KRALJEVINA. SRBA, HRVATA I SLOVENACA
UPRAVA ZA ZAŠTITU
KLASA 31. (1)
INDUSTRIJSKE SVOJINE
IZDAN 15. JUNA 1925.
PATENTNI SPIS BROJ 2911.
Willy Henker, Berlin- Neuköln-
Postopek za izdelovanje kalupnih teles iz žveplo vsebujočih tajin Prijava z dne 20. januarja 1923.	Velja od 1. junija 1924.
Prvenstvena pravica z dne 2. oktobra 1922. (Čehoslovačka).
Žveplo vsebujoče ta jine, posebno take, ki vsebujejo v raztaljenem žveplu dodatke kovine vsebujočega peska, kakoršnega se zlasti dobi pri očiščenju litih teles iz kovine, dajo lite mase, ki se odlikujejo po kovinskosveteči se površini in inr>jo tudi prav dobro trpežnost, tako da se dajo uporabljati za izdelovanje umetnoobrtnih predmetov, k kor na pr. vaz, pisalnega orodja, žaren, posod za cvetlice i. t. d. Mase pa se ob ohlajenju rade raztrgajo, s čimer se otežkoči njihovo upotrebljanje, ako se ne ukrene potrebno, da se to raztrganje prepreči. To se zgodi lahko tako, da se ka-lupne oblike sicer djcela izpolnijo z žvepleno taljino, da se pa po dovršenem vlitju taljine in po površinskem oh!ajenju iste po kaiupovih steuah jedro litine tvoreča, še tekoča masa zopet izlije iz kalupa. Potem osiane v kalupu lito telo z razmeroma tenko steno, ki nima več nagnjenja, da bi se raztrgalo. To lito telo se more odstraniti iz kalupa s tem, da se le-ta narazen vzame, ter se močno sveti na ploskvah, ki so bile neposredno v dotiki s kalupom, tako da ga ni treba več naknadno polirati, marveč samo povrhu obdrgniti, da se odstrani tenka, več ali manj slabobarvasta oksidova loža. Zatem se neposredno prikaže kovinsko sveteča se površina litega inaterijala.
Enakomernost površine pa čestokrat n: docela popolna, ako se pri vlivanju taljine v kalup ne ukrene posebnih opreznostnih odredb.
Pri vlivanju taljine v ka'up se lahko zgo di, da se tekoča masa, ko zadene na dno kalupa, razprska in da se prskaji pri nejo kaiupovih sten. Le-ti se hitro strdijo in povzročijo potem pogrešna mesta na površini litih teles, ki se pokažejo deloma v razbar-vanju, deloma v ob'iki mehurčkov ali drugih nepravilnosti oblike.
Temu nedostatku se izogne ako se tal-jina ne vlije prosto v kalup, temveč ako se jo pusti teči v kalup po nagnjenem žlebu, ki sega blizu do dna kalupa. Ko dospe tal-jina potem do dna, nima več žive moči, da bi se razprskala ob kalupove stene.
Na opisani način se more dobiti votle lite kose, ki imajo na zunanji površini jako enakomerno podobo. To pa ne velja o ploskvi, ki omejuje notranji votli prostor, in ki izpade več ali manj raskava in slaba. Pri nekaterih predmetih kakor n. pr. ploskih skodelicah se želi, da ne izgleda samo zunanja ploskev enakomerno in svetlo polirano, temveč tudi notranja ploskev. Da se zadosti tudi temu zahtevku, se po nadaljnjem delu izuma postopa tako, da se izdela 1 ti kalup z vkladnim jedron, ki tvori kalup za notranjo votlino litega telesa, ki se ima narediti. Ako s j potem lita masa prilegne na votlo polirane kalupne ploskve tako z nazven obrnjeno ploskvijo litega tele a kakor tudi z navznoter obrnjeno ploskvijo, ima lito telo na zunaj in navznoter enakomerno svitlo ploskev.
Da se pa tudi pri uporabljanji! takih z
Din.
- 2 —
vkladnim jedrom opremljenih kalupov izogne nevarnosti, da se lita telesa ne raztrgajo, se pokopa zopet tako, kakor je Ml < zgoraj raved no; po popolm-m izpolnjenju votlega prostora kalupa med zunanjim ostenjem kalupa m ostenjem vkladnega jedra se namreč pusti, da se masa na površmi' ohladi z izžarivanjem toplote skozi kalup in se potem tekoča masa, ki se nahaja na sredi med. medseboj se obdajajočimi kalupovimi stenami in med litimi plastmi,, ki se drže istih in so se že strdile, več ali manj popolno izlije, tako da nastane med ohlajenimi plastmi votel prostor, in se izpolni iztočno odprtino z ostankom tekoče lite mase, s tem da se kalup tako postavi, da teče tekoča lita masa proti predoru. Na ta način nastane na vseh straneh zaprto votlo telo, ki se ga more odstraniti iz kalupa s tem, da se istega narazen vzame. Da se zasi-gura enakomernost stene litega kosa v vseh delih, se kalup potem, ko se je izlivna odprtina zaprla, primerno premika na navedeni način, tako da se ostanek lite mase po strjenih stenskih delih kolikor mogoče enakomerno porazdeli.
D i glede zunanjosti litega telesa nismo navezani samo na naravno površino lite mase, ki trpi tudi po atmosferičnih uphvih, se vlite predmete potem, ko e jih je odstranilo iz kalupa in odstranilo površinsko oksidovo kožo z drgnjenjem s suknom, lahko, s tem ščiti zoper poškodovanje zunanjosti po atmosferičnih uplivih, da se jih opremi s prozorno varnostno polituro, ki naredi na eni strani, da se lepi kovinski svit lite mase v-di, a vendar prepreči dostop atmosfere do litega telesa. Tako varnostno polituro ^n pr. dobi s tem. da se vosek ali smolo vsebujoči zmesi primuša toliro raztopljivega ■sredstva, da nastane kremi podobna zmes, ki se jo-namaže z mehko cunjo na liti predmet.
Za učinkovitost te. varnostne politure je važno, ■ da- se kot raztopljivo sredstvo za voščeno smolnato zmes ne uporablja alkohol, temveč od-alkohola različna tekočina,
-	kakor n. pr. eter ali terpentin, ker alkoholične raztopine; rade popokajo in v nadalj-
| njem poteku odpadejo.
• - Površino litih.teles-se lahko polepša tako, ''da-se. jo-‘opremi z'vložki. - To se pri izde-
-	lovanju litih teleg te vj-ste, kako pride tukaj ■v' poštev, izvršuje lahko drugače kakor pri ■sicer običnih^metodah za nameščenje okrasnih vložkov na predmetih in sicer tako, da se zaželjene okraske rahlo prilepi na notranji kalupovi steni, predno se vlije žveplena ta jina v kalup. Ti na kalupovi steni rahlo lepeči okr sni traki z kovine, celuloida, pa-
pirja i. t. d. se privlitju žveplene taljine v obliko v lito maso vležejo in j'h le ta držo tako da se na površini litega tehsa vicij', kot okrasni vložki in se j h tukaj lahko na poljubni način še dalje obdeluje s poliranjem, graviranjem i. t. d.
Da se dobi kalupna telesa, ki zahtjevajo posebno veliko otpornost zoper sunek- in udar ter imajo otpornost zoper obrablje-njj, je dobro, ako se žveplen taljini razen kovine vsebujočega peska ali ipodobnih polnil pridoda še zemeljsko alkalične kovinske karbonate, posebno magnezit,. n. pr. v razmerju kakih 10% žvep'enopeščne zmesi.
Dodatek teh zemeljsko akaličnih kovinskih karbonatov ozir. magnezita vpliva tudi na zunjanost taljine', ker jo naredi svitlejšo po barvi. To oko'nost se s koristjo lahko uporabi za to, da se izd luje predmete iz žveplene taljine, ki imajo izbrano, zlasti liki mramor naži'jeno površino. Take p'edmete se dobi, ako se po žvepleno kovinasto peščeni taljini, ki je eventuelno pomešana s mermernim barvilom kakor n. pr. saje, medtem ko se nahaja v širokem vlivalntm kotlu naprska kapljice žveplene talj ne ki je na navedeni način pomešana z majhnimi množinami zemeljskoalkaličnega kovinskega karbonata (magnezit). Pri vlivanju take taljine, na koje površini plavajo kapljice žveplene taljine druge barve, se kapljice pti izstopu iz vlivalnega kotla raztegnejo v trake in se vidijo kot žile.
Izdelovanje litih teles po zgoraj podanih pravilih je pobliže razvidno na piiloženi risbi.
Sl. 1 predočuje izdelovanje litega telesa z notranjo votlino v obliki vaze c b uporabi vlivalnega žleba, da se izogne pogrešnim mestom na površini vsled litih prskov.
Sl. 2. kaže obliko z vkladnim jedrom in tvoritev votlega litega t lesa.
Na sl. 1 se pretpostavlja, da sastoji vli val ni kalup iz dveh polovic 1, 2. v njegovo votlino je vstavljen vlivatni žleb 3, ui ima n. pr. lahko polukrožen prorez Po prika-zivanju risbe je na zgorn o kal povo ustje nastavljen vlivalni -lijak 4, skozi katerega odprtino se vstavi vdvalni žleb 3 v kalup. Da se ‘vlivalni- žleb na udoben način trdno položi-v kalup, je opremljen s kaveljastim nastavkom 5, ki se lahko obesi na krat.ro cev 6, pritrjeno na lijaku 4. Pri vlivanju taljine se mora na to paziti, da stoji vlivalni žleb 3 nagnjeno, Mko da taljina ne teče premočno po stenah vlivalnega žleba.
Potem ko še je kalup nalil do zgornjega lijakovega ustja in je bila masa kratek čas, n. pr. % minute sama sebi prepuščena, se izlije se tekoča taljina iz notranjščine. Zatem ostane še tenka lupina 7 iz lite mase v ka-
— 3 —
lupu, kakor je naznačeno s točkovano črto na sl. 1. S tem da se kalupov! polovici 1,
2 vzameta narazen, se more votlo telo 7 vzeti iz kalupa.
Taljina sestoji namenu primerno iz meša-vine dveh taljin; namreč iz žveplenopeščene, ki ima oh 53 utežnih delih žvepla 47 utežnih delom snažilnega peska in barvila (saje i t. d.) ter se jo drži na kakih 130°, in iz druge taljine ic žvepla in inagnezita v zmesnem razmerju od 53 žvepla in 47 magne-zita ter se prinese na temperaturo kakih 200°, ki se pridodene p voimenovani nižje temperirani žvepleni taljini v množini približno 100/0-
Po prikazivanju slike 2 je v zunanji kalup, ki sestoji iz obročasto zaprtega spog-njega dela 8 in iz ravnotako obročasto zaprtega zgori jega dela 9 in iz razdeljen, ga srednjega okrasnega obroča 10, vstavljeno notranje kalupovo jedro 11. Spodnji kalupov del 8 ima polnilno odprtino, v kojoj je vstavljen pol lilni lijak 12. Taljina, ki ima laho pravkar omenjeno sestavo, se vlije skozi hjat 12 ob narobe stoj. čem kalupu v kalupovo votbno in se zopet izlije skozi odprtino polnilnega lijaka 12. potem ko se je na površini ohladila ob stenah zunanjega in notranjega kalupa. Lijak 12 se nato odstrani in nadomesti z zatvornim kosom 13. Kalup se postavi nato pokonci kakor je predočeno na sl. 2, tako da se v kdupovi votlini nahajajoči c slanik taljine nabere nad zatvornim kosom 13 ter zapre od izlitja tekoče taljine preostalo predorno mesto, tako da nastane votlo telo s popolnoma zaprtim ostenjem, kakor je naznačeno pri 14 na sl.
2.	Do popolnega ohlajenja ostanka tekoče taljine v notranjem votlem prostoru staljenega predmeta 14 se primiče kalup sempa-tja, da se tekoča masa kolikor mogoče enakomerno prileže ostenju predmeta. Po ohlajenju se dvigne jedro 11 ven, vzdigne potem kalupova dela 8 in 9 od srednjega kalupovega obroča 10, in se potegne le-tega ki je narejen dvodel o, po strani vsaksebi, tako da postane upognjeni predmet prost.
Predmeti s krasečimi vložki se lahko izdelujejo tako z uporablanjem kalupov na sl. 1 prikazane, kakor tudi na sl. 2 prikazane vrste s tem, da se na notranji steni kalupa na rahlo pritrdi primerne vloške.
PATENTNE LAST1TVE:
1.) Postopek za izdelovanje kalupnih teles iz taljin, ki vsebujejo žveplo in kovine
vsebujoči pesek, označen s tem, da se napolni razdeljiv votli kalup s taljino in s r potem po strjenju na kalupovo ostenje meječe plasti izlije še tekoča lita masa iz kalupa in se konečno z odvzetjem kalupa o-svobodi izobličeno telo.
2.	) Postopek po lastitvi 1.), označen s tem, da se prinese žvepleno taljino po do blizu kalupovega dna segajočem vlivalnem žlebu v kalup v ta namen, da se prepreči, da ne nastanejo pogrešna mesta na površini litega telesa s prskaji materijala.
3.	) Postopek po lastitvi 1.) za izdelovanje kalupnih teles z gladko notranjo steno, o-značen s tem, da se lita masa vlije v kalup z vkladnim jedrom, da se potem po strjenju mase na površini glavna množina še tekočega kalupnega polnila izlije in se izlivna odprtina nato zapre, nakar se kalup v tej legi sam sebi prepusti, da more tekoči ostanek njegovega polnila nabraviti stenskem predoru, odgovarjajočem izlivte-mu mestu materijala, in istega zapreti, tako da nastane dvojnostenska posoda z noira-njim votlim prostorom.
4.	) Postopek po lastitvi 3.), označen s tem, da se kalup po izlitju glavne mase svojega še tekočega polnila in zapretju izlivne odprtine primerno giblje v ta namen, da se v kalupu puščeni L koči ostanek enakomerno porazdeli.
5.	) Postopek po lastitvi 1.) označen s tem, da se obloži kalupova stena pred napoljnje-njem taljine z okrasnimi telesi, ki se na nastalem odlitku objavijo kot okrašujoči vložki.
. 6.) Postopek po lastitvi 1.), označen s tem, da se gotova kalupna telesa opremijo s prozorno varnostno polituro s tem, da se nanosi kremasta voščeno smolnata zmes v nealkohohčnem raztopilnem sredstvu.
7.	) Postopek po lastitvi 1.), označen z uporabo takih žveplenih taljin, ki so ses'av-Ijene s pomešanjem iz žvepla in kovino vsebujočega peska (snažilni pesek) sestoje-čih taljin in nadaljuje žveplene taljine, koje obstoje iz žvepla in ogljenokisle zemeljsko alkalične kovinske spojine zlasti magnezita
8.	) Postopek po lastitvi 1.), označen s tem, da se za dosego kalupnih teles z izbrano površino uporablj i žvep'enopeščena taljina, ki ima na svoji prosti površini v vlivalnem kotlu raztresene kapljice žvepleno taljinske zmesi drugačne oblike, posebno žvepleno taljino z dodatkom magnezita.
Adpdtenf bnof 297/.