, ricupno z »baterijami le-ta'ccv«. ki to posta'e vsled svojega strahe/v tega uč nka splešr.o znane. ia A^riiZa v središču büjzy Ladijski c'1,1 in izkrca vanj a v ogn'u nenšclh težkih topov Berlin. 17. febr. DNB Od pričetka februarja s'a bila na italijanskem boj >ču Caeslno in April a že pono\-no v žarišču te'kih bo'ev Z a-eti v severnem de'u Cass na. ki je v zadnjih dneh ponovno menjal laotnka. so b:i boji za vsak posiniezsn h:šni b'ok. V jutr nj:h urah 13 februar a so vrg'i nemški srenad rji sovražnika pono-.Tio iz mestnih razvalin. Ko je poizkušal nasprotnik 15. februarja pc siloviti topni ki prinravj zopet osvojiti zunanje dele mesta. so udarni tooovi uničili v njegovem udarnem kl;nu 20 oVopukov. Grenad rji so tudi tokrat krvavo odbili nar?ada'ce Zvečer je skušal sovražnik prpe'jati oj čeija. nemško top-nišlvo pa je priče o obstreljevati ko'cme že za bojiščem ter jih je ra/b lo Tud 15 februarja j; sovraživk s svež mi četami in s s:!ovit"mi bombnim' naoadi nadaljeval brezuspešne sunke nroti severnemu delu Cassina. V teh bojih je b i v žaršču zavezn'"k"h napadov 211 grenadirski polk. ki je b I 13. in 14 t. m omenjen v vojnem pc.roC* lu. Sovražni je včasih tu včas:h tam priti, kal med hišami. ki so j:h pontile bombe in g anate Z ve'ikim: izgubam" so . mu uspe!; pesimezni vdori, ki pa jih n' mogel nikjer vzdržati pred nem:k mi nrotisi'nk\ čeprav je ho*el vedno znova omehčati nenvk: odnor s topni kim ogi:em in mol-nimi bombnimi napadi. Zarad: težkih izgub se je sovražn k v zadnjih dneh ome;il na de'ovan'a udarn h čet da bi poH:a' s'abe tečke nem'Jce ob'ambe. Tudi ta podjetji so se izjalovila v nemškem obrambnem ognju pač na sj skupine oklepnikih gre nad rjev nrcčkale ponoči ozcml'e med č-ta :ii, pr šle preko žičnih ovir n minskih zuprck ter vdrle več ki'cmetrov v sovraživkovo zaledje. Pri tem so nresenetile sovražne bojne skup ne, ki so se pričele braniti v kmečk h hišah Premagale so str žc n u ele številn? Brtance. s katerimi so se vrnile zopet na svoje izhodiščne postojanke. Na predmostju pri Nettunu so 15 fcbniaria težk-: boji prencha'i ter je prišlo le do oboje^ stran"i:e?a ;zv'daiške»a n udirnega delo\ania ter dc topniških dvoSoiev. Le v obalne-n od-so':u zepadno od Aprilije je ipa' sovraž-rk z mcènej'imi silam-, a je b:l povsod zavrn en Zaman je,Hd n:člo. se :e sedaj ra/šir'1 tud na oste'e odseke vse tja do Dnjer. »Podjaimijenje Finske je danes enako nemogoče kakor v zimski vojni 1030/40. Zategadelj je absolutno nepotrebno o tem splou že debat.rati,« piše l.st »Aja Suunta«. iVinci se neomajno dižijo svojega narodnega ž vljenja, nadaljuje list. Se-vjetski Ictai^iu teior le še pomaga tesneje skleniti vrste. List nadaije spominja na govor državnega preisedu ka na dan neodvisnosti, v katerem je poudaril, da ni n ti najmanjšega povoda za obupa-vanje. Finski položaj je sedaj mnogo boljši kakor ob pričetku vojne. Tega dejstva ne utegnejo izpremeniti nit» sovražnikovi bombni napadi, naperjeni proti civilnemu prebivalstvu. , Helsinki, 17. febr. Danes so uradm objavili, da se F.nska ne bo udeležila konference mednarodnega urada za delo, ki bo meseca aprila v Philadelphiji. Kot vzrok navajajo, da b'. finska udeležba vsled trenutnega mednarodnega položaja povzročala težave in da je poleg tega potovanje delegatov praktično nemogoče. Finska vlada pa je izraz la željo, da bi se še nada'je udeleževala uradovega dela, kakor se je že od L 1919. dalje. „Odločitev na življenje in smrt" Članek dr. Göbbefca v listu »Das Reich« Berlin, 18. febr. DNB. »Z ogromnimi koraki se bliža vojna svojemu dramatskemu višku in s tem svoji kr.zi«, pričenja dr. Goebbels svoj članek pod naslovom »Odločitev na življenje ali smrt« v najnovejši štev iki tednika »Das Reich«. Državni m -nister izjavlja, da so biii odiočiiru dogodki, s katerimi se je na vojaškem in političnem polju pričelo 1. 1944, same predigra vsemu, kar še pride, ce bi sovražnikom uspelo, da bi prisil Ii Reich na kolena, potlej bi se pričel prem kati temen umazan val s sibirskih tunder proti evropski celini. Sleherni se zaveda,, eia sta odvisni usoda evropskih narodov in njihova bodočnost zgolj m izključno od moči in trajnosti nemškega odpo ra vendar izgleda, kakor da še ni nastopil trenutek, ko so se evropski narodi zbudi: iiz svoje narkoze in se postavili v obr mbo svojega življenja. Zahrbtna židovska propaganda podvzema vse, da bi jih še naprej uspavala ter bolj in bolj otopila njihov nagon samoohranitve. V vseft državah celine se širi napačna modrost, ki men., da je najbolje izogniti se nevarnosti in iti mimo posledic, ki morajo nastati iz sedanjega položaja. Vedno še mislijo resno, da bodo Anglija in Zedinjene države v kritični uri priskočile na pomoč m prrzni teoretiki se sami prepričujejo, da se je boljševizem že unesel. Vsem tem gradi Stalin zlate mo. tove, da jim tako dolgo odvzame vsako delavnost, dokler smatra primerno za svoje načrte in namere. »Sovje-tom se trenutno zdi uspešnejše mahati s križem namestu s samokresom, toda njihovi svetovno-revolucionarni cilji so ostali neizpremenjeni.« Anglo-ameriški cilji v tej vojni- nadaljuje dr. Goebbels, so sami od sebe propali. Naša pričakov ,nja se pričenjajo uresničevati s skrivnostno avtomatičnostjo. Namestu, da bi vrgli Evropo v njeno predvojno stanje, utirajo Anglija in Zedinjene države boljšev škemu kolosu pot za totalno prevedo. Tukaj ne odločujejo več deklaracije ali utopistlčne želje , temveč zgolj še vojaška sredstva. Kje so pa ta še v zadostnem obsegu, razen seveda pri nemški vojski, da bi se uprla napredovanju vojskujočega se boljševizm:: ? Evropa stoji tako pred svojo zadnjo odločitvijo, namreč odločitvijo na življenje ali smrt. Dr. Goebbels označuje slepilne praktike v Kremi ju kot rafinirane in popolnoma preračunane na miselnost meščanstva v aev-tr. Inih in sovražn kovih deželah. Splača se h li niti bedasti meščanski svetovni javnosti fikcijo sovjetskega imperija, obstoječega iz svobodnih članic. Tu pa tam se čudijo v Londonu in Washingtonu surovemu in od- rezavemu tonu, s katerim pričenja govoriti Moskva vendar pa so pripravljeni smatrati ta ton le za priložnostni izpad-dočim v resnici predstavlja preizkušnjo narečja, ki ga nameravajo boljševiki uvesti, če bo enkrat prišlo tako daleč. Živimo v novem svetu, piše dr. Goebbels. Zgleda, da so pojmi političnega mišljenja in delovanja postavljen: na glavo im pre-neksterikrat prevladuje vtis, da je sovražnikov tabor sploh izgubil zdravo pamet Stalin pozna svoje meščanske gobezdače. Njegovi današnji slepiln; manevri predstavljajo vseskozi preizkušeno staro boljševi-ško šolo. Na koncu velike prevare je po njegovih načrtih strel v tilnik za vse, ki so mu verjeli in so namestu, da bi delali, oboževali moskovska zarotniška gesla M ne nameravamo, je ugotovil minister -spadati k tem. Mi smo pač v položaju- d„ razlikujemo belo od črnega in predvsem od rdečega. Samo država, ki je klice boijševi-škega uničevanja že odstranila iz svojega narodnega teless^ se lahko osvobodi sleherne nevarnosti ogražanja od teh klic. To je pri nas primer. Ne bi bilo rešitve za Evropo, če ne bi v osrčju te celine stala država, ki je s svojim junaštvom in vztrajnostjo odbijala vedno nove boljševiške naskoke in s tem preprečila najhujše. Ne moremo niti mislitL. kaj bi se zgodilo, če oi ta sila propadla in bi s tem postala pot za pohod rdeče armade proti zapadu prosta. Oni, ki men jo, da iahko danes triumfira-jo, bi tedaj pretakali grenke solze. Kaj naj porečemo k temu, če se angleški tori ji danes izraž: ic- da bo uspelo ukrotiti boljševizem in ga ob koncu koncev spravit' pod jarem plutokratsk h demokracij? V Krem-1 ju morajo bržkone kar pokati od smeha, če čitajo takšne bedastoče. V krogih sovjetskih mogotcev vidijo v tem kvečjemu znamenje razpada zapadnega sveta, ki je določen na propad in č gar likvidacija je zgodovinska naloga boHšev zma. Morda je največja nesreča 20 stoletj-, da se je ži-dovsko"-bol-'ševiška ideja zvezala z ogromno silo 200-milijonskega ruskega naroda, dala temu tehniko in ga nato kot besni parni v-ljar spust la na Evropo. Prišla bo ura, končuje dr. Goebbels ko se bo mrak, ki nas danes obdaja, začel redčiti. Iz ognja in požara se dviga nov svet. svet brez strahu in zmot. in na tem svetu bodo prebivali srečni n rodi- ki bodo živeli in služili samo svoji časti in blaginji.. Svetovna zgodovina je svetovno sodišče in sicer v dobrem in slabem. Mi smo šli v vojno, da pomagamo pravici do zmage. če ne bomo v tem boju opešali, nam bo nekega dne tudi dodeljena. Židovska zarota prsti Italiji in fašizmu Badoglio v židovski službi — Angl o-ameriški Židje plenijo italijanske umetnine MIlan, 14. febr. Italijanski tisk se bavi z velikim zanimanjem z dokumenti, ki jih je objavil list »Pi.epublika Fascista« o soudeležbi italijanskih prostozidarjev pri zlomu Italije. »La Sera« kaže na to, da je bil Badoglio zato izbran, da izvrši izdajo, ker je bil visok dostojanstvenik italijanske prostozidarske lože. Badoglio je že v L 1922 trdil, da bi bil zmožen s par strojnicami obračunati s fašizmom. Prostozidarji so v Italiji državo sistematsko uničevali. Prostozidarski zaroti se je pridružila židovska zarota proti Italiji in fašizmu. Sedaj je jasno, zakaj zavezniki nočejo odstraniti prostozidarja Badoglija, ki ima povsod v južni Italiji sovražnike, 40.000 italijanskih r.;dov — v resnici jih je 100 000 — si je znalo kljub majhnemu odstotku med narod-m dobiti povsod zvezo z najvišjimi politiki. Zato so ukrepi proti Židom povzročili vedno tolik krik. Borba proti ži-dovstvu je zadela prostozidarje v sredo srca, Italija pa se je zaradi potrpljenja in obzirnosti do Židov vrgia v roke najhujših sovražnikov. Berlin, 14. febr. Z zasedenega južnoitalijanskega področja prihajajo stalno zanesljive vesti, da ameriški in angleški trgovci. po večini židje. na debelo nakupu- K potopitvi dveft norveških potniških ladij Berlin, 17 febr DNB. Dne 14. februarja smo javili, da je britanski brzi čoln pri Kri-stian-Hmdu 13. februarja zvečer potopili norveška potniška pamika »Irma« in »Henry« Isto časno smo morali objaviti smrt mnogih norveških potrrkov Tri dni pc tem nečlove:kem raoadu proti vsem predpisom mednarodnega prava na norveški pomorski potniški promet pa je angleška admiraliteta objavila, da sta b la oba norveška parrrka oskrbovalni ladji, ki sta pluli v spremljavi pod nemško zaščito in sta imeli na krovu razstrelivo Uradni nemški krogi so poob'astil: mednarodni poročevalski urad k :zjavi. da predstavlja ta izjava angleške adnrralitete velikopotezno napačno vest, ki hoče po starem angleškem običaju prevaliti težko krivdo človeških umorov na druge Splošno je znano, da sc v/dolž norveške obale sta'no redno vozil potniški pamik', k so vzdrževali civilni potniški promet. Zanj sta bili med Aalesundom in Kn-st'ansundom že dalje časa na razpolago sedaj potopljeni ladji, ki in že vsled gradnje m br-rine nikakor n; b'lo mogoče zamenjati z običajnimi tovornimi ladiami. To velja zla>ti za »Irmo«, ki je bila urejena le za esebn promet in vsled svoje brrne n:kakor ni bila sposobna za prevoz blaga Obe ladji sta bili ob vsej tam-kajšnj; obali dobro znani m nista nikdar pluli v vojaški zaščiti ali v spremstvu vojnih ladij. Imeli sta kakor vse ladje v norveški civilni službi norveško zastavo, ki je bila poleg tega svetlo narisana tudi na obeh ladijsk:h bok:h Ker je bil napad izveden še pred mrakom iz malenkostne oddaljenosti 200 metrov, se o zamenjavi ne more govoriti. Ker je poveljnik bri tanékega brzega čolna vrhu tega prav z b1 ž ne strelja! s strojnicami na potanljajočo se ladjo »Irma«, čeprav je vladalo na krovu veliko razburjenje in tekanje sem in tja ter je š tem obstreljevanjem povzročil še nove žrtve, moramo kot nepravilno zavrnit tudi prvo možnost, da je namreč šlo za zmoto Iz trte izvita je trditev britanske admiralitete da sta imeli ladji na krovu razstrelivo, ie tako nesmiselna, da se z njo ni treba nadalje baviti. kajti po-morska vojna je v zadnjih letih stokrat m Stokrat dokazala, da od torpediranih ladj. ki vozijo razstrelivo ne ostane po torpediranju ničesar več. V tem primeru pa naj bi se, kakor jejo italijanske dragocene umetnine, za katere plačujejo v dolarjih in funtih visoke, da celo izredno visoke odkupnine. Italijansko prebivalstvo, ki je popolnoma obubožano in lačno, prodaja zaradi težkega položaja, v katerem se nahaja, umetnine za inozemske devize istočasno pa cvete v južnoitalijanskih mestih črna borza z inozemskimi valutami. Angloameriške zasedbene oblasti so zahtevale uradne listine o umetninah, ki so last italijanske države in katoliške cerkve, s formalno utemeljitvijo, da hočejo dragocene zgodovinske umetnine zaščititi in zabraniti izvoz iz Italije, v resnici pa je. kakor trdijo vesti, bilo vedno možno ugotoviti, da je uspelo angleškim in ameriškim židom doseči s podkupnino spremembo uradnih listin in izvoziti dragocene umetnine. Pri nakupovanju umetnin si ameriški in angleški trgovci umetnin zelo konkurirajo ter v ponujanju cen nadkriljuieio drug drugega. V New Yorku so že velike dražbe dragocenih umetnin, ki so bile pripeljane iz južne Italije. Ti dogodki znova potrjujejo že davno opazovana dejstva, da plenijo na zgodovinskih umetninah bogato južno Italijo ameriški in ang,rški trgov cj z umetninami ki so po večini židovskega pokolenja. trdi admiraliteta. razstrelivo kljub veik- tor-pedni detonaciji mirno potopilo Umor norve-kib civil stov. ki ga je zakrivila Royal Navy v neposredni bl:žim nerveke oba le, bo postal še težji, ko bo objavljen seznam Norvežanov, ki so izgubil' ž vlienie O*lo. 17. febr Med britanskim napadom na civilno norveško potniško ladjo »Irma« je izgubilo po dosedanjih ugotovitvah življenje skupno 62 oseb. kakor poroča brzojavni urad NoTsk - Proglas bolgarskega sv. slamala Sofija, 18. febr. Sof jski jutranji tisk prinaša poziv sv. sinoda na bolgarski narod. V pozivu se bere med drugim, da se je Bolgarija vsa stoletja borila zgolj za svojo svobodo in uresničenje svojih narodnih idealov. Sovražniki bolgarstva pa so vedno nasilno po!zkušali oslabiti notranji fronto in pognati Bolgarijo v zmedo. Zadnji teroristični napadi na ekatera bolgarska mesta, ki so v nasprotju z vsako moralo in vsakim mednarodnim pravom, so hoteli pognati delavni :n marljivi bolgarski narod ponovno v trpljenje in brezpravnost. Bolgarska moč se opira na pravičnost, ki jamči končno zmago. BazvresMeiile kitajskega dolarja Stockholm, 16. febr Američani so pregovorili čungkinško vlado, da je določila nov teča; kitajskega dolarja za inozemce Po poročilu »Timeia« je bil tečaj dosedanjih 20 kita;skih dolarjev za en ameriški doiar zvišan na 40:1 List pravi, da so Zedinjene države že dalje časa zahtevale tako razvrednoten ie kitajskega do laria. Novi tečai omogoča amerišk voja'k upravi gradnjo novih letališč zboljšanje sedanjih, postavitev bivališč za čete itd., vse po polovičnih cenah Na ta nač n bodo lahko že vnaprej zavrnili vse moreb'tne ugovore zaradi pretiranh izdatkov na Kitajskem, koristi pa bodo imel mdi ameriški vojaki ki bodo še nadalje plačani v ameri kih do'ari h To bo zanje dobro zlasti na črn borzi, kjer so tečaji na iman' dvakrat višji kakor sedanji novi menjalni tečaj. Javno protikomunistično zborovanje delavcev in nameščencev Glavni odbor Delavske protikomuni-stične akcije sklicuje za nedeljo 20. t. m. ob pol 10. dopoldne veliko javno delavsko-nameščensko protikomunistično zborovanje. Zborovanje bo v veliki dvorani Delavske zbornice. Narodna in stanovska dolžnost jc vsakega delavca in nameščenca ne glede na to, ali je zaposlen v javni ali zasebni službi, da se tega zborovanja udeleži in s tem dokumentär^ svojo narodno ivražnih le-taL, ki so v treh zaporcdn h valovih napadla japonske postojanke pri Kavicnu na Novi Irski. je bilo sestreljenih 12 sovražnih letal, os a la so se morala vrn ti. Tokio. 17. febr Japonske mornarske letalske sile so 16 februarja presenetljivo nap.* die sovražne postojanke pri Tuluvi (Nova Anglija). Zažgale so veliko sovražno prevozno ladjo. Vsa japoivka letala so se vrnila domov Hrvatski poslanik v Ssšijl nas?! Sofija. 17 febr Hrvatski poslanik v Sofiji adm ral Jurij Vitez Jakčin jc umrl p-> kratki bolezni. V Sofiji je bii od konca prejšnjega leta Tragika leta!ska nesreča Bukarešta, 18. febr. Tragična letalska nesreča je zahtevala življenje enega najbolj znanih poveljnikov rumunskih propagandnih edin'c nadporočnika Constantinesca in več drugih članov rumunske vojaške propagande. Constantinescu je vodil edinico rumunske vojaške propagande, obstoječo iz poročevalcev, operaterjev, umetnkov in umetnic, ki so skrbeli za razvedrilo čet na Krimu. Žrtve potresa v Asalsliji Carigrad, 17. febr. Zadnji potres v se-vernoz padni Anatol.ji je zahteval naslednje žrtve: Samo v pokrajini Bolu ie bilo ubitih 2336 ljudi, ranjenih pa 1371 76 661 hiš se je podrlo 7818 jih ie bilo težko poškodovanih Točnih številk o izgubah v ostalih pokrajinah še ni ^asH>fite se na rornale OOBfSE KNJIGE! Gospodarstvo Kreditiranje življenjskih potrebščin Ni prvč, da se trgovci-špecensti obračajo na javnost po tisku. To pot se obračajo z upravičeni apelom na vse potrošnike zaradi takojšnjega plačevanja življenjskih potrebščin Ne vodi jih pr tem nezaupanje, temveč potreba pc denarnih sredstv h. k: jih nujno potrebuje danes trgovec, če hoče zadostiti predpisom vnaprejšnjega načila racioniranih predmetov V redn'h razmerah je bilo navsezadme vse eno če je trgovec počakal s plačilom, ke- m bilo težav z nabavo potrebnega blaga Tud" vprašanje plačila nabavljenega blaga m delalo trgovcu preglavic, ker je tudi on dobi! blage, na daljši ali krajš- kredit Pa če so dale prei najnujnejše življenjske potrebščini še tako tnai-hen zaslužek ie bilo ostalega blaga tol.ko da je trgovec lahko nudil svojim odjerra'cem ugodnost mesečnega odp'ačevanja Danes ie ooložaj drugačen. Ne le. da je bi trgovcu takoj po začetku vojne ustavljen kre di t. nastalo je tudi pomanjkanje blaga. k->r ie povzročilo radon ran je glavnih žVjemskih po-trebšč:n maks:miranie cen in blokiranji? rcrnn-bilneišcga blaga: iufcniznega blaga je pa sploh zmanjkalo. Zaslužek se je s tem občutno zmanjšal, istočasno pa se je močno podr.<ži'a administracija zarad vodenja raznih registrov. lervÜenia kart. kontrole itd Trgovec je do kih tieiovnih moči na štajerskem. V svojem svojstvu kot dilavili komisar na štajerskem je pokrajinski vodja dr. Uiberreither izdal vsem javnan urauom na štajerskem (z izjemo železnic in pošte) navolia gede zaposlitve ženskih delovnih moči. V interesu oooroževalne industrije je treba vse za delo v v„jnem gospo iarstvu sposobne mlajše žersiie delovne moči v ura/lih nadomestiti s starejšimi ženskimi delovnimi močmi, ki v vojnem gospoùai stvu niso v p^lni meri uporabne. Gotovo ni megoče z.govurjati, da bi se starejše žene zapoeljevaie v podjetjih . i-.x~e.-o napo—jein ^.o u, medtem ko bi delo v javnih urauh vršile mla;ša dekleta, ki se lahko vsak čas nalamestijo. Četudi so v uradih že vpoštevaOi odredbo z dne 20. febioiarja 1943 glede izr.iecija.ne akcije za ženske delovne moči in so uradi že oddali mlajše ženske delovne moui, je vendar potrebno, da se iz zgoraj naveden h vzrokov ponovno preišče, če ni. o v uradih še zaposlene mlajše ženske delovne moči brez spedane izobrazbo, ki jih lahko zamenjajo starejše žer.c. — izkoriščanje trsja v donavski delti. Rumunska vlada je v zvezi z obsežnimi pripravami za ndustrijsko izkoriščanje trsja na področju donavske delte izdala posebeu zakon za izkoriščanje tega trsja. Na področju donavske delte raste trsje na površ ni preko 500.000 hektarjev. To trsje se da odlično uporabiti za izdelovanje celuloze. Izkoriščanje bo prepuščeno le delniškim družbam, pri kater h imajo rumunski delničarji večino glavn'c. Tvrdka, ki dobi dovoljenje za izkoriščanje trsja, mora ograditi tudi tvornico celuloze z najmanjšo letno kapaciteto 20.000 ton. — Predpisi za izdelovanje šumečih limonad v Ceškomoravski. češkomoravsk! minister je izdal predpise o izdelovanju šumečih limonad. Pri izdelovanju se smejo upo- Doleafska v bsräi psr-oti komunizmu Pogreb üvzh drosobrassskili fast a!« c v v Nuvcm mestu „Skrivači" se rešujejo — Ite tomisti kraäefo mrliče V Novem mestu so 14 t. m. --io.esno pokopali ciomobi-anea Rafka Rž., a in Ja neza Hrvata. Ooa sta se biia z .rug nn vred prostovoljno pojavila v j atru jo, ki se je podala na neko podr čje. c g ožan > od tolovajev. Tolovaji so 'patraijo rea napadli čeprav so oiii v vei.ki premoči, sc jih mladi domobranci odbili in jim zadr.ii precejšnje izgube. V boju sta ;un-sko p dia imenovana Rai ko Kžcn in Janez Hrvat. Njuni trupi so domobianei prepeljali v Novo mesto. Pog.eba v Novem iikslU se je poeg o i-poslanstva nemške voj.-,Ke in močn-ga vd-düli-.a -omc-.jiv.ncke p sadke Uue ež io zelo veLk., štev.lo c,v< n h pr biv-ieev. Aa obe kisti je b.io po.j£cnm nui.gj iet.-ih ve.ieev Domoorunci so se posio.i.i ji p-iinh bratov tuui s pretresljivim p_tjem, ki je na vse naredilo najgio^iji vtis. * V pismu iz Suhe Krajine, ki smo ga objavili v včerajšnji števi ki je bi.o mnogo govora o tamošnjJi -sù.v čiln, Kater so se cdtegrui Komunističnim b ričeni, Ko so jih ti lovili, da bi jiui s silo o i vec.h v tolovaje. Kakoi sedaj iz Novega mesta poročajo se je Končno precejšnjemu de;u teh vsicrivačev« posrečilo, da so se rešili Ko je v ponedeljek patrulja novomeskh domobrancev preiskovala področje pioti Toplicam je prišla k njej skupina mož in fantov iz Suhe Kraj ne, ki so v bližini Toplic skrivali pred komunisti Imeli so s seboj tudi harmoniko m so potem meti sviranjem in petjem piišii v Novo mesto, zadovoljni in veseli, da so sedaj vami pred komunističnimi b:rič\, ki so iih poprej neprestano zasledovali. Te dni se je rešila tudi v ano ve- lika skupina »skrivačevc, mož in fantov ° ° ko ->un>t! si s i k t t- m°d njimi skrivali že od septembra. Sedaj so se pretolkli proti Litiji in od tam priši v Ljubljano. Druga skupina sknvačev se je rešila v Ljubljana v ponede^ek. Po večini so iz Za-gr dea in okol.ee Tudi med njimi so se nekateri skrivali že po tr: ali štiri mesece ko so jih komunisti na vso moč lovili. O novem prim&ru komun,stične podivjanosti poročajo iz novomeške okolice. Tri ženske iz Lipovca so našle v »ek- jami bi--zu Stavce vasi osem mrličev. Spoznale so v njih domačine, katere so pred božičem komunistični tolovaji s silo odvedli s seboj. Ko so ljudje pozneje spraševali, kaj je z njimi, so jim komunisti lagali, da so vsi pri nekem tolovajskem oldelku ob hrvatski meji. Zdaj se je na žalost izkazalo, kakor so se ljuaje ifcak že bah, da so komunisti kakor toliko drugih tudi nje pomorili. Najdba umorjencev je razburila vso okolico. ljudje so sklenili, da bodo trupla prenesli naslednji dan na pokopališče pri Seldh in jih tam pokopali. Ko pa so zjutraj prišli k jami, so nr.šli v njej le še tri trupla. Ostaiih pet so komunisti ponoči spravili proč in jih ! ju i je niso mogli več najti, čeprav so ves dan preiskovali vso okolico. Komunisti so se očividno bali. da bi se prebivalstva polotilo preveliko razburjenje in so računali, da bodo ljudje mislili, da so se ženske motne kc ove-iovale o osmih truplih Vendar oskrumba mrtvih trupel za komuniste ni rodila zaželjenega uspeha, ker je že prejšnji dan razen onih žensk, ki so trupla prve našle, pohitelo k jami tudi več diugih ljudi Vsi so se na 'p.stne oči prepričali, da je ležalo v jami osem trupel in da so bili to sami domačini, ki so jih bili v decembru odpeljali tolovaji. Gri-o komunlsfč^o dejanje je zato vse prebivalce le še bolj ogorčilo. rabiti citronova, vinska ali mlečna kislina, dodati pa se sme samo saharin in je dodajanje siadkorja prepovedano. = zoprUia uveui*a uio/»ctìiskib spričeval v Frutici ji. Fiancoska revoiuoija je leta I78y. p.eioau-a » starodavnimi lokodelski-nij. ooioaji, ki se tičejo pravice za samostojne izvrševanje rokodelskih obrti. Namesto prejisajcga mojstiKega pisma so v devetnajstem poletju uveuL mojstrski patent, Ki pa se izdaja ne feieoe na us^o-äooije^iost in iiiòUjL' ie uavciio stran samostojnega reK^aelüKega udejstvovanja. Sedaj. ko se je rirancijoL sponmaa svoje preteklosti, booo zopet oživeli siari. rokodelski ooiCiijL ' S pose ono nareubo je bJo na novo urejeuo francosko roao^elstvo. Nareaba zahteva usposobljenost za izvrševanje rokodelskih poklicev. Imetnik rokodelskega obrata je o-slej lahko samo oni, Iti si pridobi mojatrsKo pismo in v obratu sam dela. Kot ìoKodelsii-i obrat pa velja samo oni ooiat, kjer vladajo med mojstrom ter pomočniki in vajenci tovaiiški in rod-binsK od noša ji. Seznam mojstrov bodo vo~ obrtne zoornice. S tem bo prišla znova do življenja stara francoska rokodelska ustanova. = Cile izgublja svetovni monopol za jod. Čeprav je jod precej razširjen v naznih rudninah je venuar pred vojno svetovni trg osKrbov-Ja južnoameriška država Ciie kjer o:pade jod kot postranski proizvod pri pridobivanju solitra. Prej so jod, ki je razširjen tudi v organski naravi, pridobivali iz raznih morskm rastlai. vendar je ta pro .zvočni ja za. adi cen.jšega čilsk ga joda zelo nazadovala. V zadnjih letih pa so jod pričeli iz ielovati kot postranski p. oizvod tudi severnoameriške rafaierije nafte, kar je imelo za poaleoico, da se je delež Cileja pri oskrbi svetovnega trga z jodom zr>t£r.j_ šal že na 70%. Tako bodo čilski proizva^ jaici solitra predvsem izgibii najvažnejši severnoameriški trg. elisici izvoz joda se je v zadnjih desetletj-h znatno dvignil, ker je nanasla svetovna potrošnja jola. Predvsem se uporablja jod v zdravilstvu, v precejšnji meri pa tudi pri izdelovanju fotografskih potrese n in anilinskih barv. — Nazadovanje ameriške proizvodnje bele pločevine. Zedinjene države so največji potrošnik bele pločevine, ker se nikjer ne uporabljajo v tolik£ni meri konzerve kakor ravno v Ameriki. Po japonski zasedbi Malajskega polotoka in Birme pa ima sedaj Japonska v rokah pretežni del svetovne pi o-izvodnje kositra, ki je potreben za izdelovanje bele pločevine (bela pločevina je ze-lezna pločevina prevlečena s kositrom). Leta 1941. so v Zedinjenih državah še izdelali 3.51 milijena bele pločevine, že naslednje leto pa je proizvodnja nazadovala na 2.72 milijona ton. Za lansko leto podatki niso bili več objavljeni. Verjetno je proizvodnja še nadalje občutno nazadovala. Ker morajo Zedinjene države sedaj skrajno šte-diti s kositrom, so pričeli s pokositrenjem pločevine na elektrolitičen način, ker se pri tem načinu potroši manj kositra, saj je prevleka mnogo tanjša, kakor če se mehanično prevleče pločevina s kositrom. Baje je proizvodnja take elektrolitično pokositrene pločevine dosegla že 35 do 40% celotne proizvodnje. Navzlic nazadovanju proizvodnje in štedljive uporabe kositra so se zaloge nadalje skrčile in bo morala ameriška vlada izdati nadaljnje omejitve glede uporab« bele pločevine. ©Svestila »Fsrevc^a« Prodaja mesnih izdelkov Dodatno k našemu včerajšnjemu obvestilu javljamo, da prejmejo v soboto 19. t. m. po 5 dkg mesnih izdelkov na odrezek »13-F« le stranke, ki kunujeio meso pri mesarjih z začetno črko A—L ter od črke M pri Marjetiču. Maroltu. Merklimi ir. Mi ter ju. Nakazovanje racioniranih živil za marec Trgovcem, zadrugam in pekom v Ljubljani bo »Prevod«, Novi trg št. 4/II, izdajal nakazila za krušno, pšenično in koruzno moko. testenine, riž. sladkor, olje. milo in grah za razdelitev v mesecu marcu po naslednjem redu: V soboto, dne 19. t. m. vse zadruge in konzumna društva, v ponedeljek 21. trgovci A—F v torek 22. G—Km. v sredo 23 Ko—Ma. v četrtek 24. Me—Pe, v petek 25 Pi—S. v soboto 28 T—2 in v ponedeljek 28 vsi peki. Upravičence do nakazil opozarjamo, da nai se strogo držijo javljenejra vrstnega reda. ker tesa ne bomo spremitiiali, pozneje pa nakazil ne bomo izda.iali. Poziv trgovcem Ponovno pozivamo trgovce, ki še do danes niso javili zaloge soli in vžigalic, da najkasneje do 20. t. m. javijo pretehtano stanje zaloge soli in prešteto število škatlic vžigalic, ki so ostale v mesecu januarju za prodajo v februarju t. 1. Če ^do nima zaloge, mora to tudi javiti. Vse pismeno na »Prevod«. Novi trg 4/II. Petrolej za februar Mestni pre^icrbovalm urad bo delil na-k anice za petrolej za mesec februar v Mestnem domu, Krekov trg št. 2-H., soba št. 3, vhod s Streliške ulice, samo na podlagi družinske nakaznice, ki naj jo vsakdo prinese s seboj, tako da predejo na vrsto v ponedeljek 21. t. m. upravičenci z začetnicama A in B, v torek 22. C do E- v sredo 23. F do H, v četrtek 24. I do J, v petek 25. samo K, v soboto 26. L do M, v ponedeljek 28. M do O, v torek 29. samo P, v sredo 1. marca R do S, v četrtek 2. š in T, v petek 3. U in V, v soboto 4. marca upravičenci z začetnicama Z in Ž ter v ponedeljek in torek 6. in 7. marca zamudniki. Upravičence opozarjamo- da bo urad zaradi prevelikega navala ter da ne bo prerivanja in razburjanja, razdeljeval nakaznice za petrolej izključno samo po gornjem razporedu vsak dan od 8. do 12. in od 15-do 17. ure- Vse upravičence pa znova opozarjamo, da si morajo za letošnje leto preskrDeti nova potrdila mestne elektrarne, da nimajo v svojih stanovanjih električne razsvetljave, ker urad drugače ne bo izdal nakaznice za petrolej. Upravičenci z začetnicami A do vključeno K predlože ta potrdila ob nakazovanju petroleja v tekočem mesecu. Ostali upravičenci z začetnicami L do Z predlože ta potrdila ob nakazovanju petroleja za mesec marec. O pravem času naj s. vsi upravičenci preskrbe ta potrdila v mestni elektrarni na Krekovem trgu 10-1. Potrošniki morajo kupiti petrolej pri uO-kičenito trgovcih najkasneje en teden po izdanem nakazilu, ker v nasprotnem primeru nakaznica zapade. predpise za vlom v neko trafiko v Wagni, kjer se je polastil večje množine tobačnih izdelkov. Poleg tega je izvršil še več tatvin prj izvrševanju svojega poklica. Od 1. 1941. do 1943. je ukradel 5t;ri kolesa. Ker je sodišče sprevidelo, da se grešnik ne bo spokoril, ga je obsodilo na smrt. Iz Ljubljane u— Spored promenadnega koneer-a v nedeljo 20. februarja 1944 ob 11.30 do 12.30 pred Narodnim domom: Maks von Wurmohr: Božje iskre. Karel M9tria v. Weber: Uvertura iz opere »Preziosa«-. Walter v. Paul Linke: Zavrnjena ljubezen, Hruby: Lehariana, Fantazija, G. WinkJer: Japonska čajarna, R. GrLgo: Harlekinovi -Tuli-,onv serenacla. Frano von j>1c8h. Viatori ja kc manica. u— Nov grob. Po dolgi mučni bolezni je preminila vdova po železničarju ga. Marija K 1 o p č i č e v a. Za njo žalujejo rodbine Klopčičeva, Erjavčeva in Bi-tenčeva. K večnemu počitku so blago mater spremili v petek popoline na pokopališče k sv. Križu. Naj v miru počiva! Svojcem izrekamo naše islcreno sožaije. u— Pogreb za blagopokojnim trgovcem g. Antonom Možekom bo v soboto 19. februarja ob 9. uri dopoldne v št. Vidu na tamošnje pokopališče. Sv. maš> zadušnica pa se bo brala pri frančiškanih v Ljubljani v soboto 26. februarja ob 7. uri. V včerajšnji osmrtnici smo zamenjali uro pogreba in maše zadušnice kar s tem popravljamo. u— Poškodovani bankovci. Davčna uprava Ljubljana mesto opozarja vse davkoplačevalce, da ped nobenim pogojem ne bo sprejemala poškodovanih bankovcev, ker pošta dosledno odklanja sprejem takih bankovcev od davčne uprave. Kot poškodovan se smatra vsak bankovec, ki mu manjka najmanjši košček papirja. u— Sedmi tečaj za pomočnice za hišno prvo pomoč ob letalskem napadu se prične v ponedeljek 21. t. m od 17. do 18.30 ure. Predavanja bodo v sejni dvorani mestnega poglavarstva, dohod poleg prodajalne mestne elektrarne. K tečaju naj pridejo vse za hišno zaščito prijavljene gospe in gospodične, ki so se prijavile do 17. t. m. One udeleženke tega tečaja, ki bi bile po 17. uri še zaposlene, naj prosijo svoje delodajalce, da jim omogočiio za te dni prihod k predavanjem o pravem času. Predavanja se prično točno ob določeni uri. u— Sneg in sonce. 2e v četrtek dopoldne se je začel ponujati sneg. snežinke pa so bile tako redke, da so se na tleh sproti zgubljale. Nebo je ostalo do včerajšnjega jutra po večini zamreženo. Sel e okoli 10. so se megle razpustile in posijalo je sonce. Burja pa je zanašala nad me to drobne snežinke, da se je videlo kakor bi padale z jasnega. Mraz je ostal stanoviten in je bilo živo srebro v toplomeru v petek zjutraj nekaj stopinj pod ničlo. Čez dan se je ozračje nekoliko ogrelo, vendar hoja na prostem ni bila nič kaj prida prijetna. u— Debeli četrtek je letos minil brez posebnega ve^eljačenja. Stara tradicija pa ima vendar še svoje korenine in zato je bilo v gostinskih obratih živahnejše kakor druge dneve, pa tudi v marsikaterem domačem gospodinjstvu se je našlo kaj za priboljšek, čeprav je na ta dan za radi vojnih časov vedno manj godovnja-kov. Bolj redki &o bili tisti, ki so se lahko pohvalili, da so se sladkali s prej za ta praznik običajno špehovko ali kakor koli že pripravljeno svinjino. Večina se je mo rala zadovoljiti s skromnejšim pribolj-škom. Po stari navadi so se naši gostilničarji potrudili, da so svojim gostom postregli s čim večjo izbiro jedače in pijača Zlasti petičnejši med nami so si lahko privoščili klobas, pečenke in drugih dobrot za želodec, pa tudi pristne vinske kapljice Komur pa v četrtek ni bilo dano, da bi potolažil s kakršnim koli pri-boljškom svoj želodec, bo imel priliko še danes in jutri, na pustno soboto in nedeljo nadoknaditi zamujeno, seveda če bo v žepu kaj prida cvenka. u— Učite se strojepisja. Prakt:čno znanje koristno vsakomur sedaj in v bodoče v zasebnem ali javnem poklicu. Novi eno-, dvo- in trimesečni strojepisni tečaji pričenjajo dne 22. in 23. februarja. Moderna rirojepisnica. desetprstna učna metoda. Vpi.Hovanje dnevno. Informacije, prospekte daje: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«. Domobranska 15. u— Društvo »Dom slepih« ▼ Ljubljani darujeta iz skromnih prihrankov mamice, namesto cvetja na daljni grob ljubljenega tatice, Tomo in Jadranka Kuljiš lir 200. Za plemeniti dar najlepša hvala. u— V počastitev spomina blagopokojne ge. Terezije Medič je poklonila ga. Evgen*-ja Perko 100 lir Društvu slepih. u— Kdaj ste pustiti zadnjikrat očistiti in naoljili vaš pisalni stroj? Vsak pisalni stroj potrebuje čiščenje vsaj vsakih 6 mesecev. Pokličite tedaj 26-36, specljalno delavnico Everest servis, kr vam bo izvršila v najkrajšem času čiščenje vašega pisalnega stroja, kakor tudi potrebna popravila strokovno, precizno in po zelo solidni ceni. EVEREST, Prešernova 44. u— Staršem dijafcov-inj in vteokošol-cev-lk pripor°čamo, da zaposlijo svoje hčerke in sinove in jih prijavijo v nov strojepisni tečaj, ki prične dne 22. in 23. februarja. Praktično znanje vsakomur vedno koristno. Vpisovanje dnevno. Informacije, prospekte daje: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«. Domobranska 15. u— Radio žarnice vseh vrst, po možnosti nove, kup:tno EVEREST, Prešernova št. 44. Iz Vrhnike Pokrajinska gozdna drevesnica v Logatcu bo oddajala spomladi gozdnim posestnikom mladike po sledečih cenah: tisoč komadov smrek semenskih triletnih 100 iir. petletne 120 lir. smreke oresajen-ke štiriletne 140 lir, petletne 150 lir. semen ke črnega bora triletne 70 lir. Manj ko 500 sadik ni mogoče naročiti. Prijave sprejema občinska pisarna. Veliko uslugo večernim Potnikom je napravila železniška uprava, ki je dala nedavno napraviti na postajališču Vrhni-ka-trg močno obločno električno razsvetljavo, kakršne smo pogrešali vsa leta našega novega kolodvora. Z Gorenjskega V Bohinjiki Bistrici ie 14. februarja nenadno preminil 44 letni brivski mojster Ivo Torčič. Zapušča soprogo Olgo. Pokojnika so položili k večnemu počitku v petek dopoldne na pokopališču v Bohinjski Bistrici. Smrt pri izvrševanju do:žn°sti. Dne 6. februarja je prj izvrševanju dolžnosti našel smrt stražmojster varstvene policije Frane Kuganigg. Zapušča soprogo Katarino in številno drugo sorodstvo v Kamniku. Celovcu, Podljubelju, Lirizu in Črnučah. Pokojnik je bil star 45 let. Umrli so v Celovcu: 56 letna poljska d . lav k; Ana Stücker. 62 letna vdova po inženirju Pavla Varetza in 64 letni kurjač Emil Böhm Prrr.fili So te v Celovcu: de-etnik Janez Piessnegger in Helena Lušnikova. desetnik Janez Zachor in hišna pomočnica Martina Adamičeva, podčastnik Jožef Kümmerer in pomočnica protiletalske zaščite RozaJija Granigova. dežnik Jožef Miki in Helena Wurzerjeva. stavbni risar Herman Kratzer in poštna namešeenka M"*" !? Običeva rni St»fan. Nezgode in nesreče. ,:toko si .ie vlomila pri padcu soproga strojevodje Barbara L-e-*'•■ i — " Lavantinski dolini. Zasebnico Ano Holzbav-erjevo je p*-v ' '<■ :■ r p'i cvmer sj je zlomila levico. Pri rezanju slame si je odre/al Ile-nek kazr.lca Erih Veden k lz Volšperka Pri smučanju s; ie zlomil desno nogo Janez Koler iz Sv. .Turia v Lavantlnskj dolini. Krožna žaga je 50 letni poijski delavki Marjeti Mesnerjevi poškodovala desnico, da »o jo morali prepeljati v celovško to -nišnico. S štajerskega Razstava o terorističnih napadih i« zraka v Celju. V soboto 19. februarja bodo v Celju otvorili potujočo razstavo o terorističnih napadm z zraka. Razstava bo občinstvu dostopna 10 dni. Ureditev dela v trboveljskem okrožju. V Trbovljah so imeli pred dnevi zborovanje obratnih zaupnic, na katerem so ob-ravnavali ureditev dela glede na socialno politiko. Obratna zaupnica Mascherjeva Je podala poročilo o nalogah, k tere pripadajo ženskam v vojni. Za Mascherjevo je j govoril primarij dr. Rimml, vodja trbo- i veljske bolnišnice, ki je opisal vlogo žene v boinški strežbi. O gospodarskih zadevah je govoril poročevalec König, ki se je bavil zlasti z vprašanji obuvala in tekstilnih potrebščin. O uporabi tega in onega je treba postopati z največjo štedljivostjo. Poročala sta še zastopnik voditelja prehranjevalnega urada Jurko ln referent Bauer, ki je govoril o nalogah žensk v obratih. Na koncu se je vsem predavateljem za poučna izvajanja zahvalila obra-tovodkinja Schultzova, ki je obljubila, da bodo ženske v trboveljskem okrožju v polni meri storile svojo dolžnost. Zaključek šole na Jarem nskem dvoru. Na Jareninskem dvoru v Slovenskih goricah se je pred kratkim zaključil šolski tečaj, katerega se je udeležilo 30 mladcev, sinov kmetov in posestnikov na Pohorju ter iz mariborskega okrožja. Učenci so se ob zaključku tečaja zbrali k sestanku, na katerem so pokazali svoje uspehe. Bila je izrečena pohvala učencem, pa tudi njihovim učiteljem. Z železnim križcem 2. razreda je bil odlikovan desetnik Franc Voda iz Vurberka pri Ptuju. RaznOv«n prepirljive*-. 24 letn; J >žef Belčak iz ptuiske okol ce je bil v okrožju Lipnice zaposlen pri delu, pokazal pa je veliko nestrpnost in prepirljivo^. Med drugim se je spri z neko dninarico ter jo udaril z vilami za seno. Zaradi teg3 je prišel pred graško sodišče ter bil obsojen na pol leta Ječe. Obsodba zaradi surovega ravnanja z živino. Pri nekem posestniku v radgonskem okrožju zaposleni hlapec Stanko Hnnželič je bil obsojen na 10 mesecev ječe, ker je s kos iščem sunil gospodarjevo tele s takšno surovostjo, da je živali pohabil nogo. Telička so morali zaradi poškodbe zaklati. Iz Trsta Vrhovni komisar za Jadransko pri morje je izdal odlok o ustanovitvi blagovno-prometne družbe na operacijskem področju Jadranskega primorja. Namen družbe je zagotovitev življenjsko važnega blaga za operacijsko področje Jadransko pri-morje. Družba se imenuje »Adrija«. je javnopravna ustanova s sedežem v Trstu, njeni organi štejejo poleg preclednika 3 člane in nadzorni odbor, v katerem je pet članov. Člane predstojništva in nadzorstva imenuje in odstavi ia vrhovni komisar za Jadransko primorje. Smrt znanega sodnika. V Trstu je umrl dr. Eduard Tommasini, ki je bil svojfias ka-sacijski predsednik pri Užaškem apelacij-skem sodnem dvoru. Ko je bil 1. 1924. premeščen k rimski kesa - i, se je rajši o ip >-vedal svojemu položaju, kakor da bi zapustil svoje rodno mesto. Posvetil se je odvetništvu, v katerem je deloval 20 let. Izpiti na tržaški univerzi. Na tržaškem vseučilišču bodo od 14. do 26. februarja diplomski izpili za pravno, politično, gospodarsko, trgovsko in filozofsko stroko. Mrtvaški zvon. Te dni so umrli v Tr./tu 6~.etni Jcaip Pv.pelj, 70ielna Antonija Gotting er. 83Ietna Alojzija Marijan, 8 ole Lia Barbar.-. Sane.n vdo.a Codina. 671etni Anton Glavan, 58Ietni Ivan Lončar, Jurij Zi.v twó. Se. g:j Segnani, GSietni Miklavž Giasič, 691etna Zolaja Lettis, SOletna Marjeta Ma. tjaš-č. vdova Koiaše. 801etni Henrik Ip vec. 751etna Ivanka Tenč.č vdo a Usaj. 401etni Iv. Lukas, 901etna E. geni ja Bucik, 7-ilelni Ivan Mora in slikar Josip Kranjc. Kcvndenzrano mleko za otroke. Prehranjevalni zavod v Trstu sporoča, da se bo od 14. tebruarja da je delilo kondenzirano mleko za mladino do 18. leta. Prav tako prejmejo kondenzirano mleko nad 65 let stare osebe, in sicer dobi vsak upravičenec po eno dozo kondenzlranega mleka, ki stane 10.50 lir. Poslovne ure na pošti. Uradne ure so določene za tržaške poštne urade in za poštne urade na Barkovljah. Skednju in pri Sv. Ivanu od 8. do 12. in od 14. do 18. (sprejemanje denarnih poš ljk do 17.). Edino poštni urad na Borznem trgu bo posloval neprekinjeno od 8. do 18. (sprejemanje denarnih pošiljk do 17. ure). Eksplozija mine. Na Proseku pri Trstu je eksplodirala mina in poškodovala delavca Alberta Kodra iz Sv. Kiiža pri Trstu. Ranila ga je na glavi in roknh. da so ga morali odpeljati v tižaško bolni- šnico. Iz Gerlce Iz zajede je bil ranjen na Svečnico Anton Buda iz Tomaževice pri Komnu. Mož se je peljal s kolesom iz Štanjela, ko ga je zadela krogla v trebuh in nogo. Izginula mladina. V Golici je minuli teden izginilo več mladoletnih oseb. med njimi dva fanta in dve deklici, katerih prva je imela 17. druga pa 18 let. Beleinica KOLEDAR Sobota, 19. februarja: Konrad. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Sloga; Bišofsberška dekleta. Kino Union: Kopalnica na skednju. DE2URNE LEKARNE Danes: Mr. Sušnik. Marijin trg 5, Deu-Klanjšček Dia. Gosposvetska cesta 4; Bo-hinec ded. Cesta 29. oktobra 31. ZATEMNITEV je strogo obvezna od 18. do 6. ure. DRŽAVNO GLEDALIŠČE DRAMA Sobota, 19. februarja ob 16: Robinzon ne i s»n»e umreti. Red Sobota. Nedelja, 20. februarji ob 16: Namišljeni j bolnik. Izven. Cene od 24 lir navzloL Ponedeljek. 21. februarja: Zaprto. * »Robinzon ne »me umreti« je naslov Foersterjeve mladinske igre. v kateri bo našla mladina obilo vredne zabave in po-I učno jedro. Ljubki in komični prizori dečkov, ki se igrajo po vzoru knjige »Robinzon Crusoe«, Robinzona in Petka, posledice njihove bujne domišljije in njihovo goreče prizadevanje, da bi našli pogrešani rokopis »Robinzona Crusoeja«. so prikazane s prisrčnostjo in humorjem. V glavnih vlogah: Gregorin, Vi. Skrbinšek, Levarjeva. Bitenc in Verd on ik, nadalje: Nakrst. Nablocka, Raka r jeva. Gorinšek. Kraljeva i. dr. Režiser: prof. Sest. V nedeljo ob 16. uri bo ponovitev Moli èro vega »Namišljenega bolnika«. V njem je pokazal dramatik tragikomični tip namišljenega bolnika, ki deloma tiranizira svojo okolico, deloma pa je žrtev sebičnosti in spletk. Delo je zrežiral prvič na našem odru Jože Kovič. ki bo igral tudi naslovno vlogo. OPERA Sobota. 19. februarja ob 15 30: Sneguročka. Debut mezzosopraniS.ke Dragice Sodnikove. Izven. Cene od 36 lir navzi'ol. Nedelja. 20. februarja ob 16: Melodije srca. Izven. Opereta, Cene od 40 lir navzdol. * Danes v soboto ob 15.30 se obeta v Operi zopet zanimiv debut mlade začetnice v N. Rimski-Korsakovega operi »Sneguročka«. Partijo pastirja Lela bo pela prvič gojen-ka prof. Miloša Brišnika. gdčna. Dragica Sadnikova. partijo Misgirja. bogatega trgovca. pa mesto obolelega Popova — M. Dolničar. Nadalje bodo peli: Pomladno vilo — Golobova, Deda Mraza — Lujoša, Sneguročka — Vidalijeva, Gozdnega duha — Boštjančič, Karnevala — Gregorin, Bobi la — M. Sancin. Bobiiiho — Poliče-va, carja Berendeja — Lipušček. Bormja-ta — Lupša. Kupavo — Mlejnfkova, L klicarja — Banovec, 2. klicarja — Škabar, paža — Medvedškova. Dirigent A. NeffaL Režiser: R. Primožič. Koreograf: P. Golo-' vin. Opozarjamo na začetek predstave, ki bo ob 15.30. Nastop g. Draga Zupana v opereti »Me-|«dije srca«. Pri nedeljski predstavi Gre-I gorčeve operete »Melodije srca« bo nastopil v vlogi strička Arnica prvič gosp. Drago Zupan. Opozarjamo na to zanimivo prezasedbo vloge. Osti la zasedba glavnih vlog je običajna, partijo tenorja Marjana Bari lica bo pel B. Sancin, glavno žensko partijo Silvo M'ejnikova. Dirigent: avtor J. Gregore. Režiser: E. Frelih. Koreograf: ing. P. Golovin. Oddalniška skupina Jadransko Printerje P A D I O LJUBLJANA j SOBOTA, 19. FEBRUAR-'A j 7.00—7.10: Poročila v nemščini. 7.10—9.00: j Jutranji pozdrav: vmes od 7.30—7.40 poročila ' v slovenščini. —9.10: Poročila v nemščini. 9.10—9.20: koračnica, pregled sporeda (v nemščini in slovenščini), nato koračnica. 12 (X) do 12.30: Opoldanski koncert. 12.30—12.45: Po-I ročila v nemšč ni in slovenščini. 12.45—14.00: i Veseli zvoki za premor. 14 1)0—14.10: Poročila v nemšč;ni. 14.10—15.00: Vsakemu nekaj. 17.00 do 17.15: Poročila v nemščini in slovenščini. 17.15—18.00: Drobni naptvi. 1845—19.00: Ve-1 ikon ja Ivanka: Gospod nj^ki nasveti. 19.00 d0 19.30: Kmečki trio. 19 45—20.00: Glasbena medigra. 20.00—20.10: Poročila v nemščini. 20.10—21.00: V čaru eperet; :gra radiiski orkester. dirigent D. M Šijanec 2Ì.00—22.00: Mali kabaret. 22 OO—22.10: Poročila v nem« ni. 22.10 do 22.30: Nekaj napevov za lahko noč. Kroffglfcfl * Minister GóWLw-L, na koncertu berlinske filharm°nije. Min.ster dr. Goebbels se je udeležil koncerta berlinskega filharmonič-nega orkestra v bexLnsici stolnici. Dir .girai je Wilhelm Furtwängler. Izvajana je bila me d drugim tudi Beethovnova ò simfonija. * Za poutajnlka v mornariškem ministrstvu ie Duce imenoval šefa niOinai.š-tega jiiaùa a 1 mirala Giuseppa Sparzana. Admiral, Spajzano je nos.iec dveh sreo.nih sve-tinj za hrabrost. * Podjruverner rimskega mesta. Mussolini je imenoval prefekta rimske province za pxìguvernerja mesta Rima. * Sjiomanska plošča skladatelju Wagiitjr-ju v Benetkah. O'o 51. obletnici smrti Ri-; :arda W gnera so v Benetkah vzidali na palači Vendramin marmorno pioščo z na-p.som >13. februar 1893. Richardu Wag-nerju v spomin«. Zastopniki mesta Benetk so položili pred marmorno ploščo venec. * Castel Gand°lfo izpraznjujejo. Vati-:iski radio je nedavno oznanil, da bo eževo poletno bivališče Castel Gan-(.. o zaradi terorističnih napadov ria to ozemlje izpraznjeno. Trenutno se nahaja n«i tem ozemlju še 10 tisoč oseb. 4 Svetilna bomba je padla na papeževo palačo. Pri zadnjem terorističnem napadu na Rim, ki so ga izvedli angloameriški alci, je odvrgel neki pilot svet Ino bom- ki je padla na streho papeževe pala-v vatikanskem mestu Bomba je zane-a ogenj, katerega pa so gas ici takoj posili, tako da ni nastala večja škoda. Diamantna poroka stoletne ženske. Ica Francozinja v Abbevilleu je pred tkim obhajala svojevrsten jubilej. Pra-ovala je svoj stoti rojstni dan. obenem diamantno poroko. Mož stoletne žene vi in je trinajst let mlajši od svoje . >oljše« polovice. * Smrt najznamenitejše letalke. Po ve-angleškega poročevalskega urada je v kem boju izgubila življenje najznameni-ša novozelandska letalka Miss Jane ■ m.s t on. * Poplave v Južni Afriki. Močni nalivi so • zadnjem času povzročili v Južno-afriški ezi velike poplave prostranih ozemelj, po-•ča - Times«. Posebno v okraju Kimberley zelo trpelo prebivalstvo in poljedelstvo. Solana mizarska vajenka. Med vojnimi Klicnimi tekmami v Braunauu se je po-la pred dnevi tudi 16 letna Frida Mit-rbaueneva iz Eggelsberga pri Braunauu. le se je polotilo zanjo čudnega dela; i je namreč v roko oblič in žago ter že nekaj časa vežba v mizarskem poti. Poprej je Mitterbauer jeva obskova-^ - io ter je imela priložnost, da se posveti Jzemu poklicu, ne pa rokodelstvu. Na-temu se je odločila za mizarsko st.ro. z enostavnega razloga, ker ima oče zarske delaiT.ic.3- in nima potrebnih po-ločnikov. « Nedovoljeno trgovanje z boni za železo. red sodnikom-poedincem graškega sod.i-fa se je moral zagovarjati Ludovik Slana z Gr ari zaradi protizakonitega trgovanja z boni železo. Na vožnji od špilja do Gì Via namreč kupil nakazal za 260 kg železa, od katerih je za 200 kg nakazil •>rodal naprej z znatnim dobičkom. Ker je sovina z železom podvržena v Nemčiji r>jnim zakonom, je bil Slana obsojen na mesecev ječe. * Tat iz navade obsojan na smrt. V tadcu je bil obsojen na smrt 32 letni -rvski pomočnik Ferdinand Grc.schell. lož je lansko leto izrabil zatemnitvene sak letalski ala^m mora biti vsaj esna vaja za primer dejanskega ombardiranja; šele ko bodo vsi anova-ci ìi'se ali uslužbenci urada in podjetja v zaklonišču, bo lo^oče orakt čro ugotoviti nedo- ' iT CT tatke in jih še pravočasno odpra-/iti, preden v resnem priir.eru po-zroč'. o morebitno katastroio. Za-o je v lastnem interesu stanovalcev in uslužbencev, da gredo ob alarmu v svoje ali, kjer tega ni, najbližje javno zaklonišče. (UITÜRN1 PREGLED Jslenovi »Bobri« Pisatelj »Ovčarja Marka«, »Tropa brez zvoncev?, novelistične zbirke »Previsi* in •Jr., Janez J a 1 e n. je dovršil svoje doslej največje pripovedno delo, trilogijo Bobri«. Prva knjiga te zgodovinske povesti iz bakrenodobne odnosno poznokame-nodobne stopnje človeške kulture je izšla (v Slovenčevi knjižnici) 1. oktobra 1942, druga 10. avgusta 1943 in tretja 20 decembra 1943. Okrog 700 strani obsegajoče 'ielo pomeni že po obsegu literarno dejanje. ki v našem slovstvu nima kaj dostf enakih. Posebno zanimivost pa daje Jelenovim Bobrom« njih snov: nobeden naš pisa-telj se ni še lotil s tol:kšnim znanjem in s tako vnemo epičnega obravnavanja koii-ščarske kulture, ki se je razvijala kakih tisoč let na nek~ njem Velikem jezeru, kakor imenuje Jalen tedanje jezero na +leh današnjega. Ljubljanskega barja, če pom> slimo, da so bili prvi sledovi nekdar.iega jezerskega življenja odkriti šele 1. 1854, s poznejšimi izkep ninami izpopolnjeni in '«e deloma arheološko zadestno proučeni; če vemo, da se mora pisateljeva stvarjalna fantazija pri sestavljanju podob tedanje-g prirodnega in zlasti še človeškega življenja oprijemati raznih bolj ali manj zanesljivih znanstven h dognanj in nalik z življenjem današn rib primitivnih ljudstev, ki so na sorodni kulturni stopnji, tedaj po. stanemo tem bolj pozorni na Jalenovo stvaritev. Nemara nam bo pisatelj »Bobrov« ob kaki priliki odprl poglede v nastanek svoje nenavadne pripovedne kompozicije: v znanstveno literaturo, ki jo je moral proučiti, preden je dobil vsaj v glavnem veljavne podatke o zgr db kelišč, o tedanji stanovanjski »kulturi«, o stanju ribištva in lova. o človeški noši, o hrani, o rodbin3k:h razmerah in sploh o spolnem redu o rodovnih. navadah, o veri in praznoverju, o obrambi in napadih, o prometnih občilih, o začetkh rokodelstvi in poljedelstva, o pohodih v tuje kraje, o medsebojnih ati- k h raznih rodov, o prehodu iz r biško-iov-ske kulture v poljedelsko itd. Prav tako ie moral dobiti verjetne podatke o tedanjem st-nju Ljubljanskega jezera, o njegov; jezerski favni in flori, o živinoreji ribiško-lovskega ljudstva in še o marsičem iru-gem. če je hotel dati svojim podob m iz življenja davnih ljubljansk h jezerjar.ov kar se da verjeten značaj, je moral podrejati svojo dicmišliijo znanstveno veliavn m dognanjem ali vsaj postaviti sprejemljive podmene tam- kjer so ostale tudi za arheologe in antropologe večje vrzeli. O samem značaju koliščarskih sellšč so se pojavili razni dvomi, k. pa jih ovrže že dejstvo, da so odkrili v tleh n šega Barja ne le kolišča, marveč tudi orodje, orožje, čolne in druge človeške potrebščine iz vec kulturnih pfasti. Najnovejša razprava arheologa dr. R. Ložarja, k se v zadnj h letih največ b?vi z vprašanji tako zvane ljubljanske kulture, nam potrjuje to, kar je tudi Jalen opisal v svojih povestih o ko-liščarjih: da so doma izdelovali ne samo kameno orodje in keramiko, marveč tu J šila in boialas dalje- da je v tej predzgo-dovinski dobi res že obstajala trgovina, po. sebej še z zlatom, med pontsko-kavkaški-mi kraji in Iberskim polotokom, pri čemer je bila naša domov na etapa n ? njeni poti; dalje, da obstoji verjetnost tiste argona v t-ske poti preko naših krajev, ki jo c,p suje-ta izmed Slovencev Janez Jalen v tretjem delu »Bobrov« in R. Rudan v »Argon v-tih«. Koliko drže razni podatki o konkretnem življenju nekdanjih jezerjanov v Ljubljanski kotlini, bodo lahko — in še vedno s primerno rezervo — povedali samo strokovni raziskovalci. Zdi se mi, da je Jalen v nekaterih, zlasti v moraln h stv reh, nekoliko preveč idealiziral davne prebivalce naših krajev Vsekako je prehod iz ribiško-lovske kulture v poljedelsko strnil v generacije- ki so si časovno preblizu (saj je celo poosebljen v eni in isti osebi, v Ostro-rogem Jelenu), zato je tudi prehod iz ene kulturno-razvojne stopnje v drugo odločno prenagel in k kor se mi zdi, poln pesniških Vcenc. ToJa dovolj o tem. Treba je prepustiti kompetentn.m ocenjevalcem besedo o arheološko-znanstveni podlagi Jelenovih podob iz življenja na Ljubljanskem Velikem jezeru, končanega kakih 1000 'e; pred Kr.. a segajočeg- v sivo, le malo v.ni- no preteki :st kameu te dobe. * Za pripovedno delo. ki se g bije v tak. malo raziskanem svetu, kakor je življenjski svet ljubljanskih koliščarjev, pa n;s'-orezpogojno važne njegove realne osnove. Kakor jih zahtevamo pri zgodcvinykem roma mi glede običajev- noi. dognan h dogodkov, marveč je mer lo za njegovo presoje predvsem umetniška verjetnost. Pisatelj nas mora prepričati tako. ;a niti ne vprašujemo. keliko drže njegove življenjske podobe v zgodovinskem sm slu. AH je Janez Jalen do?egel z »Bobri« to. kar mu je nedvomno uspelo z Ovčarjem Markom«? Predvsem si oglejmo v kratkih potezah vsebinsko ogrodje njegove trilog.je. Prva knjga nas seznanja z Brkatim Somom Ln njegovima dvema s novoma: Neokretnim K ipom h Ostrorogim Jelenom. Aled obema bratoma nastajajo konflikti, potekajoči že iz iaz'ičnos' ! obeh zna čajev; drugcro.nj sin se mora naposled uklon ti. Kot podjeten, odločen .nož si postavi samostojno kol šče. Njegova veljava nagioma rase, saj je Ost i oi ogi Jelen >d!i-čen lovec in nekaka — oejai bi — vodi-teljska narava, ki si sam izsiljuje spoštovanje in pokorščino. Zakon z Jezerno Rožo mu prinese srečo, dobro omož tudi sestro Slmjeoko Kodrolasko n se nazadnje spravi še z Neokretnim Karpom. V drugi knjigi'vidimo Ostrorogega že kot glavarj močnega, široko razraslega rodu; dorasli so mu sinov: prvih treh žena in še ima pogum- da si vzame četrto Zorno Kalino. brhko mladenko, ki jo oblega tudi njegov sin Presukani Lisjak. Zmaga Ostrorogi. sin pa se ožen: k sovražnemu rodu Tršatega Tura. Ostrorogi veruje, da mu gre čast in oblast glavarja vsen rodov na Velikem jezeru in zato na /»e n"čine uveljavlja in širi svoj vpliv. Ne samo, da najde zvezo z morjem in uvede prt-menjalro trgovno z drug mi kraji: Ostrorogi slačenja učiti svoje ljudi poljedelstva, ki ga je spoznal pri po.iravskem veljaku Pšeničnem Klasu. »Kmeta in lovca in ribiča, vse tri združim v sebi«, prvi. »Na svojem kolišču in svoji trdini. In kipec matere zemlje postavim v svojo kočo. Ir še po svetu bom tovorih In vsemu Velikemu jezeru zagospodarim«. V tretj: knjigi (z naslovom »Vrh«1) . idimo Ostrorogega. zajetnega staica. ki je še pcln moči in drznosti (prim. njegovo /jnago nad močnim turom), na višku vpliva m oblasti. V tem razdobju njegovega življenja se že bodro uveljavlja Jelenov sin — naslednik, Oprezni Srnjak, ki je podedoval odlike dela in očeta. V tem času dožive kolišča na Velikem jezeru zn?menit dogodek: prihod grške ladje Argo z Jazo-nom in čarovnico Medejo. ki presleplja rodbino Ostrorogega s sugestijo in hipnozo, kakor bi dandanes označili njene čarovnije. Grki se zvežejo z rodom Tršatega Tura in tako s mo poglobe nasprotja med obema rodovoma, dokler ne spravijo svojo razložljlvo ladjo na plečih Turcvcev od vrhniškega Moč lnika na morje. Ob vrnitvi pride do spopada z Ostrorogovimi ljudmi, pii čemer je zadnji povod Zvesta Cr-nolask", ki si jo kot drugo ženo prisvoji Oprezni Srnjak. Le-ta se je med tem ra-uč 1 od Grkov splavi jati zlato, ki ga je odkril v Dravi in se tam tudi oženil z bogato dedinjo Zlatolaso Lipo. Po tej poti je Ostrorogi Jelen prodrl s svojimi ljudmi daleč na vzhod od Drave, tja na neskončno ravan proti Blatnemu jezeru, kjer se mu od pro nenaseljena lovišča in kamor sklene preseliti svoj rod ko vidi, da so Veliko jezero odkrili tujci in da domačine ne čaka nič dobrega. Svojega vrha potem takem ni dosegel. In glej, glavar močnega jezerjan-skega rodu uniči znamenita bobrova in druga lovišča ter pripravi svojce za preselitev. In pr č® si odidejo vsi zapovrstjo B svojimi ženami hDpci in čredami daleč na severovzhod, na veliko panonsko ravan, kjer se posvetijo poljedelstvu. Ostrorogi Jelen deživi kot patrijarh svojega rodu uporabo živine in lesenega pluga za kmečko delo, in ko umrje, sežgo z daritvenimi obredi in med obilnimi žrtvami njegovo truplo in ga skupaj z n jvečjo svetinjo — i kostmi bobra — pokopljejo v visoki gomili sredi ravni, kjer valovi poleti morje zlato zoreče pšenice. Največja umetniška pomanjkljivost Jale-nove tr log1 je je njena izrazito epična slabokrvnost: mnogo pripovedov nja, še več opisovanja, toda celotna epična linija je bclj šibka in nesomerna. V drugem delu se spusti precej nizko, da se v tretjem zopet nekoliko dvigne. Posamezne osebe, razen Brkatega Soma, Ostrorogega Jelenn in Opreznega Srnjaka, so psihološko karakte-rizirane presplošno, v vseh treh delih se čuti ponekod prisiljenost, izum etničen est m precejšnja nakopičenost pojasnjevalne, ilustrativne t varine v škodo osrednje zgodbe, ki bi dala trilogiji trdno hrbtenico. Nesporno pa imajo »Bobri1« svoje odlike, ki kažejo Jalenovo pravo pisateljsko pero: so to njegovi opisi narave, posebej še opisi lovov in živali, v čemer je dandanes Jalen v slovenski prozi neprekosljiv. Stilistično so za Jalenovo pripovedovanje značilni kratki stavki, ki bi s svojo od-sekanostjo učinkovali suhoparno- če bi si pisatelj ne pomagal s pogesto rabo takih veznikov, kakor so in. pa i. pod., kar pa ni posebna vrlina, kadar se taki vezniki nakopičijo; značilno zanj je tudi, da rad začenja stavke z osebnim zaimkom. V splošnem je Jalenov jezik iizredno lep in izrazno bogat; če se nam v dialogu zdi, da se njegovi predhistorični ljudje izražajo včas:h preveč tako, kakor današnji gorenjski kmetje, je v opisih izviren in iznajdljiv. Marsikak njegov izraz (n. pr. drevak za čoln, izžgan iz enega debla in tesan) je trajno obogatil slovensko besedišče. Ni dvoma, da je nekdanje Ljubljansko jezero šele pod vplivom Jelenovega pripo-vedovanja stopilo v zavest sedanje^ domačega prebivalstva. Jalenu bo ostal sloves njegovega literarnega odkritelja in doslej največjega pesnika. Posebno pozornost bi zaslužile številne ilustracije akad. kiparja Franceta Gor-ieta in sicer b tem. kar je v njihovih rešitvah in doneskih pozitivnega in v tem kar »e zdi manj posrečeno. Morda bo o še izpregovor.il drug ocenjevalec. SPORT Odism^k Iz zgodovine slavnega nogometnega kluba Dunajska Vienna slavi letos zlati jubilej Bilo je leta 1894 Na led nah v dunajskem Pratru se maloštevilni mladeniči vnemajo za neko čisto novo igro. Privlekli so droge ve in letve, napravili nekakšna vrata iz njih ter začeli tekati za okroglim usnjem, ki ga suvajo z nogo, tu in tam morda celo z glavo. To eo »Kriketarji», ktkor jih imenujejo gledalci n obisfcova ci Praterja čeprav se ne bavijo s kriketom; iz teh prvih dunajskih nogometašev je bilo nedolgo pc-zneje ustanovljeno nogometno društvo »Austrije«. Približno tako m ob istem času se jt dunajska mladina zabavala tudi zunaj v Döblinou. na »Hohe Warte« Dunajski vrtnarji so se naučili nogometa v tujini ter se po povratku v domovino zbrali v drugem nogometnem društvu — današnjem »Fussbal! Club Vienna 1894«, ki je po v&e i pravci najstarejš- duna;ski nogometni klub. To pravico bi Unti zaradi tega. ker je namreč dva dni pred »Kriketarji« vložila svoja pravi'a pri takratnih oblastv.h. V novembru 1894 sta se moštvi prvič sešli na zelenem polju v Praterju. »Kriketerji so zmagali z zvenečim izidom 4:0. Od Pekarne in Peplja Bluma do Gschweidla Pri Vienni so igrali skoraj sami domačni, medtem ko je nastopalo v moštvu »Kriketar-jev« nekaj tujcev. Prvi vel ki igralci Vienne so br!i izvrstni vratar Karel Pekarna, ki je b;! leto dni na Škot-kem poklicni igralec pn G'acgow Rangeriu V obrambi je igral Willy E'peldauer (po domače Bipel), ki se je kmalu odrekel noge,-m e tu in postal mojster na biljardu, in Albert ,Iurcč:k. Vienna je bila skoraj zmerom najboljša v obrambi; prej omenjenima branilcema sta sledi'a Uran in Pepi Blum (»svetovni mojster« med branilci"), daljt Karel Ra ner in nazadnje še Willy Schmaus. Pa tudi napadalna vrsta Vienne ni bila kar tako in je v njej posebno slovel Fritz Gschvve dl Velike zasluge Vienne Takoj po vojni 1. 1918 &: je zastavil odbof Vienne nalogo, da bo zgradil novo in prostrano igrišče. Tc- je znani nogometni stadion »Hohe Warte«, ki sprejme lahko 60 000 gledalcev in na katerem so bile že neštete velike mednarodne bitke. Bilo je prizorišče dolge vrste meddržavn h tekem bivše avstrijske reprezentance — z Italijo, Madžarsko. Švico, Jugoslavijo. Škotsko itd. Na tem igrišču ie s'.av;lo svoje zmagoslavje tako imenovana »čudežna ena j storica«, ki je pregaz:ia ŠkotJco z izidom nič manj kakor 5.0! Ni je bilo skoraj nedelje v letu, da ne bi tisoč' gledalcev navdušeni prihajali na to igrišče Z zgradnjo tega stadiona si je Vienna pridobila neven'j've zas'uge za popularizacijo nogometnega sporta v bivši av-etra;s!c prestolnici. Dobra v prvenstvu in prva v pokalnih tekmah Po svetovni vojni je b:!a Vienna dvakrat državni prvak, in sicer v let h 1931 tu 1933. V letu 1931 ji je uspel celo dvojni uspeh: takrat si je priborila tudi srednjeevrovski pokal, za katerega so se potegova'a najboljša srednjeevropska moštva iz Rima, Budimpešte .n Prage. Takratni finale je bil odigran v Cur'.hu, čeprav sta b la oba finaPsta z Dunaja. Lani je Vienna prvič osvojila tudi Tschamerjev pokal, v letošnjem tekmovanju za točke pa se je žt dvignila do tik pred zmago v svojem okrožju. (Ta članek je spisa! priznani avstrijski nogometni strokovnjak :n rad:j k: napovedovalec ki se ga marsikateri Ljubljančan še rad spom nja iz starih časov prof Willy Schmieger.) * V nekaj vrstah S— Počastitev padlega .nemškega smučarja. Državni maršal Herman GJrirg je večkratnega svetovnega prvaka v a pskih smučarskih disciplinah Pepi ja Jenneweina, ki se po 86 letal-k h zmagah ni vrnil s poleta p. o ti sovražniku, po smrti imenoval za poročnika. * Dne 4. in 5.marca ti.-se bodo na Dunaju udarili zastopniki dunajsk h in bratslavek.h namiznih teniških :graicev. Slovaški igrači se bodo udeležili tud; madžarsfceda prvenstva v isti panogi od 17. do 19. marca. Dne 23. marca pa nastopijo v Brašovu proti Rumuniji. Slovaško prvenstvo pa bo 1. n 2. aprila 1.1. v Bratislavi. * V Lausanni bodo v juniju proslavili 50'et-nic0 obnove olimpijskih iger. Po otvoritvi mednarodnega kongresa dne 16. junija bodo udeleženci naslednj' d3n obiskali grob ustanovitelja modern'h olimpijskih iger. I Inž. Josip Zidanšek | Iz Konjic smo prejeli žalostno vest da je umrl v óvojem rojstnem kraju Špitaliču g inž. Jcs'p Z i d a n š e k, upokojeni načelnik kmetijskega ministrstva. Bolehal je že dokaj let za siadkorno boleznijo, ki so se ji pridružile v zadn em letu še komplikacije. Iskal je leka v Gradcu, kjer se je podvrgel težji operaciji. Žal vsa prizadevanja zdravnikov niso mogla pomagati. Inž Zidanšek je dne 17. januarja t. J. izdhnil svojo res blago dušo Pokopan je bil v Žičah. v svoii rojstni far: Po končani g mnazji se je mladi Zidanšek vpisal, zvest tradicij' svojega kmetskega redu, v študij kmetijstva na visoki šoli za poljedelstvo na Dunaju ter jo absolvirai leta 1907. Pred prvo svetovno vojno je deloval kot pro fesor na kmetijski šoli pri Sv. Juriju ob južni žel. Po končani vojni je zavzemal važna in vpl'vna nie:ta v kmetijski str. k. javne uprave. Bil je med drugim inšpektor živinorejskega od- delka v kmetijskem ministrstvu, načelnik kmetijskega oddelka banma prebavi ja strup, katerega je Ita 'ija ponzila z izdajstvom Badoglijeve v'ade Nemški vojak pa z budn:m očesom pazi n vse ter ne v:di samo zunanjega r ?ko"ja. tem več tudi ijud -tvo ki živi v pa'acah in h'sab Kakw pred tisr^č Ieri se prevaž jo po Benet kah tovenv čolni in lahke gondo'e. katere p<-ganjajo gondoPerji. kt.jti Bene'ke sc me»*« brrz avtomobilov, brez vprege in brez ko'es r ;ev Tu in tam vidiš ?e kak «n motonr čo'r k tra eo sc z"rad: cme:ene potrr/nje bencin zelo krčili. G'avno b-eme prometa v Rene' kah lež: na plečh de'c-v-iih mo'k'h Benetk se nam v te n pog'edu kaž jo kot pravo mesf dela Zunaj na lagunah in na vo-iah ladrar skega morja bnie motorji ncTnrk;h letal k onravljajo tukai oha'no s užbo ali pa so 'elu-jeic kot sprem''evale konvojev pri ladijskih vo*niah po Jadran'kem morju Me;ec se je dvgnil n d strehe benckcga mesta in se ZTcal; v vodah pr kr pa Cma' Grande Nenadoma hu'kneio ze eno rdeče luč urne barkase preko tega zrcala Od nekod od mevajo udarci ure v zvoniku, ki naznanja po zno noč Le tu tn ti m u'ameš z očm ža:ek zza okna. ki priča da ž'vi jen je v h šah n' PGpo'ncma zrnr'o Vojna je spremenila pri-lazno ob,;čje Benetk v strožie r<,teze in bo mc^goče vplivala tud' na preobrazbo življenja tega mesta v bo\ic>čnos.ri 1 Jamskem nasipu ▼ Ljubljani, po rodu Je »z Merapa, pristojna pa na Jež.co. Stara je 54 let ln je v svojem življenju presedela že mnogo ur na zatožn. klopi, Se mnego več tednov in mesecev pa v zapor h Za-r di imovinskih celiktov so jo kaznovaj že 15-krat, zaradi delomrznosU pa 12-it.a*. Obtožnica je trdila, da sploh nima stalnega bvalšča in nobenega stalnega vira dohodkov. Tokrat je prišla na zatožno klop. ker je 2. januarja letos pockus la odnesti v ccr-kvi Srca Jezusovega na Taboru oltarno pregrinjalo, vredno 200 lir. Dejanje ji jc spodletelo, ker so jo zasačili. D-žavna tcž.-lec je zahteval kaznovanje po $ 315 kas. zakona. Brodn.kova je dejanje z n kila in se je izgovarjala, da je bila zelo vin,ena. Soiniki ji glede na izpoved pr.če m njeno preteklost niso dali vere. Obsod 1 so jo po obtožbi na 5 mesecev strogega zapora. Prestopek po S 314 Je z grešil tudi elelt-tromonter Bjžo. V začetku decembra lani je odnese! Ivanu M 100 m bele izolirane električne žive, 4 ogrevalce za električne peči, nevo elektr čno st kalo. 3 äamo.ne plešče za električne štedilnike in 15 m črne izoLrane ž.ce. Dajanj je skesano priznaval Ker doslej še ni bJl kaznov n, so ga sodnik, sod li milostno. Obsojen Je bil na 2 meseca strogega zapora, pogojno za dobo 2 let. Prvič je stal pred sodniki tudi delavec Albin. Obtožen je bil, da je konec decembra vzel v Ljubljani nekemu Karlu p ket s perilom, ki je bilo vredno 600 Ur. Stot 1 je tako prestopek po § 314 kaz. zakona. Alb n je zanikal krivdo. Priznal je, da jo paket prevzel od nekega vojaka pri odhodu avtobus.. Zagovarjaj se je, da je spraševal potnike, č.gav je paket in da ga je hetel kasneje izroč ti po.iciji. Mei poijo ra j policijo je za hip stop 1 v neko vežo, da se ogreje- Tam ga je zalotil lastnik paketa, ki g; je odpeljal na stražnico. Pi;ce pa niso potrdile AlbJiovega zagovora :n so ga zelo obremenile. Obsojen je b l na 2 meseca stregega zapora in 50 Hr denarne kazni. Zadnji v skupini, ki se je morala zago-v rjati prot obtežbi po § 314, je bil samski mehan k iz Device Marije v Pol„u Lg:-dij. Obtožnica je kratko označila njegovo dejanje: dne 13. januarja je vzel Alo.zu hubertus plašč, vreden 803 Ur. Obloženčc je dejanje ln krivdo zan kal. Sumlj.vo je bilo, da je ošk:dovancu obljubil polcvco vieinosti suknje, če g ne prjavi pol ciji. Ko se je nedavno vinil iz Ljubpne. n imel druge obleke kot ono. ki jo je imel na sebi. Sedaj pa so našli pri njem več obleke Eg:d:j se je spretno zagovarjal in ker obtožba n mogla d:prinesti trdnejš h dokazov za njegovo krivdo, je bil po § 280 kaz postopnika oproščen. Državni uslužbenec pod obtožbo utefe Poštni uslužbenec Franc iz Podutika je dne 21. julija lanj sprejel znesek 2G77.45 lire z nalog:m, da ga zplača strankam ki jim je bi c'enar nakezan. Ker p svoj f dolžnesti ni storil, je prišel na zztožno klor pod obtožbo, da si je navedeni znesek prisvojil kot državni uslužbenec n v izvrševanju-službe. Zagreši naj b: bil tako prestopek utaje po § 319-1. kaz zaken;. Franc je priznal, da je denar sprejel Izgcvarjal pa se je, da mu je bil ukra-icn ko se je mud 1 v gostilni in pil z nekim: svojimi znar.ci. Priče so ga s cer obremenjevale, ker pa je bilo prem lo dokazov Zj. njegovo krivdo, so ga sotto ki oprostili. Kjer koli govorite c današnjih razmerah — vedno spomnite ttidi Z tnzhe pomočil MALI OGLASI Kdof službo p&«» m «tfo owflo L —JO t» dri tn proT cakao —£0 s» anfani* naslov» «n 4!fro L »-— Najmanj« Urno« m t* oglase Je L 7- - Za »enim in dopisovanja Ja plačati aa wako be«e I, i._ gm w drug* oglase L —ao aa b»- aedo ra drt tn pro» teJtno —aa dajanj* naslova ali «fro L »- Najmanj» tenne aa «♦ ngUum f I» ••— Stužbeišče LPOKOJENKC 50 !et st r, * perfektem m.n-ein tloveiifik.g in nemškega jezika, dober stilist, uglajsrcga n st> pa, išCe pr ms. no z po-sl'tev. Ponudt« na o:!. oddelek »Juta- poJ šifro ;Zm že a., C615-1 U"APSKEGA pomočnika spromc takoi Ivan Biziak. urar v Postoi-ni. ^58}-la POSTREZKICO si čas od '/« 2. u e dalje. :>prejme.Ti. Javiti ee Je med 9 >n 10. uro v Dal m.it.novi ulic: 5<1I. ci^s-no. 3581-la KUHARICA samoslojna, dobi takoi stalno službo. Domobranska c. 7. 3*36. la """"•«KEGA pomočnika iščem »s takoi • !i po dogovoru. Plačam B-nda Vink>. Er-avčeva 11. 3710-la KUHARCO z dobro platìo spre i m e so! dn.i gx'tlna v cen-ant NaJ^v v o^ia-ne-n oddelku »Jutr « 333 -li CEV LJ. 1 OMOo KA 3i vsa dela. s > "^^Tein prot; pt t< p i dogovnm. Ci ii Metodova u) e 8}. 3656-1 j TRI DELAVKE ab m za takojšen r& C"p službe. Armi": Slav-io. spec:aina S e'ar-,ka 'el-vn .ia. Trž.iSl^a c°<;t i te t1 47 37 9 FR NAR POMO C N K n poTO'nw i tem0 zi te'o za v~-e !«*/■>. Ponud v n • M-te'"- r ti- ra pid r.Krarir«. 3749 la -mzTitrm KROJ. VAJTNCA ali rajen o éiem K^ o-dvorska 18. G'avan Anton 3774 44 KROJ VMtNCA ali vajenko sprejrre takoj modna krojica — Kar'in M j u B e'h v nov ■ 15 3747-44 F3ZERSK. V 4 JEN C al v.i-enko sprejme ti-koi Lomb - Gi'be t G ^po«vetska 34 . 3762 44 4*1* SKOBELN K m zarski, >n eno m sso rrodam. Domobrmsk cesa 7. 3508-6 posono zi nasol'tev mesa. mehksga m trdegi 'esa dobite pr Gc.spodarski i-vezi BÌeiweisova 29 3543-6 BREZOVE METLE t!rž Je Zi 'op te. m<-tike in oae'i dobite p i Go sp-d^rsk' zvezi. Br''we sova 29 3542-6 F NA SITA re'eta m rete prodiji Gofp-dir^k-i zveza B'äi-we 'ova CePta 2S 3546-6 SENO SLAMA Prrs-mo. de inf esenti za v:!gonske ko'l^lne go-vele^ra kot k"niske?a sana ter "I-me z^'ffe p t pri Go oodarki zv-—i gip wr cnvi 2S 3545-6 VINSKE ?KAFE in outr hs -nzne dob-te cri Osp'd r kl rvezi. Bleiweisova 3544-« KA^B'DNE BOBNI:, pripravne za zakloni?ča, projamo Delavnica Goreč, Gosposvttska 14. 3712-6 F' FK-^TOMOTOR. 6,15 KS. nov, popolnoma zaprt, rebrast, zaščiten prot! vahu. prodam. Florjanska št 30/1. 3700-6 RADIO, 4 + 2, z električnim gramofonom ir. ploščami, rablicn iH-s meseca, nrodam. Nunska 17, pritlič e, levo. vsak dan od 12 do 15. 3704-6 POHI IVO raznovrstno, kaker pie skane spaln ce. o eh jesenove, te jed; nie--in kuhinje — si i lika og'eSat.s vsak torek, č?-t tek in neaei-'o rrfd 3 in 5 uri m CPlovAk Cisti št. 72 — zvonec g!«. 36S8 6 MELASE za krm'jenje živ.ne. Je öe nekaj m r^zpolgj pri zadrug; mailh ga'-p)-dur-env. G: iusovo m-brež'e ž.t Xi. 3646-6 B ' N TiCO ot.ro ko be'o em?JI rano, pr-dvo'no. pip"ln.o-ma novo. predrm O med 13." ln 15. vro v Pr?žf"kov; ulLci 1011 le vo. I-t-tam oto.kii Ft 1. o~. r. kornb n»ciii rtola z m-Z'» 7-\ 1—4!etr> t=t -r??-- ^t oVa 6 nni'R, «KPRN0E cme bov". št. 43 T>vdi I. GH6. nelov 1. 365^-6 M111. PODGANE m ščurke z ne lj vo pokonci tc s strupom, k" pa dobite x drog riji KANC. Zidcvska u! ca 1 3536-6 NAHRBTNIK in žen&ico m .ino torbico. prjd..m. N si-v p. ve cglj-snl oddelek »J., ra«. 3666-0 KOZVH usii.en. uolg, skoraj uov, za sreanio po^t.vj, t-K.jj prcdiijn. N -slo' v og as aem oad. Juta. 37^3 6 KR-NEN PLAŠČ izredno l®p, i~ov, pro-ri m. Naslov v ogl. oddelku Jutra. 377 T-6 P1.0-AM moško p džaxo, srajco, spoan-je hlače, čevlje, zavese, preobleko z b Zino, p eobiclio za prati in bris.-.čo. V.:e predvojno blajo. Okorn, Hren j-va la, dvor šče. nasproti gostune »Sod lek«. 3764-6 P S-LNO MIZO o-ehovo, luar no. mode no, s po!ica-ni Z"i kni ge. prod m, cesta 29-1. 3733-6 KOPALNO B1NJO (žel. vi toi. lepa. >n peč prodam. O j led farro od 9. do 11. v VoSnJrkovi ui c: š». 4, I. nadst . Ier> Skof Rasra. 3726-S OVČJO VOLNO. stnženo. kroisške. pletili ■ike in šivihske odrezke ku pine vsako množino »lupo volna«, C'.ril-Mttodova 41 (prei Tyrševa>. nasproti sv Krištofa V181-7 vevertcje kože kupi vs Ko ko 1 Ino trgov.na Zdr.v.6, LjuclJ--lia, Sta-, trg 30. 3C9J-7 l sicje kcže dihur',eve, v.cire in dr-a ge kože od divja ine kupuje stilno tricvLia' Zdr. vič. L'ubij na. St -rs t: g št. 30 3697-7 s~ekln:ce vs-kov ütne, kupuje go st-'ii' bo-^m, Gr.iJšie št. 13. 3:8^-7 leghorn dri z no 5 + 1 in zakopni g e-ìk\-, kup in. Punud^p ni ogiasii' oddelek »Jvtr,» z o'Ti ìbo cene px>'! š f-ro «J-Hriicf- 3675-7 ZNAMKE k3ir.pl. zb rko ali posa mezr.e p&rt fe. rudi preko rerske. kupim. Po nu :loe na oglas cd elek »Jut<-a« pod »Zn mkj«. 3524 7 gugai n.~ga i on.ia diobro ohr njenega, ku-p.m. Ponudoe na o lasni ocid. Jucra psa »K nj -6ek^. 3727 7 uAMSKO kolo dobro ohrjn;eno. prvovrstne znamke, i dob i-uii gur..i.rm. kup m i ta-k. i n slov V og:. odde -ku Jutru. 3742-7 B CIKEL za ö let ,stir=g:, otroki, dobro ohr nje i, kup m Nas'ov v os<:.as. oddu Jut a 3743-7 to foli no ali druge zn mke manj ši osebni .avto v brezh b-nem st.-nju z sum m . kuoiin Ponud'ce na og' r>tìd. Jutra pod »M_niV avto«. 3732-7 SREBRNO LISICO po motnost n/.'j, ku p m takoj. N.^lov v o oddelku jutr . 3744- I.ARMONJKO klavi sko. v diJ'-rem Et^ nju. kup-n. Ponud na otI .odd. Jut a p »Harrron': S93«. 361.- TCODOLIT in nive ir nrve'se^a t: m Dlmlmeter kupm. -Ponud'ce na oddrle-Jun pod vNujno r ? jenje . 3733 V i NJIVO 1400 mi, na V dii' o-cesti oldam z gne e ved v najem Z3 < se je pri S.e' 1 s\ P. SJ;nska cesta &te'\ r5 3621-1 NOVA HISA. trmadstropna, solidno moderno grajena, v src šču, ugodno nr produ, zidane ploskve 270 kv Prevzame se Irhko več : poteka. Ponudbe na o ■ odd. Jutra pod »Samo rc irte-e?enti« 500 ' 'H NAGRADE dobi, kdor mi pove za ve iiko sobo ah enosobno st novanie. primerno za ' člansko ves dan odsot družino. Ponudbe na r odd. lutra pod »Gotov nar«. 3616-2: STANOVANJE, eno- ali dvosobno, išč<-r v mestu ali okolici. Nas: pust te v ogl. odd. Ji; pod »Nujno«. 3660-2 V ELIKO SC BO sončno, neopremi eno — iščem v mestu ali peri f. riii. Naslov pustiti v or odd. Jutra pod »Hitro ta ko-«. 3'-59-732 OPREMLJENO SOHO s p.,sebam vhodom • stcpaiioa. i.četn za takoj. Pcnud'oe na ogl .rrä oddelek »Jutra» p: d š fro »Točno plač Io . 3C83-2: PRIZNO SOBO po možnosti s ^tsd !ni kom ali cupa abo ku hmje. iš-lem. Pcnud na c^bti. odde ek »J„tra ped /Plač.m pol let1 n preje. 358 >23 uiiomanunja MAK1JA Vanì točno O nič VaS > živ jenisko pat. S.a eje.r. od 10. do 12. ter od 2 do 5 Puhurjev„ 1-'!. 3539-3 f.OP KLJUtriV na dveh o-ročlh (en ofc roi z maihn m ključ . drug z ve jirii), v d -čem etu ju na zad so.