V SREDIŠČU POZORNOSTI Leto XXXVIII CENA 23 din Glavni urednik Milan Bajželj Odgovorni urednik: Jože Košnjek KRANJ, petek, 15.2.1985 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Ob 35-letnici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo r- Hokej na ledu eničani že Pred državnim naslovom JESENICE — Državno prvenstvo v hokejski prvi zvezni ligi se je že Povesilo v končnico. Dve srečanji sta že imeli obe moštvi, ki se borita *a državni naslov. V končnico srenja sta se namreč uvrstili moštvi pšenic in beograjske Crvene zvezde. Ti srečanji na Jesenicah in Beo-Sradu so že dvakrat dobili Jeseniča-^ in tako v tem medsebojnem srednju vodijo že 2:0. Železarjem se že jutri obeta v lretjem srečanju s Crveno zvezdo na domačem ledu Podmežakljo enaindvajseti državni naslov. Tako *°t v torek v Beogradu in prejšnjo s°boto na Jesenicah naj bi premagali spet Zvezdaše in naslov bo spet na Jesenicah. Tega si Jeseničani tu-Ql zaslužijo, saj so prav v končnici P°kazali da so v izvrstni formi. Ju tri bo torej že tretje srečanje in Jeseničani naj bi spet zmagali. Tek !j|a bo ob 18. uri na ledu Podmeža K1io. Na prvem srečanju so Jeseni- i D" d' le j« v er 9 t /i-ff v .ti pi veni aiccuiiju »u ucacm eani zmagali z 9:6, v sredo pa v dvo rani Pionir v Beogradu pa kar z 9:2 -dh Šolniki terjajo višje dohodke Zaposleni v šolstvu in izobraževanju terjajo akcijsko konferenco komunistov, saj niso zadovoljni z osebnimi dohodki — Iskra Te-lematika na Blejski Dobravi ni v velikih težavah J Jesenice — V jeseniški občini se komunisti po osnovnih organizacijah pripravljajo na letne seje, ki jih morajo imeti do 1. marca letos. Obenem pa potekajo aktivne priprave na volitve, kajti komunisti morajo odgovorno nadaljevati z evidentiranjem kandidatov in sproti preverjati uspešnost dela sedanjih članov delegacij. Kandidirati in izvoliti morajo tiste ljudi, ki so s svojim dosedanjim delom dokazali, da se dosledno zavzemajo za uveljavljanje dolgoročnega programa ekonomske stabilizacije in za utrjevanje političnega sistema socialističnega samoupravljanja. V jeseniški občini so komunisti, člani Zveze združenj borcev dali pobudo, naj osnovne organizacije namenijo več pozornosti mednarodni dejavnosti ter prenašanju revolucionarnih tradicij na mlade. V osnovnih organizacijah se morajo zavzeti, da bodo k delu pritegnili več mladih in da bodo mlade seznanjali z revolucionarno preteklostjo. Komunisti na področju trgovine si želijo, da bi delovna organizacija Golica postala sestavni del in nosilec razvoja trgovine v občini. V trgovini Blejski šahovski festival Za nagrade 550 tisočakov Bled — Gorenjski šahovski delavci se skrbno pripravljajo na j- mednarodni šahovski festival, « bo na Bledu od 15. do 24. marca letos. Prireditelji pričakujejo več sto igralcev in igralk iz Slovenije, drugih jugoslovanskih republik ter iz številnih evropskih držav, med njimi tudi velemojstre. Na sporedu bo devet kol. Šahisti bodo igrali v hotelu Park in šahist- ke bo jev v dvorani Kazine. Prijavnina znašala za moške 4000 dinar-. in za ženske 2500; slovenski Sralci in igralke imajo popust in Plačajo le 2500 dinarjev. Velemoj- stri in mednarodni mojstri so oproščeni plačila, prvi pa imajo tudi zastonj bivanje v hotelu Park. Nagradni sklad znaša pri moških 450 tisoč dinarjev (1. nagrada — 150 tisoč, 2. — 100 tisoč in 3. — 60 tisoč) in pri ženskah 100 tisočakov (1. nagrada — 40. tisoč, 2. — 25 tisoč, 3. — 15 tisoč). Blejski šahovski festival je poleg tekmovanja v Beogradu, Opatiji, Vrnjački Banji, Novem Sadu, Puli, Novem Bečeju in Beli Crkvi eden najpomembnejših odprtih šahovskih turnirjev v Jugoslaviji v prvi polovici leta. nastajajo problemi na področju organiziranosti, zato jih bo treba čimprej rešiti. Šolniki opozarjajo na prepočasno razreševanje statusa pedagoškega delavca in delavca v šolstvu. Ne pristajajo na sedanje dohodke, saj le-ti znatno zaostajajo za nagrajevanjem v gospodarstvu. Pravijo, da se motivacija za delo zmanjšuje. Nesprejemljivo je, da imajo v šolskih aktivih s sto zaposlenimi do 20 delavcev, ki ne dosegajo zajamčenega osebnega dohodka. Zahtevajo, da se njihovi problemi obravnavajo na problemski konferenci oziroma na akcijski konferenci v šolstvu. Področje predelovalne industrije ima na Jesenicah slabo perspektivo. Železarstvo ima svoje programe in predelovalni industriji ne more pomagati, zato delovna organizacija KLIM išče nove možnosti v povezovanju s Slovenijaceste, tehnika, Ko-vinoservis in Kovin pa naj bi skupno nastopali na tržišču. Že dalj časa se zaostrujejo težave v Iskri Telematiki. v temeljni organizaciji Iskre na Blejski Dobravi razmere niso tako pereče, saj je oskrba z repromaterialom zadovoljiva, delavci niso nezadovoljni z osebnimi dohodki. Kar polovica delavcev prejema osebni dohodek od 17 tisoč do 20.000 dinarjev. Pričakujejo pa, da bodo gospodarski rezultati letos boljši kot lani, s tem pa bodo lahko tudi povišali osebne dohodke. tokrat je bil davek sprejet K **ranjska skupščina občine je tokrat sprejela ponovno yedbo davka od osebnega dohodka v višini 0,35 odstotka, 1 bo uveden z marcem — Dvomesečni izpad sredstev iz te-fa v*ra ne bo preveč ogrozil porabnikov občinskega proračuna zacj ^rani ~ Čeprav sta bili brez dvoma med pomembnejšimi točkami je o Je^a zasedanja skupščine občine Kranj sprejem letošnje resoluci-sprp,8°Sp0darsk°"druŽDenem razvoju kranjske občine v tem letu ter se iem srnernic za družbeni plan Kranja za obdobje 1986—1990, pa n a,zPraya šele razgrela ob šesti točki dnevnega reda. in sj e'egati so namreč morali znova odločati o uvedbi davka občanov, cem£er v višini 0,35 odstotka od osebnega dohodka zaposlenih. Na de-odlokr em zasedanju je namreč zbor združenega dela sprejem tega jevn'h ° P°novm uvedbi tega davka zavrnil, medtem ko ga je zbor kravlji skupnosti sprejel. Zaradi tega skupščina tudi ni mogla razpra-°seb1 ^osnutku občinskega proračuna za to leto, saj je z davkom od Proradu don°dk°v predvidenih okoli 15 odstotkov sredstev občinskega ki) j^ranjska občina je bila lani ena redkih (med desetimi v republiki da11? Se °dl°čile zaradi razbremenitve gospodarstva začasno ukini-°odkV 0C* oseDne§a dohodka, obenem pa so imele dovolj drugih do-brez °v: tako da je bilo možno vse porabnike občinskega proračuna °seb v financirati tudi brez dotoka sredstev iz naslova davka od tudi Uefa dohodka. V nasprotnem primeru bi se v občinski proračun v na^ 'jj^viški sredstev, ki pa se seveda ne morejo uporabljati tudi za n^,edn^n letu kot sredstva proračuna. Če v kranjski občini ne bi rabil mesecev tega davka ukinili, bi se presežek sredstev letos upo-ne ie?a °bčinske blagovne rezerve. Tako pa je ukinitev davka prinesla Upra Veiiko dela in razprav delegatom, skupščini občine in občinski mreč ri Predvsem zaradi iskanja dodatnih virov za proračun. Če na-račun u §ati ne bi sprejeli ponovne uvedbe davka, bi se pri vrsti pro-kidt s / Porabnikov pojavile velike težave. Vendar pa so delegati to-tako d as°vali odlok (sedem delegatov je bilo proti in trije vzdržani), ne b0 a zara.di dveh mesecev zaostanka tudi v občinskem proračunu nernot^reVebk'n finančnih zapetljajev. S tem pa bo zagotovljeno tudi prora«eno delo organizacij in služb, ki se financirajo iz občinskega cij (S7rua'r^0^ so temeljno sodišče, delo družbenopolitičnih organiza-s'užb "Jh ^^S, ZB) financiranje krajevnih skupnosti, inšpekcijskih Ud. L. M. r Teden slovenske kulture v Kumrovcu Ob slovenskem kulturnem prazniku bodo v prostorih politične šole CK ZKJ Josip Broz Tito v Kumrovcu pripravili slavnostno akademijo, ki bo v soboto, 16. februarja ob 20. uri. Organizira jo deseta generacija slušateljev iz Slovenije, nastopili pa bodo: Gledališče ljudske vstaje iz Maribora, nonet Certus iz Maribora in ženski pevski zbor italijanske skupnosti iz Izole. V tem tednu pa se je zvrstilo v Kumrovcu že več prireditev, ki so posvečene 75-letnici rojstva Edvarda Kardelja. Pripravili so razstavo njego vih izbranih del, razstavo likov nih del akademskega slikarja Božidarja Jakca in priložnostno razstavo ob 15-letnici Gledališča ljudske vstaje iz Maribora. Pred vajali so film Rdeče klasje, koncert pa je imel partizanski pevski zbor iz Ljubljane pod vodstvom dirigenta Milivoja Surbeka. Bojan je poravnal račune Pozornost ljubiteljev alpskega smučanja bo danes in jutri usmerjena v Kranjsko goro, kjer se bodo svetovni mojstri vijuganja med slalomskimi in veleslalomskimi vraticami potegovali za nove točke svetovnega pokala. To bo prva preskušnja po svetovnem prvenstvu v alpskem smučanju in prva v drugem delu tekmovanj za svetovni pokal; za naše smučarje in smučarke pa nova priložnost, da pred domačim občinstvom pokažejo, koliko veljajo v imenitni mednarodni konkurenci. Križaj se je za letošnjo sezono že odkupil s peto slalomsko zmago za svetovni pokal v Madonny di Campiglio in z dosežki iz Bor-mia, kjer je bil naš najboljši mož. Čeprav so se mnogi bali, da se ne bo uspel obdržati v elitni druščini slalomistov in veleslalomistov, pa je tudi letos pokdzal svoje sposobnosti in veljavo. Po osmih letih, odkar je prvič stopil na zmagovalni oder (3. mesto v Madonny di Campiglio), je še vedno med najboljšimi na svetu. »Čeprav se krog tistih, ki so sposobni zmagovati, neprestano širi, se tudi mi stari ne damo!« je izjavil po uspehu v Madonny. Jure Franko, naš edini dobitnik olimpijske medalje, še ni poravnal računov za letošnjo zimo, saj se še na nobeni tekmi svetovnega pokala ni uvrstil med najboljše tri; lani mu je to uspelo trikrat, poleg tega še na olimpijskih igrah v Sarajevu. Boris Strel, Jože Kuralt, Grega Benedik in Tomaž Cerkovnik ostajajo za zdaj še daleč za svo- , jimi dosežki izpred let. 19-letni Rok Petrovič, najprijetnejše bormij-sko presenečenje in z največ smole med našimi (kol od^ratic mu je preprečil uvrstitev med najboljše v slalomu), potrjuje, da je prihodnost jugoslovanskega alpskega smučanja na mladih. Vodstvo naše moške reprezentance bo moralo slejkoprej osvežiti ekipo z mladimi, saj na njena vrata že trkajo Sašo Robič, dobitnik srebrne kolajne na mladinskem svetovnem prvenstvu pa Robert Žan in še kdo. V ženskem taboru so to že storili; moramo reči, da uspešno. Mateja Svet, Veronika Šareč, Katja Lesjak in Daša Šegula se že enakovredno kosajo s starejšimi in izkušenejšimi reprezentantkami, nekatere od njih pa so že celo presegle. C. Zaplotnik Nevarni prehodi — Na nekaterih najbolj prometnih križiščih in tudi pred nekaterimi osnovnimi šolami so ta mesec že postavili drogove s prometnimi znaki za prehod za pešce ter natrijevimi svetilkami. Do konca tega meseca bodo delavci Tozd Elektro Kranj usposobili 13 takšnih drogov na najbolj izpostavljenih križiščih v Kranju, kasneje pa bodo poiskali še nekatere nevarne točke in jih prav tako opremili z drogovi za osvetljevanje in označevanje prehoda za pešce. Investitor kranjska komunalna skupnost je za opremo križišč namenila 4,75 milijona novih din. — Foto: F. Perdan r DANES V GLASU 9. STRAN - Med za.. lesom je mi- 10. STRAN — Reka novih usiha voznikov — »Pokukajo v trgovino in gredo dalje« Mladi bodo pomagali pri jeklarni Jesenice — Mladi delavci treh slovenskih železarn se bodo spomladi zbrali v brigadi, ki bo pomagala graditi novo elektroje-klarno na Jesenicah. Mladi so sklenili, da ustanovijo mladinsko delovno brigado, ki bo štela okoli 120 mladih brigadirjev, ki bodo na Beli, kjer se bo gradila jeklar-na, ostali tri tedne. Odločili so se, da bodo s stalno mladinsko brigado pomagali pri izkopu za vodovod in telefon, da bodo postavili ograjo in opravili še nekatera druga zemeljska dela. Prepričani so, da bo dela za tri tedne premalo, zato so se že zdaj odločili, da bodo pomagali tudi pri ureditvi doline Završnice, predvsem ceste in prireditvenega prostora. Jeseniški brigadirji bi radi uredili tudi prireditveni prostor na Pristavi v Javorniških rovtih, kjer vsako leto ob dnevu mladosti pripravijo proslave in praznovanja. D. S Vaš turistični servis KOMPAS KRANJ Kranj - V obratu II kranjskega Tekstilindusa bodo do srede tega leta končali montažo še preostalih brezčolničnih statev. Več na 4. strani. Foto: F. Perdan KOMPAS JUGOSLAVIJA O LA8 2. STRAN NOTRANJA POLITIKA PETEK, 15. FEBRUARJA 19JJ - PO JUGOSLAVIJI Štipendije višje za 20 odstotkov Od 1. januarja naj bi se štipendije v Sloveniji povišale za 20 odstotkov. Do sedaj so bile kadrovske štipendije za učence v srednjih šolah od 3.460 do 6.200 dinarjev, odvisno od šolskega uspeha. Za študente višjih in visokih šol so znašale od 5.190 dinarjev do 9.342 dinarjev. Najvišja štipendija iz združenih sredstev za učence, ki se šolajo v kraju bivanja, je bila 4.900 dinarjev, za študente pa 5.900 dinarjev. Študentje vozači so dobivali 10.230 dinarjev, dijaki pa 9.200 dinarjev. Spet podražitev moke ? V Novem Sadu zagotavljajo, daje cena moke v Vojvodini enaka kot v vsej Jugoslaviji, vendar se pripravljajo* na novo podražitev. Pričakovati je, da bo v naslednjih dneh izvršni svet določil nove cene moke, kar naj bi pomenilo za družinski proračun za 500 dinarjev izdatkov več na mesec. Milijon delovnih mest v kmetijstvu Okoli 200 znanstvenikov in strokovnjakov je v Beogradu menilo, da bi lahko ob boljši organizaciji kmetijstva v Jugoslaviji zaposlili okoli milijon delavcev in s tem gospodarstvu delno olajšali breme tehnološkega presežka. Znanstveniki vztrajajo, da je treba sprejeti zakon o zadružništvu ter z natančnimi zakonskimi predpisi zaščititi družbeno lastnino v zadrugah. Razširili naj bi mrežo stanovanjskih, hranilno-kreditnih, poljedelskih in drugih zadrug. Draga elektrika Gospodinjstva v Sloveniji plačujejo vedno višje obroke za porabo električne energije. Pričakujejo, da bo letos povprečna cena električne energije 8,4 dinarja za kilovatno uro, letošnji povprečni obrok za plačevanje porabljene elektrike pa se bo od sedanjih 3600 dinarjev na mesec (to je 300 kilovatnih ur, ki jih porabijo manjši in nujni stroji v gospodinjstvu, brez peči in bojlerja) tako povzpel na okoli 5.000 dinarjev. Tri leta v armadi V zveznem zboru skupščine so dopolnili zakon o službi v oboroženih silah, ki pravi, da bodo lahko vojaki v prihodnje po odsluženju vojaščine ostali pogodbeno v armadi še tri leta. V tem času bodo prejemali ustrezen osebni dohodek in se izpopolnjevali, tako da bodo po tem roku lahko prevzeli tudi starešinske naloge. Razen tega so sprejeli zakon, s katerim je Črni gori iz stalne proračunske rezerve federacije odobrenih 400 milijonov dinarjev brezobrestnega posojila, ki ga bo republika morala vrniti do konca junija, porabila pa ga bo za plačilo že opravljenih del na železniški progi Tito grad—Skadar. 1 Delegatsko vprašanje Turistična taksa v banki Turistično društvo Lesce lani ni tekoče mesečno nakazovalo pobrano turistično takso na poseben račun občinskega proračuna, temveč jo je v celoti nakazalo 6. decembra — Jo je dotlej vezalo v banki in seveda služilo z obrestmi? J Delegati sprašujejo Jesenice — Delegacija krajevne skupnosti Mirka Roglja z Jesenic je na eni minulih sej postavila delegatsko vprašanje o vzdrževanju hidrantov v jeseniški občini. Odgovorili so podpisniki samoupravnega sporazuma o hidrant-nem omrežju občine Jesenice. Dejali so, da je bil lani v občini sprejet sporazum o hidrantnem omrežju, ki podrobneje ureja odnose glede pregledovanja, vzdrževanja in financiranja hidrantne-ga omrežja. Sporazum so sklenili med komunalno in požarno skupnostjo Jesenice. Komunalna skupnost je zagotovila za popravilo hidrantnega omrežja potrebna sredstva, požarna skupnost pa določila vrstni red popravil. V krajevni skupnosti Mirka Roglja je trinajst hidrantov, od tega jih je popolnoma pokvarjenih šest in jih ni mogoče uporabljati za gasilsko intervencijo. Po prednostni listi se morajo hidranti najprej popraviti v mestu Jesenice, vendar so težave zato, ker je premalo delavcev. Podpisniki sporazuma so obenem tudi opozorili, da bi morali uporabniki sproti opozarjati na pokvarjene hidrante in ne le tedaj, ko je stanje že kritično. D. S. Radovljica — Delegatsko vprašanje o zbiranju pobrane turistične takse na posebnem računu občinskega proračuna je na zasedanju družbenopolitičnega zbora občinske skupščine zastavila delegacija občinske konference ZSMS Radovljica. Kot razlog je navedla, da je turistično društvo Lesce ta sredstva vezalo v banki, s čimer so bila ostala turistična društva v neenakopravnem položaju. Če je glede na predpise to moč storiti, bi morali to omogočiti tudi ostalim turističnim društvom. V radovljiški občini so letos s turistično takso zbrali nekaj manj kot 22,8 milijona dinarjev, kar je glede na število nočitev 88 odstotkov možnega zneska. Vendar je treba vedeti, da so takse oproščeni otroci, počitniške kolonije, sorodniki domačinov, člani kulturnih in športnih skupin itd. Zato ocenjujejo, da razlika v višini 3 milijone dinarjev predstavlja oprostitve in olajšave pri plačilu turistične takse. Sredstva turistične takse se zbirajo na posebnem računu pri občinskem proračunu. Odlok določa, da mora biti taksa, zbrana v preteklem mesecu, nakazana do 20. v naslednjem. Namen takšnega določila je, da bi lahko tekoče, v skladu s programom uporabe turistične takse, sredstva porabnikom tudi nakazovali. Zataknilo pa se je že pri sprejemu družbenega dogovora o namenski porabi turistične takse, ki v radovljiški občini še vedno ni sprejet. Turistična društva z območij, kjer poberejo največ takse, niso bila navduše- na, da bi delček odstopila manjšim, ki turistične takse nimajo, vendar skrbe za turistične naprave in objekte, gostje pa tja prihajajo na izlete. Medtem ko so v Bohinju že veliko napravili v tem pogledu, pa jim je na Bledu, posebej v Lescah, še vedno bolj pri srcu stari način razdeljevanja sredstev turistične takse. Zapirajo se v ograde kraja^ društva, čeprav bi morali nekaj primakniti za urejanje sosednjih krajev in turističnih točk, kamor z Bleda in Šobca pošiljajo goste na izlete in sprehode. Seveda bi bilo tudi prav, da bi pripravljali enoten program turističnih prireditev, če ne za vso občino, vsaj za Bohinj in širše območje Bleda. Tudi za turistične prireditve gre namreč denar, ki se zbere s turistično takso. Družbeni dogovor so doslej podpisale vse krajevne skupnosti z izjemo Lesc in Bohinjske Bele. Podpisala jo je tudi Turistična poslovna skupnost. Ustavilo pa se je pri turističnih društvih, nekatera so terjala, da podpisnik ne more biti le občinska turistična zveza kot njihov predstavnik, temveč društva sama. Takšno je torej ozadje dejstva, da je Turistično društvo Lesce sredstva turistične takse za lansko leto nakazalo v celoti 6. decembra. Kako je z denarjem ravnalo med letom, ni znano. Vsaj tako je zapisano v odgovoru na delegatsko vprašanje. Če ga je vezalo v banki in zaslužilo z obrestmi, ne moremo z zanesljivostjo reči. Vsekakor pa je takšno sklepanje najbolj logično, saj je Turistično društvo Lesce znano po dobrem gospodarjenju na Sobcu. M. Volčjak Dobil vse pomoči, ker jih je našel Upajmo, da se ne bo več dogajalo, da bi kdo dobil več socialnih pomoči, kot jih je upravičen dobiti — Večina ljudi, ki dobivajo pomoči, živi še vedno na robu življenjskega minimuma Jesenice — Socialne pomoči so marsikomu huda spotika, predvsem zato, ker radi posplošimo posamezne, kričeče primere, ko se nekateri znajdejo in poiščejo vseh vrst socialnih pomoči. Tako velja mnenje, da skupek socialnih pomoči da mesečno prav toliko, kolikor zasluži delavec, ki dela na normo za strojem sleherni delovni dan. Socialni delavci to odločno zanikajo in dokazujejo, da tudi pred uvedbo skupne evidence, ki daje boljši pregled nad prejemki socialnih pomoči, ni bilo veliko takih primerov ali vsaj ne toliko, kakor sodi javno mnenje. Ko so v jeseniški občini prav na osnovi takih mnenj izdelali analizo naključno izbranih prejemnikov socialnih dodatkov, so prišli do zanimivih ugotovitev. Izbrali so 60 ljudi, ki prejemajo socialne pomoči, za izhodišče so vzeli otroški dodatek. Ugotovili so, da je večina tistih, ki so bili upravičeni do dodatkov, ostala v najnižjem dohodkovnem razredu, se pravi, da je bil skupek njihovih mesečnih dohodkov minimalen. Nekaj jih je po dohodkih prišlo v višji razred, zelo malo, ali komaj 2 odstotka vseh pa je preskočilo iz prvega dohodkovnega razreda v najvišji razred in je prejemalo tako znatno več denarja. Naleteli pa so tudi na izredno iznajdljive in ko so jih temeljito vzeli v precep, so spoznali, da se v našem socialnem sistemu da brez dela dobro živeti. Le vztrajen je treba biti, tudi nesramen, popolnoma brez vesti, kaj šele socialne zavesti. Delavcu z ženo, ki je nezaposlena, in s tremi otroki, se je zazdelo, da je široka paleta socialnih podpor lahko neuničljiv vir dohodkov, le pot je treba vzeti pod noge. Za vse tri otroke je dobival otroške dodatke, oba šolarja sta bila v šoli deležna Yegre-sirane prehrane. Stanarina jim je bila subvencionirana, socialno skrbstvo je brez obotavljanja prispevalo celo za šolske potrebščine, da ne govorimo o drugih šolskih potrebah in zahtevah, ki jih sicer plačujejo otroci. Poleg stalnih pomoči, ki jih je dobivala družina, so se kar vrstile enkratne pomoči, vključno s sindikatom in njegovo velikodušnostjo, kadar gre za delavce z nizkimi dohodki in številnejšo družino. Kajpak se ni branil ne denarja in ne raznih »funkcionalnih« pomoči, ki so prihajale z ozimnico. To je kričeč primer, pravočasno odkrit in ni da bi zaradi njega posploševali. Treba je verjeti, da družine s socialnimi pomočmi kljub vsemu živijo na minimumu. Do nezado- voljstva in očitkov zaradi obilo socialnih pomoči, do vprašanj komu, zakaj, in koliko pa prihaja vedno bolj zato, ker mnogo delavskih družin, ki ne prosijo za nobeno pomoč, živi na robu življenjskega minimuma. D. Sedej Objave v Uradnem vestniku Gorenjske Kranj — To, kar se pri uradnih objavah kaj hitro lahko zgodi, se je ob koncu minulega leta pri objavah v Uradnem vestniku Gorenjske. V uredništvu so bili prepričani, da je bilo pred iztekom leta v 20. številki objavljeno celotno gradivo. Izkazalo pa se je, da je imela občina Radovljica še štiri predpise. Tako je 28. decembra izšla še številka 21 Uradnega vestnika Gorenjske. Občina Radovljica v njem najprej objavlja odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu za leto 1984, iz katerega je razvidno, da znašajo proračunski prihodki 287.128.508 dinarjev. Sledi objava odloka o začasnem financiranju proračunskih potreb v letošnjih prvih treh mesecih. Ta odlok določa, da iz občinskega proračuna letos lahko porabijo največ 25 odstotkov lani porabljenih sredstev v tem času. Pomembna je objava odloka o razveljavitvi delov urbanističnih dokumentov, ki so v nasprotju z družbenim planom občine Radovljica. Raz-volfravijo se določbe urbanističnega načrta Radovljica-Lesce-Begunje. Gre za rezervne stanovanjske površine na terasi med Lescami in Radovljico, za nove stanovanjske površine severno od Šercerjeve in Langu-sove ulice v Radovljici in za površine, vključene v zazidani načrt Pod-dobrava v Begunjah. Razen tega so izločene tudi površine, namenjene izgradnji nakupovalnega centra ob stičišču gorenjske magistralne ceste, odcepu Bled in bodoče avtoceste v Lescah. Od površin za izgradnjo turističnih objektov je razveljavljen dokument, ki se nanaša na športno-rekreacijsko območje Republiškega športnega centra na območju Lipe pri Lescah. Nazadnje je objavljen še sklep o potrditvi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske skupnosti za zaposlovanje. Sklep je skupščina sprejela na seji 26. decembra lani. A. Žalar Reševanje kritičnih razmer v Telematiki Zaostriti odgovornost Pobuda o drugi izmeni, delavci bodo temeljito obravnavali nov sanacijski program, izrekli so tudi pobudo o družbe* nem varstvu — Delavci od novega vodstva pričakujejo ostrejše ukrepe, ob strani stoji srednji kader Kranj — V reševanje sedanjih kritičnih razmer v Telematiki se je sindikat vključil na vseh ravneh, od osnovnih organizacij do republi; škega sveta. Za sprotno dogovarjanje in ocenjevanje dela so osnovali posebno komisijo, ki se s predsedniki osnovnih organizacij sestaja vsak torek zjutraj. Minuli torek pa je razmere v Telematiki obravnavalo tudi predsedstvo občinskega sindikalnega sveta. Janez Vuk, predsednik sindikalne konference v Telematiki, je pO" vedal, da so na torkovi sindikalni konferenci dali pobudo o uvedbi druge izmene, kjer je tačas dela dovolj, izdelali bodo strogo operativni program dela konference in dosegli, da bodo delavci temeljito obravnavali nov sanacijski program, ki bo moral biti natančno časovno določen ter se izrekli tudi za pobudo o družbenem varstvu, ki naj ga kot morebitni ukrep vključijo v sanacijski program in načrte. Brane Račič, ki v Telematiki odgovarja za kadrovske zadeve, je povedal, da so izdelali nov sanacijski program, ki bo odgovoril tudi na vprašanja, katere proizvodne programe bodo v Telematiki razvijali. Iz* kazalo se je, da nizki osebni dohodki niso edini razlog za nezadovoljstvo delavcev, problemi so tudi organizacijske, delovne, vodstvene narave, zato bo za uresničitev programa ukrepov potrebna kadrovska okrepitev. Šele nato bi prišli v poštev ukrepi družbenega varstva. Miha Rauter, predsednik občinskega sindikalnega sveta, je dejal, da je sindikat v tovarni ob prekinitvi dela veliko naredil za obveščenost delavcev. Ob strani je stal srednji vodilni kader, z neposredno pr1' zadetimi delavci je bilo soočeno le glavno vodstvo delovne organizacije in nekateri direktorji temeljnih organizacij. Sindikat ima najpomemb' nejšo vlogo v tovarni, pri dobri obveščenosti delavcev v proizvodnji, pri temeljitem obravnavanju novega sanacijskega programa, pri dO' sledni izpeljavi odgovornosti s ciljem, da bodo delavci imeli delo. Jože Mali, član predsedstva občinskega sindikalnega sveta iz Te-lematike je dejal, da ima večina novega vodstva, ne pa v celoti, podp0' ro med delavci, vendar delavci pričakujejo ostrejše ukrepe, zlasti na kadrovskem področju, saj se nič ne zgodi tistim, ki ovirajo spremembe na bolje. Razprava je ob koncu izzvenela predvsem v poudarjanju odgovornosti, ki seveda ni edini pogoj za razreševanje nakopičene problematike, je pa izredna spodbuda za boljše delo. j^. Volčjak Na Trati grade šolski prizidek K osnovni šoli na Trati pri Škofji Loki grade prizidek, v katerem bo 14 učilnic in sodobna kuhinja — Nared bo do prihodnjega šolskega polletja, ko bodo lahko uvedli enoiz* menski pouk — Poleti bodo preuredili šolsko kurilnico, iz* gradnja telovadnice in obnova stare šole pa je premaknjena v prihodnji dve leti. Škofja Loka — Pri osnovni šoli Cvetko Golar v Frankovem naselju na Trati grade prizidek, ki bo razrešil hudo prostorsko stisko tra-ške šole. V prvih štirih razredih zdaj pouk poteka v dveh izmenah, še več šolarjev pa pričakujejo v prihodnjih letih, na kar iz sosednjega vrtca že opozarjajo. V Frankovem naselju je zraslo več novih stanovanj' skih blokov in še jih grade. Pričakujejo.da bo prihodnja leta drgnil0 osnovnošolske klopi kar 200 otrok več in da bo šola imela kar 960 učencev. V tej številki pa še ni upoštevana izgradnja 96 individualnih stanovanjskih hiš pod Plevno. Ker bodo v Škofji Loki z obnovitvijo stare šole osnovali dve ločeni popolni osnovni šoli, bodo s spremembami šolskih okolišev razrešili morebitne probleme. Izgradnja novih učilnic na Trati je torej nujna, kar je bil poleg p^' pravljenih načrtov in zemljišča razlog, da so z gradnjo pohiteli. S pr°' gramom samoprispevka so namreč predvideli, da bo najprej na vrsti poljanska šola. Vendar se je tam zataknilo pri načrtih, denar pa se s samoprispevkom nateka, zato bosta gradnji potekali hkrati. Računajo, da bodo v Poljanah kmalu začeli graditi. Seveda pa je treba dodati, da pri sestavljanju programa izgradnje in obnove osnovnih šol niso računali na tako hitro izgradnjo novih stanovanj na Trati. Šolo na Trati bodo dogradili postopoma, najprej šolski prizidek f 14 učilnicami, sodobno kuhinjo, večnamenskim prostorom in zakloni' ščem za 300 ljudi. Obnova stare šole in izgradnja nove telovadnice bo morala malo počakati, čez poletne počitnice pa bodo preuredili kurilni' co, ki jo nameravajo usposobiti za kurjenje s premogom. Šolski prizidek, ki ga gradi Tehnik iz Škofje Loke, bo predvidoma nared do prihodnjega šolskega polletja. Februarja prihodnje leto bodo torej na traški šoli lahko ukinili dve izmeni. Velike probleme imajo se' daj tudi s šolsko prehrano, saj je kuhinja pretesna, razdelijo lahko le j malice in skuhajo 130 kosil, kar je znatno premalo. Po zdajšnji oceni bo izgradnja prizidka veljala 170 milijonov d)' narjev, celotna dograditev šole s telovadnico vred pa 360 milijonov d»' narjev. Zaenkrat imajo za izgradnjo prizidka zagotovljenih 140 milij0' nov dinarjev, s samoprispevkom pa se bo natekal še do konca leta. lz' gradnja nove telovadnice in obnova šolskega poslopja je premaknjen* v prihodnji dve leti; povedati velja, da bo 2 milijona dinarjev za izgrad' njo telovadnice namenila krajevna skupnost Trata. Zaradi gradnje pouk na traški šoli poteka nemoteno, pričakujejo le, da bodo jeseni novo šolsko leto začeli malce kasneje, saj bodo mO' rali počakati na dokončno preureditev kurilnice in centralnega ogreva' n->a- M. Volčjak Na Trati pri Škofji Loki grade prizidek k osnovni šoli, nared bo do P*1' hodnjega šolskega polletja. Poleti bodo preuredili šolsko kurilnic0' Foto: F. Perdan 5l§K. 15. FEBRUARJA 1985 NOTRANJA POLITIKA 3. STRAN GLAS Odločitve so povezane z denarjem Skupščina stavbno zemljiške skupnosti Kranj sprejela program Za letos — Zmišljevanje ne povzroča le zmede, marveč ob po-Manjkanju denarja tudi težave Kranj — Skupščina stavbno zem-Jiške skupnosti Kranj je v ponede-'jek med drugim sprejela finančni načrt za letos in s tem v zvezi tudi Program priprave in urejanja zemljišč za stanovanjsko gradnjo. Stališče oziroma zahteva krajevne skup-nosti Šenčur v zvezi s predvideno SRremembo zazidalnega načrta na njihovem območju je potem spodbuda širšo razlago glede problematike, s katero se v občini trenutno sre-CuJejo na področju stanovanjske gradnje. Krajevna skupnost Šenčur namreč podpira stanovanjsko gradijo in s tem v zvezi tudi načrtovano komunalno ureditev zazidalnega ob-m°čja. Ne strinja pa se s predlagano spremembo zazidalnega načrta, po kateri naj bi namesto 16 vrstnih stanovanjskih hiš zgradili še tri bloke s 1,3 stanovanji. Y imenu strokovne službe je direktor Domplana Franc Rihtaršič P°jasnil, da je sprememba v Šenčurju Predlagana zaradi lažjega pokrivanja obveznosti v zvezi s komunalnim opremljanjem zemljišča. S tem v zvezi je poudaril, da bo cestno °mrežje asfaltirano, če bodo investi- torji združili sredstva. Če pa krajevna skupnost ne daje soglasja, to pomeni, da bodo ostali morali prispevati toliko več za komunalno ureditev. Zatika pa se kot kaže tudi na področju Drulovke. Po prvotnem zazidalnem načrtu naj bi bilo razmerje v stanovanjski gradnji na tem območju 80: 20 v korist individualne. Zaradi zakona o varovanju zamljišč, ki je povzročil skrčenje gradnje na Planini, so se potem začela iskanja za nadomestna zemljišča. Tako je prišlo do predloga, da bi na področju Drulovke namesto individualnih zgradili več blokovnih stanovanj. V zadnjem času pa prihaja do informacij, da se nekatere večje kranjske delovne organizacije zavzemajo za rezervacijo zemljišč v Drulovki za individualno gradnjo. Ob sedanjem pomanjkanju sredstev pa bi težko pristajali na takšno zmišljevanje, je bilo rečeno v razlagi. Potrebna je hitra gradnja, sicer bodo v komunalno ureditev vložena sredstva ostala zamrznjena. Sicer pa zadeve v zvezi z iskanjem nadomestnih zemljišč za gradnjo v občini nasploh niso ugodne. Izkazalo se je na primer, da na območju Pe-rivnika ni moč graditi. V Bobovku bi Se zavedamo posledic? Predsedstvo občinskega komiteja ZK Kranj obsoja odnos orga nizacij združenega dela do uresničevanja programov Kranj — Na seji skupščine stavbno zemljiške skupnosti Kranj 23. oktobra lani je bilo sklenjeno, da se samoupravni stanovanjski skupnosti Kranj predlaga, da s kupci stano-Vanj, ki so na seznamu dolžnikov, ne sklepajo pogodb o nakupu stano-vanj, ker niso izpolnili predpogoja Za stanovanjsko gradnjo. Strokovna služba SIS občine Kranj je konec leta pripravila informacijo o financiranju dejavnosti posebnega družbenega pomena na področju družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje v letu 1985. Le-ta se nanaša tudi na prej omenjeni sklep oziroma na komunalno opremljanje in stanovanjsko gradnjo. Z informacijo je seznanila vse družbenopolitične organizacije v občini. Na podlagi podatkov prihaja do velikih težav pri izvajanju samoupravnega sporazuma o gradnji družbenih in komunalnih objektov Pp tako imenovanem B programu. Ker združeno delo ne izpolnjuje obveznosti, je bilo v minulih štirih letih zbranega le dobro polovico denarja °d načrtovanih 392 milijonov dinarjev. Zaradi tolikšnega izpada sredstev, se je v stavbno zemljiški in komunalni skupnosti zelo skrčil obseg Vlaganj, ki so potrebna za normalno m načrtovano gradnjo. Tako v stavbno zemljiški skupnosti ni denarja za naročila dokumentacij in nakup zemljišč za gradnjo. V komunalni interesni skupnosti pa ni denarja za povezavo novih zajetij vode s cevovodi. Kaže, da glavni ka-nalizacijski zbiralnik ne bo povezan s čistilno napravo. Zgrajeno ne bo postajališče na Laborah. Ne bo se nadaljevala gradnja Krožne ceste v Stražišču. V Besnici bo iz teh sredstev moč zgraditi le okrog 200 metrov ceste ... Zato tudi v organih SIS prevladuje stališče, da stanovanjska skupnost vsem tistim organizacijam združenega dela, ki svojih obveznosti niso poravnale, oziroma jih ne bodo v letu 1985, odpove rezervirana stanovanja na Planini III. S tem v zvezi je bilo na zadnji, ponedeljkovi seji skupščine stavbno zemljiške skupnosti Kranj posredovano stališče predsedstva občinskega komiteja ZK Kranj, ki ga je le-to sprejelo 29. januarja letos. Predsedstvo meni, da bi se morali delavci v kranjskem gospodarstvu zavedati pomena tako imenovanega B programa. Ta zaradi vlaganj v urbanizacijo občine, pripravo zemljišč za stanovanjsko gradnjo in komunalno infrastrukturo pomeni bistveni pogoj za nemoteno razreševanje razvojnih projektov gospodarskih organizacij. Predsedstvo zato obsoja malomaren odnos organizacij združenega del do uresničevanja teh programov. Te organizacije združenega dela se očitno ne zavedajo težkih in dolgoročnih posledic zaostajanja razvoja občine. Zato predsedstvo podpira in zahteva nujne ukrepe v posameznih SIS, ki bodo sankcionirali neizpolnjevanje obveznosti. Hkrati pa naj izvršni svet v delegatskem glasilu Kranjčan objavi pregled, v katerem bodo navedene organizacije združenega dela, njihove obveznosti in poravnava obveznosti po tako imenovanem A in B programu. A. Žalar v '^eJ najstarejše slovenske revije — Pred nedavnim so v Cankarjeve '! "omu v Ljubljani proslavili 90-letnico izhajanja Planinskega nel ni^a> glasila slovenske planinske organizacije, po katerem pa radi ke^° iUC^ ^ru.f/' bralci. Sodelavce naše najstarejše revije, predstavni-lje 7n^(l(lraštvenih odborov planinskih društev iz Slovenije ter prijate-pzrPS'1171 ,c Trsta in Gorice je na svečanosti pozdravil predsednik hov' ma^ 'tonouec, kije naglasil, da prav Planinski vestnik daje nji-pr- 1 0rfl(i>iizar\ji drugačnost in neminljivost. O dosedanjih snovanjih Htr r('v\Ji\ katere bi bilo danes že za zajetno knjigo s prek 50 tisoč •v/ci • X*Je sPre9ovoril njen urednik prof. Marijan Krišelj, naš gorenj-ra-?r°"'-?'C' ^na'1' P^ec planinske literature dr. Tone Strojin je zatem žqqk1 V?' ° poslanstvu slovenske planinske besede. Slovesnost so c^rar°**H z branjem odlomkov iz planinske proze, po njej pa so SPDt"1 prcdstavili knjižni novosti Slovencev izza meje, '/.godovino — p Ht Dufana Jelinčiča in Vabilo v Julijce dr. Rafka Dolharja. (S) sicer lahko zgradili 50 stanovanj, vendar pa bi morali zgraditi tudi kanalizacijo, kar pa bi bilo občutno predrago. Na Primskovem bi za 50 stanovanj v blokih morali zgraditi greznice, kar ne bi bilo primerno. Tako manjše lokacije za nadomestno gradnjo druga za drugo odpadajo. Naloga, ki jo ima zdaj strokovna služba Domplan je, da še naprej išče možnosti in lokacije za gradnjo, pri čemer pa mora upoštevati, da so v bližini že zgrajene tudi komunalne naprave. A. Žalar ¥7" • l • W • . w • W -■ • Kritični trziski delavci Tržič — V torek, 12. februarja, je bila v Tržiču letna seja občinskega sveta zveze sindikatov Tržič. Člani so razpravljali o delu občinskega sveta in njegovih organov v letu 1984, ocenili so letne članske sestanke osnovnih organizacij sindikata, pregledali programske usmeritve občinskega sveta za leto 1985, finančno poslovanje v letu 1984 in načrt za leto 1985, na kratko pa tudi gospodarsko gibanje v občini. Poročila in razprava so pokazali, da so tržiški delavci dokaj nezadovoljni. Hitro padanje realnega življenjskega standarda v zadnih letih ne kaže, da se bo ustavilo, stabiliziralo, temveč kaže še naprej tendence padanja. Nič čudnega, da ta nezadovoljstva, povezana včasih tudi s slabimi medsebojnimi odnosi, priženejo do resnih prekinitev dela, kot je bil to slučaj v TRIO Tržič in do krajših prekinitev, kot so bile na primer v Peko Tozd Obutev v Metalki, Zlitu, ali pa negativnih izidov referendumov, kot so bili v Oblačilih Novost, v Peku Tozd Obutev in podobno. Nezadovoljstva zaradi nizkih osebnih dohodkov se pojavljajo tudi drugod, na šolah, kot na primer med delavci osnovne šole heroja Grajzerja, v Integralu SAP Tržič, Gradbincu, SGP. Res je, da tržiško gospodarstvo tudi letos nima izgubašev, toda po vsej verjetnosti gre to tudi na račun osebnih dohodkov. Najnižje poprečne osebne dohodke na Gorenjskem dosegajo tržiški delavci, a so pridni in delovni in znajo odpovedovati. Akumulacija je nizka, saj zadostuje komaj za enostavno reprodukcijo. Stroji so iztrošeni 93-, 95-, v BPT celo 97-odstotno. Delavci se upravičeno sprašujejo, doklej bodo oni, »papirnato« razviti, še morali podpirati druge, ki razmetavajo, nimajo delovnih navad. Mar se morajo res prav do konca iztrošiti? S tako iztrošeni-mi stroji tudi ne morejo biti izvozno konkurenčni in slabši rezultati se kažejo tudi pri izvozu. Čeprav sindikalni delavci zdaj na vseh sejah sproti poudarjajo, da sindikat ni tisti, ki bi reševal socialna vprašanja, da je to stvar samoupravljanja, proizvodnje, pa bodo vendarle morali poseči tudi na to področje. Saj vendar s sindikalnimi skupinami, z osnovnimi organizacijami sindikat sega v samo srž dnevne problematike delavcev v delovnih organizacijah in je konec koncev sindikat organizacija delavcev že od nekdaj. Prvi mora biti sindikat tisti, ki se mora zavzeti za probleme delavcev, Da se ne bodo ponovile izjave, kot so jo dali delavci sindikalne skupine osnovne organizacije Peka TOZD Mreža iz Zadra, da »sindikat ne odigrava svoje vloge, se ne bori v korist delavcev, temveč nasprotno, je proti delavcu. V sindikatu so stalno isti ljudje, ki so dobri, če izpolnjujejo navodila višjih organov ...« Pa delavci iz Peka Tozd Poliuretan: »Delavci več kot delati ne morejo. Na osebni dohodek veliko bolj vpliva politika in davki oziroma dajatve, na katere delavec nima vpliva. Zato naj se iščejo rezerve še kje drugje, ne samo v delavčevi denarnici...« Na konferenci osnovne organizacije v Peku pa ugotavljajo, da je v osnovni organizaciji sindikata največji pro-. blem nedelavnost in nezanimanje za delo sindikata ... Delavci zveze sindikatov ne sprejemajo za svojo organizacijo .. . To so hude obtožbe. Občinski sindikalni svet v Tržiču bo moral podrobno proučiti vsa ta nezadovoljstva, ki prinašajo tako hude izjave. Res je, da delavci niso proti samoupravljanju. Nasprotno, hočejo in zahtevajo ga več, zahtevajo da so sliši beseda in zahteva delavca, da ni vse urejeno in dogovorjeno zgoraj, pri poslovodnem organu in na višjih forumih. Hočejo sindikat, na katerega so bo delavec lahko naslonil, mu zaupal. D. Dolenc r Iz nagovora dr. Toneta Stroj ina ob 90-letnici Planinskega vestnika m Poslanstvo planinske besede na Slovenskem Najbrž ni naključje, da se devetdesetletnica Planinskega vestnika veže na Prešernov dan. Točno 8. februarja 1895 je izšla prva številka PV. Nato je mesec za mesecem izhajal do danes, premostil viharje prve in druge svetovne vojne, težke narodnostne čase in gospodarske razmere in še vedno predstavlja matico slovenskega planinskega slovstva ... • SPD je že zelo zgodaj po ustanovitvi čutilo potrebo in bilo sposobno izdajati lastno planinsko glasilo. Domači planinski besedi je treba pripisati združevalno silo, srčnost in podjetnost, presenetljivo za takratne čase, narodnostne razmere in materialne možnosti komaj ustanovljenega društva. Pisana planinska beseda je bila sredstvo prebujanja in osvobajanja naroda izpod nemške nadoblasti, zato je zmogla toliko poleta v sebi... • Predvsem je bila vedno pokonci beseda; pokončna zato, ker je bila razumljiva ljudstvu, odkrita in optimistična tudi takrat, ko se slovenska beseda pod tujo oblastjo ni smela slišati. • Planinska beseda je vedno opisovala pojme iz narave, sonce, gore, vode, gozdove, skratka stvari, ki jih danes onesnažujemo, blatimo, preobražamo na slabše. • Planinsko slovstvo je posebno poudarjalo simbole, ki označujejo tovarištvo, požrtvovalnost, pogum, sočutje ob nesrečah in ostale moralne vrednote, ki jih sicer porabniška družba ne ceni. • Planinska beseda ni odtujena zato, ker nikoli ni mogla zaživeti brez človeka, ker človek enostavno ni mogel od vrhov in sten in planinska organizacija brez gora. • Ta neodtujenost pridaja planinski besedi terapevtski pomen v mnogočem. Človeku ponuja možnost osebne izpovedi, od amaterskih prvencev v Planinskem vestniku, preko dokumentarno napisanih potopisov do umetniško pretanjene besede o odnosu do gora. • Kot redkokatera je planinska beseda povezana z domovino. Vse je izrazila v tej razsežnosti, od borbe zoper germansko prekršče-vanje slovenskega jezika. • Vsi uredniki po vrsti so bili stilisti in slavisti. Zato je planinska beseda negovana, upira se pačenju slovenskega jezika s tujkami, dvoumnimi sinonimi in prostaštvu realizma. Vedno je silila izven okvirov »uradne« književnosti. Poizkušala se je z večjim in manjšim uspehom z vsemi književnimi oblikami, a je bila najbolj zvesta potopisu. • Planinska beseda ponuja mostove mednarodnega sodelovanja. Teh možnosti se premalo zavedamo. Posebnega pomena je slovenska planinska beseda v zamejstvu. • Za planinsko besedo je značilna evforija, vendar evforija v zdravem pomenu besede, ker ne zapade v nabuhlost in patetičnost. Že to, da se planinska beletristika v Planinskem vestniku objavlja devetdeset let, in to mesečno, odraža življenjsko moč planinske besede in ljudi, ki imajo kaj povedati. • Osnovna značilnost v planinstvu je, da med bralcem in piscem ni velike razlike. Vendar to ne pomeni, da med planinci ni pisateljev, resnica bo prej ta, da ima tudi bralec izostren čut za naravno lepoto in resnična doživljanja. • In kdo so pisci planinskega slovstva? Iz vseh slojev so, mladina, alpinisti, pa tudi ljudje vseh poklicev, razmišljanj in pogledov na gorništvo. V planinskem slovstvu ni statusnega razlikovanja, zato je planinsko slovstvo socializirano. • Upajmo, da bo devetdeseto leto jubilanta prelomno, ne le v pogledu literarnega sodelovanja, ampak družbenega sofinanciranja. Planinska beseda je sestavni del narodne kulture, Planinski vestnik pa eno najstarejših mesečnih glasil na Slovenskem, na področju amaterske kulture gotovo najstarejše. J Ostali pri premijah in dodatkih Jeseniški železarji niso glasovali za nov sporazum in katalog del in so se s tem odrekli višjim osnovnim osebnim dohodkom — Osemnajst let staro nagrajevanje po delu Jesenice — V jeseniški Železarni so želeli z novim sporazumom in katalogom del in nalog postaviti vrednotenju dela nove, kvalitetnejše osnove, kar je razumljivo, saj je dosedanji sistem nagrajevanja star že osemnajst let. A delavci v 6.000-članskem kolektivu so rekli odločni in prepričljivi »ne« ob novem sporazumu in katalogu, četudi so bili z njim dobro seznanjeni in četudi si vsi želijo, da bi nagrajevali pošteno in resnično po delu. Zdaj ko v Železarni pripravljajo temeljito analizo, zakaj je referendum propadel, bo resnično ^reba oceniti, kako kljub vsemu nagrajevati tako, da bodo dosegli večjo in kvalitetnejšo proizvodnjo. Zdaj nam je končno že vsem jasno, da bomo brez ustreznega plačila za dobro delo zapadli v še večje težave, kajti nesprejemljivo je, da se zdaj že iz ust nekdaj nadvse marljivih delavcev vse pogosteje sliši: »delam ali ne delam, isto je.« V Železarni so z osemnajst let starim veljavnim sporazumom najbrž že marsikaj zamudili. V vmesnem obdobju so namreč v sili, da bi vendarle spodbujali delavca pri delu, zaradi majhne osnove uvedli • nešteto dodatkov, premij in stimulacij, s tem pa osiromašili osnovno vrednost lastnega dela, ki je imelo v nagrajevanju dokaj pičel delež. Razumljivo so zaradi prenizke osnove trpeli delavci pred upokojitvijo, ki zdaj životarijo z najnižjimi pokojninami v Sloveniji, tisti, ki so bili bolni in tisti, ki zaradi zunanjih vzrokov (zastojev, pomanjkanja surovin) niso dosegali planirane proizvodnje. Višja osnova, kar za 67 odstotkov, bi delavcem omogočila večjo stabilnost in varnost pri vsa-komesečnem izplačilu osebnih dohodkov. Očitno pa so za večino delavcev dodatki za nočno delo, prah, nedeljsko delo, za težje delovne razmere pač, pomemben dohodek, ki ga po njihovih izračunih niti nova osnova ne dosega. Očitno so iz kataloga brž izračunali, da bodo na neki način prikrajšani ali pa da nastajajo prevelike razlike med kvalificiranim in vodstvenim kadrom, mojstri in asistenti, ki jih v nekaterih obratih Železarne ni malo. Kljub temu da niso za uravnilovko, najbrž novi izračun pomeni zanje vendarle prevelik razkorak med najnižjim in najvišjim, ali bolje: padec življenjskega standarda je tudi v jeseniškem referendumu povedal svoje, delavci so rekli »ne« tudi zato, ker s 30.000 dinarji izredno težko živijo. Noben katalog, naj bo pripravljen še tako vestno in z dobro voljo, ne bo všeč vsem. Preveč je odtenkov nezadovoljstva, preveč nakopičenih raznih težav, od proizvodnih, organizacijskih in delovnih, zato se je treba lotiti občutljive teme nagrajevanja nadvse tenkočutno. Prav zato, ker nagrajevanje tako občutno in z dolgotrajnimi posledic i.ni vpliva na naše življenje in delo. D. Sed GLASI STRAN GOSPODARSTVO PETEK, 15. FEBRUARJA 1985 Vodnogospodarsko podjetje Kranj Vodno gospodarstvo zaostaja Direktor VGP Kranj inž. Jože Ahačič: »Lani se je slovensko vodno gospodarstvo po ustvarjenem skupnem prihodku v primerjavi z ostalimi gospodarskimi panogami znašlo na zadnjem mestu — Če bi eno leto izostala naša dejavnost, bi to na Gorenjskem pomenilo katastrofo zaradi vodne stihije in erozije vodotokov« Kranj — Vodnogospodarsko podjetje s sedežem v Kranju je enovita delovna organizacija. Ustanovljena je bila na osnovi zakona o vodah 1974. leta. Pred tem je poslovala v okviru Zavoda za vodno gospodarstvo SR Slovenije pod imenom Območna vodna skupnost Gorenjske. Na podlagi novelacije zakona o vodah, ki je izšel 1983. leta se ponovno obeta reorganizacija. Danes ima Vodnogospodarsko podjetje Kranj 120 zaposlenih. Njihov finančni načrt za letos na področju vzdrževanja vodotokov in investicijskih vlaganj je ovrednoten na 238 milijonov dinarjev. Čeprav gre za realno zvišanje, tudi letos to pomeni dejansko padanje dohodka. »Kakšno vlogo ima pravzaprav Vodnogospodarsko podjetje Kranj?« smo povprašali direktorja delovne organizacije inž. Jožeta Ahačiča. »Naša delovna organizacija je enakopravni in sestavni del samoupravne interesne skupnosti materialne proizvodnje in sicer smo izvajalec vodnogospodarskih del. Glede na regijsko razdelitev vodnega gospodarstva Slovenije pokrivamo pet gorenjskih občin oziroma pet glavnih vodotokov na Gorenjskem. Segamo do državne meje z Avstrijo in Italijo, do meje z ljubljansko regijo in regijo Savinja-Sotla in se na zahodu stikamo v triglavskem območju s primorsko regijo. Zadolženi smo za nižinske vodotoke; na višinskih pa opravlja to vlogo Podjetje za urejanje hudournikov, ki ima kot vseslovenska enovita delovna organizacija sedež v Ljubljani.« »Kako je izoblikovan vaš delovni program?« »Naše delo je usklajeno s petletnimi in letnimi programi Območne vodne skupnosti Gorenjske in jih potem vsako leto uresničimo prek 90-odstotno. Delamo tisto, kar nam je pravzaprav predpisano na Gorenjskem z vodnogospodarskimi akti. Ocenjujemo, da smo doslej dobro izpolnjevali potrebe uporabnikov na Gorenjskem. To potrjujejo tudi ocene vseh petih gorenjskih občin. In takšna je naša orientacija tudi za prihodnje vse do leta 2000.« »Kaj pa poslovni rezultati?« »Dolgo časa smo beležili nadpovprečne slovenske in gorenjske poslovne rezultate. Po letu 1983 pa se je v jugoslovanskem in tudi slovenskem vodnogospodarskem prostoru začel kazati vsesplošni padec v poslovanju. V zadnjem obdobju tako skupni NA DELOVNEM MESTU Mesar mora biti pol kuharja Kranj — Julija letos bo poteklo 24 let, odkar je Viktor Kri/nar prevzel delo mesarja prodajalca v centralni poslovalnici KZK na Maistrovem trgu v Kranju. Lani ob prenovi je kot najstarejši član kolektiva poslovalnico tudi simbolično odprl. Viktor je bil rojen pred 53 leti v Šenčurju, nato dlje časa živel v Pivki pri Naklem, za mesarja se je izučil pred 36 leti v Tržiču. »Že oče je bil mesar, vendar je poklic kasneje opustil, ker je moral prevzeti delo na domačiji. Nisem kaj dosti pomišljal in sem se tudi jaz odločil za ta poklic. In ša danes mi ni žal. Začel sem seveda kot vajenec v takratni tržiški klavnici. Od takrat se je v dobrih tridesetih letih veliko spremenilo. Spominjam se, da so bile takrat klavnice še v Preddvoru, Goricah, na Visokem. In povsod so delali tudi navadne salame ter prave kranjske klobase.« »Najbrž so se v teh letih precej spremenili tudi delovni pogoji?« »Zelo. Delo mesarja je bilo včasih veliko težje. Ni bilo strojev: vse je bilo treba vrteti na roko. Tudi prodajalne, bi lahko rekel, so se spremenile. V sedanji prenovljeni veliko lažje delam kot v prejšnji centralni poslovalnici. Imamo namreč vitrine, kjer lahko vnaprej pripravimo posamezne vrste mesa. 18 let sem na pri-! niej delal vsako nedeljo dopoldne \ in izmenično tudi vsako drugo so-V_____ prihodek vodnega gospodarstva zaostaja za celotnim gospodarstvom za 4 odstotke na leto, stopnja rasti pa znaša komaj 34,2 odstotka v zadnjih petih letih. Lani se je slovensko vodno gospodarstvo v primerjavi z ostalimi gospodarskimi panogami znašlo celo na zadnjem mestu. Beograjska analiza vzrokov za takšno vsejugo-slovansko stanje pravi: Takšno stanje je v pretežnem delu posledica neprimernega odnosa v primarni razporeditvi, ker so cene vodnogospodarskih organizacij rasle počasneje od splošne inflacije in še posebno od cen dobaviteljev. »Bi našteli nekaj pomembnejših del v minulem obdobju na Gorenjskem?« »Delali smo na regulaciji Dupelj-ščice od izliva v Savo v Struževem do avtoceste v Naklem. Uspešno smo končali obrežno zavarovanje desnega in deloma levega brega Save od mostu do Zarice v Kranju. Končani so posegi v ureditev vodotokov na območju Rečice nad Bledom. Veliko delo je bilo regulacija potoka Žabni-ce do izliva v Soro. Vzporedno z našo dejavnostjo so potekala tudi dela na višinskih vodotokih, ki jih je izvajalo Podjetje za urejanje hudournikov.« »Kakšni pa so letošnji načrti.« »Vzdrževalni posegi bodo praktično na vseh gorenjskih vodotokih. Direktor VGP Kranj inž. Jože Ahačič Večji posegi so recimo ureditve brezin na Savi Dolinki pod izlivom Belce; na Savi Bohinjki sanacija poškodb desne brezine na območju Ri-benskega in Selškega mostu: na Savi zaključek ureditve v Kranju; na Tržiški Bistrici zavarovanje in obnova jezu na Moščeniku na Ravnah; na Kokri sanacija desne brezine na Klancu v Kranju; sanacija jezera Čr-njava v Preddvoru; na Poljanski Sori obnova jezu na Visokem in na Selški Sori obnova Šeširjevega mostu v Škofji Loki. Na skupni Sori pa je v programu nadaljevanje del pod Re-tečami. Med investicijskimi deli pa moram omeniti velika vlaganja v regulacijo Parovnice v Kranju in regulacijo Poljanske Sore v Žireh. Na slednji gre za preprečevanje nenehnih poplav v žirovski kotlini. Skratka, če se izrazim v prispodobi, potem bi rekel: če bi naša prisotnost v vodnem režimu na Gorenjskem izostala samo eno leto, bi bila to katastrofa zaradi vodne stihije in erozije vodotokov.« a. Žalar Kranjski ribiči dobro gospodarili Še naprej bo veljala glavna skrb vlaganju rib v vode Kranj — Ta mesec na območju Ribiške družine Kranj potekajo zbori članov oziroma delegatov po posameznih revirjih. Na njih ocenjujejo delo družine oziroma članov v minulem letu in obravnavajo ribiškogojit-veni načrt za letos. Dogovarjajo se tudi o nekaterih drugih skupnih aktivnostih v tem letu. Iz poročila o delu v minulem letu je razvidno, da so v družini dobro gospodarili. Tako so v vode na svojem območju lani vložili prek 100 tisoč različnih rib; od tega štiri tisoč kilogramov odraslih, tako imenovanih konzumnih rib, namenjenih za športni ulov. Največ rib (manjših in odraslih) je bilo vloženih v Kokro, Savo in Zbilje. Nič manjša niso bila vlaganja v gojitvene potoke, ki jih ima kranjska ribiška družina na svojem območju šest. Iz njih potem vsako letu izlovijo potočne postrvi in jih vložijo v druge vode. Posebno skrb pa v družini posvečajo smukanju lipana. Tako je bilo lani nasmukanih prek 517 tisoč iker lipana. Vrednost iker je znašala okrog 290 tisoč dinarjev. V ribiškogojitvenem načrtu za letos je predvideno, da bodo v vode vložili prek 120 tisoč mladic potočne postrvi ter šarenke in od tega blizu štiri tisoč kilogramov odrasle šaren-vložili okrog 160 tisoč rib, iz njih pa hkrati izlovili prek 11 tisoč rib. Zanimivi so tudi podatki o lanskem športnem odlovu članov in mladincev Ribiške družine Kranj. Po evidenčnih podatkih je bilo lani na področju vseh vod v družini ulovljenih 5195 potočnih postrvi, šarenke in lipana oziroma skupaj blizu 1900 kilogramov in 3923 drugih vrst rib (Ciprinidi) oziroma skoraj 2400 kilogramov. Skupaj so tako lani člani in mladinci ulovili prek 9000 rib oziroma dobre štiri tone. A. Žalar Viktor Križnar, mesar prodajalec boto popoldan. Pa nikar ne mislite, da smo zato takrat prodali kaj več mesa kot danes, ko zapremo ob sobotah ob pol enih.« »Marsikaj, pravite, da se je spremenilo v teh letih. Se je morda tudi meso?« »Lahko bi rekel, da se je tudi meso spremenilo. Pa mesni izdelki tudi. Včasih, če so ljudje videli, da ženejo v klavnico starega bika, ni bilo nikogar v mesnico. Takšno meso je bilo črno in trdo. Danes ni več takšnega mesa. Pa tudi zares dobrega ne. Prehrana živine je čisto drugačna. Tudi salame smo drugače delali. Dravska se je na primer pekla, ne pa kuhala, kot se danes.« »Kaj pa mesa, je bilo dovolj?« »Dokler je bilo na karte, ga je bilo vedno dovolj. Moralo ga je bi- ti, posebno za rudarje. Spominjam se, da sem bil v brigadi v Velenju in takrat je rudarska družina dobila sedem in pol kilograma mesa na teden. Vsega so vzeli. Meso pa je bilo takrat po 40 par kilogram. No, pa tudi zdaj je mesa dovolj. Seveda tudi v naši stroki še vedno velja pregovor: Kakršen poslovodja, takšna trgovina. Lahko rečem, da smo v naši poslovalnici vedno dobro založeni. Posebno za praznike se poslovodja zares potrudi.« »Kakšne pa SO današnje gospodinje v primerjavi z nekdanjimi?« »Mislim, da je meso danes, čeprav je postalo zelo drago, večkrat na jedilniku kot včasih. Bolj pa gospodinje povprašujejo po mesu za zrezke. Je že tako, da je 8 takšnim mesom najhitreje pripravljeno kosilo. Vendar šo zrezki že nekaj časa vse manjši, pri mesu za juho pa je več kosti. Je že tako; plače so postale premajhne za cene mesa. Sicer pa mislim, da se gospodinje niso kaj dosti spremenile. Še vedno velja, da mora biti mesar tudi pol kuharja, kajti zdaj moraš stranko vprašati, kakšno meso želi in za kaj ga bo uporabila. Zato se moraš seveda spoznati tudi na kuho.« »Najbrž torej dobro kuhate? Kaj pa sicer še počnete v prostem času?« »Odkar živim v Žiganji vasi, se precej ukvarjam z vrtom okrog hiše. Pa za kurjavo je treba pravi čas poskrbeti. Otroci so sicer že pri kruhu, vendar vseeno dela ne zmanjka. Pa . . . čakam, da si v teh sedmih letih dela prislužim pokojnino. Upam, da mi bo zdravje tako dobro služilo naprej, kot mi je doslej.« A. Zalar Tekstilindus modernizira opremo Zadnja, dve, tri leta v kranjskem Tekstilindusu hitreje obnavljajo tehnologijo v predilstvu, tkalstvu ter plemenitenju tkanin — Investicije, ki bodo v glavnem zaključene še letos, so vredne 1,76 milijarde novih dni — Ne z metri, pač pa s kvalitetnim blagom se dosega dober izvozni rezultat. Kranj — Čeprav letos v kranjskem Tekstilindusu ne bodo izdelali kaj dosti več metrov blaga, kot so ga lani, to je 24 milijonov metrov, ga bodo večji kos kot leto prej odrezali za prodajo na tuje. Po pogodbah, ki se že sklenjene, naj bi letos prodali na tuji, povečinoma konvertibilni trg 8,8 milijona metrov blaga in zanj iztržili 9 milijonov dolarjev, poldrugi milijon več kot za 7,5 milijona lani izvoženih metrov blaga. Seveda se bo to na založenosti domačega trga s tekstilnim blagom poznalo, na voljo bo manj blaga iz Tekstilindusa, toda za vse tekstilne tovarne je izvoz v sedanjem trenutku prednostna naloga. V Tekstilindusu si prizadevajo, da bi od sedanjih dobrih 30 odstotkov kmalu povečali na 40 odstotkov proizvodnjo za izvoz. Večji del Tekstilin-dusove proizvodnje še vedno namenjajo domačim konfekcionarjem in preko njih tudi izvozu, medtem ko na trgovskih policah že dlje časa ostane le še okoli 10 odstotkov narejenega blaga. Takšno razmerje pravzaprav za tekstilno industrijo, ki tako kot konfekcijska že občuti upadanje povpraševanja po tekstilu na domačem trgu, vendarle ustraza. Prodor na zahtevni zahodnoevropski trg, ki je tako kot za drugo blago omejen z določenimi količinami, prav tako ni lahka naloga. Podobno je tudi s prodajo na vzhod. Zato uspeva tisti, ki ponuja boljšo kvaliteto in za takšen prodor so se že pred časom odločili tudi v kranjskem Tekstilindusu. »Zdaj ne povečujemo proizvodnje, ostajamo pri enakih količinah kot lani,« je povedal direktor Slavko Zalo-kar, »vendar vse to na račun boljše kvalitete blaga in z novimi artikli, ki jih nekaj že s sedanjo tehnologijo lahko bolje obdelamo, nekaj pa bomo pridobili še z nadaljnjimi investicijami.« Tekstilindus se je namreč pred dvema, tremi leti odločil za obnovo strojev in za novo tehnologijo. Nekaj zato, ker z 92-odstotki odpisano opremo sodi med najbolj zastarele tekstilne tovarne pri nas, nekaj pa seveda zaradi odločitve, da je treba trge pridobivati s kakovostnim in seveda tudi dražjim blagom, ne pa s kilometrskimi dolžinami. Že pred dvema letoma so začeli v obrat II prihajati novi stroji, češke in sovjetske brezčolnične statve, s katerimi je mogoče ne le več natkati, pač pa dosegati tudi večjo kvaliteto, boljše pogoje dela itd. Statve sovjetske proiz; vodnje so z dograditvijo prilagodili svojim zahtevam in začetne težave ob uvajanju so že skoraj mimo. Do sredine tega leta naj bi začele poskusno teči tudi preostale od 190 novih brezčolničnih statev. Računajo, da bo investicija vredna milijardo novih din v prihodnjem letu že stoodstotno izkoriščena. Pripravljamo se tudi na obnovo pred komaj desetimi leti obnovljene opreme v predilnici, ki zdaj že spet zastareva. S povsem posodobljeno oplemenitilnico, ki se bo iz obeh obratov združila v obratu I, bomo letos v glavnem zaključili 1,76 milijard novih din vredno investicije, a le za nekaj časa. Tehnologija v tekstilni industriji namreč tako hitro zastareva, da jo je treba nenehno obnavljati, če naj bo blago, ki ga izdelamo, na trgu konkurenčno.« Takšna usmeritev je za Tekstilindus dolgoročna. Če bo šlo vse po načrtih, bo Tekstilindus leta 2000 le malo še podoben tekstilni tovarni iz šestdesetih, sedemdesetih let. Dolga let dobrega gospodarjenja, obnove, večinoma zlastnimi sredstvi, se zdaj obrestujejo. Razvoj tudi za naslednja leta ne predvideva večjega zaposlovanja, le nadomestne delavce bodo iskali, tako da bi Tekstilindus na prelomu tisočletja imel sedanje število zaposlenih in to predvidoma le v enem obratu, saj bi drugi obrat postopoma preselili na lokacijo obrata I, kjer bi moderna tekstilna tovarna lahko ponujala trgu visoko kakovostno blago. Ali se bodo tako v Tekstilindusu kot v ostalih tekstilnih delovnih organizacijah lahko opremljali za proizvodnjo, ki bo dovoljevala takšen nivo, pa ni vse odvisno le od tekstilcev samih. L. M. Lovci prekrižali puške Kranjskogorski lovci ne nameravajo odnehati — po navidezne!*1 sporazumu, ki so ga sklenili z mojstranškimi sosedi — Vložili s° tožbo — Sporni trikotnik na avstrijski meji. Spor med Lovsko družino Mojstrana in Kranjska gora ima že tako dolgo brado, da se je razhudil celo republiški lovski inšpektor in prepovedal lov na območju dveh družin. Lovci so mejaši v kanjonu Belce pri Mojstrani, sporna pa je predvsem meja na Sedlič, proti avstrijski strani, kjer se nikakor ne morejo sporazumeti, čigav naj bi bil revir. Kranjskogorski lovci so trdno prepričani, da se mora meja določiti po veljavnem lovskem zakonu, ki pravi, naj bodo meje naravne in dobro vidne, kakor je bila vse doslej meja po Belci. Mojstrančani pa so nasprotno mnenja, naj se meja določi po sedanjih katastrskih mejah in tako tudi njim pripada del lovišča, bogatega z gamsi in drugo divjadjo. Vso stvar so sprti lovci prignali tako daleč, da niso smeli več loviti, kar je pomenilo ogromno materialno in moralno škodo. Kranjskogorski lovci so se branili, obtoževali in spraševali z delegatskimi vprašanji, zakaj je obležal njihov lovsko-gospodarski načrt v predalu referenta na jeseniški občini in so se čutili resnično izigrane. Trdili so, da je umetna delitev spornega trikotnika neprimerna, nezakonita, nelovska, da sami nočejo ničesar in da staro in nekdanjo mejo le branijo. 60 hektarov zemljišča naj pač ostane v takih mejah, ki so jo določili že leta 1949, v tistih mejah, ki so jasno in vidno začrtane v vseh lovsko-gospodarskih načrtih in aktih. Lovski mejaši se že dolgo ne gledajo prijazno ali vsaj sosedsko strpno. Pred mnogo leti so bili prav ob meji, cesti in strugi, krivolovsko postreljeni kapitalni gamsi in tedaj so Kranjskogorci — sami dajo roko na srce — preihtavo in prehitro obtožili krivolova kar svoje sosede. Izkazalo se je, da so se hudo zmotili, a odnosi so ostali hladni do danes. S prekrižanimi lovskimi puškami so se ukvarjala pristojna občinska, regijska in republiška sodišča ter pristojne lovske zveze, tudi občinska skupščina je pri! i vala vodo na žerjavico. Vsi so pač predlagali, naj se v imenu miru in nadaljnjega lova sporni trikotnik razpolovi, na kar s° Mojstrančani jadrno pristali, Kranjskogorci pa so še vedno prepričani« da se jim jemlje lovišče, ki je od vekomaj pripadalo njim. In jim je tud' res pripadalo. Kranjskogorci so vložili tožbo, čeprav so po sili razmer vendarle mo; rali podpisati. Če ne bi podpisali, Dl jim po zakonu odvzeli lovsko-gospo' darski načrt, vsak lovec pa ve, kaj to pomeni. Zdaj je sicer konec mučn^ prepovedi in je na mizi spet dovolj6' nje za lov, ki so ga pogrešali vse od lanskega avgusta. A ostal je grenak priokus, da so opeharjeni, prikrajša' ni za nekaj, kar je pripadalo-njin1' Zato zatrjujejo, da lovskega spora §e ni konec, kajti do konca se namera' vajo boriti za svoje lovsko območje' Gamse, ki se sprehajajo po kanjo' nu Belce, na tako razvpiti in tako zC' lo nevarni meji, ki deli dve lovski ob' močji in zatorej opredeljuje tudi dva lovsko-gospodarska načrta, je lahk? pošteno strah. Kako naj vedo, kdaj po načrtu predvideva dodatne, še ne uresničene letne odstrele zdaj ta zdaj ona stran. Če bomo na moj' stranski strani, kjer lahko odstre^ še kaj kapitalnega, naj jo jadrno uc' vrejo — čez potoček na kranjskogo1" sko stran, kjer so — upajmo — %e postreljali vse, kar so v tem letu lahko. In obratno, kajpak. Tudi smo že srčno priporočili, naJ sprti lovci opremijo svoje gamsć 2 osebnimi izkaznicami, tako da se b°. vedelo, kako in kaj. Najbolje pa & kajpak bilo, da bi Mojstrančani Pu' stili revir lepo pri miru, saj le mal° ali nič dejstev govori v njihov pra^' Pozabiti bi bilo treba nekdanjo m^' njo in se — četudi s stisnjenimi zO°' mi — spraviti s sosedi, da ne bi stvaf tako zelo kazala na lovski prestiž ^ lovsko trmo. D. Sedej PETEK. 15. FEBRUARJA 1985 KULTURA 5. STRAN O L A Od rojstva do nagrobnika V galeriji na loškem gradu so ob slovenskem kulturnem prazniku odprli pregledno razstavo umetniške fotografije mojstra Vlastje Simončiča, znanega fotografskega pedagoga — Niza možnosti fotografskega izraza, spremlja človeka od rojstva do nagrobnika. Starost Škofja Loka — »Če obvladaš tehniko, lahko fotografijo spremeniš v kreativni izdelek; nastaja v laboratoriju; ko jo odmakneš v novo vsebino, ima predvsem grafični izraz,« o svoji umetniški fotografiji pravi- mednarodni mojster fotografije in znani fotografski pedagog Vlastja Simončič. Ne razstavlja veliko, raje se posveča pedagogiki, ker meni, da je tako bolj koristen. Kar udomačil se je v Gorenji vasi, ki je postala že pravo fotografsko središče. Zato je razstava, ki so jO ob slovenskem kulturnem prazniku odprli v galeriji na loškem gradu, ogledate pa si jo lahko do konca februarja, posebej zanimiva. S črno-belimi in barvnimi fotografijami je dodobra napolnil galerijo. Že. to dejstvo govori o njegovem bogatem in dolgoletnem fotografskem ustvarjanju, ki ga ne odlikujejo le neštete možnosti fotografskega izraza, temveč tudi vsebinska sled, ki se Spomin pogled (kristalografija) Živahno in pestro Bohinjska Bistrica — Ob sloven skem kulturnem prazniku je bilo nadv.se živahno in pestro v Osnovni soli dr. Janeza Mencingerja v Bo-ninjski Bistrici. Mentorji kulturne Vzgoje so poskrbeli za izjemno raznolik in za mlade popolnoma nov sPored, saj so povabili v goste Mile-no Zupančičevo, Lojzeta Lotriča, Janka Stuška in Stanka Hodnika, s Petimi pari bistriške folklorne skupine. Vedoželjna in vedno radovedna jniadež je navdušeno pozdravila Mi-eno Zupančičevo, ki je nekoč prav tu drgnila šolske klopi, in je pripovedovala o sebi; o svojem delu in o poslanstvu igralskega poklica. Velike t------ DPD SVOBODA STRAŽIŠČE Vabimo vse, ki se ukvarjate s kulturnimi delavnostmi na AVDICIJO za prireditev »POKAŽI KAJ ZNAŠ«, M bo v domu krajevne skupnosti Stražišče v soboto, dne 2 marca 1985 ob 10. uri. -J pozornosti je bi! deležen tucri Lojze Lotrič, ki je ob razstavi svojih pip nazorno pokaza), kako se prava gor-juška tajfa tudi naredi. Srečanje Z Jankom Stuškom in Malim vojnim muzejem je pomenilo ustvarjalno novost v poznavanju starega orožja in prve svetovne vojno na soški I rotiti. Nič manj zanimiva ni bila predstavitev gorenjskih plesov, ki jih malone vsi poznamo, slubo pa njihovo vsebino. Na razstavi del likovnih pedagogov radovljiške občine v domu Joža Ažmana se je poleg učencev nabralo tudi precej krajanov. Še pose bej pa so bili navdušeni turisti, ki so si ogledali razstavo cvetja, ki so jo šolarji pripravili v restavraciji Bistrica. Koroški večer Radovljica -- Drevt ob 18. uri bo Zveza kulturnih Organizacij Hadovljica v avli Osnovne sole A T. Linharta v Radovljici priredila Koroški Večer« Predstavili se bodo trije zamejski pesniki s Koroške: Andrej Kokot, Maja Haderlap in 1'abjan Hafner. Njihove pesmi bodo tolmači h člani Linhartovega odra in Linhartovega odra mladih. Zbor Radiški fantje pa bo prepeval koroške narodne pesmi. vleče skozi pregledno razstavo. Poimenujemo jo lahko kar človeško življenje od rojstva do nagrobnika. Poslednja fotografija je nagrobnik s porcelanastim portretom, ki je že počil, kamen se je nagnil. Vlastja nam je povedal, da je vesel, ker razstavlja prav v Škofji Loki. V škofjeloški občini je našel odlično okolje za svoje delo, podporo za uresničevanje idej in pedagoških zamisli. Pri postavitvi razstave je sodelovala Zveza kulturnih organizacij Škofja Loka, za otvoritev so pripravili prijeten kulturni spored. Pel je komorni pevski zbor Loka iz Škofje Loke pod vodstvom dirigenta Janeza Jocifa. Z recitalom pesmi Vlastje Simončiča pa so sodelovali člani foto-kino kluba Mavrica iz Radomelj pri Domžalah, ki so se tako zahvalili svojemu mentorju. Za poznavalce fotografske tehnike bo brez dvoma zanimiva nova tehnika, ki jo je Vlastja poimenoval kristalografija. Ideja se mu je porodila po dvajsetletni delovni izkušnji v medicinski dokumentaciji, kjer je veliko mikroskopiral. Naredil je kemični postopek, vzel kemikalije, ki zelo kristalizirajo, premazal z njimi steklo, počakal čez noč in nato repro-duciral fantastične oblike, ki so zelo blizu grafiki. Odprlo se je novo področje fotografske ustvarjalnosti. Še eno Vlastjevo pedagoško novost velja omeniti. V Gorenji vasi poizkuša fotografsko vzgajati petletne otroke. Doslej je namreč veljalo, naj se pred šestim letom otroci ne bi učili fotografije. Toda fotografska igra brez fotografskega aparata je možna tudi pri mlajših, saj je pri njih ustvarjalnost še povsem neobremenjena z naučenimi kalupi. M. Volčjak. KULTURNI KOLEDAR JESENICE - Prešernova rojstna hiša je odprta vsak dan od 9. do 1-6. ure, ob ponedeljkih pa je zaprta. Finžgarjeva rojstna hiša je odprta vsak dan, razen ob ponedeljkih, od 9,30 do IG. ure, v sobotah in nedeljah pa od 12. do 16. ure. Liznjekova domačija je odpr ta v torkih, četrtkih in sobotah, od 17. do 19. ure. V razstavnih prostorih je odprta razstava Arhitektura na Zilji. Razstavo je posredovalo oziroma pripravilo slovensko kulturno-prosvetno društvo iz Bistrice v Ziljski dolini. V gledališču Tone Čutar na Jesenicah bodo v ponedeljek, 18. februarja, ob 19.30 uprizorili delo F. Prešerna — Krst pri Savici in delo A. Smoleta Varh za abonma red ponedeljek. V'četrtek bodo ponovili za red četrtek. V razstavnem salonu Dolik na Jesenicah bo v petek, 15. februarja, ob 18. uri otvoritev razstave slik grafika Nejča Slaparju. RADOVLJICA - V pasaži ra dOvljiške graščine bo v petek, 15. februarja, ob 18. uri otvoritev razstave fotografij Franca Kolmana, člana fotokluba Andrej Prešeren z Jesenic. V" avli osnovne šole A. T. Linharta v Radovljici bodo v petek, 15. februarja, ob 18. uri prišli v goste pesniki z zamejske Koroške, ki se bodo občinstvu predstavili s kulturnim večerom. V Šivčevi hiši v Radovljici je odprta razstava slik akademskega slikarja Dušana Premrla. KRANJ — V Prešernovi hiši v Kranju je odprta razstava o pre-šernovih nagrajencih v letih 1985-1%7 V Galeriji Mestne hišo si lahko ogledate razstavo Gorenjska mesta v stari fotografiji. V Mali galeriji in V Stebriščni dvorani pa se predstavlja akademski slikar Franc Mesaric iz Murske Sobote. ŠKOFJA LOKA - V knjižnici Ivana Tavčarja so pripravili v torek, 19. februarja, ob 17. uri Uro pravljic. V sredo, 20. februarja, ob 18. uri pa je v okviru Večera z diapozitivi pripravil inž. Pavle Hafner predavanje na temo Leningrad. IJUBIJANA — V galeriji Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov v Ljubljani je na ogled razstava slik akademskega kiparja Zlatana Vrkljana iz Zagreba. DOMŽALE - v Delavskem domu na Viru je od 25. februarja do 1. marca 11. občinsko srečanje •>Naša beseda«. V Prizor Glejeve uprizoritve Hardcore 15. Teden slovenske drame 85 Prešernovo gledališče Kranj G. Giuvić: BORUTOVO POLETJE G. Gluvic-M. Zupančič: HARDCORE L Hergold: PARACELS Slovensko stalno gledališče Trst ponovno na TSD — Uveljavit« mlajših gledaliških delavcev — B. Štih: TSD je dogodek najvišje? kulturno-političnega pomena. V zadnjih letih so stopili v ospredje gledališkega dogajanja mla gledališki ustvarjalci. Goran Gluvič je v preteklem letu objavil sv dramolet Cika-Cak, ki je bil osnova dvema gledališko različnima in z mosvojima predstavama. Januarja lani je najprej Eksperimentah gledališče Glej uprizorilo HARDCORE, ki sta ga skupaj kotrsoavtor podpisala Goran Gluvič in Matjaž Zupančič, ki je bil tudi režiser drz) uprizoritve, ki je v letu dni doživela vrsto preveritev na vseh konc gledališke Jugoslavije. Predstava se z znanimi gledališkimi znaki, uv ljavljenimi v preteklem desetletju, loteva teme nezadovoljene mlac sti, ki preko stripovskega razmišljanja ne zmore premagati svoje u tosti v svet iluzij in samoprevare. V bistvu gre za tragetlijo mlade človeka, ki se v sodobnem urbanem okolju nikakor ne znajde. Preds vo so sooblikovali še scenograf Bojan Brecelj, kostumografka Me Sever, avtor glasbe Gojmir Lešnjak (tudi med nastopajočimi) t koreografka Sinja Ožbolt. Nastopajo še Damjana Černe, Miloš Batel no, Sinja Ožbolt in Marko Mlačnik. Konec lanskega leta je Gluvičeva dramska predloga doživela drugo inačico, ki so jo podpisali režiser Vito Taufer, scenograf Boj. Brecelj, kostumografka Vlasta Hegedušič, glasbenik Simon Robinsc dramaturg Tone Partljič in koreografinja Vesna Lavrač. Nastopa, Janez Škof, Irena Varga in Simon Robinson. Predstava je nastala okviru mariborske Drame ter sodi v okvir njihovega Malega odi Označba malega odra pri tej uprizoritvi ne velja, saj je predstava sce sko zahtevna irt predvsem velika. V Kranju se bo Glej predstavil v £ razah UJV, Mariborčani pa v dvorani Delavskega doma. Za obe prestavi velja že vnaprej opozoriti, da bo avtentika okolja, kjer se si( uprizarjata, nekoliko siromašnejša, kljub temu pa verjamemo, da sta v TSD prinesli obilo svežine, gledališke drznosti in mladega pole Stalno slovensko gledališče iz Trsta lani na TSD ni sodelova Oblikovalec repertoarja je bil prepričan, da takratna njihova gleda ška produkcija slovenskih dramskih tekstov ne dosega povprečja preteklem letu, ko se je skoraj napovedovala ukinitev tržaškega g dališča, pa so tržaški igralci kar neka; -at posegli po slovenski litei turi. V začetku leta 84 so najprej uprizorili Partljičevo dramatizac Pregljeve proze »Vsem-galjotom vile v vamp«, oktobra so počast obletnico svojega obstoja z novo postavitvijo znamenitega Linhartov ga Matička, ob koncu leta pa krstno uprizorili dramo Ivanke Hergo PARACELS, delo domače avtorice. V zgodovinski okvir vpet konflikt »monolog« glavnega junaka seveda projicira današnje težave, sanje muke intelektualca, razmišljujočega človeka. Igrajo: Jurij Souček, 1 ne Gogala, Andrej Pisani, Silvij Kobal, Vladimir Jure, Adrijan Rust Stojan.Colja, Alojz Milic, Mira Sardoč, Jože Babic, Egon Gornik in J nja Hrovatin. Režiser predstave je Boris Kobal, kostumografinja Marija Vide glasba Lado Jakša, dramaturg Aleksander Zorn in lektor Jože Fft| nel. Bojan Štih je prispeval poseben spis kot uvodnik k gledališken listu letošnjega TSD. V svojem razmišljanju med drugim napovedu da bo nekoč »tudi na Slovenskem zmagalo, ne vemo še kdaj, toda mi galo bo, načelo, da so znanost, prosveta, zdravstvo in umetnost pr dukcija, ne pa poraba, kakor pripovedujejo demagogi, ki so ukin-pred davnimi leti Prešernovo poklicno gledališče v Kranju . . .« Mj v _1_ Nastopi mladih glasbenikov Glasbena šola Radovljica se je s svojimi učenci in učitelji vključila v letošnje praznovanje slovenskega kulturnega praznika. Na Prešernov dan je pripravila koncert za učence Osnovne šole Matevža Langusa v Radovljici, posamezni učenci pa so sodelovali v kulturnem sporedu prireditev v različnih krajih, med drugim v Radovljici. Gorjah in v Kropi. V sami glasbeni šoli pa je bil koncert 12. februarja, ko je. s kljunasto flavto, klavirjem, violino, flavto, klurine-tom. trobento in saksofonom nastopilo skoraj 40 učencev. Svoje učence in seveda tudi drugo poslušalce pa vabi šola' na koncert, Visoka obletnica Jesenice — V četrtek, 24. januarja je imel Foto klub Andrej Prešeren z Jesenic svoj redni občni zbor, na katerem so pregledali delo v preteklem letu in se pogovorili o letošnjem. Klub dobro sodeluje posebej s šolskimi foto klubi, na osmih šolah v je seniški občini pionirjem pomagajo štirje mentorji i/, matičnega kluba. Pionirji so imeli dve razstavi. Samostojne razstave pa so imeli lani s'irje rhrni kluba Franc Sluga. Franc Crv. Adi Fink in Jaka Čop. Člani kluba so ki bo v petek, 15. februarja ob 1 v graščini v Radovljici. Z njim skromnim deležem pridružuje J glasbeni akciji — evropskemu glasbe 1985, ko se svet spoi 300-letnice rojstva treh /name skladateljev: J. S. Bacha. G. F. H la in D. Scarlottija. Šola bo v ti men imela letos tri koncerte, pc bo posvečen delu Domenita Sc< tija. Učenci višjih letnikov kla in kljunaste« flavte bodo igrali f; ve skladbe, pridružili se bodo pedagogi, v govornem delu pa muzikološko poljudno preds mesto skladatelja v evropski ku sodelovali na 82 razstavah, mec gimi tudi v Beljaku in Volgog Skupaj s pionirji so osvojili 4. grad, glede na kvaliteto pa dc 1.236 točk. Imeli so tudi tri st vna predavanja. Letos bodo imeli še več dele bodo praznovali 80-letnko ob kluba. V ta namen nameravaj* praviti več razstav. Dogovorili za redna srečevanja, na kateri do ocenjevali kvaliteto fotogra J. \lro O LAS 6. STRAN ZA DOM IN DRUŽINO, IZ ŠOLSKIH KLOPI PETEK, 15. FEBRUARJA 1985 Sreča je nekaj du-novnega, a ne telesnega: njen izvor je v žrtvi, a ne v užitku, v ljubezni, a ne v uživanju Lacordaire Kazno je, da smo manj nesrečni, če ni- smo sami Voltaire Nihče ni tako nesrečen kot človek, ki ni nikoli trpel. De Maistre pust je tu! še enkrat o masovneku Kako se pripravlja gorenjski masovnek, nam je sporočila tudi gospodinja Ana Dolin-šek s Planine v Kranju. Takole nam piše: »Jaz pa delam masovnek čisto po svoje in enostavno. 1 lonček kisle smetane (jogurtov) stresem v posodo, dodam 1 jajce, žlico bele ali koruzne moke in vse skupaj mešam na ognju. Solim po potrebi. Če je smetana bolj mastna, prenese več moke. Ko masovnek odda maščobo, je gotov. Za eno osebo ga je dovolj, za več oseb pa dam več smetane in ostalega. Zraven poleg kruha jemo kislo mleko ali solato.« Najlepša hvala, Ana Dolin-šek. Vaš recept je zares enostaven in zagotovo ga bo osvojila marsikatera od naših bralk. še enkrat pa ponavljamo poziv izdelovalcem sirov. Radi bi, da nam sporočite, kako izdelujete doma sir, takšen ali drugačen. U SLEHERNO GORENJSKO HIŠO GORENJSKI GLAS Gospodinje vedo, da se da krofe narediti iz več ali manj jajc, ceneje in dražje. No, danes vam bomo- postregli s. tremi recepti, potem pa izbirajte. Želimo vam, da bi se vam dobro naredili pa da bi imeli »kranclne«. Pustni krofi I Potrebujemo 1 kg moke, 4 dkg kvasa, 3 jajca, 10 dkg masla, 6 žlic kisle smetane, 5 dkg sladkorja, sol, mleko, marelično marmelado, olje za cvrenje, sladkor za posipanje. Moko presejemo. Postavimo kvas. V mlačno mleko zamešamo jajca, maslo, smetano, sladkor in sol. Vse to in vzhajan kvas zlijemo v pogreto moko in stepemo testo. Nadaljnji postopek velja kot pri tretjem receptu. Pustni krofi II - Potrebujemo 1 kg moke, 4 dkg kvasa, 15 dkg masla, 6 rumenjakov, 15 dkg sladkorja, 1 žlico ruma, sol, mlačno mleko, marelično marmelado, olje za cvrenje in sladkor za posipanje. Moko presejemo. Postavimo kvas. Maslo, rumenjake in sladkor penasto umešamo. Naredimo testo iz moke, vzhajanega kvasa, umešanja, ruma, soli in jnlačnega mleka. Nadaljnji postopek je opisan pri naslednjem receptu. Pustni krofi III Potrebujemo 1 kg moke, 6 dkg kvasa, 1/4 1 mleka in 1/4 1 smetane, 10 rumenjakov, 1 jajce, 10 dkg sladkorja, pomarančno ali limonino lupinico, malo muškat-nega oreščka, sol, 4 žlice ruma, 15 dkg masla, marelično marmelado, olje za cvrenje in sladkor za posipanje. Moko presejemo. Postavimo kvas. Rumenjake, jajce in sladkor penasto umešamo. Sesekljamo ali naribamo pomarančno ali limonino lupino, nastrgamo orešček. Pogrejemo mleko in smetano, da je oboje mlačno. Iz moke, vzhajanega kvasa, umešanja, mleka in smetane stepe- mo testo. Testu dodamo stopljeno maslo. Testo za krofe mora biti mehko, sicer so krofi težki. Testa ne ugnetamo, temveč stepamo. Ne dvigamo ga visoko, da ne nasta-. nejo luknje v testu in s tem tudi v krofih. Stepamo prav na drobno. Ko se testo loči od posode in kuhalnice, ga pokrijemo in de-nemo na primerno toplo mesto, da vzhaja. Vzhajano testo zvrnemo na pomokano desko ali prt. Razva-ljamo ga za pol prsta na debelo. Z obodcem za krofe izrežemo kroge. Na polovico krogov damo v sredino, žličko marmelade. Z drugo polovico krogov prve pokrijemo. Pri tem obračamo testo tako, da je zgornji del obrnjen proti nadevu. S prsti oba kroga ob robu stisnemo in obrežemo z malo manjšim obodcem. Robova morata biti dobro stisnjena, da marmelada ne uhaja, kupček marmelade pa natanko v sredini, da se krofi zaradi izgubljenega ravnotežja ne prevračajo pri cvrenju. Krofe zložimo na pomo-kan prt dva prsta narazen. Pokrite pustimo, da vzhajajo. V kozico denemo za tri prste olja in ga razgrejemo. Cvrenje najprej poskusimo z enim samim krofom. V olje ga spustimo tako, da pride vrhnja, bolj vzhajana stran najprej v olje. Posodo pokrijemo in cvremo. Ko se lepo zarumeni, ga obrnemo in ocvre-mo še po drugi strani. Pravilno vzhajani krofi se potope v olje do polovice, zato nastane, ko krofe obrnemo, ven-ček. Premalo vzhajani pa se potope nad polovico na venčkov ni. Preveč vzhajani krofi se v olju obračajo. Pri prevročem olju testo prehitro porumeni in je ne-prepečeno. Poskusimo s pletil-ko. Zabodemo jo v krof od strani. Če se je testo prime, ni dovolj ocvrto. V kozici naj ne bo preveč krofov, da se ne bodo dotikali. Ocvrte polagamo na cedilo ali pivnik in še vroče potresemo s sladkorjem. Ne polagamo jih drugega vrh drugega, ker se po-mečkajo. Vroči krofi veljajo za delikateso, mrzli pa so lažje prebavljivi. [JI t^lllitLl Velikemu mrazu sledijo običajno toplejša in vlažna obdobja, ki so zelo ugodna za širjenje številnih prehladnih bolezni dihal. Nahod, glavobol, kašelj, pečenje v žrelu, vnetje očesnih veznic — so znaki, ki nas prvi opozarjajo na prehlad. Če dobimo še vročino, šele verjamemo, da šmo zares zboleli. Resneje zbolijo oslabeli in starostniki, ki pa navadno ne dobijo vročine, zato je razumljiva manjša previdnost pri preprečevanju zapletov. Pri dojenčku in otroku bolezen poteka dokaj burno in spravi na noge vso družino, včasih kar sredi noči. Le redko zbolijo posamezniki, kar je posledica številnih stikov med ljudmi: delo, avtobus, trgovine, čakalnice v zdravstvenih organizacijah . . . Hladni zimski meseci preprečujejo širjenje prehladnih bolezni, zato jih najdemo več v poznem jesenskem in zgodnjem pomladanskem obdobju. Prehladne bolezni same po sebi niso težje narave ali nevarne; ker jih zanemarimo, pa postanejo zaradi zapletov tudi težke, za oslabelega ali starostnika celo življenjsko nevarne. Znano je, da se nahod zdravi z zdravili en teden, brez zdravil pa sedem dni. Kaj torej storiti? Odsvetujemo večje napore (delo), izpostavljanje velikim spremembam temperature (iz tople sobe ven ali v hladno stranišče itd.), življenje v pretopli in vlažni sobi ali kuhinji. Z nekajdnevnim počitkom — dokler se pretirano znojimo — če bomo pili čaje z limono in vzeli tableto aspirina proti glavobolu. V večini primerov bomo s prehladom opravili. Antibiotiki ne preprečijo nastanka zapletov, zato jih bolniku ne dajemo. Izjema naj bo samo bolnik s kronično pljučno hole7nijo. pri katerem že vnapraj smatramo, da gre za zaplete pri vnetju dihal. Enako ravnamo z bolnikom z resno oslabelostjo srca. V teh primerih dajemo antibiotike že v začetku prehlada. Je treba k zdravniku ob prehladu? V večini primerov ne. Opažamo celo, da pride po obisku v ambulanti in posedanju v polni čakalnici do poslabšanja ali celo do zapletov: vnetje obnosnih votlin, pljučnica. Če pa temperatura ne pade v nekaj dneh in se pokaže gnojen izpljunek, močnejši glavobol in bruhanje, pa je potreben pregled pri zdravniku. Pisal sem že o tem, kdaj ga boste klicali na dom, kdaj pa boste bolnika odpeljali v ambulanto. Ugotovili so, da ne zbolijo za nahodom vsi, ki so bili v stiku z nahodnim bolnikom, čeprav preboleli nahod ne pušča stalne odpornosti kot številne druge nalezljive bolezni in lahko dobimo nahod, tudi večkrat v isti sezoni. Bomo zboleli ali ne, je odvisno od naše odpornosti. Lastno odpornost krepimo z načinom življenja, s prehrano in vajami. Primerna obleka in obutev, disciplina pri oblačenju (za gibanje se ne smemo obleči preveč); dihanje skozi nos, spanje v hladni spalnici; mešana in z vitamini bogata hrana ima prednost pred uživanjem umetnih vitaminov; jutranja in večerna telovadba, dihalne vaje, predvsem izdih do kraja, ki sledi globokemu udihu, gibanje na svežem zraku. S takim načinom življenja ne bomo preprečevali le nahoda, ampak tudi druge prehladne bolezni, izključno gripo. Proti gripi pa se lahko tudi cepimo — dvakrat v razmaku 4—5 tednov, najkasneje do decembra za prihodnjo zimo in pomlad, ko nas utegne obiskati gripa v epidemiji.' dr. Tone KOŠIR trdi flancati Trde flancate gospodinje zelo različno pripravljajo. Od naše bralke A. Z. iz Kranja smo pred nedavnim dobili zelo enostaven recept za trde flancate. Tudi pokusili smo jih in moramo priznati', da so krhki in dobri. Takole jih naredi: kolikor rumenjakov imamo, toliko žlic smetane vzamemo in prav toliko žlic belega vina, malo soli, moke pa toliko, da je ugneteno testo malo mehkejše od testa za rezance. Testo naj pol ure počiva, potem pa ga razva-ljamo, oblikujemo v flancate in takoj cvremo. Odteče-ne in že precej ohlajene posipamo s sladkorno moko. Zadnji čas — Mama, zakaj se pa naš očka kar naprej gleda v ogledalo? — Mora izkoristiti čas, ko ima še kaj las. Sama je kriva — Jo, joj, Stane, spet me bolijo vsi zobje! — Se nič ne čudim, Marta. Kolikokrat sem ti že rekel, da jih ne dajaj v ledeno mrzlo vodo! Darežljiva — Kaj boš ti kupil ženi za rojstni dan? — Se še nisem odloči. Pa ti? Najbrž tudi nič. Podražitev — Ti, ki si direktor tele trgovske hiše, boš pa že vedel — ali boste jutri res nekaj artiklov podražili? — Prvič slišim. Ampak, če se že govori, bi pa morda res kazalo kaj zvišati. Več tempe rat men ta! Na gledališki vaji je režiser začel nezadovoljno kričati: « — Več temperamenta, več temperamenta! Saj sploh ni nobenega življenja v vašem umiranju! Povabilo — Zdaj pa res morate ostati pri nas na kosilu. Sem juhi že prilila vodo. Kako sem preživela počitnice Prvi teden sem gledala televizijo, se igrala in se na domačem dvorišču smučala in sankala. Drugi teden sem z Gorenjskim tiskom šla v Kranjsko goro. Prva dva dneva smo se lepo smučali. Sonce je sijalo in smo se tudi sončili. Druga dva dneva pa je bilo deževno vreme, a je bilo vseeno lepo. V hotelu smo balinali, igrali fliper, tudi kopali smo se in gledali risanke. V petek smo tekmovali. Bila sem četrta. Oči in mami sta bila zelo vesela. Potem sem lepo spravila medaljo. Barbara Gruden, 2. b OŠ Simon Jenko DE Primskovo Med počitnicami sem se smučala. Prvi teden sem bila doma. Gledala sem televizijo in brala. Drugi teden sem šla na Krvavec. Na Krvavcu so nas razdelili v skupine. Jaz sem bila v peti skupini. Na Krvavcu je bila megla in padal je dež. Dvakrat je smučanje odpadlo. Prvi dan sem brala in se sankala. Zvečer sem zaspala. Drugi dan sem gledala televizijo, poslušala radio in računala. V nedeljo sem pospravljala, zvečer sem se oprhala. Mateja Bizjak, 2. b OŠ. Simon Jenko DE Primskovo Ko so se začele počitnice, smo šli v Kranjsko goro. Imeli smo stanovanje v bloku. Bilo je malo sonca. Vsak dan smo se hodili smučat. Od tam je bil lep razgled na hribe in gore, še posebej na smučišče. Na smučišče smo se peljali z avtom, ker je bilo zelo daleč. Moja sestrična si je zvila nogo. Zvečer smo se hodili drsat. Drsat se nisem mogla dolgo časa, ker sem bila utrujena od smučanja. V nedeljo smo šli domov, doma sem bila prosta en teden. Med počitnicami sta imela moj očka in babica rojstni dan. Doma šem se igrala in gledala televizijo. Nina Engelman, 2. b OŠ Simon Jenko DE Primskovo NAGRADNA UGANKA Mladenič, ki smo ga objavili na sliki 18. januarja je angleški povec Limahl, pesem pa »The never ending story«. Za nagrado je žreb določil Tatjana Eržen, Rudno 21, Železniki. Po pošti bo prejela Aerove barvice. Danes pa vam zastavljamo novo vprašanje: kdo je dekle na sliki. Tudi ona je pevka, zelo znana. Sporočite nam tudi, katera je njena najbolj popularna pesem. Odgovore pošljite do 1. marca. Toliko smučar i je smo gledali zadnje tedni- na televiziji, da nič čudnega, da je prevzelo tudi naše najmlajše. Takole je portret Bojanu Križaju narisala Simonu Šifrer z osnovne šole Peter Kavčič Škofja Loka. Pa recite, če mu ni podoben! Moja šola Sedim in gledam skozi okno. Vsak dan znova te opazujem in občudujem. Zakaj? Tako tiha in osamljena si danes. Vsak teden enkrat ostajaš sama in nema. Že naslednji dan v najzgodnejših jutranjih urah se začneš prebujati. Najprej počasi in tiho, nato pa vse hitreje, dokler ne oživiš vsa. Ker rad zgodaj vstajam in ker te skozi okno vidim skoraj vso, vidim, kako se osvetli najprej eno okno in potem počasi še 'druga. Slišijo se najprej posamezni še zaspani koraki, nato pa jih je vedno več in okoli sedme ure oživiš vsa. Napolnijo te razni šumi in če ti bplje prisluhnem, slišim nesiguren korak pr-vošolca, takoj zatem pa že siguren in morda kar malo objesten korak osmošolca. Seveda, tebe prvošolčka je še vedno strah, bojiš se vsega novega. On, osmošo-lec pa že vse ve in zna in zakaj bi se potem bal. Koraka sigurno v novi dan in včasih, nemalokrat te odrine v stran, ko gre mimo tebe. Pozabil je, kako se je počutil, ko je prvič stopil med te zidove, ki so kar dišali po novem in neznanem. Tudi njegov korak je bil počasen in izgubljen. Potem pa je postal bolj čvrst, saj se je mnogo v življenju naučil prav tukaj. Če bi znale govoriti stene, kaj vse bi nam lahko povedale! Morda tudi to, kako smo lahko ponosni, da imamo tako lepo šolo! Vse v njej je novo in lepo. Lepe so učilnice, hodniki, telovad niče, čudovit je kopalni bazen in najlepše kar ta šola ima, je njeno ime: osnovna šola Bratstvo in enotnost. V teh dveh majhnih besedah je zajetega mnogo. Ko jih slišimo, se spomnimo našega ljubega tovariša Tita, ki jih je izgovarjal vedno in povsod. Spomnimo se narodnoosvobodilne vojne, kjer so se naši narodi borili z ramo ob rami, spomnimo se vsega hudega in lepega, kar narodi Jugoslavije doživljajo vsak dan. »Bratstvo in enotnost« sta besedi, ki jih je svet spoznal skupaj z Jugoslavijo. Tudi jaz uživam delček vsega tega lepega in tudi jaz sem ponosen, da hodim na to šolo. Prižigajo se prve ulične svetilke. Počasi, korak za korakom odhajajo učenci iz učilnic in druge za drugo se ugašajo luči. Zopet si sama in tiha, pripravljaš se na počitek, da lahko jutri, tako kot vsako'jutro sprejmeš med svoje zidove mlade neugna-ne ljudi, ki se učijo, kaj pomenita besedi »Bratstvo in enotnost«. Nasvidenje jutri, šola! Domi Reščič, 5. c OŠ Bratstvo in enotnost, Kranj Vesele prigode zimskih počitnic Mamica, očka, sestra in jaz smo odšli v Crngrob. Po poti smo se kepali. Očka mi je kepo vrgel naravnost za vrat. Ko mi je vrgel kepo, me je zazeblo. Mamica in jaz sva ga skupaj omav-žali. Očka je bundin ovratnik dal čez glavo, da ga mamica in jaz ne bi mogli okepati. Jana Jelenkovič, 2. g OŠ Peter Kavčič, Škofja Loka Dnevniki Naši šolaički so dokaj različno preživljali dneve počitnic-Otroci s podružnične osnovne šole Lucijana Seljaka na Orehku pri Kranju so pisali tudi dnevnike. Poglejmo, kako so preživljal' proste dni. Ponedeljek Po zajtrku sva se s starim atom odpravila v Kranj. V banki sva plačala račune za elektriko. Ostalo nama je še nekaj časa, zato sva šla v slaščičarno. Po kosilu sem se smučal. Tudi sosedova Maja se je smučala. Oba sva nekajkrat padla. Začelo se je temni' ti. Odšla sva domov. Po večerji sem gledal risanke in šel spat. Boštjan Dolinar, 2. r. Danes sem bila bolnik. Pila sem čaje in grenka zdravila. Na televiziji sem gledala otroški program. Skozi okno sem opazovala debele snežinke in siničke, ki so prihajale v krmilpico po hrano. Simona Fon, 2. r. Danes sem bil smučar. Vozil sem smuk in slalom. Padel sem dvakrat. Zlomil sem si smučko. Janez Resman, 2. r. Torek Danes sem gledalec. Gledam samo televizijo. Očka je rekel, da naj nikar tako ne buljim vanjo, ker si bom pokvarila oči. Melita Rajgelj, 2. r. Sreda Danes sem se igrala z mojimi punčkami. Bile so moje hčer ke, ki me niso prav nič ubogale. Kar naprej so nagajale, se vse zamazale in raztrgale. Ja, otroci res povzročajo veliko skrbi in veliko dela svojim mamam! Vesna Draksler, 2. r. Danes sem bil slaščičar. Naredil sem biskvit. Ko je bil pečen* sem ga prerezal čez pol in nama/al z marmelado. Iz čokolade sem naredil obliv in z njim namazal pecivo. Povabil sem prijate' lje. To smo se sladkali! Robi Dagarin, 2. r. Četrtek Danes sem tabornik. Šotor sem si postavil v kotu kuhinje Naredil sem si ga tako, da sem mizo prekril z velikim platnom, K1 je segalo vse do tal. Šotor je bil velik, v šotoru pa je bilo toplo. N# dnu šotora sem imel pogrnjeno blazino, na kateri sem se igral Z lego kockami. Iz kock sem sestavljal letala, vlake in avtomobile Bral sem tudi knjigo Krojaček Hlaček. V šotoru mi je bilo tak" prijetno, da sem v njem ostal do kosila. Uroš Ovsenik, 2. r. Petek Zjutraj sem Janji in Matjažu pripravila zajtrk. Nesla sem g3 jima v posteljo. Bila sta zelo začudena in vesela. Lepo sta se rt1' zahvalila. Ko sem pozajtrkovalu tudi jaz, smo pospravili stanova' nje. Nato sem vadila klavir. Kmalu je bilo kosilo. Po kosilu se«*1 gledala televizijo. Ko sta prišla domov oči in mami, smo odšli obisk k teti. Pri njej smo igrali na računalnik. Igre so bile zelo za' bavne. Katja Frelih, 2. r. Sobota Zjutraj sem se v dnevni sobi igrala. Po zajtrku sva šli s s* stro drsat Na drsališču sva hoteli kupiti vstopnice, pa nisva im*'1 dovolj denarja Vseeno SO naju spustili noter. Bila sem prvi«' J1' drsališču, Led je bil giadek, zato st-m večkrat padla. Prijateljic* in sestra sta me vzeli v sredino, meni pa se ni bilo treba nič poga njati. Domov sva piišli, ko je bilo kosilo že na mrzi. Alenka in m* mi sta pomili in pospravili, jaz pa sem morala s sesalcem očisti preprogo. Z atijem sva igrala nami/.ni tenis. Tanja Jeralu, 2. r. TELEVIZIJSKI SPORED SOBOTA, 16. 2. 8.00 Poročila - 8.05 Kmečke otroške igre: Oče kot gora, mati kot hudoba, otroci pa vsi dobri - 8.25 A. Ingolič: Udarna brigada, ponovitev 3. dela mladinske nadaljevanke - 8.40 Otroška televizija: Rožnata oddaja, nanizanka TV Beograd - 9.05 Miti in legende: Egipčanski miti — Zgoba o Sinuheju -nanizanka TV Beograd -9.20 Maska, dokumentarni film - 9.50 Čudeži narave: Dolina smrti, kanadska poljudno znanstvena serija -10.10 Obiskujemo slovenske muzeje in galerije: Danes - Pokrajinski muzej Maribor - 10.55 Ljudje in zemlja, ponovitev - 11.30 Poročila - 15.30 Poročila 15.35 Bendži, ameriški mla dinski film - 17.00 PJ v košarki - Cibona : Zadar, pre nos - v odmoru propagandna oddaja - 18.30 Boj za obstanek: Prava podoba šakala, angleška dokumentarna serija - 20.00 Beg k Ateni, angleški film - 22.00 Zrcalo tedna - 22.20 Video godba -23.05 Poročila Oddajnik II. TV mreže: 13.00 Nepozabni človek, korejski film - 14.40 Bajka iz kovčka, otroška predstava -15.40 Zadnja dirka, jugoslovanski film - 17.10 Zgodbe iz delavnice, ponovitev 2. dela nadaljevanke - 18.00 PJ v hokeju — 3. tekma Su-perfinala — Jesenice : CZ, prenos (slov. kom.) (za JRT TB - v odmorih ... - 20.15 Glasbeni oder, zabavna oddaja - 20.45 Dokumentarna oddaja - 21.30 Poročila -21.35 Športna sobota - 22.00 Moliere, TV nadaljevanka -23.00 Poezija (do 23.30) NEDELJA, 17. 2. 8.35 Poročila - 8.40 Živ žav -risanke: Smrkci - 9.25 Grizli Adams, ponovitev ameriške nanizanke - 9.50 R. Ca-stellani: Življenje Verdija, ponovitev 4. dela italijanske nadaljevanke - 11.05 Festival domače zabavne glasbe - Ptuj 84, 2. oddaja -11.40 625, oddaja za stik z gledalci - 12.00 Kmetijska oddaja - 13.00 Poročila -15.15 Mostovi - 15.45 N. Novak: Gledališče v hiši, 4. del humoristične nadaljevanke TV Beograd - 16.30 Poročila - 16.35 Mož moje žene, francoski film (ČB) - 18.00 TV kviz - 18.50 Knjiga - 20.00 Ž. Senečič: Inšpektor Vin ko, 8. — zadnji del nadalje vanke TV Zagreb - 21.00 Športni pregled - 21.30 Portreti: Cita Potokar - 22.00 Svetovni pokal v smučar skih skokih, reportaža iz Engelbarga - 22.30 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 8.50 Test - 9.05 Oddaje za JLA — Abeceda straha, ju gosi. film (do 12.00) - 14.15 Test - 14.30 Boks - turnir Zmagovalec Beograda, pre nos - 16.55 Odbojka (M) - fi nale turnirja evr. odbojkarske zveze - 17.40 Rokomet (Ž) Radnički : Hvpobank (Dunaj), prenos - v odmo- ru ... - 19.00 Reportaža z nogometne tekme Dinamo (Zg) : Partizan - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Moja domovina, dokumentarna serija 21.00 Včeraj, danes, jutri -21.20 TV kinoteka: Klatež, ameriški film (do 22.45) PONEDELJEK, 18. 2. 8.45 TV v šoli - 10.35 TV v šoli - 12.30 Poročila - 17.35 Poročila - 17.40 Otroška televizija: Rumena oddaja, vzgojno zabavna nanizanka TV Beograd - 18.10 Kmečke otroške igre: Kačji ris - 18.25 Podravski obzornik - 18.45 Glasba za mlade 19.15 Risanka - 19.20 Cik cak - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna -19.30 TV dnevnik I - 19.55 Vreme - 19.57 Propagandna oddaja - 20.00 L. La Plante: Vdove: 4. del angleške nadaljevanke - 20.55 Spoznano - neznano, oddaja o znanosti - 21.35 Jazz na ekranu - Trio Bulatovič VIT - 22.05 TV dnevnik II Oddajniki II. TV mreže: 17.15 Test - 17.30 Beograjski TV program - 18.55 Premor - 19.00 Telesport - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Znanost in mi - 20.50 Včeraj, danes, jutri - 21.05 Mali koncert -21.35 Dinastija, 34. del ameriške nadaljevanke - 22.25 Dobre vibracije, kulturni magazin TOREK, 19. 2. 8.55 TV v šoli - 10.35 TV v šoli - 12.30 Poročila - 17.35 RADIJSKI SPORED SOBOTA, 16. februarja Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Pionirski tednik - 9.05 Sobotna matineja 10.05 Pojte z nami - 10.25 Lahka glasba - 11.05 S poti Po Jugoslaviji - 11.30 Srečala republik in pokrajin -12.10-14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo -14.05 Kulturna panorama -15.10.-15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja in EP -17.00 Studio ob 17.00 - Zunanjepolitični magazin - 18.00 Škatlica z godbo -18.30 Mladi mladim -20.00-23.00 Slovencem po svetu - 23.05 Literarni nokturno - 23.15 Od tod do polnoči - 00.05-5.00 Nočni program - glasba NEDELJA, 17. februarja Prvi program 5.00-8.00 Jutranji program -glasba - 8.07 Radijska igra za otroke - Blaž Lukan: Piš-čal v HIFI butiku - 9.05 Še Pomnite, tovariši - 10.05 Ne deljska matineja 11.00-13.00 Naši poslušale čestitajo in pozdravljajo 13.10 Obvestila in zabavna glasba - 13.20 Za naše kme tovalce - 14.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo -14.20 Humoreska tega tedna - 15.10 Pri nas doma - 15.30 Nedeljska repor teža - 17.05 Priljubljene °Perne melodije - 17.50 Zabavna radijska igra - Žarko Petan: Tovariš Kožca ima °esedo - 19.45 Glasbene razglednice - 20.00-22.00 V "edeljo zvečer - 22.20-24.00 Glasba za prijeten konec tedna - 00.05-4.30 Nočni pro gram - glasba PONEDELJEK, 18. feb. Prvi program 4-30-8.00 Jutranji program glasba - 8.05 Aktualni pro blemi marksizma -glasbena matineja - 1 Rezervirano za . . . - 1 Ali poznate - 11.35 S pesmi jo po Jugoslaviji - 13.50 Ponedeljkov križemkraž 14.05 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj - 14.30-15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja in EP -17.00 Studio ob 17.00 + glasba - 18.00 Na ljudsko temo - 18.25 Zvočni signali - 20.10 Zaplešite z nami - 21.05 Leningrajska filharmonija in dirigent Jevgenij Mravinski - 22.30 Ob domačem ognjišču -23.15 Zimzelene melodije -00.05-4.30 Nočni program -glasba TOREK, 19. februarja Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - 8.35 Iz glasbenih šol - Glasbena šola Šturm Lj. - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za ... - 11.05 Ali poznate - 11.35 Naše pesmi in plesi 12.10 Danes smo izbrali -12.30 Kmetijski nasveti 12.40 Po domače - 13.00 Da nes do 13.00, Iz naših kra jev, Iz naših sporedov -14.05 V korak z mladimi 14.35 Iz mladih grl 15.10-15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studido ob 17.00 + glasba - 18.00 Sotočja (prenos iz studia radia Maribor) - 19.45 Minute z ansamblom Mojmira Šepeta -20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 20.35 Radijsko tekmovanje mladih glasbenikov - 21.05 Od premiere do premiere - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Slovenski pevci zabavne glasbe - 23.05 Literarni nokturno - France Kosmač: Kurent in smrt - 23.15 Vodomet melodij - 00.05-4.30 Nočni program - glasba SREDA, 20. februarja Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Za knjižne mo- lje - 8.30 Govorimo makedonsko in srbohrvaško -9.05 Glasbena matineja -10.05 Rezervirano za - 11.05 Ali poznate - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo 14.25-12.25 Popoldanski mozaik -16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 + glasba - 18.00 Oliver Messiaen: Tri male liturgije - 18.30 S knjižnega trga -20.00 Zborovska glasba po želji poslušalcev - 20.35 Nokturni Frederika Chopina - 21.05 Jules Massenet: odlomki iz opere »Werther« - 22.30 Zimzelene melodije -23.05 Literarni nokturno -Henri James: Pariška skica - 23.15 Jazz za vse -00.05-4.30 Nočni program -studio Maribor DOMA PRI VAS, DVAKRAT NA TEDEN GORENJSKI GLAS ČETRTEK, 21. februarja Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo - 8.35 Igraj kolce - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za... - 11.05 Ali poznate -12.10 Znane melodije - 12.30 Kmetijski nasveti - 14.05 Za mlade redovedneže - 14.20 Koncert za mlade poslušalce - E. Granados: - 14.45 Naš gost - 15.10-15.25 Popoldanski mozaik - 17.00 Studio ob 17.00 + glasba -18.30 Pihalni kvintet in pihalni sekstet - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 21.05 Literarni večer - Slovenski roman -XII.: - 22.30 Večerna podoknica - 23.05 Literarni nokturno - Dragomir Brajkovic: Pesmi - 23.15 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev - 00.05-04.30 Nočni program - glasba PETEK, 22. februarja Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo - 8.25 Slovenski skladatelji mladim violinistom - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za - 11.05 Ali poznate -11.35 S Pesmijo po Jugoslaviji - 12.30 Kmetijski nasveti - 13.50 Človek in zdravje -14.05 Popularne strani Dvo-fakove simfonične glasbe -14.30-15.25 Popoldanski mo zaik - 17.00 Studio ob 17.00 + glasba - 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela - 20.00 Za kaj imamo radi - 21.05 Od daja o morju in pomoršča kih - glasba - 22.30 Iz glas bene skrinje - 00.05-4.30 No čni program - radio Koper Poročila - 17.40 Pedenjžep -18.10 Miti in legende, Egipčanski miti, Zgodba o dveh bratih, nanizanka TV Beograd - 18.25 Posavski obzornik - 18.40 Periskop, zaba-vno-poučna oddaja - 20.00 I. Popovski: Kar misli si, Mr. Flips, komedija TV Zagreb - 21.15 Ustavljanje pusta, dokumentarna oddaja -21.40 Pust na avstrijskem Štajerskem, oddaja ORF -22.20 Festival italijanske popevke - San Remo 85, l.del Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test - 17.25 TV dnevnik - 17.45 Kaj otroci vedo o rojstnem kraju - 18.15 Knjige in misli - 18.45 Želeli ste, poglejte - 19.30 TV dnevnik - 20.00 TV pesmarica, oddaja narodne glasbe - 20.45 Žrebanje lota - 20.50 Včeraj, danes, jutri - 21.05 Slike vojnega tovariša, dokumentarna oddaja - 21.50 Zgodovinska pripoved (do 22.20) SREDA, 20. 2. 9.00 Test - 9.15 TV v šoli -10.35 TV v šoli - 12.30 Poročila - 17.35 Poročila - 17.40 A. Ingolič: Udarna brigada, 6. del lutkovne nadaljevanke - 17.55 Ž. Petan: Obtoženi volk, 2. del predstave Slovenskega mladinskega gledališča - 18.25 Celjski obzornik - 18.40 Računalništvo, angleška izobraževalna serija - 20.00 Dokumentarec meseca: Kjer kukavica gnezdi... - 20.35 Film tedna: Skupinska slika z gospo, zahodnonemški film - 22.10 TV dnevnik II - in poročilo s problemske konference o visokem šolstvu Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test - 17.25 TV dnevnik - 17.45 Sokoli, angleška otroška serija - 18.15 Nekoč in danes, izobraževalna serija - 18.45 KUD -Vojvodine - folklorni ansambel Vrbas - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Zagreb: Košarka za pokal evropskih prvakov - Cibona : Granarolo, prenos (slov. kom.) - v odmoru... -21.30/40 Včeraj, danes, jutri - 21.45 TV Amerika, dokumentarna serija - 22.40 6. zagrebški sejem jazza (do 23.40) ČETRTEK, 21. 2. , 8.45 Test - 9.00 TV v šoli -10.35 TV v šoli - 12.30 Poročila - 17.35 Poročila - 17.40 T. Pavček: Čenčarija - 17.50 Srečanje na Seči - portret pesnika Toneta Pavčka -18.25 Severnoprimorski obzornik - 18.40 Mozaik kratkega filma: Soteska Nere, romunski film - Sneg, kanadski film - 20.05 Tednik 21.10 P. Haavikko: Železna doba, 2. del finske nadaljevanke - 22.30 TV dnevnik II NAGRADNA KRIŽANKA J) Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test - 17.25 TV dnevnik - 17.45 Jelenček, otroška serija - 18.15 Znanost: Alkemija - 18.45 Zabavno-glasbena oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Železna doba, l.del finske nadaljevanke - 20.50 Umetniški ve-*: Danilo Kiš - dobitnik Andričeve nagrade - 23.00 Včeraj, danes, jutri PETEK, 22. 2. 8.45 TV v šoli - 10.35 TV v šoli - 12.30 Poročila - 17.35 Poročila - 17.40 Šola za junake: Pesem s srečnim koncem, nanizanka TV Be ograd - 17.55 Grizli Adams, ameriška nanizanka - 18.25 Obzornik ljubljanskega območja - 18.40 Pred izbiro poklica: Oficir kopenske vojske, izobraževalna oddaja - 20.00 Življenje in delo Edvarda Kardelja: Na pragu spomina, l.del dokumentarne serije -.20.40 Ne prezrite - 20.55 M. Spillane: Mike Hammer, ameriška nanizanka - 22.30 TV dnevnik II - 22.40 Svetovni pokal v akrobatskem smučanju, reportaža iz Kranjske gore - 22.50 Ljubezen, madžarski film Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test - 17.25 TV dnevnik - 17.45 Majske igre: Tu-randot, 2. del, otroška predstava - 18.15 Živeti v družini, izobraževalna oddaja 18.45 »Sunčeve pege«, za-bavnoglasbena oddaja 19.30 TV dnevnik - 20.00 A. Adam: Giselle, balet 21.30 B. Ipavec: Serenada za godala - 22.05 Nočni ki no: Mož slon, angleški film Rešitev nagradne križanke z dne 8. februarja: praporščak, latovščina, abota, etan, san, letak, tram, Ri, Am, IB, Leonora, karantanec, areka, Rene, Zak, Doj-ran, brakada, IT, imovina, rop, slikar, Kiar, Inari, Asta, narta. Prejeli smo 141 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (250 din) prejme Simona Kus, Titova 87, Jesenice, 2. nagrado (150 din) prejme Leber Dušan, Kranj, Mencingerjeva 1, 3. nagrado (100 din) prejme Andrej Frančeškin, Planina 8, Kranj. Nagrade bomo poslali po pošti. Rešitev nagradne križanke pošljite do 20. februarja, do 9. ure, na naslov: ČP Glas Kranj, Moša Pijade 1 — z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 250 din, 2. nagrada 150 din in 3. nagrada 100 din. Novi ekspozituri LJUBLJANSKE BANKE v Radovljici in na Trati pri Škofji Loki Ljubljanska banka, Temeljna banka Gorenjske je v začetku februarja odprla dve novi ekspozituri: v Cankarjevi ulici v Radovljici, ki posluje: — vsak dan od 7. do 18. ure — v soboto od 8. do 12. ure na Trati pri Škofji Loki, ki posluje: — vsak dan od 12. do 18. ure — v sredo od 9. do 13. in od 14. do 18. ure — v soboto zaprto V dveh novih ekspoziturah boste opravili vse dinarske in devizne posle. Pričakujemo vas in si želimo uspešno sodelovanje. MM* ljubljanska banka M%M Temeljna banka Gorenjske GLAS 8. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE PETEK, 15. FEBRUARJA 1985^21 Krajevna skupnost Voklo Zavzetost in skrb za razvoj ČRTOMIR ZOREČ Pravijo, da jih ne skrbijo naloge in problemi, ki jih lahko rešujejo s prostovoljnim delom. Želijo pa si, da bi letos dobili boljšo cestno povezavo od Prebačevega do Kranja. — V Voklem so pred časom zgradili gasilski dom in trgovino. Letos imajo v načrtu gradnjo požarnih bazenov. ! /■ ■ k. BHIHEHHHnHMMs. V pogovoru o življenju in delu v krajevni skupnosti so sodelovali (od leve proti desni): Miro Globornik, predsednik vaškega odbora krajevne konference SZDL Hrastje; Slavko Osterman, predsednik krajevne konference SZDL Voklo; Jože Zupan, predsednik sveta krajevne skupnosti; Ivan Belehar, nekdanji predsednik sveta krajevne skupnosti; Oskar Pirih, sekretar osnovne organizacije zveze komunistov; Jože Likozar, član sveta KS iz Voklega in Janez Zmrzli-kar iz Voklega. VOKLO — Z okrog 1800 prebivalci v naseljih Hrastje, Prebačevo in Voklo je krajevna skupnost Voklo v kranjski občini srednje velika. Nekdaj je vanjo sodilo tudi naselje Vo-glje, zdaj pa ima svojo krajevno skupnost. Ko smo se sestali s predstavniki te krajevne skupnosti v Hrastju pri Kranju, so povedali, da je Voklo sicer precej oddaljeno od Prebačevega in Hrastja, vendar zaradi tega niso resneje razmišljali, da bi se drugače organizirali. »Imamo dovolj skupnih problemov, nalog in tudi skupnih akcij,« pravijo. »Na nekaterih področjih smo sodelovali in še vedno sodelujemo tudi s sosednjimi krajevnimi skupnostmi. Tako je bila ena večjih skupnih akcij pred leti izgradnja telefonskega omrežja, kjer so sodelovali tudi prebivalci krajevne skupnosti Voglje in Trboje. Trenutno se del naše krajevne skupnosti vključuje v izgradnjo mrliških vežic v Šenčurju. Tudi v prihodnje se bomo morali na primer na področju telefonije najbrž širše dogovarjati.« Življenje in delo v krajevni skupnosti so morali prilagoditi svojevrstni krajevni razdrobljenosti. Danes imajo na primer dve gasilski društvi in dve osnovni organizaciji Rdečega križa. Mladinska organizacija je zelo aktivna v Prebačevem in Hrastju, manj ali skoraj nič pa v Voklem. Nekaj podobnega se kaže pri kulturno-umetniškem društvu Janko Kalan v Voklem. Društvo, ki je edino tovrstno v krajevni skupnosti, ima sicer svoj dom, vendar je delo v njem zamrlo pred približno desetimi leti, ko so se predstavili z zadnjim dramskim delom Naši ljubi otroci. V krajevni skupnosti si prizadevajo, da bi dom obnovili in delo društva oživili. Slišati je bilo pikro pripombo, da se bo morda to kmalu zgodilo, saj bodo »ljubi otroci« izpred desetih let kmalu odrasli. »Čeprav na območju naše krajevne skupnosti nimamo kaj dosti delovnih organizacij, da bi se lahko skupaj lotevali problemov, nam je vendarle uspelo veliko narediti. Hvaležni smo KŽK, tozdu Agromehani-ka, s katerim dobro sodelujemo. Pa tekstilna tovarna Zvezda, ki sicer ni v naši krajevni skupnosti, nam tudi pomaga, predvsem zelo aktivnemu športnemu društvu Jakob Štucin, ki deluje na področju Prebačevega in Hrastja. Ob tem ne smemo porabiti tudi na balinarski klub Rogo la na Prebačevem. Ima 45 članov ' a ves čas zelo aktiven. Podobno ^1 lahko ocenili tudi organizaciji Rdečega križa. Kar zadeva razreševanje komunalnih in podobnih problemov na območju celotne krajevne skupnosti, smo v zadnjem obdobju prav tako zabeležili nekaj pomembnih rezultatov. Pri vseh akcijah so velik prispevek v denarju, materialu in prostovoljnem delu dali krajani sami. Pred tremi leti je bil v Voklem zgrajen objekt, v katerem sta gasilski dom in trgovina. Postavljen je bil v lastni režiji in krajani so takrat opravili prek 35 tisoč (!) prostovoljnih delovnih ur. Njegova predračunska vrednost je znašala takrat 8 milijonov novih dinarjev. Ta objekt je last Gasilskega društva Voklo. V zadnjem času smo imeli dve veliki akciji na Prebačevem in v Hrastju. Uspelo nam je zgraditi obračališče za avtobus in s tem podaljšati mestno linijo do Prebačevega. V Hrastju smo pred leti s podobno akcijo kot v Voklem prišli do samopostrežne trgovine, lani pa smo se lotili urejanja prostorov krajevne skupnosti in organizacij. Z novim letom smo prostore tudi opremili in zdaj se delo organov in organizacij krajevne skupnosti lahko odvija pod skupno streho. Vendar nas v prihodnje čaka temeljita obnova strehe.« Tako v Voklem kot na Prebačevem in v Hrastju so se lotevali doslej tudi drugih komunalnih problemov. V Voklem so že zgradili okrog 1000 metrov kanalizacije, urejali javno razsvetljavo, asfaltirali ceste in zgradili požarne bazene. Sporedno so podobne akcije potekale na območju Prebačevega in Hrastja. »Pred dnevi smo obravnavali program krajevne skupnosti za letos in vanj zapisali, da moramo poživiti de- Prek 35 tisoč prostovolmih delovnih ur so naredili pred leti krajani Voklega, U u so zgradili gasilski dom in odprli ttgovino lo kulturnega društva. Še naprej bomo skrbeli za ostarele krajane. Spremljali bomo problematiko vrtca in delo male šole v Voklem. Precej dela nas čaka na komunalnem področju. Zavzemamo se za razširitev telefonske centrale in omrežja, za ureditev odlagališča odpadkov v Voklem, za postavitev avtobusnih čakalnic v krajevni skupnosti in še bi lahko naštevali. Vse te naloge bodo povezane tudi s prostovoljnim delom in nas zato ne skrbijo. Krajani so bili namreč vedno pripravljeni prispevati za skupen razvoj in napredek.« Bolj nemočni so pri nalogi, za katero pa upajo, da bo letos uresničena. Gre za cestno povezavo od Prebačevega do Kranja. Splošno mnenje je, da je trenutno to ena najslabših regionalnih cest v kranjski občini. Razumljivo, da krajani tolikšnega zalogaja sami ne bi zmogli. Kaže, da se bo ta problem letos začel reševati, saj je že v letošnjem programu občinske cestne skupnosti. A. Žalar PISMA BRALCEV ZAKAJ POSEG V DOVŽANOVO SOTESKO NAD TRŽIČEM? Kdor je poznal vhod v gozdno kraljestvo med Košuto in Konj-ščico v vsej njegovi divji lepoti, tesen pod skalnimi piramidami, kjer se rečica Bistrica preliva v nižjo dolino, bo danes ob pogledu na posilstvo nad naravo le neprijetno presenečen in žalosten. Gradi se namreč nov most prek struge tik ob vhodu v cestni predor. Čemu naj bi služil ta most in to v razsežnostih, ki bi bile kos teži tovornjaka. Most z nekaj ton težko konstrukcijo zakriva in kazi pogled v ta delček naše naravne dediščine. Če je pobudnika vodila želja na novo urediti viseči Hudičev most izpred dvesto let, bi to lahko izvedel na primernejši način in v takratni obliki. Sploh pa to ni potrebno. Kdor želi priti do soteske po desni strani struge, to lahko stori od gornjega mostiča navzdol po trasi nekdanje vozne poti. Že širitev in višanje predora sta bila zadosten poseg v naravno okolje, vendar je bil ta potreben in koristen. Žal je ob tem zginila spominska plošča na levi strani vhoda v predor. Kdo je načrtovalec in plačnik tega dragega posega? Ni bilo nikogar, ki bi preudarno preveril smisehiost početja, ki bo verjetno veljalo nad dva milijona dinarjev. Nikjer ni bilo nikogar, ki bi zaščitil znamenitost Dovžanove soteske. Se bo našel organ, ki bo odredil nalog za odstranitev te polomije, preden bodo z deli nadaljevali. Rad bi zvedel za odgovor? Janez Lončar, Tržič, Bečanova 17 KDAJ PA, LEPO PROSIM? Kranj — V prodajalni Merca-torja na Cesti JLA (nebotičnik) imajo med drugimi živili tudi slaščice. Ko je prejšnji teden stranka kupovala živila, ji je oko obstalo tudi na edinem preostalem »indijančku« na polici za slaščice. »Pa še tegale bi vzela,« je rekla. Svetlolasa prodajalka pa je po slaščico, ki je zaradi svoje rahlosti in čokoladnega obliva že tako občutljiva na vsak dotik, segla kar z roko, čeprav je imela pri roki prijemalke za slaščice. Ročno je indijančka zavila, še preden je osupla stranka reagirala, pobrala denar in blokirala. Ob vračanju drobiža se je stranki le vrnil dar govora, pa je pobrala prodajalko, če morda kaj uporablja prijemalko za slaščice, ki je ležala na polici. »Tud' kdaj,« je bil odgovor. V trgovini, kjer ima prodajalka, ki streže živila, obenem tudi opravka z denarjem, je pač navada, da se živila kar najmanj prijemajo z roko, še posebej pa naj bi to veljalo za občutljive slaščice. Prav zanimivo bi bilo vedeti, kdaj pa vendarle prodajalke uporabljajo prijemalke za slaščice. Če ta »tud' kdaj« pomeni, da ne za vse stranke, potem se je pač treba vprašati, za katere stranke potem. Ali le za otroke, ali le za nekatere odrasle ali le dopoldne ali samo popoldne, ali le ob sobotah? Zakaj ne pa v petek in sve-tek? Ali pa morda le tedaj, kadar pri njih slučajno kupujejo slaščice za malico sanitarni inšpektorji, ki imajo prostore v četrtem nadstropju nebotičnika, torej v isti stavbi? L. Mencinger PO PREŠERNOVIH STOPINJAH V KRANJU r j (2. zapis) NASELITEV V KRANJU Splet naključij, ki je Prešernu dodelil prav Kranj kot sedež njegove advokatske pisarne, je bil zanj kar ugoden. Niti Novo mesto, niti Postojna nista prihajala v poštev, kajti v povsem novem, tujem okolju bi se naš nepraktični pesnik le stežka znašel. Kranj pa mu je bil vsekakor bližji, bolj domač in tudi ljudje so mu bili podobne, gorenjske nravi. Bil pa je Kranj tedaj sicer majhno mestece, s komaj dva tisoč prebivalci, a močno in živahno trgovsko središče. V kupčiji z žitom je bil Kranj celo za vso takratno Kranjsko najpomembnejši. Cene, ki so se tu postavljale žitu, so bile tudi za ostalo deželo odločilne in so jih kot take tudi »Novice« redno objavljale. V Kranju so v Prešernovih letih živeli predvsem trgovci, gostilničarji, nekaj obrtnikov in peščica uradnikov, častnikov, duhovnikov, zdravnik in lekarnar. Večje število rokodelcev pa je živelo in delalo v ožji in širši okolici. Bili so to sitarji v Stra-žišču, platnarji v Besnici, volnarji v Velesovem in drugod. Sicer pa so se meščani ukvarjali tudi s poljedelstvom. Imeli so v okolici Kranja posestva, nekateri celo »gilde« s podložnimi kmeti ali pa vsaj desetinarje. Takrat je bilo v središču starega mesta dosti hlevov, saj sta kar imeni dveh ulic pričali o tem: Svinjska in Konjska ulica. V eni so bili svinjski, v drugi pa konjski hlevi. Precej so se lastniki vprežnih konj v tistih časih, ko še ni bilo železnic, ukvarjali tudi s prevozništvom. Kranj je bil kar nekak pravšen posrednik na poti med Trstom in koroškimi mesti. Najpodjetnejši meščani so že v teh letih skušali ustanavljati manufakture, ki so bile nekak predhodnik poznejše industrializacije kranjskega območja. Kupovali so v tujini surovine, jih dajali okoliškim kmetom v predelavo, sami pa so v svojih delavnicah v mestu dali izdelkom končno obliko ter potem z robo tržili daleč naokoli, na jug in sever. Kupčij-ski uspehi so bili »alfa in ornega« sreče skoro vseh meščanov. V ta svet in v tako okolje je življenjska pot pripeljala pesnika in odvetnika doktorja Franceta Prešerna .. . Treba si je bilo najprej poiskati stanovanje, kjer bi novi odvetnik lahko imel tudi svojo pisarnico. In da bivališče ne bi bilo preveč oddaljeno od okrajnih uradov, kjer bo imel opravka dan in dan. Tem zahtevam je docela ustrezala hiša v tedanji glavni mestni ulici, last trgovca Franca Mavrja, ki pa je sam stanoval drugje, pač v eni svojih drugih hiš. Hiša stoji še sedaj v tesnem sklopu ostalih meščanskih stavb, vendar so jo med stoletjem na zunaj le malo spreminjali. Večjih prezidav so bile deležne sosednje hiše, medtem ko so bile v Mavrjevi hiši napravljene le manjše notranje korektur?, pač p° željah in potrebah vsakokratni!1 lastnikov ali podnajemnikov. Hiša sama ima dvoje pročelij, sestavljena je pravzaprav iz dveh nekoč ločeni!) stavb: tako imenovani gospodarski del hiše ima fasado na današnjo Prej šernovo ulico, nižji, skromnejši del pa ima pročelje na današnjo Tavčarjevo ulico (včasih Svinjsko ulico)' Zato ima stavba, ki je v obeh delil1 enonadstropna, tudi dvoje hišnih številk: na Prešernovi ulici št. 7, na Tavčarjevo ulico pa št. 8. Prej pa je imel celotni hišni sklop katastrsko št. Mesto 181. Pred drugo svetovno vojno se je bivša Svinjska ulica ime* novala Bleivveisova, pač tudi zato, ker je bil v njej rojen dr. Janez Ble1' weis in ker je bilo nekoč kar več his v ulici v lastništvu Bleiweisovega očeta in bratov. so Po od re T£ le, Pr Tr kc žii ni v bi b« je Si c« je ni si st z* ri tr J< ig Pi n. Pogled na pročelje »Prešernove hise v Kranju« z glavne, Prešernove uli°e št. 7. Tako je bilo še v začetku tega stoletja. Tudi izvesek »Pri raci« je se viden! Hiša, v katero se je novi kranjsk1 odvetnik ob koncu septembra ali p v prvih dneh oktobra 1. 1846 naselje po svojih gradbenih elementih Ze lo stara, nekatere njene prvine, P0' sebno klet in vstopni prostori iz TaV' carjeve ulice segajo tja v poznogo sko dobo v drugo polovico 15. stole tja. To dokazujejo šilasti loki, oboka" ni stropi in tudi splošen tloris, tak značilen za srednjeveške meščansk hiše. Le strehi sta danes, vsekako že izza velikega požara 1. 1811, ki J upepelil skoraj pol Kranja, s kapJ obrnjeni na obe ulici; prej sta zrli n ulico obe slemeni. Tedaj je bil bržča tudi leseni mostovž v prvem nafl stropju, ki je oklepal dvorišče, nado meščen z arkadnim hodnikom, kak šen je še danes. Uspešno delo gorjanskih gasilcev »T °am je oš vsak d< Men imel 5ega do'g« Nn< J" Po Dam ob š Btom 'atel eta ruž ruž alo eP i lop blo: e o Oolj i Te H> p. *aš !"'ba t!p i*io je p Pop, ske ka ) smi čer Gorje — Gasilsko društvo Gorje, ki je lani praznovalo 90-letnico delovanja, ima danes 103 člane, med njimi 26 pionirjev in 6 mladincev. Lani so aktivni člani naredili približno 900 prostovoljnih delovnih ur pri dokončnih delih v sušilnem stolpu, 290 ur pa so vložili v pripravo proslave in izvedbo prireditev ob društvenem jubileju. Kupili so tudi nekaj paradnih gasilskih oblek, med dosedanjo opremo pa je potrebno gasilsko orodje, avtomobil in motorna črpalka. Lani so izvedli 8 vaj; ena izmed njih je bila sektorska. Uspešno so pogasili dva požara. Aprila je zagorel gozd na hribu Višelnice, julija pa Justinova domačija na Poljšici. Kot vedno so gasilci lani pregledali, kako je poskrbljeno za požarno varnost v stanovanjskih hišah in gospodarskih poslopjih, nadzirali pa so tudi brezhibnost hidrantov in požarnih bazenov. Že predlani so več krajanom priskrbeli ročne gasilne aparate po ugodni ceni, vsako leto pa jih brezplačno odpeljejo na tehnični pregled. Društvo vzorno skrbi za gasilsko vzgojo pionirjev. Nazive pionirja-ga-silca so si z marljivim delom priborili trije pionirji in ena pionirka, ki so se za nagrado udeležili letovanja v Umagu. Trije gasilski pripravniki iz članskih vrst so se usposobili za nižjega gasilskega častnika. Poveljnik Drago Stoje obiskuje tečaj za višjega gasilskega častnika. Razen tega strokovno usposobljeni gasilci skrbijo za vzgojo članov gasilskih enot v civilni zaščiti. Kot so ocenili na nedavnem 91. letnem občnem zboru gasilcev iz Gorij, je bilo njihovo lanskoletno delo zelo dobro. Poveljnik radovljiške občin- ske gasilske zveze Ivan Lunar Je opozoril le na slabo urejenost dO' stopnih cest k požarnim bazenom-kar bo treba v prihodnosti izboljšati-Ob koncu zbora je poveljnik Lu' nar izročil občinska gasilska prizna' nja dolgoletnim članom društva za sodelovanje. Priznanja so prejeli A*|' ton Potočnik in Anton Zupan za tri desetletno delo, Jože Smolej, Franc Ambrožič, Drago Stoje in Franc Širt1' nic za dvajsetletno in Jurij Ambrož^ ter Stanko Volčina za desetletno aktivnost. j0že Ambrožič Izlet in srečanje Kranj — Do 19. februarja se j* moč prijaviti in vplačati za izlet, kJ ga kranjsko Društvo invalidov l9' marca prireja za svoje člane. Tokra bodo kranjski invalidi obiskali StrU' nJan- ,, v Konec marca pa Društvo invalido* skupaj z Društvom za rekreacijo i^ šport invalidov BOREC (to letos slavi 35-letnico) pripravlja množičn rekreativne športne prireditve. *I marca bo kegljanje, 29. marca plavaj nje in 31. marca streljanje. Kdor že' sodelovati v teh športnih dejavn0 stih, s katerimi bodo kranjski inval' di praznovali tudi mednarodni da^ invalidov, naj se do 12. marca prijav v društveni pisarni. POROČIL/ SO SE V Škofji Loki: Magda Pavlic in Marjan Kej' žar ter Mihaela Tavčar in Borut Oblak V__i 2l|K. 15. FEBRUARJA 1985 ZANIMIVOSTI — KINO, NOVO V KINU .9. STRAN O r Jože Ahačič: Samo strehe so še stare ... V globoki črnini je bil. Prijatelja s° mu pokopali to popoldne. Takole Počasi bo usoda drugega za drugim °dložila ... Morda malo neprimeren dan za pogovor. Ali pa tudi ne. takole ti spomin še bolj živo seže v 'epe mlade dni, ki si jih preživel s Prijatelji, spomin na stari Tržič in *ržičane, ki so bili vse drugačni K°t danes. ..Takrat, ko je bil on mlad, je Tržič živel drugače. Takrat se ljudje niso zapirali v hiše k televizorjem, j' avtomobile, v vikende. Takrat je bil tu doma humor, veselje do glasbe, petja, dobre muzike. Pred vojno Jf Tržič imel štiri pevske zbore; Svoboda svojega, Sokoli svojega, ?erkev svojega, bralno društvo svo-Je8a. Slednja dva sta bila najboljša na Gorenjskem. Močno gledališko skupino so imeli, salonski orkester, ki ga je vodil ing. Smolnik, in 2abavni orkester, ki ga je vodil Ju-fij Bocak. To ti je bil muzikant! Vse "jTžiške narodne je na note vrgel. Joža je pri salonskem orkestru l8ral prvo violino, pri zabavnem pa Prvo violino in trompeto, pri godbi na pihala pa gozdni rog. In kaj vse s6 preigrali tiste čase na odru! Svojo prvo vlogo je Joža k. odigral v Hasanaginici. Mlad je bil še takrat. Najmlajšega njenega sina je igral. Še danes se ga spomni Damulnekov Cene, kako lepo, s poudarki je spraševal mater, kaj se to beli v gori zeleni, je to sneg ali so labodi... A najraje je imel humoristične vloge. V Goldonijevem »Lažnivcu« je igral naslovno vlogo, v Molierovem »Namišljenem bolniku« jecljavca ... O, lepa druščina so bili takrat. Homogena igralska ekipa, okrog dvajset ljudi pod vod- stvom režiserjev Blaža Štera, Mirka Brejca in Dolfeta Anderleta. Blizu dvajset let je držala ta druščina. 1946. leta so začeli z veselimi večeri. Tekste sta pisala Milan Ba-tista in Joža. Po tri, štiri vesele večere so pripravili na leto. Bili so Tržičani, ki so po trikrat šli eno predstavo gledat. Končina Edi — Smirček, Mato Mežek-Sapca in Jože Ahačič-Martinček so bili ta sveta trojica, ki je zabavala in do solz nasmejala Tržič. Obdelali so vse aktualnosti iz Tržiča in okolice, se ponorčevali iz lastnih napak. Takrat so imeli Tržičani na placu in po gostilnah kaj mleti. To je bilo smeha, zabavljic! Živo so oživeli spomini. To vidim v temnih očeh, ki so nekam motno zasijali. Ne vem zakaj, a ko mi omenja operete, Melodije srca, ki jo je pred vojno prav on dirigiral, pa Ptičarja, Dijaka Prosjaka in Cigana barona, v katerih je igral in pel, si ga zamišljam v belem smokingu. Kot bi k odru, pevni muziki, dirigentski palici, Jožovim črnim očem, skrbno počesanim gladkim črnim lasem pristojal le bel smo-Tako živo mi je pričaral ti- sti čas, da je le ta belo-črna kombinacija dovolj lepa in pristojna za njega dni. Ali pa zaradi violine, ki jo še vedno igra. Damulnekova Metka pripoveduje, da je nekoč v njihovi gostilni igral tako divje, da so se strune druga za drugo trgale .. . Cigansko, vražje, a zagotovo mu je belo moralo pristojati! Ahačičev Joža še vedno igra violino. Pri folklorni skupini Karavanke nastopa. Po tri ure na dan vadi violino. Ševčikova tehnika. Stara, a elegantna. Lok violine vodiš le iz zapestja, nove tehnike bolj iz komolca. Zadnje čase igra tudi pri kvartetu, skupaj s harmonikašem, basistom in kitaristom. V mlade struje je zašel, se smeje. A se dobro razumejo. Všeč mu je glasba mladih. Vsaka generacija ima nekaj svojega. To mora biti, sprememba se mora čutiti. Joža Ahačič izvira iz tiste Ahači-čeve družine, ki je dala glasbenike, kot je na primer Vital Ahačič, Rudolf Ahačič, ustanovitelj in dolgoletni kapelnik godbe na pihala je njegov stric. Njegov oče Anton je bil čevljar, kot je v Tržiču tradicija. Lepo je na citre igral. Osnovo za glasbo je Joža dobila doma. Vse ostalo se je pa potem navezalo. Pred vojno je poleg gimnazije obiskoval tudi Glasbeno Matico v Ljubljani. Pri prof. Schleisu se je učil violine. Sošolec Igorja Ozima je bil. Trideset let je bil komercialni direktor tržiškega Tokosa. Dobro je vodil komercialne posle. Tudi igralstvo mu je pomagalo, da se je znal postaviti v vsako situacijo, razmišlja danes. Šest let je že v pokoju. A dolgčas mu ni nikoli. Šest vnukov ima, predsednik pevskega društva upokojencev je, drugi tenor poje, zaposluje ga »šramel« pa folklora. Če boš samo ležal, bo hitro konec s teboj, pravi. Kurnikove nagrade, ki jo je prejel pred novim letom za življenjsko delo na področju tržiške kulture, je iz srca vesel. Lepo je, da se te spomnijo mladi. Nekaj so pa vendar naredili za kulturo Tržiča! Danes je hudo narobe to, ker se vsak tako žene za denarjem. Vsak najprej vpraša, koliko bo za to in to dobil. Včasih so bili čisti amaterji, brez dinarja. Nikoli niso nastopali za denar. Največja nagrada je bil prešeren smeh publike. Doba je taka, razmišlja Joža. Niso mladi krivi. Moderna doba, televizija, avto. Včasih tega ni bilo. Tržič je danes ves drugačen. Samo strehe so še stare, ljudje pa vsi drugi. Ni več družbenega življenja. Morda se bodo spet bolj družili, ko bo manj denarja. Denar skvari ljudi. Morda bo Tržič spet kdaj vesel gorenjski kraj pod Karavankami, kjer se bodo ljudje še znali od srca nasmejati, prisluhniti dobri drami, lepi muziki in pesmi... Od srca bi zaželel mladim Tržičanom, da bi jim bilo tako lepo kot je bilo njim nekoč. D. Dolenc IVted lesom je miza ... ^»Toliko let že v Tržiču ni vlaka, pri !ramulnek je pa še zmeraj vagon,« se ?e oštirka, Damulnekova Metka, jezila vsakič, če jo je kdo spomnil njene ozke n dolge gostilniške sobe. Letos so se pene želje uresničile. Cel januar je ™ela pri hiši delavce tržiškega Obrt-Jep podjetja. Pregradili so to njeno rjBo gostilno in zdaj so v njej tri pridne sobe. Na levi so za nihajnimi vra-j} Pogrnjene mize za tiste, ki bi radi pri jUamulnek kaj dobrega pojedli, mize Po ŠanUi. »~ ----- UD Sank -m« <_Kd pujcuii, i'iiic ptom k 1° .namenJene stalnim go-jatelieu pririaJajo sem na pijačo in pri- Peta sto?i^menek* salon' kjer že dol6a žha K,avir, pa je namenjen večjim PružhA01' or»cetim, pogrebščinam, Salo"am. PriJateljev, ki s0 radi zase-3ep lnrini sPreminjala, saj je še vedno kloni Pf1Jeten- Nov je vetrolov, nove so iobloL oknih srednje sobe; mehko N ob tm rdeČe oblečene kl°Pi in mi" les ; ^nih ločijo pokončni tramovi, "boli Je.n°tela Metka v to sobo, da bo J Prijetno in domače, la pr*°Je naneslo, da je otvoritev pad-naš ki ua 8- februar, Prešernov dan, ribala m praznik- In ko je celo noč bi Prinza Pteskarji, je razmišljala, kaj m0 p|rravila za svečano otvoritev. Sa-Je DrpeSeirnovo sliko obesiti na steno, jPoproV?, ?• In se je dobro domislila: kke »i? • "*e fante od tržiške recitatorima Vrv?Plne> Jožeta Zupančiča in Mir-smi Zri °uinika* da sta Prešernove pe-čer k:eklamirala na trak. In tisti ve-sku'tjjn S° odPirali. je v gostilni igrala a Cltrašev, trije »M«, vmes pa se je iz zvočnikov glasila Prešernova beseda. Jaka Kepic od tržiškega radia ji je vse to zrežiral. Lepo je bilo. Tako jo je navdušilo to igranje/da bo poskušala čim prej pridobiti neko živo glasbo za svojo gostilno. Ko bi vsaj ob petkih zvečer igrali na kak inštrument. Lahko bi se inštrumenti tudi menjali. Morda bi bilo to še bolj zanimivo. Le da bi gostje vedeli, da bo vsak petek pri Da-mulnek malo kulturno doživetje. Gostinci so prikrajšani za kulturno življenje, saj ne morejo kar dol zapreti zvečer in si privoščiti koncert, opero, gledališče. Naj kultura pride k njim. Ne le zanje, za vso gostilno naj igra. In če se duševni hrani doda še dobra hrana iz Damulnekove kuhinje, mora biti večer več kot lep. Že pred leti sem pisala o Damulne-kovih bržolah. Da morajo biti zelene od šatraja, je Robeževa Metka iz Loma učila domačo gospodinjo Metko. In br-žola mora biti juha, ne golaž. Tega se mlada oštirka drži. Mirne vesti lahko trdimo, da so Damulnekove bržole najboljše v vsem Tržiču in okolici. Ob sobotah jih kuhajo. Spet dobivajo tradicijo. Ljudje, ki gredo ob nedeljah od prve maše, prihajajo nadnje. Tri leta je že, kar je ta tradicija pri Damulnek spet oživela. Največ pa gredo zrezki, pove Metka. Ne znamo jesti, pravi. Zrezke na zrezke! Rada bi ljudem ponudila kaj drugega, boljšega, bolj zdravega. Poskušala je že vse mogoče. Zdaj ob petkih kuha fižolovo kremno juho in sirove štruklje. Le trije hodijo nadnje. Pa NOVO V KINU Ta teden se nam obeta odličen romantično humoristični triler: Hokus—pokus. Že zasedba glavnih igralcev to potrjuje, saj bomo v filmu gledali odličnega humorista Geneja Wilderja, Gildo Radner in Richarda Widmarka. In za kaj gre? Wilder, ki je sicer čisto nepomemben sprehajalec, v začetku žrtev, postane heroj, ko je skupaj z gospodično Radner vpleten v nevarne mednarodne intrige. Tudi romantike ne manjka, predvsem pa se bomo spet enkrat od srca nasmejali. upn^U^ ^m •^uPera^enta Je komedija. Posredi je skrivnost, zelo za-jUn Q, naloga, ki bi se je niti sam James Bond ne bi lotil, toda naša dva prin sta se 3e- Čisto slučajno sta dobila nalogo, polno nevarnosti, H Ce/erno za »superagente«. Izhoda ni, za pomočnike morata angažira- ° morske pse, dq bi rešila Združene države in sebe. dipi0^ct P n/iaja na naša platna erotični film Vroča Cecilija. Bogati lepQ ",af Philippe pozablja na svoje plejbojsko življenje in se poroči z kjer Cci"JO. Zaljubljena mladoporočenca odpotujeta na Portugalsko, Ceci/'na ^ifippe svoje posestvo. Po dveh letih zakona pa se zgodi, da kaj aJj n°kdo posili. Pri tem spozna neslutene slasti. Prizna možu, proti t zV°dilo in z njegovim privoljenjem gre novim nasladam na-■ toda, ko začne čez plot skakati tudi mož, postane Ijubosum^ use m-~.i'"'"' ie ce 00 n3inova ljubezen dovolj močna, (ta oo pu., P7*1*) - l^nJe- 'n res< nedolgo po Jelenini smrti Lucio doživlja svoje ćn0 fcre/.afy'e c ljubljeno ženo. Njihovi sestanki so vse bolj pogosti. Za-ro^ni/c°C;f' •fovoruc' da S(' )e Lucijv zmešalo. Iz mesta pride njegov 80-čanje s f'1 V" spravil k pameti, a Jelena se tokrat znova pojavi. Src nenri ,s'nr0° ločenih ljubimcev pred treznim sorodnikom ima zelo »skovan konec. so tako dobra, polna in zdrava hrana! No, krofi so tudi Damulnekova posebnost. Vsako soboto jih cvrejo. Ob nedeljah je v Tržiču edino pri Damulnek odprto. Dobra nedeljska kosila imajo. Bognedaj, da bi se spomnili in zaprli! Že torek se tako hudo vleče ... Metka ima še načrte. Nekoč bi rada zgoraj uredila turistične sobe. Deset bi jih lahko imeli, toliko je prostora. Pa tako bi jih potrebovali v Tržiču, saj gosta nikamor nimajo dati spat. A ne ve, kdaj se bo nabralo toliko denarja. Če bi človek dobil kredit vsaj na petnajst let, bi še šlo, v petih, šestih letih in s takimi obrestmi, kot ga zdaj dajejo n» pa ne bi mogla izplačati. Morda bo tudi za take investicije kdaj pri nas kaj več razumevanja. Stalne goste ima Damulnekova gostilna zgoraj pri cerkvi. Prej starejše kot čisto mlade. Take, ki imajo radi tudi domačo besedo zraven krožnika ali poliča, da z gospodarjem in gospodinjo tudi kakšno veselo rečejo in se nasmejejo. Smeh je doma pri Damulnek, bi lahko zapisali. Zato tudi rade prihajajo sem vesele druščine. Jeseni so imeli gobarje v gosteh. Dneve gobarskih jedi so pripravili in gobarsko razstavo. Tudi kuhali so gobarji. Kar tekmovali so, kdo bo bolje skuhal. Ta dan, ko so odpirali obnovljeno gostilno, so prišle tudi večje druščine. Marsikaj spodbudnega in veselega so gostje zapisali v knjigo vtisov. Takele verze so skovali člani komornega zbora Peko potem, ko so ves večer lepo prepevali: »Ob farni tam cerkvi gostilna stoji, je notri oštirka, da para ji ni, se jeza, se smeje, postreže nam vmes, ta prava tržiška je birtna zares.« Pa tole: »Tu piješ in ješ, tu za vso so norčijo, zato priporočamo vsem to 'štarijo.« Družba iz Jelendola in Kovorja pa je gospodinji Metki zapisala tole posvetilo: »Med lesom je miza, En šank je vmes, Te Meta postreže, A to brez fines« Vesela je, da je njena gostilna danes prijetna in privlačna. Pa niso le les in mehki sedeži tisto, kar privablja goste v Damulnekovo gostilno. Bolj prepričljivo tu vabi domačnost, ki se ponuja iz vsakega kota in prijazna beseda. To je tisto, česar smo danes še najbolj potrebni. D. Dolenc. J KINO KRANJ CENTER - 15. februarja; amer. barv. fant. film VESOUČEK ob 16. in 18. uri, premiera frane. barv. erot. filma VROČA CECILIJA ob 20. uri, 16. februarja; amer. barv. film E. T. — VESOUČEK ob 16. in 18. uri, franc. barv. erot. film VROČA CECILIJA ob 20. uri, premiera amer. barv. komedija SUPER AGENT ob 22. uri, 17. februarja; amer. barv. risani film PLEMENITI TOM ob 10. uri, amer. barv. film E. T. — VESOUČEK ob 15. in 17. uri, franc. barv. erot. film VROČA CECILIJA ob 19. uri, premiera amer. barv. komedija HOKUS POKUS ob 21. uri, 18. in 19. februarja; franc. barv. erot. film VROČA CECILIJA ob 16.. 18. in 20. uri. 20. in 21. februarja; amer. barv. komedija HOKUS POKUS ob 16., 18. in 20. uri KRANJ STORŽIČ - 15. februarja; amer. barv. krim. film MLADI TIGRI IZ HONG KONGA ob 16. in 18. uri, 16. februarja; uvstral. barv. film CESTNI BOJEVNIK ob 16. uri, nem. bani erot. komedija LAHKA ŽENSKA ob 18. uri, 17. februarja; amer. barv. film MLADI TIGRI IZ HONG KONGA ob 14. uri, avstral. barv. akcij, film CESTNI BOJEVNIK ob 16. in 18. uri, premiera jugosl. bani film NOČ PO SMRTI ob 20. uri, 18. februarja; amer. barv. film E. T. - VESOUČEK ob 16. in 18. uri, ju-gosl. barv. film NOČ PO SMRTI ob 20. uri, 19. februarja; jugosl. barv. film NOČ PO SMRTI ob 16., 18. in 20. uri, 20. februarja; amer. bar. fant. film GROZLJIVI DOGODEK ob 16, 18. in 20. uri, 21. februarja; m •tmi. ban\ akcij, film CESTNI BOJEVNIK ob 16. 18. in 20. uri TRŽIČ — 16. februarja; amer. ban-, krim. film M1ADI TIGRI IZ HONG KONGA 'ob 16. uri, amer. barv. akcij film STRVKF.R ob 18. in 20. uri, premiera ,imcr. barv. filma MRAČNI ODMEVI ob 22. uri, 17. februarja; amer. ban: akcij, film STRV-Kt.li ob 15. in 17. uri, meh. barv. erot. film I AH K A ŽENSKA ob 19. un, prcmu-ra amer. barv. komedije BITI ALI NE BITI ob 21. un 18. februarja; amer ban srhljnku MRAČNI ODMEVI ob 17. in 19. un. 19. februarja; amer. ban:, film SUPER AGENT ob 17. in 19. uri. 20. februarja; amer. barv. komedija SUPER AGENT ob 17. in 19. uri. 21. februarja; cimer, bare srliljivka GRO ZIJ1VI DOGODEK ob 17. in 19. un KAMNIK DOM - 1H. febnutrja; ume, ban\ nsant film NEUSTRAŠNI POPAJ ob 16. uri grški barv. erot. film MAČJI SINDROM ob 18. in 20. uri, amer. barv. komedija HOKUS POKUS ob 22. uri, 17. februarja; amer. barv. film TOOTSIE ob 15. uri, grški barv. erot. film MAČJI SINDROM ob 17. in 19. uri, premiera amer. barv. komedije SUPER AGENTA ob 21. uri, 18. in 19. februarja; amer barv. akcij, film STRY-KER ob 18. in 20. uri, 20. februarja: nem. barv. film DEKLE Z REGRATOM ob 18. in 20. uri, 21. februarja; meh. barv. erot. film LAHKA ŽENSKA ob 18. in 20. uri DUPLICA - 16. februarja; DUPLICA — 16. februarja; angl. barv. erot. film UU-BIMEC LADY CHATERLAY ob 20. uri, 17. februarja; amer. barv. risani film NEUSTRAŠNI POPAJ ob 15. uri, amer. barv. komedija SUPER AGENTA ob 17. in 19. uri, 20. februarja; amer. ban\ krim. film MLADI TIGRI IZ HONG KONGA ob 20. uri, 21. februarja; amer. ban\ erot. komedija PROFESORICA FRANCOŠČINE IN... ob 20. uri JESENICE RADIO - 15. februarja; ital. barv. film YOR - LOVEC IZ PRIHODNOSTI ob 17. in 19. uri, premiera amer. bani erot. komedije PROFESORICA FRANCOŠČINE IN... ob 21. uri, 16. februarja; amer. bani erot. film PROFESORICA FRANCOŠČINE IN. . . ob 17. in 19. un, 17. fei-uarja; amer. bani akcij, film SMOKEY JE RAZBOJNIK ob 17. in 19. un. 18. februarja; amer. ban: krim. film MIAD1 TIGRI IZ HONG KONG ob 17. in 19. un. 19. in 20. februarja; amer. barv. fant. film E. T. — VESOUČEK ob 17. in 19. uri JESENICE PLAVŽ - 15. februarja; umer. ban pust. film SMOKEY JE RAZ BOJNIK ob 18. m 20. un. 16. februarja; ital. ban: fant. film YOR - LOVEC // PRIHODNOSTI ob 18. in 20. un. 17. februarja; ital. barv fant. film VOH - LOVEC IZ PRIHODNOSTI ob 16. uri. amer ban: erot. film PROFESORICA FRANCOŠČINE IN ob 18. in 20. uri. 18. februarja; amer. barvni film PROFESORICA FRANCOŠČINE IN. . . ob 18. in 20. uri 19. februarja;grški ban: trot film MAČJI SINDROM ob 18. in 20 uri KRANJSKA GORA - 15. februarja, nem. ban: film STRVKER ob 19. itn. 16. februarja; nem bun: ljub drama DEKLE Z REGRATOM ob 20, un. 19. februarju: amer. ban: film SMOKEVJE RAZBOJNIK ob 20, uri . DOVJE — 18. februarja; amer barv, film SMOKEV JE RAZBOJNIK ob 19. un RADOVUICA - 15. februarja; angl. barv. film ZGODBA O ZELENEM VITEZU ob 18. uri, nem. barv. ŠEST ŠVEDINJ NA BENCINSKI ČRPALKI ob 20. uri, 16. februarja; amer. barv. film MODRI BLISK ob 18. in 20, uri, 17. februarja; angl. barv. film ZGODBA O ZELENEM VITEZU ob 16. uri, nem. barv. film ŠEST ŠVEDINJ NA BENCINSKI ČRPALKI ob 18. uri, amer. barv. film MODRI BLISK ob 20. uri, 18. februarja; angl. barv. film ZGODBA O ZELENEM VITEZU ob 20. uri, 19. februarja; nem. barv. film ŠEST ŠVEDINJ NA BENCINSKI ČRPALKI ob 20. uri. 20. februarja; jugosl. barv. film JAGUARJEV SKOK ob 20. uri, 21. februarja; avst. barv. film LETA NEVARNEGA ŽIVUENJA ob 20. uri BLED — 15. februarja; franc. ban: film ZEUNATA JUHA ob 20. un. 16. februarja; franc. bani film NE DAŠ ČLOVEKU SPATI ob It in 20. uri, 17. februarja; amer. barv. film VRNITEV JEDIJA ob 15.30 in 17.45, franc. bam film ZEUNATA JUHA ob 20. uri, 18. februarja; amer. bani film MODRI BLISK ob 20. uri. 19. februarja; angl. ban: film ZGODBA O ZELENEM VITEZU ob 20. uri, 20. februarja; nem. ban: film ŠEST ŠVEDINJ NA BENCINSKI ČRPALKI ob 20. uri, 21. februarja; jugosl. bam film JAGUARJEV SKOK ob 20. uri BOHINJ — 16. februarja; franc. bam. film ZEUNATA JUHA ob 20. un. 17. februarja; franc. bam. film NE DAŠ ČLOVEKU SPATI ob 18. in 20. un, 21. februarja; amer. bani film MODRI BLISK ob 20. uri ŠKOFJA LOKA SORA - 15. februarja; hongk. bam film ZMAJEV PEKLENSKI OBRAČUN ob 18. in 20. uri. 16. in 17. februarja; amer. gnan. fant. film SUPERSO-NIČNI ČLOVEK ob 18. in 20. un. 19. in 20. februarja; amer. tnler VZTRAJNO ZAPE-U EV AN JE ob 18. in 20. un, 21. februarja; franc. komedija NIKAR NOCOJ DRAGA ob 20. uri POUANE — 15. februarja; slov. drama DIH ob 19 un, 17. februarja hongk. film V ZMAJEVEM GNEZDU ob 17. uri, 19. februarju; franc barv film NIKAR NOCOJ. DRAGA ob 19. un ŽELEZNIKI - 15. februarja; amer. film SUPERSONIČNI ČLOVEK ob 20. uri. 16. februarju; slov. drama DIH ob 20. un, 17. februarja; hongk. film ZMAJEV PEKLENSKI OBRAČUN ob 18. m 20. un. 20. februarja; hongk film V ZMAJEVEM GNEZDU ob 20. uri GLAS 10. STRAH PETEK, 15. FEBRUARJA 1985 REPORTAŽA TRGOVCI V ITALIJI O JUGOSLOVANSKIH KUPCIH: REPOR »Pokukajo v trgovino in gredo dalje« [gg!$vih ™znikov "P**** V trgovinah sosednjega italijanskega Trbiža se nam očitno ne splača več kupovati — Trgovci sprejemajo jugoslovanske kupce lepo, četudi vedo, da običajno ne bodo ničesar prodali — Le še po kavbojke in kavo Rateče — Še tisto malo ljudi, ki so pričakovali, da bo naša meja z ukinitvijo depozita oživela, se je pošteno uštelo.. Slaba kupna moč in stalen padec dinarja sta opravila svoje: vedno manj ljudi potuje preko meje, še manj jih je, ki bi zmogli oživljati dobre stare čase, ko se je trlo kupcev po trgovinah bližnjega Celovca, Beljaka ali Trbiža. Ob naših državnih praznikih ali dela prostih dneh je toliko Jugoslovanov kupovalo italijansko robo, za katero se ni niti ozrl noben domači kupec, da je bila to že kar nacionalna sramota. Samo da je bilo malce ceneje in že se je znašla v prtljažniku avtomobila jugoslovanske registracije. Nič manj prezirljivo niso gledali italijanski kupci na blago, ki ga Jugoslovani niso mogli dobiti doma in so se namenili ponj v italijanske trgovine. Milan Bradic, šef izpostave carine v Ratečah: »Potniki z maloobme jnimi prepustnica -mi uvažajo predvsem blago, ki ga doma ne morejo dobiti. Zdomci prihajajo z nešteto avtobusi in prinašajo največ kavbojke, kavo in tehnične predmete.« Foto: T. Gruden Nakupovalna mrzlica je minila prav vse in se omejila le še na kavo, kavbojke in drobne tehnične predmete, ki se vtaknejo v žep ali skrijejo med riž v prtljažniku. Zanimivo je, da se vsi Gorenjci, ki zdaj bodisi z maloobmejnimi pro-pustnicami ali potnimi listi potujemo v Italijo, še vedno ne odrečemo rižu, čeprav je zaradi slabe menjave postal že precej drag. Naš je najbrž tako slabe kvalitete, da je užitek včasih privoščiti si okus-nejšo rižoto. In tako so prvo, malo večjo gnečo v italijanskem Trbižu načrtovali pravzaprav šele ob zimskih počitnicah, ko so polni Bled in Kranjska gora ter Bohinj. V zimskih počitnicah prihajajo na Gorenjsko izletniki in družine iz vse Slovenije in Jugoslavije in po tradiciji bi jim doma nihče ne verjel, da so bili v Kranjski gori, če ne bi obiskali bližnjih italijanskih trgovin. Zato so se v času zimskih počitnic vile na italijansko stran kar izdatne kolone naših avtomobilov in nazaj tovorile kavbojke, lake za lase, male tranzistorje, žarnice, milo, tenis in kakšne poceni copate, dežnike, rute in še vedno tudi avtomobilske dele, po katerih je doma že kronično in brezuspešno povpraševanje. Tisti z maloobmejnimi prepustnicami se v počitniške kolone niso vključevali, kajti preko meje »skočijo« le ob plačilnih dneh in še tedaj le po zalogo kave. V Trbižu so trgovci, pri katerih smo nekoč tako velikodušno zapravljali denar, resi-gnirani, tihi in molčeči, če zagledajo jugoslovanskega kupca. Niso neprijazni, le prevelika ustrežljivost jih je že zdavnaj minila, kajti hudimano dobro vedo, da je v jugoslovanskem žepu malo denarja, a še ta za prav določen nakup. Ni več zapravljanja, kupovanja vsevprek, nakup je skrbno pretehtan, vsaka stvar stokrat prcgi^ffcia In ocenjena. Zdaj Tudi »ta grajski« dohitevajo zamujeno Posodobitev starega gradu Turn in izboljšave ter prizidek k novemu delu Doma Albina Drolca v Potočah ne spreminjajo le zunanji videz doma za starejše občane — Zastavljen program (tudi že finančno ovrednoten) bo močno vplival tudi na vsebino dela s starostniki: stroji v delavnici, sadovnjak s 600 drevesi, velik zelenjavni vrt naj bi spodbujali zanimanje stanovalcev za aktivno preživljanje tudi poznih let Potoče pri Preddvoru — V redkokaterem domu upokojencev se je v zadnjih letih toliko spremenilo kot v Domu Albina Drolca v Potočah. Pri tako stari stavbi, kot je grad Turn, je neprestano vlaganje denarja v izboljšave in ohranjanje zidov, pač nekaj razumljivega. Vendar se je v dveh, treh letih, potem ko je bil stari grad povsem obnovljen, saj so bili prostori povsem preurejeni od kuhinje do sob, spremenilo še nekaj. Preddvorčani, še bolj pa Po-točani, namreč vse manj govorijo o »turnu« in njegovih prebivalcih, pač pa vse pogosteje omenjajo »dom«. Pri tem ne mislijo le na novi del Doma A. Drolca, ki je bil sezidan leta 1975, in je lani jeseni dobil še prizidek. Predvsem v starem delu so sedaj povsem drugačni pogoji bivanja. V nekdanjem gradu so velike sobane prezidali v dvo in triposteljne ali enoposteljne sobe, primerne predvsem za nego bolnih, nepokretnih oskrbovancev. Izvedli so nekakšno selekcijo, ki je pometla z najbolj motečimi oskrbovanci (poslali so jih v njihove domače občine) in to je očitno spremenilo poprejšnji značaj doma. Zdaj je dom, ki ima 1» eden redkih zavodov te vrste pri nas izjemno lego, z velikimi koraki dohitel standard, ki so ga imeli na novo zgrajeni domovi za upokojence. Vendar ne bo ostalo samo pri tem. »Res kaže, da gradbenih delavcev še nekaj časa ne bomo odslovili,« pravi Peter Stare, direktor Doma v Potočah. »Lani septembra je bil novemu delu dozidan prizidek, v katerem so tudi knjižnica s čitalnico, ambulanta, prostor za fizioterapijo, hiš-niško stanovanje in drugi pripadajoči prostori. Najbolj težko pa smo čakali na prostor za delovno terapijo. V kratkem dobimo še delovnega terapevta, zato bomo lahko dosedanje ure delovne terapije obogatili in pripravili nov program. Kupili bomo nekaj strojev za obdelavo lesa, s katerimi bi naši stanovalci, kdor bo imel veselje, izdelovali lesene spominke, izdelke iz usnja in podobne drobne predmete, namenje- ne prodaji. Na ta način bi prebivalci doma koristno izrabili čas, pa tudi kak zaslužen dinar vedno prav pride.« Brez spodbujanja novosti najbrž ne bo šlo, toda pravi pristop in spodbujanje starejših nista brez uspeha. Že sedaj je nekaj zdravih stanovalcev vedno pripravljenih poprijeti za kakšno delo, pa če gre za odmetavanje snega na dvorišču ali za pomoč zaposlenim pri pomivanju oken. Prav glede dejavnosti v Domu A. Drolca se že letos, še bolj pa za drugo leto, obetajo še večje spremembe. V programu nadaljnjih investicijskih del, ki ga je potrdila tudi zadnja skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja Kranj ter zanj namenila skoraj 113 milijonov novih din, so namreč povsem nove dejavnosti. Stanovalci se bodo lahko ukvarjali z vrtnarjenjem, sadjarstvom itd. V brezini pod domom se razprostira okoli 2 hektara zemljišča, ki ga bodo že letos začeli spreminjati v sadovnjak z okoli 600 sadnimi drevesi, v nasade ribeza, leske in borovničev]'a. Del površine bo namenjen pridobivanju zelenjave za potrebe doma — od solate naprej, del pa za krmo prašičev. Tople grede v rastlinjaku bodo dajale svežo zelenjavo tudi preko zime. »Načrt je kar obsežen,« je povedal Peter Stare, »vendar nam gre pri tem za dvoje. Obetamo si seveda manjše stroške ob lastni pridelavi hrane, med našimi stanovalci pa je veliko takih, ki pogrešajo delo na prostem, na vrtu, v sadovnjaku, zato verjamem, da bodo radi pomagali vrtnarju. Ostali del zemljišča bo ostal travnik, na katerem bomo dobivali travo in seno.« Travo in seno? Dom v Potočah je že doslej redil po nekaj prašičev, do novega leta jih je bilo petnajst, vendar za kaj več ni bilo ne prostora v stavbi, ki jo je dal KŽK, tozd Sadjarstvo, brezplačno v uporabo, pa tudi hrane zanje ni bilo mogoče veliko pridelati. Za pujske vneto skrbi že celih pet let Gefka Kisovec, 60-letna stanovalka doma. Vsako leto pomladi je sprejela mlade pujske in jih zredila nekaj s hrano iz kuhinje, z močnimi krmili, nekaj pa s krmili, ki jih je gojila na manjši njivi. S kolinami se je ta krog zaključil, vendar so tudi pozimi v svinjaku po trije, štirje pujsi, ki jih Gefka hrani dvakrat na dan. Vendar bi lahko zredili dosti več prašičev, še posebej, ker bo del obdelanih površin v prihodnje namenjenih tudi za krmo. Ko bodo uredili še vprašanje prostora za prašiče, bo v domu tudi oskrba z mesom iz lastne prireje veli-« ko pomenila. S tem pa program novosti še ni izčrpan. Razen nove kotlovnice, saj prehajajo iz dragega ogrevanja s kurilnim oljem na trda goriva, pomeni večjo investicijo tudi izgradnja solarnega sistema za toplo vodo. Takoj pod novim delom doma bodo namestili veliko »gredo« sončnih kolektorjev, okoli 160 naj bi jih bilo, s katerimi bi izkoriščali rahlo nagnjeno prisojno lego, kjer ima sonce tudi pozimi svojo moč. Investicija v solarni sistem se bo po izračunih, ki so jih napravili v IMP, povrnila že v sedmih letih saj dnevno porabijo kar 6000 litrov tople vode. Dosedanje izkušnje pri zavodih v Tolminu in v Litiji so dobre in posnemanja vredne. Letos naj bi se lotili tudi urejevanja okolice, pa ne le stare grajske kapelice, ki je obenem tudi mrliška vežica, in starega grajskega parka, pač pa bo na severni, še vedno sončni strani novega dela doma postavljena večja lesena uta in podobna bo tudi na južni strani, ob njej pa bodo zgradili tudi balinišče. Že doslej je bilo z nekaterimi manjšimi popravki projek-tantovih napak bivanje v domu za starostnike olajšano. Okolica je zelo primerna za sprehode, v kakšnem letu ali več bo lahko omogočala še koristno aktivnost stanovalcem. Tako se bo nekdanji Turn iznebil slabega prizvoka, ki ga je imel. Postal bo to, kar bi morali biti vsi domovi za starejše občane, dom, kjer starostnikom s strokovnim pristopom omogočajo aktivna in zato prijetna pozna leta. M. Peter Stare: »Izboljšanje pogojev bivanja za starostnike je eno, drugo pa je nuđenje možnosti za aktivno preživljanje časa.« Ceh dneve kleklja — Katarina Potočnikova sede k svojemu »punkelnu« že pred zajtrkom, saj pravi, da ne more biti brez dela. Včasih jo sicer le zvabijo od klekljanja k eni ali dvema igrama biljarda, potem pa spet pobegne k svojemu ročnemu delu. Skrbi za pujske — Gefka Kisovec že pet let vsak dan dvakrat dnevno nahrani pujske, zanje pa poleti tudi poskrbi za krmo. Še preden je prišla v Dom v Potoče je bila vajena kmečkega dela, zato tudi zdaj na pozna leta ne more sedeti križem rok. smo po videzu natanko taki kot avstrijski kupci, ki jih je bil in jih je še vedno poln Trbiž: tudi Avstrijci ne zapravljajo tjavdan, a je obenem res, da danes kupijo veliko več dražje in vrednejše stvari. V trgovini Prešeren, mimo katere nikoli nismo šli, če smo potrebovali tehnični predmet, pravijo, daje škoda, da ne prihajamo s šilingi in da je zares škoda, da dinar tako vztrajno pada. Mimogrede so nam napovedali bližnji še hujši padec naše domače valute in obenem zavzdihnili, da večina jugoslovanskih kupcev samo pokuka v trgovino, — kupi pa ničesar. Najbolj korajžni vprašajo za ceno, požrejo slino in odhitijo dalje. Na nekdanjem ' trbiškem-»Ponterosu« ni več kaj ogledovati, kajti stojnic ni več. Podrli so jih, na njihovem mestu bodo menda stale solidnejše trgovinice, kjer se bo, tako kot povsod drugje, največ kupovalo za italijansko liro in avstrijski šiling. V prvih trgovinah tik ob meji je še hujša žalost, kajti do sem avstrijski trg ne zaide. Tu so bili in so odvisni zgolj od sosednjih Jugoslovanov, a očitno se jim še vedno kar splača. Tu se kupijo najcenejše kavbojke — od 3.000 dinarjev dalje do 7.000 dinarjev — tu je za jugoslovanske razmere poceni steklenica viskija, tu so praški in detergenti, dražji, a kvalitetnejši od naših. Tu se čisto natanko vidi, kako zelo precenjeni so nekateri artikli pri nas, denimo, dežniki, ki jih je doma zaradi visoke cene že prava tragedija izgubiti ali polomiti. Rateški cariniki natančno poznajo razmere tako v trgovinah kot na meji. Z domačimi potniki, tudi tistimi, ki prihajajo preko meje z rednim vsakodnevnim avtobusom Integrala, domala ni težav. Hujše nastanejo tedaj, ko ponavadi od petka na soboto pripelje na mejo več avtobusov naših zdomcev, ki iz Nemčije pripeljejo s seboj resnično veliko stvari, ki jih je treba cariniti. Največkrat so to digitalni računalniki, kava, računalniki, kavbojke, ki jih je včasih poln avtobus. Nemalo je tudi turističnih avtobusov, ki prihajajo na mejo, ki bo postala živahna v poletni turistični sezoni, saj se največ turistov s prikolicami poleti usmerja prav na ta mejni prehod. D. Sedej Iz leta v leto se #"število ljudi, ki se lotijo usposabljanja za vozniški izpj*' lc.an večidel le mladi — Nekatera gorenjska avto-moto društ* &la prilagoditi spremenjenim razmeram Tarnanje nekatefl1 Cu ze tretji tečaj - cena moto društev o j j0i Je 2500 in za uro vožnje zmanjševanju števila1, dinarjev - in ob takš-tov za voznike v zadrt 'nadaljevanju bi lahko po- nas je spodbudilo * AMr?ZUltate iz 1983" leta" odgovora, koliko res" tQ '¥|D Radovljica je do lani, tej trditvi. Zanimali *j'^jj združili v njihovo šolo di vzroki za spreme") ^^Jtejsko, bohinjsko in pod-mepe. Ne nazadnje efo? °' imel° poprečno po 4 skušali zvedeti, kak%aJe na leto s približno 150 renjska avto-moto dr« en0Bldatl- Lani so 380 udele-lagodila šolsko dej8%>*v razporedili v 9 tečajev, de na te vplive in lajj1 ečai S° organizirali že drugi njene zakonske predP'50oJ' zanj je treba plačati lu avto šol. o iw Uro vPžnJe pa od 1200 Naše iskanje smo| tad*uu dinarjev. Ker imajo v zbiranjem nekaterj JJ'Jici le 4 vozila in 3 in-stičnih podatkov. v ^ *l0rJe, poteka praktični skem sekretariatu z*1 lru„j^lPrav na izpite tudi v zadeve smo izvedeli;. Sin. AMD v občini, število izdanih vozni8 ^ ljenj res zadnjič T*ladi doSefifaiO 1981. leta, ko so nov )oj.w ""^5«J" prek tif °ijse rezultate opravljanju izpita. Poprečna starost med tečajniki v Kranju se je lani znižala s 25 na 22 let, kandidati pa so opravili izpit po poprečno 26 urah vožnje, kar je za 3 ure manj kot leto poprej. Na izpitih je bilo prvič uspešnih 55 odstotkov kandidatov, kar je 2 odstotka več glede na uspešnost predlani. Radovljičani pa se celo pohvalijo, da komaj okrog 3 odstotki njihovih kandidatov ne narede izpita. Uspešnost odvisna tudi od kandidata »Pred 15 leti, ko sem postal instruktor pri AMD Kranj,« Škofja Loka — se izuči na leto približno 60 voznikov. Tudi letos smo že končali en tečaj.« Poizvedovali stn° kom izročili ^ nic Odtlej to .^L^govon s upada Predlani, KO o moto društev so obenem pospravljanje izpita o* »snu, VzroRe za danje šte. trditev vozniške 11 'a oSeb( ki žele idobiti VQZ. prig asilo blizu W' £»ki l2pit Skozi uiilnice avto izdali 827novih dej*} g«e je namreč že zvrstila ve_ so imeli skoraj 250"F7,;na kandidatov iz starejših vendar so izdali %S?racij. Na Jesenicah razen 7 Ai J?^ u Zmanjšuje se tudi Sf^loca vse #Ldru«ih je bilo na začetku o* [Je v giavnem le yečji del vsa let po 500 in vec, sol petnega naravnega prirast šteli le 283. r Prebivalstva ljenj za vožnjo z -j ^opažajo, da se za izpite a vse manj priseljencev nih dovoljenj za vo* r arUgih repubiik in zensk. tormmi kolesi: meo* I?Ko 0staja za vozniško šola cah so imeli lani vc nj šolskimi vozili na najugodnejše 1978. leta so ohrani11'l°ritev končalo 597 oseb, >1Y av zato se nam ni bati,« tej smeri, le da s^£Slaša sekretar AMD Kranj iskali v večjih g°rL,*v.e' Smitek, »da bi se še na-to-moto društvih. » «1 znatno zmanjševalo šte-cah so imeli lani * »o obiskovalcev v šolah za voznike s 158 udele* uzn,ke ^ zaskrb,.uje dej. njih so kandidati P *o, da delo avto šol ogrožajo 4 tliuK nai*aščajoči stroški in * visokim cenam naših -v ne moremo zbrati do-odstotkov takratne« UI denarja za razširjeno re-dejavnosti. Kljub ug ^akcijo. Poleg rega vozni nam - tečaj stane,, rn t žko obllavljamo tud-vožnje pa 1000 din*; jo, ker moramo predolgo letos končali le en j *ka^na nova vozila, kandidati in riihQlfl ter prav toliko le malo na cestah V AMD Kranj »Naš ?nS *vlT Šo!e': razmišlja o nji-*Mn p položaJu predsednik 0feter i;.adovlJica Vinko Magi-, iL„1 korale dobiti status pripravili 16tečajev. I.>oJno izobraževalne institu-je število tečajni*. '«> saj to v bistvu so. To bi zmanjšalo, da so jw>,k«s razbremenilo visokih dav-Zmanjšalo se je 'zobraževanje pa bi po- opravljenih izpitov, L^jo cenejše in dostopnejše žno sto manj kot ie spremenjene Nekaj sodelavcev TT^sku razmere pri 1,v-uuj ^v.v.i«vv.~- ^ - avto šol so seveda pri-preteklosti izgubi i>jtudi pozitivne posledice, za njihovih 14 instrjL «ai ljudje namreč z večjim 16 vozil še dovolj J " manjem sledijo pouku in vljajo ga skupaj z čur in Cprklie 1* ocenjuje Milan Pivk iz Križev, ki je tudi dolgoletni član izpitne komisije, »učenje šofiranja ni bilo tako zahtevno kot danes. Kandidat za voznika mora spoznati številne prometne predpise in se znajti v gostem prometu, kar terja od njega veliko več znanja in spretnosti. Mlajšim to sicer ne dela težav. Iz izkušenj vem, da so manj uspešni tisti, ki se premalo poglobijo v učenje in ne upoštevajo navodil. Mnogi hočejo prekmalu na izpit; včasih tudi zara«. i pomanjkanja denarja.« Vlado Koblar iz Železnikov, ki je deset let honorarni instruktor v tamkajšnjem AMD, dodaja: »Kljub večjim zahtevam je sedaj poučevanje kandidatov uspešneje kot v preteklosti, saj so nekdaj manj poznali prometne predpise. Motiviranost je večja, ker se za izpit odločajo večinoma mladi, ki imajo veselje za vožnjo. V naši šoli — poleg nje jo imata v občini tudi AMD Žiri in »Za izpit sem se odločil,« pojasnjuje 20-letni frizer Mitja Kovačič iz Škofje Loke, »ker pogosto zahajam v gore, avtobusni prevoz pa je slabo organiziran in drag. Tečaj sem obiskoval v Škofji Loki. Ker bi tod moral predolgo čakati na inštruktorja, sem sklenil nadaljevati v Kranju. Za mano je že 20 ur voženj, na katerih sem dobil veliko znanja, zato upam, da bom šel lahko kmalu na izpit. Zanj se bom potrudil, saj vsak spodrsljaj veliko stane.« Reka novih voznikov torej počasi upada, nekje manj, drugje bolj. Ali bo za dolgoletnimi poplavami, ki so zajele v šofersko usposabljanje množice prebivalstva, doletelo dejavnost avto šol obdobje suše, je v marsičem odvisno tudi od organiziranosti avto-moto društev in pripravljenosti vseh nosilcev tega usposabljanja za sodelovanje. Da so nekateri znali usmeriti reko v pravo strugo, potrjuje zlasti pozitiven radovljiški primer. S. Saje DROBNARIJE SO ZA POČUTJE (rSlLNO POMEMBNE Tujci zama sprašujejo vročem žga Kdor je šel po svetu, dobro ve, da so se ^Jor^^^J vtisnile v spomin drobnarije, posebnosti. 3fcanj '? na . cesti, prijeten turistični vodnik, ki zna n?#Uhri^llvost* in odgovoriti na nenavadna vprašanja, oS!|si\r^i.poseDn* želji, pisan vrvež turističnega kraja, v ka* PoVite^° za zabavo in nakup. Čudovita je naša dežel^. drobnarije, ki so za počutje gostov silno P !■■■« pa so Iz kranjskogorskih hotelov te dni prihajajo vesti o množici tujih gostov. V našem naj-privlačnejšem zimskem turističnem središču je niz hotelov, ki lahko resnično brez zadrege gostijo tujce. Toda, ali je dobro poskrbljeno tudi za vse ostalo, jim bo Kranjska gora zanes ostala v lepem spominu? Že priložnostni obiskovalec, kaj šele gost, lahko našteje kup pripomb. Vsi pač niso športni asi, da bi ves dan vijugali na smučišču. Mnogim je nekaj uric smučanja dovolj, nekateri so prišli celo brez smuči. Je že tako, da hodi k nam na dopust ve'' ših ljudi, poceni J Srečate jih lahko M po Kranjski gori, m prodajalne, zavije]0 Ce je vreme lepo, se ti smučarji, posebej '? vina i?mic otrokom, ki se blizu kepaj0 in valjajo po Ob^sai malega za pod o, £eJ s° otroci vedno lačni. *hk0 *ahtevamo preveč, pa 'prehaifremo' da bi vsaJ za U. iSal<:e lahko bolje poskr- 0r skUplt!-Sasmo vlekli P°g°" rade nastavijo top žarkom za temno _ ka, vsi niso na sm^fVali, ^°.drug drugega sprano nritnžiiiPin nad ".^Op^ £Je moc dobiti »termo Sm° biii neki na;> bi t0 bilo> stami. j« - wlu 7v_ j . . .«---------. Za čas sprehoda la^edavi in izvedeli, da nja na soncu pa J«Jged proTko. d°\e na stojnici slabo poskrbljeno- 2anja> č^fno f»ce vročega spomni, da bi PisX5 aU meSif6^ kuhane8a vi-druščini na snegu £rrernrie kQ£>< a vico, vroč čaj, koz9 i si pogrejejo Po nasvete ni treba daleč Le k sosedom čez mejo se velja ozreti in hitro bo jasno, zakaj s turizmom toliko zaslužijo. Poskrbeli so za kup drobnarij, prijetnih zvijač, s katerimi seveda izvabijo gostom denar iz žepov. V obojestransko zadovoljstvo, saj sleherni do-pustnik pride tudi zapravljat. Denimo, vožnja s sanmi. V Kranjski gori se je letos pojavilo nekaj konjskih vpreg s sanmi. Spontano, saj turistično društvo noče slišati zanje. Postajo imajo pred hotelom Larix. Toda ni dobro označena, manjka tabla z začrtanimi potmi in postajami. Zimski taksisti niso najbolj vešči tujih jezikov in z rokami se je težko dogovoriti, kam bi se gostje radi peljali, le na sprehod ali na določeno mesto. Zbiralec starin iz Kranja je pred kratkim označil postajo s starimi, lepimi sanmi. Tako gostje zdaj vsaj vedo, kje je postaja. Toda vsake sani in vsak konj seveda niso primerni za zimski »taksi«. Vožnja mora biti doživetje, torej morajo biti sani lepe in konj prav tako. Pri vožnji na saneh se gost rad postavi, torej sani za spravljanje drv iz gozda niso primerne in staro kljuse tudi ne. Veselo zvončkljanje kraguljčkov sodi k lepi vpregi, da se ljudje ozro in pogledajo, kdo se pelje. V Kranjski gori pa imajo zvončke kakor za jagnjeta. Vsaj to bi jim lahko preskrbeli, in jih dodobra poučili, da bi bila vprega in sani lepe. Eden izmed njih je sam kupil kra-guljčke; pravi, da jih je dobil iz Švice. Drugemu je uspelo dobiti skromne kraguljčke iz Bosne. Vožnjo s sanmi bi lahko uvedli tudi na Bledu, posebej pa v Bohinju, kjer je bojda konj in sani še veliko. Toda volje in zagnanosti ni. Že omenjenemu kranjskemu zbiralcu starin je pred časom uspelo v preddverje prenovljenega hotela Zlatorog v Bohinju namestiti čudovite sani, ki dajejo prostoru svojstven, domačnosten čar. Predvidena je bila plastika zlatoroga, toda ni uspela. Sani in sploh opremljenost hotela je dober primer, kako je moč s predmeti stare ljudske umetnosti prijetno, predvsem pa domače in kultivirano opremiti prostore. Tujci pri nas ne iščejo sodobnega betona in stekel, saj ga imajo doma dovolj, temveč pristnost naše dežele. Sneženi mož pred hotelom V tujih zimskih turističnih središčih so pogruntali raznovrstno zabavo in prijetne urice na snegu, ne zgolj vijuganje ob vlečnicah in tekaške proge. Na sneženih poljanah konj vleče smučarja — on jaha, ona smuča, nato se zamenjata. Pri motorni vleki jih je še več, v veliko zabavo otrok seveda. Takšne stvari seveda niso po- dalje« REPORTAŽA PETEK, 15. FEBRUARJA 1985 11. STRAN O LA Rek^vih voznikov upada smo po videzu natanko taki kot avstrijski kupci, ki jih je bil in jih je še vedno poln Trbiž: tudi Avstrijci ne zapravljajo tjavdan, a je obenem res, da danes kupijo veliko več dražje in vrednejše stvari. V trgovini Prešeren, mimo katere nikoli nismo šli, če smo potrebovali tehnični predmet, pravijo, da je škoda, da ne prihajamo s šilingi in da je zares škoda, da dinar tako vztrajno pada. Mimogrede so nam napovedali bližnji še hujši padec naše domače valute in obenem zavzdihnili, da večina jugoslovanskih kupcev samo pokuka v trgovino, — kupi pa ničesar. Najbolj korajžni vprašajo za ceno, požrejo slino in odhitijo dalje. Na nekdanjem ' trbiškem-»Ponterosu« ni več kaj ogledovati, kajti stojnic ni več. Podrli so jih, na njihovem mestu bodo menda stale solidne j še trgovinice, kjer se bo, tako kot povsod drugje, največ kupovalo za italijansko liro in avstrijski šiling. V prvih trgovinah tik ob meji je še hujša žalost, kajti do sem avstrijski trg ne zaide. Tu so bili in so odvisni zgolj od sosednjih Jugoslovanov, a očitno se jim še vedno kar splača. Tu se kupijo najcenejše kavbojke — od 3.000 dinarjev dalje do 7.000 dinarjev — tu je za jugoslovanske razmere poceni steklenica viskija, tu so praški in detergenti, dražji, a kvalitetnejši od naših. Tu se čisto natanko vidi, kako zelo precenjeni so nekateri artikli pri nas, denimo, dežniki, ki jih je doma zaradi visoke cene že prava tragedija izgubiti ali polomiti. Rateški cariniki natančno poznajo razmere tako v trgovinah kot na meji. Z domačimi potniki, tudi tistimi, ki prihajajo preko meje z rednim vsakodnevnim avtobusom Integrala, domala ni težav. Hujše nastanejo tedaj, ko ponavadi od petka na soboto pripelje na mejo več avtobusov naših zdomcev, ki iz Nemčije pripeljejo s seboj resnično veliko stvari, ki jih je treba cariniti. Največkrat so to digitalni računalniki, kava, računalniki, kavbojke, ki jih je včasih poln avtobus. Nemalo je tudi turističnih avtobusov, ki prihajajo na mejo, ki bo postala živahna v poletni turistični sezoni, saj se največ turistov s prikolicami poleti usmerja prav na ta mejni prehod. D. Sedej za vozniški izpit Iz leta v leto se število ljudi, ki se lotijo usposabljanja flicah večidel le mladi — Nekatera gorenjska avto-moto društ*1^ prilagoditi spremenjenim razmeram Tarnanje nekateri1 Jjcu že tretji tečaj — cena opravljanju izpita. Poprečna moto društev o j \d> ^, 25°0 in za uro vožnje starost med tečajniki v Kra-zmanjševanju števila', " dinarjev — in ob taks- nju se je lani znižala s 25 na 22 tov za voznike v za^ J"! nadaljevanju bi lahko po- let, kandidati pa so opravili izje spodbudilo »J AMne«ult,ate.iz 1983' let.a' pit po P°Precn0 26 uran vož" nje, kar je za 3 ure manj kot leto poprej. Na izpitih je bilo prvič uspešnih 55 odstotkov kandidatov, kar je 2 odstotka več glede na uspešnost predlani. Radovljičani pa se celo pohvalijo, da komaj okrog 3 odstotki njihovih kandidatov ne narede izpita. Am rezultate iz 1983- leta-odgovora, koliko res* t0 ^D Radovljica je do lani, j??, združili v njihovo šolo lu avto šol. Naše iskanje zbiranjem stičnih podatkov skem sekretariatu |r Poprav na izpite zadeve smo izvedeli;, srn AMD v občini število izdanih vozni5 ^ ljenj res zadnjic 1981. leta, ko so novij j0i.w fY V t^ijse rezultate tej trditvi. Zanimali ^di r -,UI^m v njmuvu »uiu di vzroki za spreme"' i^^Jsko, bohinjsko in pod-mere. Ne nazadnje imelo poprečno po 4 kak° aiT^e na leto s približno 150 renjska avto-moto dr« ed'dati. Lani so 380 udele-lagodila šolsko deja%/Jv razporedili v 9 tečajev, de na te vplive in l»nl ečai S° organizirali ze drug! njene zakonske predP ^ zanj je treba plačati za uro vožnje pa od 1200 M Vf^ktorje, poteka praktični o ]\n vpznje pa od 1ZUU •srn° lan dinarjev. Ker imajo v nekaterC^'3'ici le 4 vozila in 3 in- tudi v Uspešnost odvisna tudi od kandidata »Pred 15 leti, ko sem postal instruktor pri AMD Kranj,« Škofja Loka — se izuči na leto približno 60 voznikov. Tudi letos smo že končali en tečaj.« l^di dosegajo kom izročili prek Odtlej to števil« me trditev ■i ^ ?AO0 tisk Seb> ki žele Pridobiti voz prig asilo bhzu 24U" 'Ski 12pit Skozi učilnice avto izdali 827 novih dovoj JiSe je namreč že zvrstila ve_ vendar ljenj so izdali - * za vožnjo z am'ga 1''erf kandidatov iz starejših je bilo na začetku °st]^ let po 500 in več, so petnega Poizvedovali smo iskali v °govon so obenem po-vzroke za upadanje šte- xnw. v^n,iCJ w —- * -stvori s predstavniki av upada. Predlani, k°. "*moto društev opravljanje izpita ognili so imeli skoraj 2500PJlna mi nih dovoljenj za v^f„^ugih leg~eraciJ- Na Jesenicah razen Zmanjšuje se "tudi Sj dloča °pažajo, da se za izpite "J? V-Se man* PriselJencev nedt«f ako ostaja za vozniško šola-l]Q^jSiavnem le večji del vsa-naravnega prirast-šteli le 283. P Prebivalstva. »Pr av zato se nam ni bati,« i, le da si^JJglaša sekretar AMD Kranj »da bi se še na-m) Znatno zmanjševalo šte- ri, le ua In! »n . S sekretar AM večjih go^^l Šmitek, »da bi to-moto društvih. *" cah so imeli lani 4 Jo obiskovalcev v šolah z voznike s 158 udeleJJ "znike. Bolj zaskrbljuje dej-njih so kandidati P °. da delo avto šol ogrožajo šolskimi vozili |ro naraščajoči stroški in na najugodnejše JUb visokim cenam naših 1978. leta so ohran»» *ntev ne moremo zbrati do odstotkov takratnee«] denarja za razširjeno re- Ub U», uUUkciin stane f urk "-------- . „đO IrnJ -—»j« /.a UI/.MIJI-I1U ic- dejavnosti. Kljub ^"kcijo. Poleg rega vozni nam - tečaj stan«'.nt težko obnavljamo tudi vožnje pa 1000 dm»j£W>, ker moramo predolgo letos končali le en| na nova vozila.« končalo 597 oseb, Ka,( ,rsemu krogu ljudi.« žno sto manj kot 1« obisPkr^menJene i njiho^^Naše šole,« razmišlja o nji ter prav toliko instm gem položaju predsednik le malo na cestah. v^> Radovljica Vinko Magi-V AMD Kranj sVeVbi morale dobiti status pripravili 16 tečajev, 80jno izobraževalne institu-je število tečajni*, je, saj to v bistvu so. To bi zmanjšalo, da so Jijl. * razbremenilo visokih dav-Zmanjšalo se je tw.|S izobraževanje pa bi po-opravljenih izpitoVJgjuo cenejše in dostopnejše razmere pri kot Nekaj sodelavcev i preteklosti izgubili-J. tudi pozitivne posled lce. DROBNARIJE SO ZA POČUTJE & Sl^NO POMEMBNE ' Tujci zamai sprašujejo vročem žgfl. Kdor je šel po svetu, dobro ve, da so se ^JonnJ!.a3*>olJ vtisnile v spomin drobnarije, posebnosti, jJfcam cesti, prijeten turistični vodnik, ki zna n?Suhng ost? in odgovoriti na nenavadna vprašanja, °^MrM.posebni želji, pisan vrvež turističnega kraja, v katf OviteJeno za zabavo in nakup. Čudovita je naša deželH Pa so drobnarije, ki so za počutje gostov silno v\ wi^*< otrokom, ki se blizu Iz kranjskogorskih hotelov te dni prihajajo vesti o množici tujih gostov. V našem naj-privlačnejšem zimskem turističnem središču je niz hotelov, ki lahko resnično brez zadrege gostijo tujce. Toda, ali je dobro poskrbljeno tudi za vse ostalo, jim bo Kranjska gora zanes ostala v lepem spominu? Že priložnostni obiskovalec, kaj šele gost, lahko našteje kup pripomb. Vsi pač niso športni asi, da bi ves dan vijugali na smučišču. Mnogim je nekaj uric smučanja dovolj, nekateri so prišli celo brez smuči. Je že tako, da hodi k nam na dopust ve' ših ljudi, poceni J Srečate jih lahko n* po Kranjski gori, kepajo in vanaio po 6U> Pa kaj ob, 5'pa *aJ malega za pod ' ' iV ce]7tu+0tr0ci vedno lačni- rodajalne, zavijej°l*hk0 r^ftevamo preveč, pa Ce je vreme lepo, sef Preha^^0- da bi vsaj za ti smučarji, posebej Veli. tf*^e lahko bolje poskr- rade nastavijo topl>T^ skUDinlSa.Smo vlekli pogo" žarkom za temno Igjtov, ^starejših tujih go-ka, vsi niso na sm^ali, č;0 drug drugega sprane pritožujejo nad *,JJ?Ps« t1* moc dobiti »termo Za čas sprehoda 'I^Ug^ la^davi in izvedeli, da nja na soncu pa jOged prodal ^"a St°^1Cl slabo poskrbljeno. ^nja, kajalno f11^ vročega spom„Pi, da bi f$^gp^» «" druščini na snegu vico, vroč caj, koza avto šol so seveda pri-" k! Mi tUdi po za njihovih 14 instfj^adi ljudje ocenjuje Milan Pivk iz Križev, ki je tudi dolgoletni član izpitne komisije, »učenje šofiranja ni bilo tako zahtevno kot danes. Kandidat za voznika mora spoznati številne prometne predpise in se znajti v gostem prometu, kar terja od njega veliko več znanja in spretnosti. Mlajšim to sicer ne dela težav. Iz izkušenj vem, da so manj uspešni tisti, ki se premalo poglobijo v učenje in ne upoštevajo navodil. Mnogi hočejo prekmalu na izpit; včasih tudi zara«. i pomanjkanja denarja.« Vlado Koblar iz Železnikov, ki je deset let honorarni instruktor v tamkajšnjem AMD, dodaja: »Kljub večjim zahtevam je sedaj poučevanje kandidatov uspešneje kot v preteklosti, saj so nekdaj manj poznali prometne predpise. Motiviranost je večja, ker se za izpit odločajo večinoma mladi, ki imajo veselje za vožnjo. V naši šoli — poleg nje jo imata v občini tudi AMD Žiri in pogrejejo Po nasvete ni treba daleč Le k sosedom čez mejo se velja ozreti in hitro bo jasno, zakaj s turizmom toliko zaslužijo. Poskrbeli so za kup drobnarij, prijetnih zvijač, s katerimi seveda izvabijo gostom denar iz žepov. V obojestransko zadovoljstvo, saj sleherni do-pustnik pride tudi zapravljat. Denimo, vožnja s sanmi. V Kranjski gori se je letos pojavilo nekaj konjskih vpreg s sanmi. Spontano, saj turistično društvo noče slišati zanje. Postajo imajo pred hotelom Larix. Toda ni dobro označena, manjka tabla z začrtanimi potmi in postajami. Zimski taksisti niso najbolj vešči tujih jezikov in z rokami se je težko dogovoriti, kam bi se gostje radi peljali, le na sprehod ali na določeno mesto. Zbiralec starin iz Kranja je pred kratkim označil postajo s starimi, lepimi sanmi. Tako gostje zdaj vsaj vedo, kje je postaja. Toda vsake sani in vsak konj seveda niso primerni za zimski »taksi«. Vožnja mora biti doživetje, torej morajo biti sani lepe in konj prav tako. Pri vožnji na saneh se gost rad postavi, torej sani za spravljanje drv iz gozda niso primerne in staro kljuse tudi ne. Veselo zvončkljanje kraguljčkov sodi k lepi vpregi, da se ljudje ozro in pogledajo, kdo se pelje. V Kranjski gori pa imajo zvončke kakor za jagnjeta. Vsaj to bi jim lahko preskrbeli, in jih »Za izpit sem se odločil,« pojasnjuje 20-letni frizer Mitja Kovačič iz Škofje Loke, »ker pogosto zahajam v gore, avtobusni prevoz pa je slabo organiziran in drag. Tečaj sem obiskoval v Škofji Loki. Ker bi tod moral predolgo čakati na inštruktorja, sem sklenil nadaljevati v Kranju. Za mano je že 20 ur voženj, na katerih sem dobil veliko znanja, zato upam, da bom šel lahko kmalu na izpit. Zanj se bom potrudil, saj vsak spodrsljaj veliko stane.« Reka novih voznikov torej počasi upada, nekje manj, drugje bolj. Ali bo za dolgoletnimi poplavami, ki so zajele v šofersko usposabljanje množice prebivalstva, doletelo dejavnost avto šol obdobje suše, je v marsičem odvisno tudi od organiziranosti avto-moto društev in pripravljenosti vseh nosilcev tega usposabljanja za sodelovanje. Da so nekateri znali usmeriti reko v pravo strugo, potrjuje zlasti pozitiven radovljiški primer. S. Saje dodobra poučili, da bi bila vprega in sani lepe. Eden izmed njih je sam kupil kra- Šuljčke; pravi, da jih je dobil iz vice. Drugemu je uspelo dobiti skromne kraguljčke iz Bosne. Vožnjo s sanmi bi lahko uvedli tudi na Bledu, posebej pa v Bohinju, kjer je bojda konj in sani še veliko. Toda volje in zagnanosti ni. Že omenjenemu kranjskemu zbiralcu starin je pred časom uspelo v preddverje prenovljenega hotela Zlatorog v Bohinju namestiti čudovite sani, ki dajejo prostoru svojstven, domačnosten čar. Predvidena je bila plastika zlatoroga, toda ni uspela. Sani in sploh opremljenost hotela je dober primer, kako je moč s predmeti stare ljudske umetnosti prijetno, predvsem pa domače in kultivirano opremiti prostore. Tujci pri nas ne iščejo sodobnega betona in stekel, saj ga imajo doma dovolj, temveč pristnost naše dežele. Sneženi mož pred hotelom V tujih zimskih turističnih središčih so pogruntali raznovrstno zabavo in prijetne urice na snegu, ne zgolj vijuganje ob vlečnicah in tekaške proge. Na sneženih poljanah konj vleče smučarja — on jaha, ona smuča, nato se zamenjata. Pri motorni vleki jih je še več, v veliko zabavo otrok seveda. Takšne stvari seveda niso po- PETKOV PORTRET Anton Ažman Nerad govori o sebi. To ni pomembno, o tem je bilo že veliko napisanega, me preprečuje, ko kramljava v njegovi delovni sobi v Kropi. Letos bo dopolnil sedemdeset let. Zgodba, ki mu jo je v tem času spletlo življenje, pa je zanimiva, poučna. Po šolanju v Kropi, Kranju, Kočevju in Virovitici se je odločil za študij na vojni akademiji v Beogradu. Nekaj veselja je imel do vojaških poklicev in kar je bilo tedaj tudi zelo pomembno —• šolanje na akademiji je bilo brezplačno. Na podporo od doma, kjer je bilo še sedem otrok, ni mogel računati. Ko je končal akademijo, se je vrnil na Gorenjsko. V Škofji Loki je postal oficir planinskega pešpolka in tam se je tudi seznanil z vojaškimi smučarskimi tečaji. Po raz-sulu stare jugoslovanske vojske je delal v gradbenem podjetju Slave v Kokri, zatem skoraj dve leti v kmetijski zadrugi Radovljica, 1. septembra 1944 pa je tako kot predtem njegova brata Jože in Blaž odšel v partizane, najprej v Škofjeloški odred in zatem v štab 31. divizije v Čeplaz nad Cerknim, kjer je postal vojaški inštruktor v inženirsko-miner-skem bataljonu. »Ko smo bili sredi oktobra na Cerkljanskem vrhu, je mrzel veter že napovedoval hudo zimo,« se spominja Anton. »Vedel sem, da na takšni višini zapade precej snega in da bo patrolna služba brez smuči le težko opravljala svoje naloge. Ker sem poznal delovanje smučarskih oddelkov že iz stare Jugoslavije, sem predlagal, da bi pri 31. diviziji ustanovili smučarske oddelke za izvajanje posebnih borbenih nalog. Operativni oficir divizije — doma je bil iz krajev, kjer je bilo smučanje tedaj še malo poznano — predloga ni podprl, zato pa je bil nad njim toliko bolj navdušen načelnik artilerije IX. korpusa Aco Zupane. Vedel sem, da zamisli ne bomo mogli uresničiti, če ne bomo ustanovili tudi smučarskih delavnic. Za njihovega vodjo sem predlagal svojega soseda iz Krope, mizarja Rudija Finžgarja, ki je že pred vojno izdeloval smuči. Najprej smo opremili desetino juri- šne čete in zatem še smučarje iz ostalih brigad.« Ko je Anton na Cerkljanskem vrhu uril s smučarskimi oddelki borbene veščine na smučeh, je prejel povelje, da mora s soborci prirediti v Cerknem patrolne teke s streljanjem. Vest o tekmovanju je med borci prijetno odjeknila, saj so vedeli, da bo kmalu konec trpljenja. »Okolico Cerknega sem dobro poznal in zato mi trasiranje proge ni delalo večjih težav,« pravi Anton. »Skupaj z Rudijem Finžgarjem sva v bližini uredila tudi strelišče, namesto vojaških tarč sva postavila palice in nanje nataknila steklenice. Tekmovanja se je udeležilo sedem pa-trol; ekipa, v kateri sta bila Kroparja Finžgar in Kavčič ter Jeseničan Svete, je bila menda druga. Tekmo si je ogledalo tudi precej partizanov in domačinov, saj je bilo Cerkno tedaj prava »mala Moskva« sredi okupirane Evrope. Naslednji dan smo priredili še tekmovanje v spustu; s Finžgarjem sva speljala progo iz Škofije nad Ceplazom do župnijskega vrta v Cerknem. Rudi, ki je bil predvsehi navdušen skakalec, pa je popoldne pripravil še skakalno tekmo, na kateri je tudi zmagal pred Tržiča-nom Janezom Stefetom,« se ob 40-letnici smučarskih tekmovanj v Cerknem in okolici spominja Anton Ažman. Par dni po tekmovanju je moral Anton z vodom na Gorenjsko, kjer naj bi sovražniku pokazal, da imajo tudi partizani izurjene smučarske oddelke. Ko so se sredi dneva na smučeh, s puškami na ramah in enotno oblečeni spustili v Kropo, so mnogi v njih že videli belogardiste. Šele pozneje so med njimi spoznali Antona in še nekatere domačine. Po vojni je bil zaposlen v komiteju za telesno kulturo pri predsedstvu vlade, bil je referent za predvojaško vzgojo in telesno kulturo na Jesenicah, poučeval je predvojaško vzgojo na tekstilni in ekonomski šoli ter gimnaziji v Kranju, nazadnje je delal v Plamenu, zdaj pa je že dvanajst let v pokoju. Veliko bere, rešuje križanke, tudi kaj napiše ... »Res je, da je v zadnjem desetletju smučarski šport zajel veliko mladine, da število smučarjev še narašča in da imajo današnji smučarji v primerjavi s predvojnimi odlično opremo, vendar pa s stališča ljudske obrambe s tem ne moremo biti zadovoljni,« pravi Anton. »Oprema omogoča smučarjem samo vožnjo navzdol in še to povečini le po teptanih smučiščih. Današnji smučarski šport je vezan na avtomobile, ki smučarje pripeljejo do primernih terenov; potem je nujna še žičnica in za nekatere tudi udoben hotel ali vsaj oskrbovana koča.« »Včasih je bilo drugače,« sklene razmišlja je 70-letni Kropar. »Na slabih smučeh smo potovali od enega smučišča do drugega, premagovali raznovrstne terene in tudi po več dni lazili po Jelovici.« C. Zaplotnik ceni, toda nekateri gostje imajo več pod palcem in bi radi plačali. Ali pa preprosta domislica s sneženim možem, ki lahko čudovito popestri popoldanske urice. Le človek bi bil potreben, ki bi prinesel lopate, nametal s"neg in naredil podstavke, nato pa bi gostje tekmovali, kdo hitreje postavi sneženega moža. Drugod kaj takšnega počno blizu hotelskih vrat, kajti sprožilci fotoaparatov udarjajo in kamere brnijo, na fotografiji pa se v ozadju riše napis hotela. Zastonj reklama, kajti otroci bodo kasneje doma gledali, kje je smučala mamica in spraševali, kdaj in kje je bilo to. Kdo ve, če smučarski učitelji poznajo imena vršacev V tujih smučarskih središčih zgolj obvladanje tehnike smučanja ne zadošča pri izpitu za smučarskega učitelja. Poznati mora kraj, imena vrhov, zgodovino in zanimivosti kraja. Ko utrujeni tečajniki malce počivajo, jim pripoveduje o tem in ni v zadregi ob vprašanjih, kaj je moč početi popoldne, kje se zabavati zvečer, kje in po kakšni ceni je moč kaj kupiti. Da, kupiti. Današnji turist ne sprašuje več le po spominkih in razglednicah, vse bolj prihaja v navado, da prinese s sabo tudi denar za privlačne nakupe. Pri nas je za tujce vse poceni, nakupovalno zanimanje pa zato toliko večje. Toda naše prodajalne so siromašne, v turistični utrip se ne vključujejo, jemljejo ga kot dodatno obremenitev. Razlogov je več, tudi sistemske narave so, ne zgolj trgovske. Na obzorju so s prodajo za turistične čeke boljši obeti, saj so slej ko prej motiv devize. Vendar lahko opažamo premalo trgovske žilice. Marsikaj bi lahko, prodali na stojnicah pred prodajalnami, stvari, ki jih gostje najpogosteje iščejo, marsikoga pa odvrne gneča v prodajalni. Denimo razglednice z znamkami, plošče, kasete, spominke, darila, izdelke domače obrti, blago, ki je posebnost naše dežele. Sicer pa trgovci sami najbolje vedo, kaj turisti najbolj iščejo. Slabo znanje tujih jezikpv Majhen narod smo, torej bi* morali toliko bolj znati tuje jezike. Prijaznost ni zgolj širok nasmeh, temveč tudi odgovor na tujčevo vprašanje. Že tako nam očitajo, da smo vse .manj gostoljubni in veseli ljudje. Težko je seveda biti vesel, ko draginja pritiska in davki tišče, kakor je dejal Cankar. Toda nejevolja se v turizmu maščuje. Vsaj v turističnih krajih bi ljudje morali živeti s turizmom, četudi je to zgolj prijazen odgovor ali odmeta-nje zapadlega snega, da ljudje ne bodo skakali čez kupe ali bredli luže. Naši turistični delavci bi lahko imeli seznam krajanov, ki govore tuje jezike. Nekateri bi bili verjetno pripravljeni pomagati. Poklicali bi jih, posebej dobrodošli bi bili tisti, ki govore manj pogoste jezike. Da seveda ne govorimo o tem, da bi morala turistična društva v nesezonskem času prirejati tečaje tujih jezikov in ljudi, ki kakorkoli delajo v turizmu, vsaj za silo naučiti tujih jezikov. Gostilne so podobne druga drugi Po nasvete na tuje bi morali tudi oštirji in potem morda gostilne ne bi bile tako podobne druga drugi. Morda bi potlej bolj cenili domačnost in pristnost, morda bi bili bolj na tekočem s popularnimi jedrni. Ena takšnih je na tujem denimo sirov fondi. Pri nas se ni še nihče spomnil nanj, čeprav bi lahko veliko zaslužil, saj se takšne stvari na tujem drago plačajo. Morda bi se naučili, kaj je gostinsko sožitji, kako lahko vsi dobro zaslužijo, če so prijatelji. V turističnem kraju za mejo vas bo oštir napotil k sosedu, če boste želeli piti francoska vina, kajti on toči italijanska, sosed naprej portugalska. Podobno so si razdelili tudi jedi, vsak razvija svoje spe-cialitete in je mojster zanje. Gostje pa seveda veselo obiskujejo gostilne drugo za drugo, saj je vsaka drugačna in je seveda ne želijo zamuditi. M. Volčjak O L, A 8 12. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA PETEK, 15. FEBRUARJA 1985 Športne igre delavcev radovljiške občine V teku najuspešnejše zastopstvo Verige Radovljica — Letošnje športne igre delavcev radovljiške občine, ki jih prirejata občinski sindikalni svet in Zveza telesnokulturnih organizacij v sodelovanju s športnimi društvi radovljiške občine, so se začele s prvenstvom v smučarskih tekih. Nastopilo je 179 tekmovalcev, 34 žensk in 145 moških, iz 28 sindikalnih organizacij. Med ženskami so bile najuspešnejše tekačice LIP Bled in med moškimi tekmovalci leske Verige, ki so skupaj s sodelavkami'postali skupni zmagovalci prve letošnje preskušnje sindikalnega prvenstva. Tekmovanje je bilo na Golfu, uspešno pa ga je izvedel TVD Partizan Gorje. Rezultati — ženske — do 27 let: l.k Jelka Ristič (LIP Bled), 2. Marija Be-šter (Iskra Lipnica), 3. Andreja Žvan (GP Bohinj); od 28 do 35 let: 1. Marinka Janša (Veriga Lesce), 2. Darinka Grilc (Merkur Radovljica), 3. Anica Pfajfar 'Elan Begunje); nad 35 let: 1. Albina Ristič (LIP), 2. Slavka Čop (Upravni organi SO Radovljica), 3. Jana Pogačnik (Veriga); moški — do 27 let: 1. Cveto Podlogar (Elmont Bled), 2. Srečo Kopač (Veriga); 3. Mirko Lapajne (LIP); od 28 do 35 let: 1. Marko Rakuš (LIP), 2. Miloš Janša, 3. Tone Smolej (oba Veriga); od 36 do 45 let: 1. Janez Malej (LIP), 2. Franc Hribernik, 3. Alojz Kovic (oba Veriga); nad 45 let: 1. Tine Rozman (GP Bohinj), 2. Anton Novak (Veriga), 3. Jaka Reš (OŠ Lipnica); ekipno — ženske: 1. LIP Bled 33 točk, 2. Veriga 26, 3. Upravni organi SO Radovljica 21; moški: 1. Veriga 93, 2. LIP 60, 3. Elan 45; skupno: 1. Veriga 119, 2. LIP 93, 3. Elan 57; po skupinah — I. skupina (nad 400 zaposlenih): 1. Veriga 119, 2. LIP 99,9, 3. Elan 62,2; II. skupina (100 do 400 zaposlenih): 1. GP Bohinj 40,4, 2. Upravni organi SO Radovljica 36,5, 3. Iskra Lipnica 25; III. skupina (do 100 zaposlenih): 1. Triglavski narodni park 27,6, 2. DPO Radovljica 12, 3. OŠ Lipnica 11. MARCA VELESLALOM Radovljica — Sindikalno prvenstvo radovljiške občine se bo nadaljevalo 3. marca ob 10. uri z veleslalomom na Kobli. Tekmovanje bo ob pomoči ZTKO Radovljica in občinskega sindikalnega sveta pripravil Smučarki klub Bohinj. Udeleženci bodo tako kot na tekmovanju v smučarskih tekih rezde-ljeni v sedem skupin po starosti in spolu. Razglasitev rezultatov bo takoj po končanem prvenstvu pred restavracijo na Ravnah. Prireditelj sprejema pi- Končano sankaško tekmovanje Koroške in Slovenije Pokali koroškim sankačem Železna Kapla — Koroška deželna sankaška zveza je zaupala izvedbo zadnje letošnje tekme za pokal Koroške in Slovenije slovenskemu športnemu društvu Obir iz Železne Kaple. Na naravni progi Ojstra v Lobniku nad Železno Kaplo se je pomerilo 100 enose-dov in 12 dvosedov in 10 koroških in 4 s ovenskih klubov — Jesenice, Tržič, Iskra Železniki in Idrija. V vseh kategorijah so zmagali koroški sankači, ki so postali tudi skupni zmagovalci tekmovanja za pokal Koroške in Slovenije. Letos so bile na sporedu le tri tekme: memorial Jožeta Jelovčana in tekmovanje za pokal mesta Jesenic na naravni progi v Savskih jamah ter tekmovanje v Lobniku, preskušnji v Tržiču in v Svečah pa sta zaradi slabega vremena odpadli. Prireditelji sklepnega tekmovanja so razglasitev rezultatov popestrili s kulturnim programom, v katerem so večkrat poudarili pomen sožitja med narodi in dobrega sodelovanja med športniki z obeh strani Karavank. Rezultati: enosedi — mladinke: 1. Wieltsch (Koroška) 3.11,15, 2. Štalec (Železniki) 3.25,52; ml. mladinci: 1. Žu-ra (Koroška) 3.12,37, 5. Bahun 3.23,51, 6. Šturm (Železniki), 7. Kuvek, 8. Bre-lih (oba Jesenice), 9. Nastran (Železni- ki), 10. Luznar (Jesenice); st. mladinci: 1. Kamer (Koroška) 2.55,66, 3. Bernik 2.59,54, 4. Rakovec 3.01,60, 6. Luznar, 7. Tušek, 9. Štalec, 10. Basaj (vsi Železniki); članice: 1. Smrtnik (Koroška) 3.04,09, 2. Šmid 3.12,72, 3. T. Tolar (obe Železniki) 3.19,48 4. Meglic (Tržič) 3.55,86; člani: 1. Trattnig (Koroška) 2.50,53, 3. Kališnik 2.52,77, 4. Česen (oba Tržič) 2.52,92, 8. Prevc (Železniki); st. člani: 1. Spock (Koroška) 3.04,80 4. M. Česen (Tržič) 3.07,81, 6. Frelih (Železniki); dvosedi: 1. Trattnig-Rabitsch (Koroška) 1.27,51, 3. Česen-Cesen (Tržič) 1.31,76, 5. Luznar-Rakovec, 6. Ber-nik-Bernik, 9. Nastran-Šturm (vsi Železniki); skupna razvrstitev za pokal Koroške in Slovenije — članice: 1. Smrtnik (Koroška), 2. Šmid, 3. Tolar, 4. Meglic (vse Slovenija); mladinci: 1. Knauder (Koroška), 2. Bernik, 3. Rakovec, 4. Luznar, 6. Tarman, 7. Jeram, 8. Bahun, 10. Šturm (vsi Slovenija); člani: 1. Trattnig (Koroška), 2. D. Česen, 3. Prevc, 4. L. Perko, 5. A. Perko, 8. Mi-klavčič (vsi Slovenija). Konec tega tedna bodo najboljši gorenjski (slovenski) sankači sodelovali v Preinu na tekmovanu za Veliko nagrado Avstrije, najboljši mladinci pa na tekmi v Feld am Seeju. Slovensko prvenstvo za pionirje v plavanju V obeh kategorijah zmaga Triglava KRANJ — Konec preteklega tedna so slovenski plavalci v kategoriji mlajših in starejših pionirjev tekmovali v Celju in Kopru za posamične in mo-štvene republiške naslove. V obeh bazenih je bil v moštvenem delu po pričakovanju najboljši kranjski Triglav. S temi zmagami je ponovno dokazal, da je v vrhu slovenskega in jugoslovanskega pionirskega plavanja. TVRSTEN USPEH RONIJA PIKCA CELJE — V celjskem bazenu so moči merili mlajši pionirji in pionirke. Za naslove v posamični konkurenci in konkurenci ekip je nastopilo nad sto-trideset tekmovalcev. V moštvenem delu je zmagal kranjski Triglav, medtem ko so po več republiških naslovov osvojili Kranjčani Roni Pikec, Vojičic, Ogrizek, Bogatajeva in drugi. V mo-štveni konkurenci za ŠŠD Slovenije je največ dosegla OŠ Anton Linhart iz Radovljice, ki je bila boljša od pionirjev OŠ Franceta Prešerna iz Kranja. Vrstni red — moštveno — 1. Triglav 23.613, 2. Ljubljana 17.541, 3. Radovljica 16.927; ŠSD - 1. A. T. Linhart (Radovljica) 16.923, 2. F. Prešern (Kranj) 16.301, 3. S. Jenko (Kranj) 10.503. Vrstni red — ml. pionirji — 100 m kravi - 1. Pikec 1:06,61, 3. Ogrizek (oba Triglav) 1:08,46; 200 m kravi -1. Pikec (Triglav) 2:20,31; 400 m kravi - 1. Pikec (Triglav) 4:55,26; 4 X 100 m kravi - 1. Triglav 4:37,26; 4 x 200 m kravi — 1. Triglav 9:47,64; 100 m prsno - 1. Vojičič 1:22,84, 3. Rus (oba Triglav) 1:28,29; 200 m prsno — 1. Vojičič 2:46,32, 2. Rus (oba Triglav) 3:03,83; 200 m hrbtno - 1, Ogrizek 2:46,32, 2. Vojičič (oba Triglav) 2:46,42; 100 m delfin - 1. Vojičič (Triglav) 1:15,68; 200 m delfin - 1. Vojičič (Triglav) 2:42,80; 200 m mešano — 1. Vojičič 2:40,73, 2. Pikec (oba Triglav) 2:45,20; 400 m mešano — 1. Ogrizek 5:44,24, 3. Pikec (oba Triglav) 5:45,20; 1500 m kravi 1. Pikec 19:11,78, 2. Vojičič 19:11,96, 3. Ogrizek (vsi Triglav) 19:20,33; 100 m hrbtno -1. Ogrizek (Triglav) 1:18,08; 4x100 m mešano — 1. Triglav 5:13,91; ml. pionirke — 100 m kravi — 3. Bogataj (Triglav) 1:08,33; 200 m kravi — 2. Bogataj (Triglav) 2:20,57; 400 m kravi - 2. Bogataj (Triglav) 4:50,70; 100 m prsno — ' 3. Pire (Triglav) 1:33,82; 200 m mešano - 2. Bogataj (Triglav) 2:42,80; 400 m mešano - 1. Bogataj 5:36,23, 3. N. Rebolj (obe Triglav) 5:51,04; 4x100 m kravi - 1. Triglav I 4:45,09, 2. Radovljica 5:56,18; 4 x 200 m kravi — 1. Triglav 10:06,33, 2. Radovljica 10:28,49; 800 m kravi - 1. Bogataj 9:53,15, 4x100 m mešano - 2. Triglav 5:33,28. DVA NOVA DRŽAVNA REKORDA V KOPRU KOPER — Bazen Žusterna v Kopru je gostil starejše pionirke in pionirje. Na tem republiškem prvenstvu se je izkazala Celjanka Tanja Drezgič, ki je postavila dva državna rekorda. Državni rekord je dosegla na 400 m in 800 m kravi. V najdaljši ženski plavalni disciplini je to prva ženska v državi, ki je to disciplino odplavala pod devetimi minutami. V moštveni konkurenci je bil najboljši Triglav. Od Triglavank je bila spet najboljša Zala Kalan, ki je zmagala v vseh disciplinah, v katerih je plavala. Moštveni vrstni red — 1. Triglav 834, 2. Klima Neptun Celje 761, 3. Ljubljana 502. Vrstni red — st. pionirji — 100 m kravi - 2. Kirbiš 1:00,32, 3. Peranovič (oba Triglav) 1:01,09; 200 m kravi - 3. Kirbiš (Triglav) 2:08,07; 100 m prsno - 2. Nemec (Triglav) 1:18,17; 200 m prsno - 2. Nemec (Triglav) 2:48,81; 200 m hrbtno — 1. Peranovič (Triglav) 2:28,42; 100 m delfin - 3. Kirbiš (Triglav) 1:10,40; 200 mešano — 3. Kirbiš (Triglav) 2:30,63; 400 m mešano — 3. Peranovič (Triglav) 5:09,95; 4 x 200 m kravi - 3. Triglav 9:11,31; 100 m hrbtno - 1. Peranovič (Triglav) 1:09,08; 4x100 m mešano — 2. Triglav 4:44,73; st. pionirke — 100 m prsno — 3. Milenkovič (Triglav) 1:22,86; 200 m hrbtno — 1. Kalan 1:07,70, 2. Milenkovič (obe Triglav) 1:10,18; 200 m delfin — 1. Kalan (Triglav) 2:28,36; 400 m mešano — Kalan (Triglav) 5:08,49; 4 x KM) m kravi - 3. Triglav 4:34,17; x 200 m kravi - 3. Triglav 9:48,02; 100 m hrbtno — 2. Kalan (Triglav) 1:15,08; 4 x 100 m mešano — 3. Triglav 5:01,83. D. Humer smene prijave na naslov ZTKO Radovljica, Gorenjska cesta 26 (telefon 75-167) do torka, 26. februarja. SANKAČI V DOLENJI VASI Škofja Loka — Občinski sindikalni svet in Športno društvo Iskra Železniki prirejata v nedeljo, 3. marca, ob 8.30 na naravni, 1076 metrov dolgi sankaški progi v Dolenji vasi sindikalno prvenstvo škofjeloške občine v sankanju. Udeleženci bodo razdeljeni v tri kategorije: moški od 30 in nad 30 let ter ženske. Zunaj konkurence bodo nastopili obrtniki in gostje iz pobratenih občin. Najuspešnejša ekipa (upoštevajo se najboljši dosežki iz vsake kategorije) bo prejela prehodni pokal občinskega sindikalnega sveta. Po razglasitvi rezultatov bo tudi žrebanje za praktične nagrade. Prijave sprejema občinski svet ZSS Škofja Loka (Kidričeva 1) do srede, 27. februarja. (cz) Deseti jubilejni pionirski mednarodni alpski pokal Loka '85 Na Starem vrhu nad dvesto pionirjev in pionirk ŠKOFJA LOKA — Znano mednarodno FIS smučišče na Starem vrhu je nared za deseti jubilejni mednarodni alpski pokal Loka '85 za mlajše in starejše pionirje in pionirke v veleslalomu in slalomu. Čeprav je na Starem vrhu dokaj malo snežne podlage pa je organizatorjem SK Alpetour in njihovim delavcem uspelo, da so pripravili smučišče za nedeljsko in ponedeljkovo mednarodno pionirsko tekmovanje. Pokroviteljstvo je prevzela delovna organizacija Emona iz Ljubljane, častni predsednik je predsednik slovenskega izvršnega sveta Dušan Šinigoj. Gorenjsko mesto pod Lubnikom je že slavnostno sprejelo vse udeležence letošnjega pokal Loka '85. Mesto z okolico je okrašeno kot se za taka mednarodna srečanja mladih tekmovalcev in tekmovalk tudi spodobi. Že jutri ob 18. uri bo slavnostna otvoritev tega mednarodnega tekmovanja na Starem vrhu pred občino skupščine Škofja Lo-* ka. Tega res pravega alpskega tekmovanja se bo udeležilo nad dvesto pionirjev in pionirk iz Avstrije, Italije, ZRN, Poljske, ČSSR, Madžarske, Romunije, Bolgarije, prvič tudi Turčije, Argentine in Jugoslavije. Čakajo pa še prijave Američanov in Avstralcev. V športni dvorani Poden in hotelu Tran-sturist in samem mestu so še razstavljene slike učencev in učenk, ki so naredili najboljše risbe smučarjev prav za to tekmovanje. Najboljše bodo tudi nagrajene. Organizatorji pa niso mislili samo na to. V nedeljo vse učence in učenke vabijo na slovesno zabavo, ki bo ob 17. uri v Podnu. Ker je pustna nedelja so zaželene tudi maske, ki jih bodo nagradili udeleženci tega mednarodnega FIS tekmovanja. Veleslalomsko tekmovanje za mlajše in starejše pionirke bo to nedeljo, medtem ko bo tekmovanje v slalomu za vse štiri kategorije v ponedeljek. Start nedeljskega veleslaloma za mlajše pionirje in pionirke bo ob 10. uri, starejši pa bodo startali ob 12. uri. V ponedeljek bo slalom za mlajše pionirje in pionirke ob 11. in 11.30, za starejše vrstnike pa ob 12.30 in 13. uri. -dh ŠPORTNE PRIREDITVE Begunje: gorenjsko šahovsko prvenstvo za pionirje — Jutri ob 9. uri se bo v osnovni šoli v Begunjah začelo letošnje gorenjsko ekipno šahovsko prvenstvo za mlajše in starejše pionirje in pionirke, na katerem naj bi nastopilo 32 ekip: po 8 iz kranjske in jeseniške občine, po 6 iz radovljiške in škofjeloške ter 4 iz tržiške občine. Zmagovalna ekipa med starejšimi pionirji in pionirkami se bo uvrstila na slovensko prvenstvo, ki bo v začetku marca. Škofja Loka: rokometni turnir za slovensko prvenstvo — Ob koncu tedna se bo začelo rokometno prvenstvo Slovenije za kadete, na katerem sode luje 32 moških in 21 ženskih ekip. Moške ekipe bodo razdeljene v šest skupin; v šesti so ekipe iz osrednje Slovenije in Gorenjske: Preddvor, Termopol Sovodenj in Šentvid, ki se bodo jutri, v soboto, ob 15. uri pomerile v športni dvorani Poden v Škofji Loki, ter poleg njih še Krim, Olimpija in Kamnik. Finalni turnir, na katerem bodo sodelovali le zmagovalci skupin, bo 2. in 3. marca. Ženske ekipe so razdeljene v pet skupin; eden izmed turnirjev, na katerem bodo igrale ekipe Dupelj, Al-plesa, Polja in Krima, pa bo 23. febru- Svetovni moški pokal v alpskem smučanju Kranjska gora '85 Vsi najboljši v Podkorenu LJUBLJANA — Člani organizacijskega odbora za »Pokal Vitranc« predsednik France Brelih, Jože Resman ter Hugo Oizel, direktor jugoslovanskih alpskih reprezentanc in generalni sekretar SZ Slovenije so na tiskovni konferenci v Ljubljani slovenske novinarje seznanili za današnji veleslalom in slalom za točke svetovnega pokala na smučišču v Podkorenu. Danes bo v veleslalomu nastopila v Podkorenu vsa moška svetovna elita. Na startu v obeh disciplinah ne bo le Američanov, ki so iz Bormia odpotovali domov, kjer imajo svoj državni obračun. Vsi ostali pa bodo danes in jutri prekrižali račune za poraze in ne taka mesta kot so si jih omislili za svetovno prvenstvo v Bormiu. Na startu veleslaloma in slaloma bo v obeh tehničnih disciplinah res taka borba za najboljša mesta kot si jih lahko samo zamišljamo. Svetovni pokal je v zaključni fazi, saj nato vse čaka nastop še na Japonskem in v Ameriki. Prav uspehi v Podkorenu pa bodo dali jasno podobo, kdo bo letošnji skupni zmagovalec moškega svetovnega pokala, prvi v slalomu in veleslalomu. Na delu na smučišču v Podkorenu bomo videli Šveda Nillso-na, Luxemburžana Girardellija, Švicarja Zurbriggna, Šveda Stenmar-ka in ostale, ki se borijo za točke svetovnega pokala. Med temi bodo od Jugoslovanov danes v veleslalomu startali Bojan Križaj, Jurij Franko, Boris Strel, Jože Kuralt, Rok Petrovič, Benedik ter mladi naši tekmovalci Žan, Robič, Jakopin in Čižman. V slalomu pa bodo z ostalimi merili moči Križaj, Petrovič, Kuralt, Cerkovnik, Franko, Oblak, Benedik, Robič, Jakopin in Bergant. Kranjska gora in Podkoren so pripravljeni za današnjo in jutrišnjo tekmovanje. Pogoji za obe tekmi so idealni in vse bo tako pripravljeno kot smo to v Kranjski gori vsi tudi navajeni. Direktor alpskih reprezentanc Tone Vogrinec je dejal: »Kranjska gora mora biti taka kot je bila že na vseh tekmah. Če svetovni pokal v Kranjski gori v naslednjih letih izgubimo, smo na psu. Že naslednjo sezono bodo tekme svetovnega pokala krčili, saj je v tej sezoni osemintrideset tekem pokala res pravi cirkus za tekmovalce in ostale, ki hodijo na ta tekmovanja. Na mednarodni FIS organizaciji je že skoraj sprejet sklep, da bodo v prihodnje tekmovanja taka kot jih imajo avtomobilski dirkači formule I. Tekmovanja naj bi bila tako med vikendom in tako bodo med temi odmori res pravi odmori za trening tekmovalcev in tekmovalk in tudi potovanja ne bodo tako odveč kot v tej sezoni. Prav zato mora biti Kranjska gora pripravljena za današnji in jutrišnji obračun.« Oba nastopa najboljših v veleslalomu in slalomu bo prenašala tudi evrovizija. Organizatorji pa so že poskrbeli za dovolj parkirnih prostorov v Kranjski gori, nekaj mest pa bo tudi v Podkorenu. V ciljni areni bo tako kot vselej. Za gledalce bodo poskrbeli s stojnicami hotelirji in gostilničarji. Torej nasvidenje danes in jutri v Podkorenu in Kranjski gori. Start današnjega veleslaloma bo ob 9.30, drugi pa ob 13. uri, jutri bo start slaloma ob 9.30 in ob 12.30 D. Humer Skupščina vaterpolskega kluba Triglav Člani računajo na prvo mesto KRANJ — Na redni letni skupščini so vaterpolisti VK Triglava iz Kranja pred dnevi pregledali svoje lansko delo, uspehe v vseh kategorijah, sprejeli načrt dela za letošnjo sezono in izvolili novega predsednika kluba in novi izvršni odbor kluba. Lanska sezona vaterpolistov Triglava je bila v vseh kategorijah uspešna. Člansko moštvo je nastopalo v drugi zvezni ligi in osvojilo drugo mesto. Lahko bi sodelovali na kvalifikacijah za vstop v prvo ligo, a bodo še to sezono nastopali v drugi ligi. Člansko moštvo je zimski slovenski prvak in ima lepe rezultate tudi na prijateljskih tekmah. Mladinsko moštvo je bilo sedmo na državnem prvenstvu, obenem pa so osvojili vse republiške naslove. Še največ so nato pokazali kadeti in pionirji. Kadeti in pionirji so na državnih prvenstvih v obeh kategorijah dosegli odlično tretje mesto, hkrati pa so bili najboljši v slovenskih prvenstvih in pokalih. Vsi ti uspehi so zagotovilo, da bodo vsi enako dobro delali tudi letos in osvajali taka mesta, kot so jih dosegali v lanski letni in zimski sezoni. Trener članov in mladincev ima mlade in dobre igralce, ki bodo v drugi zvezni ligi igrali vodilno vlogo. V članski drugi zvezni ligi naj bi člani osvojili prvo mesto. To mesto naj bi jih nato pripeljalo na kvalifikacije za vstop v prvo zvezno ligo. In tudi na teh kvalifikacijah naj bi uspeli tako, da bi Kranj v se- arja v športni dvorani na Planini. Finale ženskega kadetskega prvenstva bo 9. in 10. marca. —■ J. Kuhar Odbojka — Ob koncu tedna se bo začel drugi del prvenstva v republiških in zveznih odbojkarskih ligah. Moška ekipa Bleda, ki je po prvem delu na drugem mestu II. zvezne lige — zahod, takoj za ravenskim Fužinarjem, se bo jutri ob 19. uri pomerila v telovadnici osnovne šole na Bledu s tretjeuvršče-nim Studentom iz Mostarja. Jutrišnji nasprotnik Bleda še vedno računa na uvrstitev v I. ligo, zato bo tudi na Bledu poskušal vse, da bi se domačim igralcem oddolžil za poraz v prvem delu tekmovanja. V slovenski ženski ligi igrajo Blejke jutri ob 17. uri doma s Pa-lomo-Branik iz Maribora, odbojkarice kranjskega Triglava, ki bodo zaradi bolezni in šolskih obveznosti oslabljene, pa v gosteh z Rogozo; le-ta se tako kot Kranjčanke bori za obstanek v ligi. V II. slovenski moški ligi bodo mladi blejski odbojkarji igrali jutri ob 15. uri v telovadnici osnovne šole na Bledu z Bohinjem, Triglavani, ki so po prvem delu tekmovanja na drugem mestu, pa v Kanalu z mlado ekipo Salonita. — B. Rauh, M. Žibert zoni 1986 videl svoje moštvo v prvi zvezni ligi. Njihov trener je Tomo Balder-man, ki ima v moštvu šestnajst igralcev, v mladinski vrsti pa štirinajst. V članskem moštvu ne bi več igrali brata Malavašič in tisti, ki so nastopali za to moštvo še v lanski sezoni. Trener pionirjev in kadetov je poklicni trener Rado Crmeli. V tekmovalnem delu pionirjev ima Crmelj petindvajset fantov, ki redno trenirajo in igrajo. V pionirski vrsti je tudi petindvajset pionirjev, ki nastopajo za selekcijo, na kadetskih treningih pa je osemnajst igralcev. Vsa ta moštva naj bi v tej vaterpolski sezoni dosegla najmanj tista mesta kot so jih v lanski. V klubu imajo tudi žensko moštvo, ki jo trenira Vojko Podver-šček. Novi predsednik je bivši igralec in vaterpolski sodnik Iztok Krašovec, ki je zaposlen v Iskri Delta. Na tej skupščini so se za uspešno delo in vodenje klubske dejavnosti zahvalili dolgoletnemu predsedniku Jožetu Jenšterlu in ga izvolili v izvršni odbor. Na skupščini so sprejeli tudi sklep, da bivšemu igralcu Matjažu Avscu za požar stanovanja dajo milijon dinarjev pomoči, ustanovili pa so tudi klubsko samopomoč igralcev za Matjaža Avsca. D. Humer Košir in Jazbec slovenska prvaka Škofja Loka — V soboto in nedeljo je bilo na Starem vrhu slovensko prvenstvo v slalomu in veleslalomu za mlajše pionirje in pionirke. Na tekmovanju, ki ga je dobro pripravil SK Alpetour, je nastopilo 170 smučarjev in smučark iz 42 slovenskih klubov. Med pionirji so imeli največ uspeha tekmovalci gorenjskih klubov, medtem ko so pri pionirkah prevladovale tekmovalke iz Ljubljane. Rezultati — veleslalom — ml. pionirke: 1. Nevenka Simon (V. Vodnik) 1:02,90, 2. Barbara Brleč (Domžale) 1:03,08, 3. Bojana Cerar (V. Vodnik) 1:03,37, 7. Petra Pire (Jesenice) 1:05,29; ml. pionirji: l.Jure Košir (Kranjska gora) 1:00,03, 2. Gregor Kraigher (Bled) 1:00,12, 3. Primož Jazbec (Tržič) 1:00,46, 4. Teodor Albreht 1:01,14, 6. Janez Slivnik (oba Kranjska gora) 1:01,36, 8. Grega Pintar (Radovljica) 1:02,42; slalom — ml. pionirke: 1. Maja Škerjanc (Novinar) 1:18,52, 2. Barbara Brleč (Domžale) 1:19,94, 3. Urška Hrovat (Olimpija) 1:20,54, 6. Nives Sitar (Triglav) 1924,48, 8. Romana Bergant (Jesenice) 1:24,91, 9. Nina Dežman (Triglav) 1:25,35; ml. pionirji: 1. Primož Jazbec (Tržič) 1:18,65, 2. Jure Košir 1:18,67. 4. Janez Slivnik 1:21,74, 6. Teodor Albreht (vsi Kranjska gora) 1:22,37, 8. Urban Stojanovič (Triglav) 1:22,88. T. Šturm gETEK, 15. FEBRUARJA 1985 GLAS SVETUJE IZLET IN ODDIH 13. STRAN GLAS K4N? KOM PAS JUGOSLAVIJA • KOMPAS — ekskluzivni turistični servis PLANICA 50. Generalni zastopnik za prodajo vstopnic za 8. svetovno prvenstvo v smučarskih poletih • PLANICA — 8. svetovno prvenstvo v smučarskih poletih, odhodi z avtobusom ali vlakom 15. 3., 16. 3., 17. 3., PRODAJA KART ZA POSAMEZNIKE! • KRANJSKA GORA — svetovni pokal v alpskem smučanju za moške. Veleslalom 15. 2. in slalom 16. 2. 1985. • SPOMLADANSKA SMUKA, še prosta mesta v februarju in marcu na slovenskih smučiščih. Posebni popusti za šolske in ostale skupine. • SPOMLADANSKA SMUKA: Avoriaz -1,8,15. 3., Chamonix - 1., 8., 15. 3., Pampeaao 16. 3. • PORTOROŽ — VIDEOMIX Dario Diviacchi v živo: 22 in 23. februarja, 1 dan oziroma 2 dni • BRIONI — 7 dnevne počitnice, odhod 10. 3 in vsako nedeljo do konca aprila • BRIONI — za Dan žena, 3 dni, 8. 3. • PULJ — za Dan žena, 3 dni, 8. 3. • ROGLA — za Dan žena, poldnevni izlet, 7. 3. • 1. MAJ na BRIONIH, 3 in 4 dni, odhod 30. 4. • PORTOROŽ — Dnevi akupunkture, 7 dni, vsak ponedeljek do 25. 3. in oblačila vseh velikosti lahko izbirate v veleblagovnici QlODUS v pritličju ^VSKS^ »v/ wu4 na oddelku KRANJ za papir in igrače »/\« KTPOBPVTTBA MVIKMA kovinotehna IZBRALI SO Zk VAS V blagovnici FUŽINAR na Jesenicah so dobili iz uvoza BRIVNIKE, izdelane po licenci BRAUN, po nadvse ugodni ceni. Zaupamo naj vam še to, da ima brivnik priloženo tudi rezervno mrežico. Cena 3588.— din. ^° konca februarja ugoden nakup gospodinjskih Potrebščin, posode, keramike, kozarcev, 2aves, prtov in še kaj. pRl VEČJIH NAKUPIH DARIL0 ZA KUPCE! ^delujejo: 'skra, Velana, Ideja, Ferromoto. IZLETI s posebnimi vlaki BENETKE - 9. marec CARIGRAD — 6—10. marec — z vlakom in letalom KOPER — 9. marec ZA DAN ŽENA V PULJ - 9.-10. marec Za skupine organiziramo naročene izlete po Jugoslaviji. PLANICA 85 Ogled SMUČARSKIH POLETOV V PLANICI od 15., 16. in 17. marca Prevozi s posebnimi vlaki. 15. marca ugodna cena za šolske skupine KOBLA Za šolske skupine organiziramo prevoze na smučanje na K0BL0 s posebnimi vlaki. MEDNARODNE IN DOMAČE ŽELEZNIŠKE VOZOVNICE. REZERVACIJE SPALNIKOV, VOZOVNICE ZA ZELENI VLAK Prijave in informacije: v turističnih poslovalnicah TTG: Ljubljana (311-851), Maribor (28-722). Celje (23-448), Koper (21-358) in (23-494). Postojna (21-224). Portorož (75-670), Rogaška Slatina (81 1-488), Murska Sobota (21-189). Nova Gorica (26-012), Pulj (23-629), Bohinjska Bistrica (76-145). HOTEL KAZINA JEZERSKO prireja veselo pustovanje v soboto 16. februarja 1985 — poleg bogate pustne večerje vas bo zabaval ansambel ŠESTI ČUT — plesna glasba od 20. do 02. ure. Čakajo vas lepe nagrade — maske zaželjene. Kolektiv hotela Kazina na Jezerskem in ansambel Šesti čut se priporočata za obisk. Informacije in rezervacije po telefonu 44-007 HOTEL BOR PREDDVOR Vabimo na veselo pustovanje t. j. v soboto 16. februarja 1985. Poleg bogate pustne večerje vas bo zabaval ansambel TEN, plesna glasba od 20. do 02. ure. Čakajo vas lepe nagrade — maske zaželjene Pustovanje organiziramo tudi na pustni torek 19. februarja 1985. Kolektiv hotela Bor v Preddvoru in ansambel Ten se priporočata za obisk. Informacije in rezervacije po telefonu 45-080. DELFIN VAS VABI NA RIBJE SPECIALITETE Vabimo vas, da PUSTNO SOBOTO preživite v plesni dvorani KAZINA. V istem prostoru prirejamo tudi tradicionalni PUSTNI FINALE na pustni torek. Prepričani smo, da se boste prijetno zabavali ob zvokih priznanega ansambla AB-MARIS iz Poreča. Izvirne maske bomo nagradili z lepimi nagradami. V TAVERNI KAZINE pa vam za čas pustnih praznikov nudimo raznovrstne PUSTNE SPECIALITETE. Informacije in rezervacije pri vhodu v KAZINO ali po telefonu 77-945. J/ DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE ^ptet mesec knjige DZS od 8. februarja do 8. marca popust da # 50%" v knjigarnah in pri DZS ZA TRI DNI V CARIGRAD TTG vabi na izlet v Carigrad. Odhod bo 6. marca zvečer z ljubljanske železniške postaje. Po nočni vožnji s spalniki do Beograda bodo izletniki nadaljevali pot z letalom v Carigrad. Povratek bo 10. marca z letalom do Beograda in naprej z vlakom do Ljubljane. V ceno 29.800 din na osebo je vračunano: železniški in letalski prevozi, letališke takse, prevozi z avtobusi, hotelske storitve, ogledi in vodstvo. ZGODNJA POMLAD NA BRIONIH Kompas vabi na pomladanske počitnice na Brione. Čakajo vas visokokvalitetni hoteli »Istra«, »Neptun« in »Karmen«. Sobe so dvoposteljne, s prho, toaleto in telefonom, na voljo so tudi apartmaji. Poleg prijetnih sprehodov po brionskih gozdovih so gostom na voljo tudi igrišča za tenis, namizni tenis, balinanje, izposodite pa si lahko tudi kolesa. V sklopu hotelov je tudi pokrit bazen z morsko vodo. Cena tedenskih počitnic je 12.400 din na osebo, na voljo pa so vam termini v marcu in aprilu. ALPETOUR PUSTOVANJE v hotelu TRANSTUR ŠKOFJA LOKA v torek Za zabavo bo skrbel ansambel OBVEZNA SMER. Poizkusili boste lahko pustne specialitete, maske bodo nagrajene. Vabijo delavci hotela! /i 8. Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 15.-17. mane 1985 Jugoslavija na 185 m skakalnici ZA ŠOLSKE IN SINDIKALNE SKUPINE TER POSAMEZNIKE SMO PRIPRAVILI ENODNEVNE PROGRAME Z AVTOBUSOM ALI VLAKOM Vse informacije dobite v poslovalnici KOMPAS KRANJ tel 28-472, 28-473 KOMPAS jugoslavija O L, A S 14. STRAN OGLASI, OBJAVE PETEK, 15 FEBRUARJA 19j! irSGP TEHNIK ŽSSSftažSSa Kadrovska komisija tozd Gradbeništvo objavlja proste delovne naloge: 1. vodje gradbene enote Pogoji: — višja ali srednja šola gradbene stroke, smer visoka gradnja s strokovnim izpitom, — 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj Poskusno delo 90 dni. 2. hišnika Pogoji: — končan srednji ali skrajšan program lesne ali kovinske stroke, — 2 leti delovnih izkušenj Poskusno delo 30 dni. 3. več pu zidarjev in tesarjev Pogoji: — končan skrajšani program gradbene ali lesne stroke ali priučen gradbeni delavec z uspešno končanim tečajem za PU zidarja ali tesarja Poskusno delo 30 dni. Mesečni osebni dohodek 27.400,00 din. 4. več kv zidarjev in tesarjev Pogoji: — končan srednji program gradbene ali lesne stroke Poskusno delo 60 dni. Mesečni osebni dohodki 33.500,00 din. 5. 3 kv stavbne ključavničarje Pogoji: — končan srednji program kovinske stroke in 1 leto delovnih izkušenj Poskusno delo 60 dni. 6. 3 kv kleparje Pogoji: — končan srednji program kovinske stroke in 1 leto delovnih izkušenj, Poskusno delo 60 dni. Kandidatom pod št. 3. in 4. nudimo organizirano prehrano in samsko stanovanje v samskem domu. Pismene vloge z dokazili o izobrazbi sprejema kadrovska služba 15 dni po objavi. KOMUNALNO, OBRTNO IN GRADBENO PODJETJE KRANJ, n. sol. o. TOZD Gradnje razpisuje prosta dela in naloge 1. VODJE TOZD GRADNJE za mandatno dobo štirih let Kandidat mora poleg splošnih pogojev, ki so določeni v zakonu in družbenem dogovoru izpolnjevati še naslednje: — da ima višjo šolsko izobrazbo gradbene smeri in najmanj tri leta delovnih izkušenj na odgovornih delih oziroma nalogah, — da ima srednješolsko izobrazbo gradbene smeri, gradbeni tehnik, s 5 let delovnih izkušenj na odgovornih delih oziroma nalogah, — da ima organizacijsko sposobnost in je moralno politično neoporečen. 2. TEHNIČNEGA VODJE TOZD GRADNJE za mandatno dobo štirih let Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: — da ima višjo šolsko izobrazbo gradbene smeri z opravljenim strokovnim izpitom in najmanj tri leta delovnih izkušenj v stroki, — da ima srednješolsko izobrazbo gradbene smeri z opravljenim strokovnim izpitom in najmanj pet let delovnih izkušenj v stroki, — da ima organizacijske sposobnosti in moralno politične vrline. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z življenjepisom in dokazili o strokovni usposobljenosti in izpolnjevanju drugih zahtevanih pogojev v roku 15 dni po objavi razpisa na naslov KOGP Kranj, Mirka Vadnova 1, s pripisom »za razpisno komisijo za vodje TOZD Gradnje, oziroma tehničnega vodje«. Kandidate bomo o izbiri obvestili pismeno v 30 dneh od izteka roka za prijavo na objavljeni razpis. /O ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske Kranj Po sklepu 9. redne soje delavskega sveta delovne skupnosti z dne 30. 1. 1985 razpisna komisija delovne skupnosti Ljubljanske banke Temeljne banke Gorenjske Kranj razpisuje dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornost m i za VODENJE IN ORGANIZIRANJE DEL V SEKTORJU ORGANIZACIJE IN INFORMACIJSKIH SISTEMOV Za opravljanje razpisanih del in nalog je lahko imenovan kandidat, ki poleg splošnih, z zakonom i družbenim dogovorom določenih pogojev izpolnjuje še naslednje pogoje: — visoka izobrazba ekonomske, računalniške ali organizacijske Smeri, — 5 let ustreznih delovnih izkušenj Poleg teh morajo kandidati za razpisana dela in naloge imeti tudi: — strokovne, organizacijske in druge delovne sposobnosti za opravljanje razpisanih nalog, — osebnostne kvalitete, ki izražajo celovitost strokovnih, družbenopoliti čnih in moi alnoetičnih meril, predvsem pa celovito oceno uspešnosti dosedanjega dela in doslednega izvajanja in utrjevanja samoupravnih socialističnih odnosov Razpisana dela in naloge opravljajo delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi in jih razpisujemo vsaka štiri leta. Kandidati morajo vlogi priložiti listine, s katerimi dokazujejo, da izpolnjujejo razpisne pogoje. 1'riMve s potrebnimi dokazili naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi v aprijpfcrojnici na naslo\ I ,jubljansk t banka Temeljna banka Gorenjske, Krarli,*'JLA 1, z oznako za razpisno komisijo« 0 ii io kandidate obvestili v :i»i dneh po končanem /hiranju prijav. PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ KRANJ, Cesta JLA 6. telefon: 21-144 Delavski svet DO PPK objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. SAMOSTOJNEGA ODGOVORNEGA PROJEKTANTA za projektiranje gradbenih konstrukcij — visoke gradnje Pogoji: — diplomirani inženir gradbeništva, — 3 leta delovnih izkušenj, strokovni izpit 2. SAMOSTOJNEGA ODGOVORNEGA PROJEKTANTA za projektiranje elektro instalacij Pogoji: — diplomirani elektro inženir — jaki tok, — 3 leta delovnih izkušenj, strokovni izpit 3. SAMOSTOJNEGA ODGOVORNEGA PROJEKTANTA za projektiranje cevnih instalacij Pogoji: — diplomirani inženir strojništva, \ — 3 leta delovnih izkušenj, — strokovni izpit. 4. TAJNICE DELOVNE ENOTE Pogoji: — srednja strokovna izobrazba ekonomske ali administrativne smeri, dobro znanje strojepisja. Dela in naloge pod L, 2. in 3. objavljamo za nedoločen čas, dela in naloge pod 4. pa za določen čas — nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu. Prijave naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi. O izbiri bomo kandidate obvestili najkasneje v roku 30 dni. «oiiexic IMOS GORENJC RADOVLJICA Komisija DS za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge za nedoločen čas in sicer: 1. KV KUHARJA 2. 2 KV AVTOMEHANIKA 3. 2 KV STROJNA KLJUČAVNIČARJA Pogoji za zasedbo so: pod 1. — KV kuhar z ustrezno poklicno šolo in dve leti prakse, pod 2. — KV avtomehanik s poklicno šolo avtomehanske stroke in dvoletno prakso, pod 3. — KV strojni ključavničar in dve leti prakse. Izbrani kandidati bodo opravljali trimesečno poskusno delo. Za razpisana dela in naloge nudimo osebni dohodek v višini od 35.000 do 40.000 din mesečno. Kandidati naj pismene vloge z dokazili naslovijo v roku 15 dni na naslov: IMOS SGP GORENJC, Radovljica, Ljubljanska 11. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 10 dni od dneva sprejetja sklepa o izbiri. Irfch LTH DO THN ŠKOFJA LOKA, n. sol. o. Objavlja naslednja prosta dela in naloge: DS Skupnih služb - OE PRODAJA: VS II REFERENT PRODAJNI II za nedoločen čas s poskusnim delom treh mesecev Pogoji: — višješolska izobrazba tehnične ali ekonomske smeri, — vozniški izpit B kategorije, — poznavanje komercialnega poslovanja, — 2 leti delovnih izkušenj TOZD VZDRŽEVANJE: KU KURJAČ KOMPRESORIST za nedoločen čas s poskusnim delom treh mesecev Pogoj: — poklicna šola kovinske stroke in tečaj za kurjača, — tečaj iz varstva pri delu, — 1 leto delovnih izkušenj. TOZD HLADILSTVO - OE KA: 1. SS DELOVODJE STROJNE OBDELAVE 2. KV UREJEVALEC 3. KV STRUGAR pod 1., 2. in 3. se sprejmejo za nedoločen čas s poskusnim delom treh mesecev. Pogoji: pod 1. — srednja tehnična šola strojne smeri ali delovodska šola strojne smeri, — tečaj iz varstva pri delu, — 3 leta delovnih izkušenj. pod 2. — poklicna šola strojne smeri, — izpit iz varstva pri delu, — tečaj za inštruktorje dela, — 2 leti delovnih izkušenj. pod 3. — poklicna šola kovinske stroke — strugar, — 2 leti delovnih izkušenj. Pismene ponudbe z dokazili pošljite v roku 15 dni po objavi na naslov LTH Škofja Loka, DO THN, Kadrovska socialna služba. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 15 dni po sklepu kadrovske komisije. POČITNIŠKI DOM UPOKOJENCEV ' SLOVENIJE - IZOIA Komisija za delovna razmerja in varstvo pri delu objavlja prosta dela in naloge - 3 KV KUHARJEV Kandidati morajo razen splošnih pogojev, ki so določeni z zakonom, izpolnjevati še naslednje: — da imajo končano gostinsko šolo — smer kuharstvo in 2 leti delovnih izkušenj, delo se združuje za nedoločen čas z dvomesečnim poskusnim delom. Bivanje možno v počitniškem domu. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: Počitniški dom upokojencev Slovenije, Izola. p. p. 81, Tomažičeva 10. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po objavi. Osnovno zdravstvo Gorenjske, o. o. TOZD ZAVOD ZA SOCIALNO MEDICINO IN HIGIENO GORENJSKE, b. o. Kranj, Gosposvetska 12 razpisuje dela oziroma naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA — vodje temeljne organizacije Kandidati morajo poleg splošnih pogojev ter pogojev določenih z družbenim dogovorom o kadrovski politiki v občini Kranj izpolnjevati še naslednje: — da imajo visoko izobrazbo — zdravnik specialist higienske, epidemiološke ali social-nomedicinske dejavnosti, — da imajo 5 let delovnih izkušenj v stroki, — da imajo primerne osebnostne lastnosti. Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 4 let. Kandidati naj vloge s kratkim življenjepisom ter dokazili o iz-polnjevanju pogojev pošljejo v roku 15 dni po objavi na naslov Osnovno zdravstvo Gorenjske, TOZD Zavod za socialno medicino in higieno Gorenjske, Kranj, Gosposvetska 12, z oznako »razpis za IPO«. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni po poteku roka za sprejemanje prijav. LESNO GALANTERIJSKI OBRAT JESENICE Zgornji Plavž 13 Objavlja prosta dela in naloge VODJE STRUGARNE Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje: — izučen ali priučen mizar in najmanj 1 leto delovnih izkušenj Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom in trimesečnim po skusnim delom. Prijave z dokazili o strokovnosti, kratkim življenjepisom in opisom dosedanjega dela naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi Delavskemu svetu Lesno galanterijski obrat Jesenice. Kandidati bodo o izbiri obveščeni najpozneje v 15 dneh po končanem zbiranju ponudb. :•: TEKSTILINDUS EM^J1 Tekstilna industrija TEKSTILINDUS KRANJ Po sklepu odbora za delovna razmerja TOZD Plemenitil-nica razglašamo prosto delo oziroma nalogo: STRUŽENJE IN POMOČ PRI STROJNEM GRAVIRANJU Pogoji: — srednji program usmerjenega izobraževanja za kovinarstvo (strugar, mehanik obdelovalnih strojev in ostali podobni poklici), — poznavanje predpisov o varstvu pri delu in ravnanje z gasilnimi aparati, — poskusno delo dva meseca. Kandidati, ki izpolnjujejo zgoraj navedene pogoje, naj dajo pismene priglasitve v kadrovski sektor delovne organizacije v roku 8 dni od dneva objave. Kandidati naj potrdila o ustrezni izobraZ' bi. ROLETARSTVO NOGRA- ŠEK vam nudi izdelavo i*1 montažo vseh vrst rolet >° žaluzij. Na zalogi imamo if luzije 25 mm, 35 mm in 50 mm v vseh izvedbah in i'a' /.ličnih barvah. Roletarstvo Nograšek, Milje 13, Šenčur, telefon 061-50-720. PETEK, 15. FEBRUARJA 1985 OGLASI, OBVESTILA .15. STRAN GLAS KMETIJSKA ZADRUGA ŠKOFJA LOKA Razpisna komisija razpisuje prosta dela in najoge VODJE KOMERCIALE Kandidat mora poleg z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje: — da ima visoko ali višjo izobrazbo komercialne, ekonomske, organizacijske ali agronomske smeri, — vsaj 3 leta delovnih izkušenj na odgovornih delih in nalogah, — ustrezne osebnostne vrline in aktiven odnos do samoupravljanja Razpisana dela in naloge so'za mandatno dobo 4 let. Pismene prijave z dokazili o strokovnosti ter opisom dosedanjega dela naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Razpisna komisija Kmetijske zadruge Škofja Loka, Jegorovo predmestje 21. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepa. /O ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske Kranj, Na podlagi sklepa 12. seje komisije za delovna razmerja z dne 8. 2. 1985 delovna skupnost objavlja dela in naloge 1. Čiščenje poslovnih prostorov Skladno s sklepom iste seje komisije za delovna razmerja z dne 8. 2. 1985 delovna skupnost ponovno objavlja dela in naloge 2. organiziranje razvoja informacijskega sistema 3. opravljanje kurirskih del Poleg splošnih z zakonom določenih pogojev, se za opravljanje del zahteva: podi. — nepopolna osnovna šola, — tri mesece delovnih izkušenj pod 2. — diplomirani inženir računalništva ali diplomirani ekonomist, — štiri leta ustreznih delovnih izkušenj pod 3. — osnovna šola, — šest mesecev delovnih izkušenj. Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas. Dela in naloge, navedena pod točko 1, se opravljajo v popoldanskem času. Prijave naj kandidati skupaj z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Ljubljanska banka, Temeljna banka Gorenjske, Kranj, Cesta JLA 1. o izbiri bodo kandidati obveščeni pismeno v 30 dneh po zaključeni objavi. ISKRA — Industrija za električna orodja Kranj, p. o. Savska loka 4 ' Komisija za delovna razmerja in osebna dohodke delovne organizacije objavlja v proizvodno-tthničnem področju naslednja prosta dela: 1. TREH DELAVCEV V LAKIRNICI 2. KVALIFICIRANEGA KOVINARJA ZA .DELA NA STRUŽNEM STROJU 3. DVEH ČISTILK PROIZVODNIH PROSTOROV Od kandidatov pričakujemo, da poleg splošnih izpolnjujejo še naslednje Posebne pogoje: pod 1. — zaključena poklicna šola ličarske, avtoličarske ali pleskarske smeri, — odslužen vojaški rok, — ali dokončana osnovna šole, — zaželene nekajletne ustrezne delovne izkušnje na navedenem področju dela pod 2. — zaključena poklicna šola kovinarski smeri, — zaželene delovne izkušnj' na enaki-' uli podobnih delih, — odslužen vojaški rok pod 3. — zaključena osnovna šola, starost nad 18 let Kandidati naj pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi v časopisu na naslov Iskra - Industrija za električna orodja Kranj, Splošno kadrovsko področje, Savska loka 4, Kranj. SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST UBCINE ŠKOFJA LOKA nnHKr za gospodarjenje s stanovanjskim sk.adom objavi] 00 2i* oddajo poslovnih prostorov a zbiranje po- A. Poslovni prostor: Novi svet 22, velikosti 84,0« in* Poslovni prostor' —- pritličje — je namenjeno za potrebe trgovine, zastopništva, obrti ali uslužnostne dejavnosti. Predvidoma bo možnost pričetka adaptacije s 1. 5. 1985. ■» Poslovni prostor: Blaževa ulica 10, velikosti 39,00 m' Poslovni prostor je po zazidalnem načrtu namenjen za okrepčevalnico — pizzerijo. Predvidoma bo možnost pričetka adaptacije s 1. 9. 1985. Poslovni prostor: Blaževa ulica 3 L velikosti 49,05 m' Poslovni prostor je namenjen mirni obrtr} trgovini, galanterij i 2" velikosti 37,75 m' Poslovni prostor je namenjen uslužnostni dejavnosti, mir ni obrti — trgovina. Predvidoma bo možnost pričetka adaptacije po 1. 5, 1985 1>c>riudbe naj obsegajo: ~~ navedbo dejavnosti z opisom dejavnosti in doka/Mom — izjavo, da ima Ponudnik sredstva za adaptacijo zagotovljena, ~~ višino najemnine na m poslovnega prostora. Interest-i.ti naj oddajo svoje ponudbe do 28.2. 198.") v zaprtih kuvertah z j^j n° Oznako »ne odpiraj«, ponudba za poslovni prostor. ♦^ugodnejšega ponudnika bo izbrala komisija, imenovana od Odbora /a l°*P°darjenje s stanovanjskim skladom. Onudnjkj bodo O izboru pismeno obveščeni v 13 dneh od dneva odpiranj« Ponudb. il inštalacije DO »INŠTALACIJE« Škofja Loka RAZPISUJE dela in naloge: - VODJE TEHNIČNEGA SEKTORJA Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: — visoka ali višja izobrazba strojne ali elektro smeri — 5 let ustreznih delovnih izkušenj * Pri izbiri kandidatov se bodo upoštevali kriteriji iz Družbenega dogovora o izvajanju kadrovske politike v občini Škofja Loka. Kandidat bo izbran za dobo 4 let. OBJAVLJA prosta dela in naloge: - 1 STROJNEGA TEHNIKA za dela in naloge tehnologa v pripravi dela strojnih inšt. - 1 PK DELAVCA za opravljanje del in nalog v skladišču - 2 KV ELEKTROINŠTALATERJEV za opravljanje del in nalog montaža elektroinštalacij na terenu - 1PK DELAVCA za opravljanje pomožnih del v lakirnici - 1 KV KLJUČAVNIČARJA - VARILCA za dela in naloge v pločevinami - 1 DELAVKE s končano poklicno administrativno šolo za opravljanje ^administrativnih in ostalih pomožnih del Kandidati naj vloge z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljejo na naslov: »INŠTALACIJE Skorja Loka« Škofja Loka, Kidričeva c. 55 v 15 dneh po objavi razpisa. Kandidati za vodjo tehničnega sektorja naj svoje vloge pošljejo v zaprti kuverti z oznako ZA RAZPISNO KOMISIJO. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 8 dneh po jgbiri. KOVINSKA OPREMA MOJSTRANA Objavlja prosta dela in naloge DELA PRVEGA KONTROLORJA Pogoj: — 1. stopnja fakultete za strojništvo, — 3 leta delovnih izkušenj. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom z enim delavcem. Kandidati naj pošljejo vloge z ustreznimi dokazili v 15 dneh po objavi na naslov Kovinska oprema Mojstrana, Alojza Rabiča 58, Mojstrana. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v sedmih dneh po sprejemu sklepa. ZCP CESTNO PODJETJE KRANJ Odbor za delovna razmerja TOZD Vzdrževanje in varstvo cest objavlja naslednja dela in naloge: 1. VOZNIK MOTORNIH VOZIL (2 delavca) Pogoji: Končana šola za voznike motornih vozil, 2 leti delovnih izkušenj, 3 mesece poskusno delo. 2. STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE (2 delavca) Pogoji: KV strojnik, 2 leti delovnih izkušenj, 3 mesece poskusno delo. 3. CRKOPLESKARSKA DELA (2 delavca) Pogoji: KV pleskar, 2 leti delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih, 3 mesece poskusno delo. i 4. VZDRŽEVANJE CEST - bolj zahtevna dela — za enoto Kranj I (2 delavca) — za enoto Kranj II (4 delavci) — za enoto Škofja Loka (4 delavci) — za Jesenice (1 delavec) Pogoji: KV cestar, starejši od 18 let, dve leti delovnih izkušenj, 3 mesece poskusno delo. 5*. PREGLED IN VZDRŽEVANJE CEST za enoto ŠK. LOKA (1 delavec) Pogoji: KV cestar — preglednik, vozniški izpit B kategorije, 2 leti delovnih izkušenj, starejši od 18 let, 3 mesece poskusno delo. Odbor za delovna razmerja TOZD GRADNJE objavlja naslednja dela in naloge: 1. DELOVODJE PRI VGRAJEVANJU ASFALTA (1 delavec) Pogoji: gradbeni delovodja, 3 leta delovnih izkušenj na enakih ali podob nih delih, starejši od 18 !et, 3 mesece poskusno delo. 2. VGRAJEVANJE ASFALTA (2 delavca) Pogoji: KV asfalter. 1 leto delovnih izkušenj, starejši od 18 let, 3 mesece poskusno delo. 3. ENOSTAVNEJŠE VGRAJEVANJE ASFALTA (5 delavcev) Pogoji: KV asfalter, (> mesecev delovnih izkušenj, starejši od 18 let, 3 mesece poskusno delo. 4. STROJNIKA GRADBENE MEHANIZACIJE (4 delavce) Pogoji: KV strojnik. 2 leti delov nih izkušenj, 3 mesece poskusno delo. 5. UPRAVLJANJE SEPARACTJE V ASFALTNI BAZI (l delava ) Pogoji: KV strojnik, 1 leto delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delili, starejši od 18 let. 3 mesece poskusno delo. Delo zdi nžojenio za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo pisne pcijuve / dokazili o izpolnjevanju pogoje* v H dneh po objavi. Izb«ra ho opravljena v zakonitem roku. Kandidat] bodo o izbiri obveščeni v raku H dni po sprejemu skleda. ■lian* IeimoktI ELMONT BLED Delavski svet razpisuje dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: 1 VODJE PROIZVODNJE Dela se razpisujejo za dobo 4 let. Kandidati morajo izpolnjevati poleg splošnih pogojev in pogojev družbenega dogovora a oblikovanju kadrovske politike v občini Radovljica še: — imeti morajo končano višjo ali srednjo šolsko izobrazbo strojne ali elektro smeri, — imeti morajo 4 leta delovnih izkušenj na podobnih delih, — biti morajo moralno-poli-tično primerni. Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh od dneva objave tega razpisa na naslov ELMONT Bled, Spodnje Gorje 3 a, Bled, razpisna komisija. ALPETOUR SOZD ALPETOUR ŠKOFJA LOKA Objavlja na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja TOZD HOTELI Škofja Loka naslednja prosta dela in naloge: — 4 NATAKARJEV Pogoji: — gostinska šola, smer natakar in 1 leto delovnih izkušenj, — znanje tujega jezika* — poskusno delo dva meseca. — KUHARJA Pogoji: — gostinska šola kuharske smeri in 1 leto delovnih izkušenj, — poskusno delo dva meseca — POMIVALKE Pogoji: — dokončana osnovna šola in 3 mesece delovnih izkušenj, — poskusno delo en mesec. — VODJE VZDRŽEVANJA Pogoji: — IV. stopnja kovinarske, elektro ali druge ustrezne smeri in 2 leti delovnih izkušenj, — izpit B kategorije. Poskusno delo je tri mesece. Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev sprejema kadrovska služba v Škofji Loki, Titov trg 4 b, 8 dni po objavi. Kandidate bomo o izidu obvestili v 60 dneh po i/Jeku prijavnega roka. lito Umctnokovinska obrt UKO KROPA Komisija za delovna razmer ja razpisuje prosta delovna mesta: 1 ŠOFERJA TOVORNJAKA Pogoj: — ustrezni izpit CK kato^ rije in 2 leti prakse 2 ORODJARJA Pogoj: — poklicna šola in 2 prakse Pismene ponudbe pošljite na UKO Kropa 7 A, rok prijave 15 dni od objave oglasa. OLA8 16. STRAN OBVESTILA, OGLASI PETEK, 15. FEBRUARJAj Prvi korak je naš... Nočnemu skoku, prevozu cementa, hucke packu (oprtnemu prometu)... dodajamo še 3 novosti 1. Zajamčen transport, ki obsega prevoz blaga v dogovorjenih rokih med postajami Železniškega gospodarstva Ljubljana (s posebnim dogovorom tudi med postajami na mreži jugoslovanskih železnic) in zagotovitev potrebnega števila in vrste vagonov za dogovorjeni dan. 2. Prednostni zakup vagonov, ki zagotavlja dogovorjeno število in^vrsto vagonov na vseh postajah na območju Železniškega gospodarstva Ljubljana za dogo/orjeni dan. 3. Zakup vagonov, J zagotavlja dogovorjeno število in vrsto vagonov na vseh postajah Železniškega gospodarstva Ljubljana. Naslednji korak je vaš... železniško gospodarstvo Ijubljana graa OBRTNO GRADBENO PODJETJE GRAD BLED Grajska 44 razpisuje na podlagi zakona o prodaji osnovnih sredstev in sklepa zbora delavcev /. dne 29. K). 1984 javno družbo za prodajo • KONIČASTEGA SNEŽNEGA PLUGA, dne 20. 2. 1985 na sedežu delovne organizacije na Grajski 44. ob 8. uri. Predmet dražbe je koničasti neizpravni snežni plug z nepopolno Opremo. Začetna izklicna cena /naša 60.000 din. Prometni davek ni vključen v ceni. Kupec mora celotno kupnino plačati takoj ob prevzemu na blaguj ni delovne organizacije. Ponudniki si lahko predmet dražbe ogledajo uro pred prodajo na sedežu delovne organizacije. Vabimo vas na obisk OBRTNIŠKEGA SEJMA V MUNCHNU 8. in 9. MARCA 1985. ALPETOUR — vse turistične poslovalnice OBRTNO ZDRUŽENJE Kranj GORENJSKA OBRTNA ZADRUGA Kranj TRIGLAV KONFEKCIJA P KRANJ Komisija za delovna razmel ja objavlja prosta dela in"1 loge ZAHTEVNEJŠA OPERATIVNA DELA — pomoč pri vodenju in^ ganiziranju komercial"' ga sektorja Pogoji: — visoka ali višja šola nomske usmeritve, — 1 leto delovnih izkušen] — aktivno znanje nemški jezika. Delovno razmerje bo s^ njeno za nedoločen čas s P° nim delovnim časom. Prijave z dokazili o izpolni' vanju pogojev sprejema111 8 dni po objavi. Kandidati bodo o iw obveščeni najkasneje 30 dneh po izbiri. DEŽURNI VETERINA' od 15. 2. do 22. 2. 1985 za občini Kranj in Tržič Od 7. do 23. ure Živinorejs* Kranj veterinarski zavod, tel.: 25-779 ali 22-781, od 23. do 7. ure pa na 42-175 tel za občino Škofja Loka HABJAN JANKO, dipl- vet tel.: 69-280, Žiri, Polje 1 KRIŽNAR MIRO, dip. v*' Godešie 134, tel.: 62-130 za občini Radovljica in JeS*e niče . PAVLIC FRANC, dipl. vej Zasip, Stagne 24, tel.: 77-** ISKRA COMMERCE LJUBLJANA TOZD ZUNANJI TRG Vabi k sodelovanj sodelavca za določen ci, 8 mesecev za opravlja*1) del in nalog: UVOZNEGA REFERENTA Pogoji: — ekonomist, — 2 leti delovnih ustti nih izkušenj, — znanje nemškega je1 ka, — 2 meseca poskusni dela. 7 DO ELEKTRO GORENJSKA, n. sub. o. TOZD ELEKTRO KRANJ-n. sub. o., Kranj, Mirka Vadnova 3 Komisija za delovna ra/.n1' ja objavlja prosta dela in1 loge KLJUČAVNIČARJA ] v kovinski delavnici Krt*1". Pogoj: j *— poklicna šola kovin-Stroke, , — 1 leto delovnih ižkuš^ Delovno razmerje ".a oW^ Ijena dela in naloge skl* mo za nedoločen čas s J nim delovnim časom. ril' Kandidati naj pošljejo P1^ ve z dokazili o izpolnjeV^ zahtevanih pogojev ii'1 slov: TOZD Elektro K«* Ulica Mirka Vadnova 3. J Rok prijave je 8 dni po °v( vi. Kandidati bodo PisI]L obveščeni o izbiri v 15^ po opravljeni izbiri prija* l nih kandidatov. JTEK. 15. FEBRUARJA 1985 OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE 17. STRAN GLAS SPOROČILI STE NAM r industrija stavbnega pohištva 61310 ribnica partizanska 3 Jugoslavija telefon: (061) 861-411 inovak okna kombivak okna okna s polkni gibljiva polkna notranja vrata 9 vhodna vrata garažna vrata lamelirani profili lamelirane plošče Ne gredo v denar — Čeprav so rumene in dišeče banane lepo razstavili na prodajnem pultu, pa se v kranjski Delikatesi niso ravno pohvalili s cvetočo kupčijo. Kupci se namreč za zasoljene cene — 400 din za kg banan — ne ogrevajo. — Foto. F. Perdan ABC POMURKA, LOKA, proizvodno, trgovsko in gostinsko podjetje, n. sol. o., Škofja Loka Ponovno objavlja prosta dela in naloge v TOZD JELEN — gostinstvo Kranj 1. KUHARJEV za delo v — Homanu — 2 delavca — v restavraciji Frankovo naselje — 1 delavec Pogoj: — končana poklicna gostinska šola — smer kuhar 2. NATAKARJEV za delo v — Homanu — 1 delavec — Starem Mayerju — 2 delavca Pogoj: — končana poklicna gostinska šola — smer natakar 3. TOČAJA za restavracijo Podlubnik Pogoj: — KV ali PKV gostinski delavec — natakar 4. SKLADIŠČNIKA za hotel Jelen Pogoj: — KV trgovski ali gostinski delavec TOZD PRODAJA NA DEBELO 5. SKLADIŠČNIKA za delo v skladišču na Kidričevi 54 Pogoj: — končana šola za prodajalce TOZD PRODAJA NA DROBNO 6. ARANŽERJA Pogoj: — končana srednja aranžerska šola, — delovno razmerje se sklene za določen čas, za nadomeščanje delavke v času porodniškega dopusta 7. ŠOFERJA za prodajalno Kurivo Pogoj: — KV voznik, izpit C kategorije 8. NATAKARJA za bife Sovodenj v Poljanski dolini Pogoj: — KV ali PKV trgovski ali gostinski delavec 9. VEC PRODAJALCEV za delo v živilskih prodajalnah na območju Medvod in Ljubljana-Šiška Pogoj: — končana šola za prodajalce. Poskusno delo za kuharje, natakarje, točaja, skladiščnika v TOZD prodaja na debelo, šoferja in prodajalce traja 45 koledarskih dni, za skladiščnika in aranžerja pa 60 koledarskih dni. Prošnja i dokazili o izobrazbi naj kandidati pošljejo kadrovski službi podjetja ABC Pomurka, LOKA, DSSS, Kidričeva 54, Škofja Loka, v 8 dneh po objavi oglasa. ____ Komisija za delovna razmerja Embalažno grafičnega podjetja Škofja Loka, p. o. Kidričeva c. 82, Škofja Loka objavlja prosta dela in naloge 1. REFERENTA ZA PRODAJO KOMERCIALNE EMBALAŽE Pogoji: srednja ekonomska šola ali grafična šola 4 leta delovnih izkušenj 3-mesečno poskusno delo 2. VEC KARTONAŽERJEV ZA DELO PRI STROJNI OBDELAVI EMBAIAŽNIH IZDELKOV Pogoji: poklicna šola — smer kartonažer 3-mesečno poskusno delo zaželene so delovne izkušnje 3. VEC TISKARJEV ZA OFFSET IN SITOTISK OZ. SITOTISK (priprava, urejanje in delo na strojih) Pogoji: poklicna grafična šola ustrezne smeri 3-mesečno poskusno delo zaželene so delovne izkušnje Del u 0 je za nedoločen čas s polnim delovnim časom. KandiHo*.- ... . .. , , .,. . opis slo\ l2°iri bomo kandidate obvestili v 8 dneh po izbiri. ^ ^didati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev na$f 1S°m dosedanjega dela v roku 8 dni od dneva objave na gornji O sozd GLG združeno gozdno In lesno gospodarstvo-bled Tople, mehke flanele in druge modne tkanine za sodobno oblačenje — sports-wear. Tkanine so na izbiro v vseh modnih barvah. INFORMATIVNO PRODAJNI CENTER V HOTELU CREINA tel.: 25-168 B TEKSTILINDUS JKBM Trgovska in gostinska DO ŽIVILA Kranj, n. sol. o., Naklo, Cesta na Okroglo 3, TOZD MALOPRODAJA Kranj, n. sol. o., Naklo, Cesta na Okroglo 3 Objavlja po sklepu komisije za delovna razmerja prosta dela in naloge VEC DELAVCEV ZA PRODAJO BLAGA NA DROBNO Pogoji: — IV. stopnja SI — smer prodajalec, dve leti delovnih izkušenj, — poskusno delo 60 dni Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev sprejemu kadrovska služba DO ŽIVILA, Kranj, Maistrov trg 11, 8 dni po objavi. Vsi prijavljeni kandidati bodo pismeno obveščeni o izidu izbirnih postopkov v roku 30 dni po opravljeni izbiri. Jezersko: Vrhanov smuk — Smučarski klub Jezersko prireja že vsa povojna leta v spomin na znanega predvojnega alpskega smučarja in alpinista, Ljuba Grabnarja-Vrhana, ki je kot borec padel v narodnoosvobodilni borbi, smučarsko tekmovanje »Vrhanov smuk«. Letošnjega se je udeležilo 67 jezerskih smučarjev in smučark, ki so se, razdeljeni v deset skupin po starosti in spolu, pomerili na dobro pripravljeni progi pod Mlinarjevim sedlom. Vrstni red — cicibanke: 1. Marjana Šenk, 2. Tina Karničar, 3. Irena Lu-stek; cicibani: 1. Jurij Rebolj, 2. Jernej Plaznik, 3. Boris Piskernik; pionirke: 1. Monika Selišnik, 2. Tanja Piskernik, 3. Katarina Piskernik; pionirji: 1. Andrej Karničar, 2. Andrej Žagar, 3. Jože Štirn; mladinci: 1. Evgi Stenovec, 2. Jani Krč, 3. Peter Sušnik; člani: 1. Tone Karničar (dosegel je najboljši čas tekmovanja), 2. Robi Stenovec, 3. Venci Parte; starejši člani: 1. Izidor Karničar, 2. Aco Karničar, 3. Luka Karničar; veterani: 1. Stane Frantar, 2. Stane Naglic, 3. Bogdan Slapar. — A. Karničar Gorje: nočni smučarski tek v spomin na Lovra Zemvo in ostale gorjanske tekače — Lovro Žemva, odlični predvojni tekač, kombinatorec in državni reprezentant se je po končani športni poti posvetil vzgoji mladega tekmovalnega rodu v Gorjah, kjer je med drugim navdušil tekmovalce in športne delavce tudi za nočni tek ob plamenicah. Ko je pred dobrimi tremi leti delal smučino za tekmovanje v spomin na svojega učenca Marjana Jakopiča, je nenadoma omahnil. TVD Partizan Gorje je takrat to tekmovanje preimenoval v Memorial Lovra Žemve in gor-janskih tekačev. Letošnjega nočnega teka, katerega pokrovitelj je bil LIP Bled, se je udeležilo 81 tekmovalcev iz slovenskih klubov iz iz Avstrije. Rezultati ml. pionirke (2 km): 1. Horvat, 2. Musotisch (obe Avstrija), 3. Popovič (Gorje); ml. pionirji (2 km): 1. Žemva, 2. Knafeljc (oba Gorje), 3. Erlah (Rateče); st. pionirji (2 km): 1. Zupan (Gorje), 2. Krasnitzer (Avstrija), 3. Majcen (Gorje); st. pionirke (2 km): 1. Kunstelj, 2. Koren (obe Gorje); ml. mladinke (4 km): 1. Zupan (Gorje); ml. mladinci (4 km): 1. Smrekar (Dol), 2. Kepic (Olimpija), 3. Prevodnik (Triglav); st. mladinke (6 km): 1. Bešter (Triglav), 2. Kovač (Dol), 3. Kavčič (Triglav); st. mladianci (6 km): 1. Kerštajn (Rateče), 2. Klemenčič (Triglav), 3. Kordež (Triglav); ml. člani (8 km): 1. Katrašnik (Triglav), 2. Cigler (Gorje), 3. Bratina (Olimpija); člani: 1. Klemenčič (Dol), 2. Kršinar (Olimpija), 3. D. Djuričič (Mojstrana); ekipno: 1. Triglav Kranj, 2. Olimpija Ljubljana, 3. TVD Partizan Dol, 4. TVD Partizan Gorje. — J. Am-brožič Godešič: občni zbor Športnega društva Kondor — Člani Športnega društva Kondor z Godešiča so na občnem zboru pregledali delo v minulem letu in se dogovorili za letošnjo dejavnost. Nogometaši so lani uspešno igrali v gorenjski ligi, veterani so bili peti v občinski ligi malega nogometa, člani pa osmi. Namiznoteniška ekipa je v gorenjski ligi zavzela šesto mesto in v občinski ligi tretje. Na posamičnem gorenjskem prvenstvu sta se dva igralca Kondorja uvrstila med osmerico najboljših, na občinskem tekmovanju pa so posegli še po višjih mestih. Člani trim sekcije so uspešno nastopali na množičnih tekih po suhem in na sinu čeh. Športno društvo je lani priredilo več tekmovanj: osmi turnir v nogometu, turnir v malem nogometu, gorenjsko posamično prvenstvo v namiznem tenisu, občinsko prvenstvo za veterane ter občinsko sindikalno prvenstvo v namiznem tenisu. Spomladi bodo ob nogometnem igrišču postavili garderobo in dokončali še druga dela v rekreacijskem središču. Občni zbor so sklenili s podelitvijo priznanj za uspešno delo v društvu. Prejela sta ga Marko Čar-man in Cveto Novine. — J. Starman Škofja Ix>ka: ekipno pionirsko šahovsko prvenstvo — Na ekipnem pio nirskem šahovskem prvenstvu škofjeloške občine je med starejšimi pionirji zmagala ekipa osnovne šole Petra Kavčiča in med pionirkami ekipa šole Cvetko Golar, pri mlajših pionirjih ekipa osnovne šole iz Žirov, medtem ko tekmovanja za mlajše pionirke ni bilo. — V. Rozman Industrijski kombinat PIANIKA KRANJ DS DSSS daje popravek razpisa pod za poredno št. 2., ki se glasi: — visoka strokovna izobrazba čevljarske, organizacijske ali ekonomske smeri in 3 leta delovnih izkušenj ali — višja strokovna izobra/ba čevljarske, organizacijske ali ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj GLAS 18. STRAN MALI OGLASI teL: 27-960 _ PRODAM Prodam od 25 do 150 kg težke PRAŠIČE. Posavec 123, tel. 70-397 783 MAŠKARADNE OBLEKE za otroke prodam. Telefon 061/448-475 popoldan, 061/266-940 1245 Prodam kiippersbusch ŠTEDILNIK na trda goriva. Telefon 61-007 1281 Prodam športni VOZIČEK za dvojčke. Jože Debevc, Kidričeva 77, Škofja Loka 1282 ProdamOJAČEVALEC rotel RA 712 (2 x 50 W). Mare, tel. 23-503 1283 Ugodno prodam SPALNICO. Telefon 28-727 od 15. do 20. ure 1284 Prodam črnobel TELEVIZOR iskra panorama. Predoslje 28, Kranj 1285 Prodam dobro ohranjeno SPALNICO. Ponudbe po tel. 23-813 po 17. uri 1286 Prodam 7 tednov staro TELIČKO od dobre mlekarice. Pangeršica 4 1287 Prodam rabljeno DNEVNO SOBO (kavč, dva fotelja, mizica in oamra), 4 rabljena OKNA s teraco policama, plinsko PEČ in ZASTAVO 750, letnik 1974. Pavlic, Zupanova 7, Šenčur 1288 Prodam mesnatega PRAŠIČA za zakol. Potočnik, Polica 9, Naklo 1289 Ugodno prodam trodelno OMARO. Kropar, Škofjeloška 19, Kranj 1290 Prodam rdečo in rumeno ČEBULO in ČEBULČEK. Marija Sajovic, Šenčur, Mlakarjeva ul. 43 1291 Prodam rabljena VRATNA KRILA. Voglje 82 1292 Prodam 120 robnikov za ternit OPEKO. Ogled v nedeljo. Janez Rozman, Lahovče 80 1293 Prodam dobro ohranjeno NAKLADALNO PRIKOLICO sip Šempeter, 17-kubično. Franc Podpeskar, Kokrica, Dovžanova pot 5, Kranj 1294 Prodam mlado KRAVO, visoko brejo. Bobovek 6 1295 Prodam 80-basno klavirsko HARMONIKO. Informacije po tel. 27-047 1296 Prodam KRAVO simentalko, ki bo v začetku meseca drugič teletila, BETONSKO ŽELEZO, suho MESO (pleče) in JABOLKA. Gole, Višelnica 15, Zg. Gorje 1297 STROJ ZA LIKANJE, prodam. Telefon 28-833 1298 Prodam 200 kg težkega BIKCA in nekaj plemenskih OVC z jagnjeti. Franc Močnik, Ambrož 1, Cerklje 1299 Prodam nov čelni NAKLADAČ »Riko«. Basaj, Suha 40, Kranj 1300 Prodam tri mlade OVCE z jagnjeti. Preddvor 74 1301 Prodam KASETARJA sansui SC 5100, 6,5 SM. Telefon 064/21-021 1302 Prodam SILOREZNICO eple 900 S z nizkim koritom, ali menjam za manjšo. Cajhen, Pšata 32, p. Dol pri Ljubljani 1303 Prodam nov KOŠEK za dojenčka ter otroško POSTELJICO z jogijem. Ogled v petek in soboto popoldan. Cepin, Veljka Vlahoviča 9, Kranj 1304 Prodam B-KLARINET in ritem KITARO. Štefan Osojnik, Gasilska 3, Šenčur 1305 Prodam klavirsko HARMONIKO melodija, 80-basno. Lužan, tel. 28-211 1306 Prodam dobro ohranjen starejši MOPED in litoželezno, novo, manjšo kopalno.BANJO. Kilijan Vizjak, Cirče 7, Kranj, tel. 28-053 1307 Prodam dobro ohranjen potingerjev samohodni OBRAČALNIK s sedežem, primeren za hribovite terene. Perčič, Babni vrt 2, Golnik 1308 Prodam dvoštevčno URO TKM 3 — 12 iskra, nerabljeno. Telefon 23-138 1309 Prodam BIKCA ali TELIČKO, staro 6 tednov in brejo TELICO, po izbiri (si-mentalci). Velesovo 44, Cerklje 1310 Ugodno prodam športna PLATIŠČA CARMONA, prevleke za GOLFA, SMUČI RC-03 z vezmi SALOMON 727 in pancarje SAN MARCO 41—42, vse novo. Perčič, Trstenik 9, Golnik 1311 Prodam 8 mesecev brejo KRAVO. Voglje 73 1312 Prodam TELETA simentalca, težkega 120 kg. Zgoša 47/A, Begunje 1313 Prodam REPO iz zasipnice. Hraše 17, Smlednik, Štefka Vurušič (pri Pipan) 1314 Prodam KRAVO, brejo 9 mesecev, ali s teletom. Štular, Strahinj 135, Naklo 1315 Prodam 320 kg težkega BIKA. Brezje 76, p. Brezje 1316 Prodam dve visoko breji KRAVI. Zasip, Stagne 20, Bled 1317 Prodam 5 betonskih STEBROV za kozolec. Čirče 17, Kranj 1318 Prodam črnobel TELEVIZOR gorenje, star eno leto. Marjan Jambrovič, Cankarjeva 34, Radovljica 1319 Prodam novo nemško DIRKALNO KOLO personal in enoosno PRIKOLICO za prevoz avtomobilov in čolnov. Zg. Bitnje 157 1320 Prodam več BIKCOV, starih 7 dni. Peter Burgar, Moste 100 pri Komendi 1321 Prodam otroški športni VOZIČEK PEG in NAHRBTNIK za dojenčka. Fic, Kranj, Lojzeta Hrovata 5. Ogled vsak dan 1322 Prodam nov trofazni CIRKULAR s koritom in mizo. Šmarca 56, Kamnik« 1323 Prodam MOTORNO ŽAGO stihi 070. Markun, Bašelj 24, Preddvor 1324 MALI OGLASI, OBVESTILA PETEK, 15. FEBRUARJA 1985 Prodam več sort ZIMSKIH JABOLK, po 40 din; in kupim venec od vztrajnika za »katrco«. Roblek, Bašelj 20, Preddvor 1325 Prodam GLASBENI CENTER TOS-CA 403: radio, gramofon, ojačevalec 2x20W, dva zvočnika 2 x 30 W, cena 30.000 din. Dušan Markič, C. JLA 16, Tržič 1326 Prodam stilno POHIŠTVO iz naravnega lesa. Zdravkovič, Planina 35, Kranj, tel. 27-276 od 7. do 14. ure 1327 Prodam PUJSKE, težke po 20 kg. Blejska Dobrava 67 pri Jesenicah 1328 OJAČEVALEC sender twin - re-zerb, 100 W RMS, deklariran, ugodno prodam. Cvek, Deteljica 2, Tržič, tel. 061/324-645, dopoldan 1329 Prodam KRAVO simentalko, marca bo drugič teletila in TELICO simentalko, težko 200 kg. Razgledna 14, Bled 1330 Prodam KRAVO simentalko, v 6. mesecu brejosti (peto tele), ima 10 litrov mleka. Jamšek, Bukovica 12 pri Vodicah 1331 Prodam smrekov LADIJSKI POD, 50 do 70 m'; in KUPIM ELEKTROMOTOR, 5,5—6 kW, 1400 obr. ali manj. Primerno z močjo menjam za 12 kW, 900 obr. Naslov v oglasnem oddelku. 1332 Prodam črnobel TELEVIZOR, star 7 let, cena 5.000 din. Dane Plahuta, Ret-ljeva 2, Kranj, Čirče 1333 Prodam tritonsko enoosno KIPER PRIKOLICO tehnostroj. Franc Gaber, Gosteče 15, Škofja Loka 1334 Prodam dvokrilna GARAŽNA VRATA in motor za R-12. Gaberšček Branka, tel. 77-951 — int. 31 dopoldan 1335 Prodam TEKAŠKE SMUČI elan. Oberne 9, Bohinjska Bela 1336 Prodam JANČKE, za rejo ali zakol, krmljene z domačo krmo. Demšar, Studeno 28, Železniki 1337 PHILIPS prenosno mini komponento z ločljivimi zvočniki, 2 x 14 W, novo, z deklaracijo, prodam. Telefon 25-497 1338 Prodam kotno SEDEŽNO GARNITURO KEA, staro leto in pol, 40 % ceneje; in nov, nerabljen električni KOTLIČEK — BOJLER za centralno ogrevanje penterm, 18 kW. Planinska 5, Bled, tel. 77-382 1339 Prodam PRAŠIČA za zakol, težkega 160 kg. Kidričeva 45, Škofja Loka, tel. 60-679 1340 Prodam dvomanualne ORGLE farfi-sa VIP 500, delno na kredit. Telefon 77-143 1341 Prodam 2 roleti 140 x 140 temno rjavi. Rozman Jože, Prebačevo 35 EKSPRES OPTIKA KRANJ Tavčarjeva 1 (nasproti Delikatese) Vam nudi hitro in kvalitetno izdelavo vseh vrst očal z navadnimi in s specialnimi lečami. Izdelujemo na recept in brez njega. SE PRIPOROČAMO! Prodam novo PRIKOLICO za osebni avto. Čirče 31 a, Kranj Prodam barvni TELEVIZOR Gorenje. Mokorel Erna, Zelenica 4, Tržič ali telefon 50-571 int. 232 dopoldan. 1484 Prodam dve novi traktorski GUMI, novi, dimenzije 11,2/10-28/8. Oton Bu-kovic, Sv. Tomaž 2, Selca 1409 Nov stoječ 50-litrski BOJLER, prodam. Benedik, Knape 19, Selca 1410 Prodam lesene GAJBICE za jabolka in krompir. Telefon 60-208 1411 Prodam KRAVO po izbiri. Sv. Duh 41, Škofja Loka 1412 Prodam po 30 kg težke PRAŠIČKE in PRAŠIČA za zakol. Sv. Duh 41, Škofja Loka 1413 Prodam BIKCA za pleme. Luže 53, Šenčur 1414 Po zelo nizki ceni prodam starejšo 200-litrsko ZAMRZOVALNO SKRINJO. Telefon 62-657 1415 Prodam 7 in 5 tednov stari TELIČKI, ali zamenjam za bikce. Starman, Pun-gart 8, Škofja Loka 1416 Prodam KUNCE: 3 samice z mladiči in 8 kovinskih KLETK za pitance ter tri za samice, opremljene z zunanjim kotilnikom, krmilnikom in avtomatskim napajalnikom. Polipenko. Zmi-nec 77, Škofja Loka 1417 Prodam SILAŽNO KORUZO, SENO, KRMILNO PESO in AVTO PRIKOLICO. Lahovče 47, Cerklje 1418 Prodam OJAČEVALEC vermona 100 W, philips 60 W in navadno HARMONIKO. Naslov v oglasnem oddelku. 1419 Prodam 1,5 t črnega PREMOGA. Bu-kovnik, Voglje 96, Šenčur 1420 Prodam SEDEŽNO GARNITURO, kavč in dva fotelja. Telefon 26-808 popoldan in zvečer 1421 Prodam TELETA simentalca za nadaljnjo rejo ali polovico za v skrinjo. Ribno27,Bled 1422 V najem vzamemo skladiščni prostor v samem Kranju ali v bližnji okolici. Skladišče potrebujemo za skladiščenje pohištva. Šipad Commerce Zagreb, Prodajalna 811 Kranj, JLA 6, tel.: 22-738. Prodam trajnožarečo PEČ EMO in kuhinjske ELEMENTE. Informacije po telefonu 28-883 1423 Prodam PRAŠIČA za zakol. Lahovče 19, Cerklje 1424 Ugodno prodam manjši avstrijski ŠROTAR ali starinski KLAVIR. Naklo, Krakovo 3 1425 Prodam športni OTROŠKI VOZIČEK za polovično ceno in lepa zimska JABOLKA voščenke in jonatan, po 60 din. Janez Zupanec, Retljeva 10, Kranj, Čirče 1426 Prodam SENO. Bistrica 13 pri Naklem 1427 Prodam 5 tednov starega BIKCA. Zg. Bitnje 67 1428 Prodam suh ladijski POD in POB-JON. Jamnik 15, nad Kropo 1429 Prodam 20 do 120 kg težke PRAŠIČE in 3 mesece stare rjave JARKICE. Sta-nonik, Log 9, Škofja Loka 1430 Prodam DESKE za pobjon, električni VARILNI APARAT s polnilcem, PO-NY KOLO injevi, prvi blatnik za R-16. Zg. Brnik 136, Cerklje 1431* Prodam mlado KRAVO, po izbiri ali menjam za mlado GOVED. Virmaše 42, Škofja Loka 1432 Prodam OTROŠKO POSTELJICO, z vso dodatno opremo. Telefon 21-827 od 11. do 14. ure 1433 Prodam 150-litrski HLADILNIK. Telefon 22-208 1434 Prodam visoko brejo TELICO, A-kon-trola in semenski KROMPIR aurora. Telefon 45-434 1435 Prodam KRAVO simentalko, s prvim teletom. Zalog 8, Cerklje 1436 Prodam mlado jalovo KRAVO. Mavčiče 45 1437 Prodam KOSILNICO reform, tip NR, 200 kubično. Avguštin Najžar, Špi-carjeva 8, Radovljica 1438 Prodam črnobel TELEVIZOR gorenje, AVTO-GUME sava radial 13 x 165, 15.000 km prevoženih, SNEŽNE VERIGE, grupa 5. Kranj, Mlakarjeva 4 1439 Prodam STROJ za izdelavo betonskih zidakov, s pokončnim mešalcem, moduli, ali menjam za gradbeni material. Sp. Veterno 3, Tržič 1440 Prodam SEDEŽNO GARNITURO, POMIVALNO KORITO, rabljeno; in desno stranico za zastavo 101. Možnost na obroke. Boško Savič, Križe 7 1441 Prodam OMARO za v dnevno sobo. Anakijev, C. JLA 110, Kranj 1442 RAZPRODAJA! Malo nošenih spomladanskih PLAŠČEV in JAKEN, od št. 38—40 ter uokvirjenih GOBELINOV, vse samo po 3.000 din. Kranj, Moša Pijade 17, stanovanje 9 1443 Prodam dobro ohranjeno SPALNICO. Telefon 60-160 popoldan 1444 Prodam trajnožarečo PEČ gorenje, 5 kW, FOTOAPARAT praktica PLC IL, avtozoom, objektiv carrenar F 4.5 85—210 (navoj). Selo 20, Žirovnica 1445 Prodam 4 kW termoakumulacijsko PEČ. Telefon 27-696 1446 Prodam GLOBOK otroški VOZIČEK za dvojčka. Štefan Smrečnjak, Hrastje 125, Kranj 1447 Prodam črnobel TELEVIZOR. Telefon 28-953 1448 Prodam čistokrvno NEMŠKO OV-ČARKO, z rodovnikom, staro 8 mesecev, ali zamenjam za belega pudla. Sp. Otok 22, Radovljica 1449 BIKCA simentalca, starega leto in pol, za nadaljnjo rejo, ugodno prodam. Telefon 061/841-423 1450 Ugodno prodam mlado KRAVO in MOLZNI STROJ alfa laval. Franc Pu-šavec, Hudo 1, Kovor, Tržič, tel. 57-128 1451 Prodam KAVČ. Ogled popoldan. Ko-štrun, Trojarjeva 28, Kranj 1452 Prodam OBRAČALNIK maraton za kosilnico. Bodešče 8, Bled 1453 Prodam dvoredni PLETILNI STROJ pasap duomatic S, nerabljen, s priključki. Telefon 77-519 od 8. do 12. ure 1454 Zelo ugodno prodam star TELEVIZOR gorenje color elektronik in dobro ohranjeno, uvoženo švedsko PEČ za •centralno kurjavo, znamke CTC, v po-štev pride za manjšo hišo ali vikend. Telefon 064/77-466 1455 KRAVE, po izbiri, prodam. Jamnik, Podreča 24, Mavčiče 1456 Prodam dve KRAVI simentalki, s teleti, menjam tudi za klavno GOVED. Žirovnica 59/A, tel. 80-063 1457 Prodam nov PRALNI STROJ gorenje in kombiniran OTROŠKI VOZIČEK. Blejska 12, Tržič, tel. 50-270 1458 Prodam TELETA simentalca — bikca. Milan Frelih, Brezje 55 pri Radovljici 1459 Prodam PRAŠIČE, težke okoli 100 kg, krmljene z domačo krmo. Telefon 40-506 ali 40-635 1460 Ugodno prodam dva KAVČA in 4 FOTELJE ter ŠTEDILNIK na trdo gorivo. Ogled popoldan. Raspopovič, Ko-ritenska 3, Bled 1461 Prodam TELEVIZOR. Sp. Bela 7, Preddvor 1462 Poceni prodam dekliško — žensko GARDEROBO št. 36-38, zelo dobro ohranjeno. Šorlijeva 4. Kranj, 7. nadstropje, stanovanje 29 1463 Hladilnik 180 1 in dvoredni pletilni stroj STANDARD. Tel. 27-078. Prodam tovorno PRIKOLICO nosilnost 1500 — 2000 kg, primerna za manjši traktor ali večji avto. Bohinc Štefan, Doslovce 29 Žirovnica KUPIM Kupim rabljen TRAKTOR, od 18 do 35 KM. Tone Bizovičar, Prelesje 11, Gorenja vas 64224 1342 Kupim suhe HRASTOVE DESKE, debeline 30 mm. Telefon 42-222 1343 Kupim 1200 kosov nove STREŠNE OPEKE špičak, širine 32 cm. Ponudbe pošljite na naslov: Jože Bogataj, Češ-njica 11, Železniki 1344 Kupim BETONSKI MEŠALEC. Telefon 25-343 1464 Kupim GRADBENO DVIGALO in STREŠNO OPEKO, betonsko, z rdečim posipom, italijansko ali dravograjsko, tudi manjšo količino. Telefon 22-253 1465 Kupim TRAKTOR s pogonom na vsa 4 kolesa, od 30 do 45 KM, vozen. Pismene ponudbe s ceno in kratkim opisom pošljite na naslov: Janez Rupar, Kovski vrh 4, Škofja Loka 1466 Kupim BAKRENE PALICE za kljuke pri žlebovih. Telefon 28-244 od 7. do 9. ure 1467 Kupim lažjo, rabljeno PRIKOLICO 100 x 140. Pogačnik, tel. 40-673 VOZILA_ Prodam 4 GUME sava radial 825 — 20. Telefon 25-180 1345 Prodam AUSTINA 1300, letnik 1971, neregistriranega, voznega, cena 3 SM. Burgar, Voglje 52/B 1346 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1974, dobro ohranjeno, prva registracija 1976. Janez Prestor, Pipanova 20, Šenčur 1347 Ugodno prodam ZASTAVO 101 me-diteran 1300. Kokrica, Partizanska pot 10, Kranj 1348 Prodam VW 1300, letnik 1967, 12 V, registriran do maja 1985, ter menjalnik in glavo za opel kadett. Britof 165 1349 Prodam dobro ohranjeno LADO 1200, letnik 1973. Ogled popoldan. Rafael Lotrič, Sp. Besnica 189 1350 VISO II. super E, prodam. Korošec, Orehovlje 18, Kranj 1351 Prodam CITROEN GS 1200, letnik 1975. Telefon 27-069 1352 Prodam karambolirano DIANO, letnik 1977, z rezervnimi gumami in 1000 kosov modularne OPEKE. VVeingerl, Suha 40, Kranj 1353 Prodam 126-P, letnik 1978. Informacije po tel. 28-071 1354 BLATNIK za fiat 125 (italijanski) in Z-101, po delih, prodam. Telefon 47-456 1355 Prodam FIAT 126-P, letnik 1981. Zg. Besnica 84, tel. 40-632 1356 Prodam OPEL REKORD, letnik 1967, vozen, neregistriran in ZIMSKE GUME 165 — 13. Ogled popoldan in dopoldan. Hasan Grbič, Savska c. 58, Kranj 1357 Prodam ZASTAVO 101 mediteran, staro dve leti in pol, prevoženih 25.000 km in 46 let star, delno vozen MOTOR. Kranj, Jezerska c. 25, tel. 28-321 1358 Ugodno prodam vozno ZASTAVO 750, školjka letnik 1976, z dodatnim motorjem za 5 SM; in rezervne dele za 125-PZ, lado in VW hrošč 5 in 12 V. Pfo-dam tudi ROLBO za sneg. Kordež, Jamnik 15, Kropa 1359 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1975, za 9 SM. Hočevar, Križe 25, Tržič, tel. 50-260 — int. 342 dopoldan 1360 Ugodno prodam R-4 TLS, letnik 1978, registriran do leta 1986. Ivan Oto-ničar, Moste 74, Žirovnica, tel. 064/80-328 1361 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1976. Zavrl, Šutna 57, Žabnica, tel. 44-655 1362 Prodam R-4, letnik 1974, registriran do decembra 1985. Telefon 77-995 1363 Prodam 126-P, letnik 1980. Špenko, Hotemaže 15, Preddvor 1364 VW 1303, dobro ohranjen, november 1972, registriran do decembra 1985, prodam za 19 SM. Hauptman, Groharjevo naselje 65, Škofja Loka, tel. 60-773 1365 Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1972, prva registracija 1977, motor in druge dele za ZASTAVO 101. Poga-čar, S. Gorje 208 1366 ----^ FOTOGRAF Janez Žumer Izdelava fotografij za vse vrste osebnih dokumentov V DVEH URAH KRANJ, Partizanska 4. <^ 23-893 (pri Prešernovem gaju) Ugodno prodam MOTORNO KOLO ČZ 250 enduro, registrirano do novem* bra 1985. Telefon 45-170 (064) 1367 Prodam skoraj vse dele za NSU 1200. Ribič, Kokrškega odreda 5, Lesce 136» Prodam WARTBURGA, celega ali po delih. Virje 15, Tržič Lazarevič 136' Prodam KADETTA, letnik 1968. Telefon 70-586 137° Prodam VISO super E, letnik 1981-Damjana Likozar, Benedikova l"; Kranj 1371 Prodam AMI 8, Meden, Begunjska 3, Kranj 1469 Ugodno prodam ZASTAVO 101, \ tnik 1975. Telefon 42-075 popoldan 1470 Prodam TAM 2001. Leon Konig-Škofja Loka, Podlubnik 191, tel. 62-914 1471, Prodam MARCEDES 220 D, letnik 1974. Podbrezje 12/A 1472 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1974, registrirano do oktobra 1985, cena P° dogovoru. Telefon 26-236 147J Prodam ZASTAVO 750, letnik 1981-Ogled popoldan od 17. do 19. ure ali soboto in nedeljo ves dan. Šolska ul. *< Kranj-Stražišče 147 Prodam RENAULT 4 TL, letn* 1976, vozen, motor obnovljen, karosefl* ja delno za obnoviti. Žablje 1, Golnik 1470 Prodam RENAULT 4 TLS, letn* 1978, dobro ohranjen, cena 12 SM. J*a' nez Rogelj, Gasilska ul. 4, Šenčur 147° Prodam ŠKODO 110 L, letnik 1974' prva registracija 1976, vozno, nereg1' strirano. Naslov v oglasnem oddelku. 1477 Prodam FIAT 125 PZ, letnik 1977. prevoženih 65.000 km, garažiran0. Ogled od petka dalje po 15. uri. Telefon 25-594 147" NESREČE NEPREVIDNO ČEZ CESTO Podnart — V sredo, 13. februarja, nekaj čez 6.30 se je na regionalni cesti Podnart—Kropa pripetila prometna nezgoda, v kateri je bila huje ranjena Zdenka Štular (roj. 1968) iz Podnarta. Štularjeva je hodila po levi strani ceste proti avtobustni postaji, na kateri je že stal avtobus. Nenadoma pa je stekla čez cesto, ne da bi se pripričala, če je prosto. Pritekla je prav pred avtomobil, ki ga je vozil Aleš Majaš iz Krope. Voznik je sicer zaviral, vendar je Štularjevo kljub temu zadel. Prepeljali so jo v bolnišnico. Ogenj v ostrešju Kranj — V sredo, 13. februarja, ob 4. uri zjutraj je zagorelo v ostrešju na Koroški cesti 33 v Kranju. V prvem nadstropju hiše so prejšnji dan do 18. ure kurili v štedilniku. Očitno so se vnele saje v dimniku, saj le-ta že dlje časa ni bil očiščen. Ogenj so pogasili gasilci. Škode je za okoli 200.000 din. DOMA PRI VAS DVAKRAT NA TEDEN GORENJSKI GLAS LOTERIJA Srečka št. din Srečka št. din 50 120 5 60 80 120 4235 660 97370 10.000 70825 4.O60 209230 30.000 167805 399165 30.06{ 30.06" 31 100 71 120 9026 600 251 400 261316 30.00« 861 200 09581 8.000 7 60 89721 6.000 47047 221621 200.000 71867 10.06 8162 325462 600 30.000 76587 183877 4.06 30.06" 395232 23 30.000 80 28 78 80 14" nrtf 33 100 198 C« 4283 800 0628 482423 100.080 1828 75188 04 160 90118 14 100 094658 2.000.00" 24 80 2°! 34 140 199 94 80 5329 2144 800 8329 LS 26344 4.000 16679 6'2 41734 8.140 311919 30-S . 72354 4.000 349659 30.00 30.0"" 046824 1.000.080 479589 DEŽURNE TRGOVlNt v soboto, 16. februarja bodo dežurne naslednje prodajalne: KRANJ IN OKOLICA TOZD Maloprodaja: pri Petrčku, I Nebotičniku, SP Oskrba. Kranj, **. Planina, Župančičeva 24, CP Planil^ center, PC Britof, PC Labore, PC Pr dvor od 7. do 18. ure, PC Šenčur od do 17. ure, TOZD Delikatesa: Hrib Predd^ Kočna Jezersko od 7. do 19. ure, K1 menček Duplje od 7. do 16. ure. V nedeljo, 17. februarja bodo dežurne naslednje prodajalne ( Gorenj ka Cerklje in Delikate5 Kranj, Naklo v Naklem od 7. do 11. ŠKOFJA LOKA SP Groharjevo naselje, mesr)'c' Groharjevo naselje JESENICE Delikatesa, Kasta 2 na Tržnici in & likatesa, Poslov. 2, Jesenice TRŽIČ ABC Loka Bistrica do 17. ure, Mer*J tor, Cesta JI.A 6 do 17. ure, Živila Jeli*' do 18. ure .19. STRAN O Poceni prodam avto PZ-125, letnik 1974, registriran do januarja 1986. Tel. 22-249 1 502 ^Prodam nov MOPED M14. Tel. 4»-0l7 do 14. ure 1480 Prodam Z 750, letnik 1970, za 3 SM. Pozaršek, Senično 2. 1481 Prodam R-18 TEJ, november 1983. Telefon 26-996 1479 ZASTAVO 101 confort 82, odlično ohranjeno, prodam. Ogled vsak dan po J°uri. Omerzu, Seljakovo naselje 40, Kranj 1480 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971, 2a 5 SM. Telefon 27-541 1*481 VW - »HROŠČ«, letnik 1968, prodam. Ogled v soboto in nedeljo. Mato Matjaševič, Prešernova 1, Radovljica 1483 Prodam VW 411, dobro ohranjen. Telefon 21-523 1484 Prodam registrirano DIANO, letnik 1979, za 17,5 SM. Bled, Kajuhova 14, v soboto, 16. 2. 1985 do 13. ure 1485 Prodam MINI MORIŠ. Šenčur, Mla-karjeva 68 1486 prodam ZASTAVO 101, letnik 1978 ~~ december. Stanič, Za Žago 10, Bled 1487 Prodam avto 126-PL, letnik 1978, ce-Ja 125.000 din; in motor za 126-PL, komplet ali po delih. Stevo Dalič, Je--°vška 16, Bohinjska Bistrica 1488 AVTOKLEPARSTVO BOBNAR Alojz, Breg ob Kokri 21, Preddvor — takoj zaposlim KV AVTOKLEPARJA ali mladega fanta za priučite v 1382 FRIZERKO (moško — žensko), sprejmem. Čeme, tel. 77-547 1383 Sprejmem ŠOFERJA za razvoz oranžade. Vili Klanjšek, Brezje 76/A SODAVIČARSTVO 1384 Sprejmem kakršnokoli DELO na domu. Telefon 50-916 1385 Sprejmem delo na dom. Naslov v oglasnem oddelku. 1498 FRIZERSKO pomočnico, sprejmemo takoj. FRIZERSKI SALON Kalan, Škofja Loka, tel. 60-138 1499 STROJNIK išče honorarno delo pri zasebniku, delo vzamem tudi na dom. Telefon v oglasnem oddelku 1500 prireditve_ stanovanja GARSONJERO v središču Škofje Loke, prodam. Oblak, Partizanska 43, Škofja Loka, tel. 60-184 1489 Zamenjam enosobno STANOVANJE I opremljeno kuhinjo, za dvosobno STANOVANJE s kabinetom, v Kranju. Mojca Skaza, Kranj, Jaka Platiša 3, Planina II. 1490 SOBO s souporabo kopalnice, v Kranju, išče zaposlen fant. Ponudbe pod šifro: Nekadilec 1491 Lastniško, neopremljeno trisobno komfortno STANOVANJE, v Kranju,' 5a Planini, oddam v najem za eno leto. Šifra: Predplačilo 1492 Mlad par, brez otrok, išče SOBO ali enosobno STANOVANJE v okolici Tržiča. Predplačilo za eno leto. Šifra: Mi-ren par 1493 Lastniško štirisobno komfortno STANOVANJE v Kranju - Planina, zamenjam z doplačilom za manjše. Ši-Ira: Lepa lokacija 1949 Ugodno prodam enosobno STANOVANJE, polovico hiše, z nekaj kv. m vrta na Jesenicah. C. 1. maja 124, tel. 068-40-294 1495 r DISC0 V STRAŽIŠČU V SOBOTO, 16. februarja 1985 ODPADE. c^dkupim ali vzamem v najem GARSONJERO, starejšo HIŠO ali STANOVANJE v Kranju ali okolici. Ponudbe Pošljite pod: Gotovina 1187 Medicinski tehnik, išče SOBO, z Možnostjo uporabe sanitarij, v Kranju za dobo dveh let. Ivan Šambar, Reševalna služba Kranj 1372 V Kranju prodam večje trisobno STANOVANJE, z etažno centralnim °grevanjem in telefonom, najraje zdomcu. Ponudbe pod šifro: Vseljivo takoj 1373 Manjše STANOVANJE ali SOBO s *°Palnico, na relaciji Radovljica— Uled, išče zaposleno dekle z višješolsko izobrazbo. Telefon 064/66-402 1374 M Kupim enosobno ali dvosobno STANOVANJE na Bledu, Radovljici, Les-ali Jesenicah. Džordže Mijatovič, Koritenskall,Bled 1375 Po ugodni ceni prodam dve leti staro er»osobno STANOVANJE v centru Je-Ser>ic Informacije po tel. 068/51-688 1376 Oddam SOBO s centralnim ogreva nJem pilotu ali šoferju. Telefon 26-958 Nogometni klub Šenčur vas vabi na vsakoletno MAŠKERADO v soboto, 16. 2. 1985 ob 20. uri v domu Kokrške čete v Šenčurju. Za ples bo poskrbel ansambel »TRGOVCI« iz Kranja. Pred-prodaja kart bo od 13. do 15. februarja 1985 v domu Kokrške čete od 16. do 18. ure. Najboljše maske bodo bogato nagrajene. 1226 Vabimo vas na veselo PUSTOVANJE z ansamblom KRVAVŠKI KVINTET v SOBOTO, 16. 2. in v TOREK, 19. 2. 1985 v dvorani SV. DUH pri Škofji Loki 1208 HOKEJSKI KLUB KOKRICA prireja v SOBOTO, 16. 2. 1985 in v TOREK, 19. 2. 1985, ob 20. uri veliko PUSTOVANJE v KULTURNEM DOMU na Ko-krici. Zabavala vas bosta ansambla OBVEZNA SMER in STRMINA. Najboljše maske nagrajene! 1270 DISCO vsako SOBOTO ob 18.30 v GASILSKEM DOMU v SREDNJI VASI in PUSTOVANJE v ponedeljek, 18.2.1985 1391 Aktiv mladine Sp. Brnik, prireja VESELO PUSTOVANJE, v SOBOTO, 16. 2. 1985, ob 19. uri v DOMU GASILCEV na Sp. Brniku. Vljudno vabljeni! 1392 Kegljaški klub »SIMON JENKO« Podreča, organizira NAGRADNO KE-GLANJE, 15., 16. in 17.2. 1985, ob 17. do 21. ure na Podreči. Obenem vabimo člane na OBČNI ZBOR v nedeljo, 17. 2. 1985, ob 10. uri 1393 TOREK, 19. 2. 1985, PUSTNI PLES v domu KS STRAŽIŠČE 1394 PARTIZAN GORENJA VAS prireja v TOREK, 19. 2. 1985, ob 20. uri VELIKO MAŠKERADO, v domu Partizana Gorenja vas. Igral bo ansambel IVANA RUPARJA. Maske zaželene, najboljše nagrajene. VABLJENI! 1395 ANSAMBEL SIBILA, vabi vsako NEDELJO, ob 17. uri na PLES na PRIMSKOVO, na PUSTNI TOREK, pa vas vabimo na PUSTNI PLES tudi na PRIMSKOVO in sicer od 18. do 23. ure. MASKE NAGRAJENE! 1396 V petek, 15. 2. ob 19. uri vabljeni na PLES v dom KS Stražišče. Vabijo me-dicinke4b. 1482 PUST VESELIH UST kot vsako leto tudi tokrat. Jutri zvečer na Primsko-vem. Vabijo športniki. Igra ansambel SIGNAL, maske nagrajene, za dobro voljo tudi poseben program! 1483 Našel se je PAPAGAJ, rumene barve. Dobi se pri Borzatta, Tuga Vidmarja 12, Kranj, 6. nadstropje 1398 poznanstva Fant 70/27 let, želi spoznati dekle ali mamico, od 18 do 28 let starosti. Šifra: Kranjčan 1399 čestitka_ Dragemu možu in očetu MIRKU ALJAŽU, želimo vse najboljše ob 50-letnici. VSI NJEGOVI 1400 obvestila_ VODOVODNO INSTALACIJO na novi hiši (že za spomlad sprejemam naročila), ali manjša popravila, vam iz-gotovi obrtnik. Telefon 28-427 833 ROLETE: lesene, plastične in ŽALU-ZIJE vseh vrst, POPRAVILA rolet in žaluzij, naročite ŠPILERJEVIM, Grad-nikova 9, Radovljica, tel. 064/75-610 1212 Sprejemam naročila za KAMNOSEŠKE STORITVE doma in na terenu. IZDELAVA in popravilo manjših spomenikov. Silvo Furlan, Sv. Duh 16/A, Škofja Loka 1386 Obveščam krajane v Blaževi 4 v Škofji Loki, da sem odprla »ARNIKO« zeliščno lekarno in drogerijo 1387 Prosim stranke, da prevzamejo popravljene čevlje. Od 1.3. 1985 bom manjša popravila popravljal expres. Ivan Orešnik, Cankarjev trg 4, Škofja Loka 1388 IZDELUJEM fasadne elektroomari-ce z elementi (števec, preklopna ura, varnostni elementi), po predpisih DES. Jože Šver, elektroinstalacije, Zikova 3, tel. 061-832-552 1389 VARJENJE (plamensko ali električno) ali manjša ključavničarsko varilska dela, prevzamem na dom. Naslov v oglasnem oddelku. 1390 TELEFONSKE APARATE in NAPRAVE, popravljam, vzdružujem, prestavim in podobno. Oprešnikova 88, Kranj, tel. 25-867 1501 ostalo najdeno Ob Blejskem jezeru sem našel ŠOP KLJUČEV. Dobijo se v slaščičarni Park hotela 1397 Iščem žensko za VARSTVO otrok, 4 ure dnevno. Partizanska 4, Škofja Loka, tel. 064/60-037 1401 Iščem ZIDARSKO SKUPINO za notranji omet stanovanjske hiše. Ponudbe pod šifro: Pomlad 85 1402 Potrebujem VARSTVO za eno leto staro deklico, v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku. 1403 Kdo mi lahko odstopi, posodi, proda shemo WHILERJEVE ZADNJE VEČERJE, III. del. Wagner, Preddvor 2 1404 Preklicujem besede, ki sem jih dne 28. 10. 1984 izrekel Francu MARTINČI-ČU na seji sveta krajevne skupnosti Lučine 1405 Iščem GRADBENO SKUPINO za zidanje stanovanjske hiše. Naslov v oglasnem oddelku 1406 Opazovana oseba, ki je vzela v noči s petka, 8.2. na soboto, 9.2. gajbice z dvorišča v Čirčah, naj jih vrne na isto mesto, sicer jo bom sodno preganjal. 1407 V VARSTVO vzamem majhnega otroka, za protiuslugo enosobno stanovanje za 5 let. Ponudbe pod: Varstvo 1408 posesti 1377 STVrfim manJše KMEČKO POSE-si O- na odročnem kraju na Gorenj-n^j111' SOr»čna lega. Naslov v oglasnem ^Jelku. 1496 ali iRiPim PARCELO v okolici Kranja 0 , 'eda, plačam z devizami. Naslov v masnem oddelku. 1497 ^Prodam 1500 kv. m idealne PARCE-n. °b morju, poleg asfaltne ceste Ba-Co01^"~Premantura, lahko tudi polovi-m, pevcem in govornikoma za poslovilne besede ob i*robu, zvonarjem in gospodu /upniku za opravljen po^ivbm obred. VSI NJKGOVI Podblica, 6. februarja 1985 GLASOVA ANKETA Likovni pozdrav pomladi Kranj — V dneh pred slovenskim kulturnim praznikom so v 16 izložbah Elite v starem delu Kranja priredili likovno razstavo, ki bo trajala še prihodnji teden. Likovniki obeh osnovnih šol Simona Jenka v Kranju so pod mentorstvom Jolande Pi-bernikovec odtisnili številne grafike na temo »pričakovanje pomladi«. Na vseh grafikah se ponavlja motiv pustne maske, ki so ga mladi likovniki dodelali do pretanjenosti. Jutri sankanje in smučarski tek Kranj — Organizacijski odbor osemnajstih občinskih zimskih športnih iger OS ZSS Kranj bo jutri v Nemiljah spravil pod streho še tekmovanje v sankanju in smučarskem teku. Start sankačev bo ob 9. uri, medtem ko bodo tekači svoje sposobnosti v smučini pokazali ob 13. uri. (-dh) Zdravila so že dražja Višje cene zdravil se bodo poznale pri stroških za zdravstveno varstvo v posameznih zdravstvenih skupnostih, saj se večina zdravil proda na recept oziroma je vključena v bolnišnično zdravljenje — Participacija za zdravila na recept je za zdaj še po starem. Kranj — Po novem bo treba več odšteti tudi za zdravila. Toda večji strošek bodo občutile predvsem zdravstvene skupnosti, ki so plačnik zdravil na recept, višje cene zdravil bodo vplivale tudi na stroške bolnišničnega zdravljenja. Za okoli 35 odstotkov višje cene zdravil sicer niso presenečenje, saj so to v zdravstvenih skupnostih, kjer bodo s finančnim načrtom za letos predvideli za okoli 50 odstotkov več sredstev za materialne stroške zdravstvenega varstva, že pričakovali. Vendar to, da je farmacevtska industrija zdravila podražila v začetku leta, še ne pomeni, da bo to edino povečanje cen v tem letu. Gotovo ni odveč Pust, pust, krivih ust... — Kot vsako leto, tudi letos Turistično društvo Kranj pripravlja pustni sprevod. Maškare z vseh kranjskih osnovnih šol se bodo jutri, v soboto, 16. februarja ob 10. uri zbrale na Trgu revolucije. Prišla bo seveda tudi kranjska godba na pihala in sprevod jo bo veselo ubral skozi mesto do Titovega trga, tam zaplesal in zaigral in se vrnil na Trg revolucije. Za maškare — podmladkarje Turističnega društva bo po sprevodu, ob i 7. uri, v občinski avli ocenjevanje mask. Najboljše maske bodo tudi nagrajene. Pa ne le tisto uro dopoldne, v soboto, tudi v nedeljo pa vse do pepelnice naj bo mesto razpoloženo, kot se za pustne dni spodobi! — Foto: D. D. Obiskovalce privlači lepota gorske narave Jesenice — Organizacijski odbor za zimski spominski pohod na Stol bo februarja letos pripravil že dvajseto tovrstno prireditev. Zato smo k pogovoru povabili predsednika odbora Janka Rabiča, ki to dolžnost opravlja pet let in dalj časa sodeluje pri propagandni dejavnosti v odboru, naj predstavi pomen prireditve, njeno dosedanjo uspešnost in težave pri organiziranju pohodov. Katere cilje ste uspeli uresničiti z dosedanjimi prireditvami? »Pohod je namenjen ohranjanju spomina na bitko jeseniške čete na Stolu, vendar je pomemben tudi kot svojevrstna oblika ohranjanja borčevskih izročil. Obiskovalci se na njem družijo in zbližujejo, spoznavajo pravo tovarištvo in skupno premagujejo težave, da bi prišli do cilja. Udeležuje se ga vse več ljudi, ki so člani raznih organizacij, največ pa je seveda planincev. Takšen razvoj prireditve do največje zimske manifestacije pri nas je toliko bolj pohvalen, ker je do njega prišlo, kot vedo starejši sodelavci prireditve, povsem spontano.« Radi bi zvedeli nekaj zanimivosti o razvoju pohoda! »Najprej je šlo za enodnevne pohode, ki so zaradi povečanega števila udeležencev kmalu prerasli v dvodnevne prireditve. Leta 1978 se je prireditev razširila na tri dni, ker je poseben pohod namenjen vzponu šolske mladine iz jeseniške in radovljiške občine do Valvasorjevega doma. Za okrog 300 osnovnošolcev in srednješolcev je to najbolj nazoren pouk o zgodovinskih dogodkih. Morda je zanimivo tudi to, da so doslej prireditve privabile na pobočja Stola na desetine tisočev ljudi iz raznih krajev naše domovine in zamejstva. Zadnja leta se jih zbere na pohodu med 4 in 5 tisoč.« In kaj jih najbolj privlači? »Prav gotovo je na prvem mestu lepota gorske narave pozimi. Mnogi želijo preskusiti svoje telesne moči, spet drugi obujati spomine, večino pa očara prijateljsko vzdušje med množico. Ob tem velja naglasiti, da imamo tudi privlačno obliko nagrajevanja za večkratno udeležbo. Poleg značk podeljujemo lične plakete, ki jih je doslej prejelo za desetkraten obisk okrog 500 pohodnikov in tudi letos jih bo verjetno precej prek sto.« S kakšnimi težavami se srečuje odbor in kako jih rešuje? »Tako velika prireditev terja od maloštevilnih organizatorjev več mesecev skrbnih priprav. Potrebno je na tisoče ur prostovoljnega dela, da so vse naloge pravočasno uresničene. Zaradi naraščanja stroškov za priznanja in brošure, letos bomo po petih letih izdali novo, je dokaj težko zbrati potreben denar. Pri tem so nam v veliko pomoč številne delovne organizacije pa pokrovitelja Delo in Ljubljanska banka. Problemi, sicer drugačni, so tudi med prireditvijo, predvsem zaradi neupoštevanja naših navodil. Te rešujemo s sodelovanjem gorskih reševalcev in miličnikov.« Ali se obetajo za naprej kakšne novosti pri izvedbi pohoda? »Zaradi varnosti ni vedno možen vzpon na vrh Stola, mnogim pa se zdi pohod po planinah pod njim dolgočasen. Zato smo razmišljali o delni spremembi te trase. Radi bi tudi dosegli, da bi pohodniki obiskovali Stol bolj organizirano, zlasti prek planinskih društev s svojimi vodniki.« S. Saje strah, da se bodo zdravila podražila tudi med letom in da bodo v poprečju dražja za polovico in več kot v preteklem letu. Takšna bojazen je osnovana. Samoupravnemu sporazumu se ni pridružila zagrebška Pliva, ker ne pristaja na poprečno 35 odstotkov višje cene zdravil kot ostala farmacevtska industrija, pač pa zahteva stoodstotno povečanje cen. Ne glede na to, da Pliva ni sopodpisnik sporazuma, bo svoja zdravila, vsaj tako je bilo slišati, pošiljala naročnikom po novih, nepriznanih cenah. Kupec, ki bo potreboval Plivina zdravila, bo tako ali drugačno ceno pač priznal, če bo zdravila hotel imeti. To velja predvsem za zdravila, ki jih izdeluje Pliva, medtem ko za celo vrsto zdravil, ki jih izdeluje več farmacevtskih tovarn, velja enotna cena. Takšna samosvoja cenovna politika Plive se seveda ne bo mogla izogniti sankcijam. Drugi razlog, zaradi katerega februarska podražitev zdravil najbrž ne bo edina v tem letu, pa je še vedno velika odvisnost farmacevtske industrije od uvoženih surovin. Večina mora tudi do 80 odstotkov surovin in repromateriala plačati v devizah. Že lani so se zdravila med letom dvakrat podražila — povečini zaradi dražjega deviznega dinarja, letos pa ne kaže nič bolje. In kaj pomeni podražitev zdravil za občinske zdravstvene skupnosti na Gorenjskem? Če bodo tudi letos v osnovnem zdravstu izdali bolnikom približno toliko receptov kot lani in leto prej, bo strošek za zdravila še vedno v pričakovanih okvirih. Lani so namreč v gorenjskih lekarnah izdali zdravila na milijon receptov, kar je bilo le za tisoč več kot leta 1983». Če bo letos število izdanih receptov kaj bolj poskočilo, se bo to ob višjih cenah zdravil seveda bolj odrazilo tudi v stroških za zdravstveno varstvo, saj je odstotek »priliva in odliva« receptov iz drugih regij zanemarljiv. Kaj pa dražja zdravila pomenijo za občane? Participacija za zdravila na recept ostaja za sedaj še nespremenjena —• do marca. V naslednjem mesecu bodo namreč v vseh slovenskih zdravstvenih skupnostih povečali participacijo za zdravstvene storitve, torej tudi za zdravila. Na Gorenjskem se lista prispevkov za nekatere zdravstvene storitve razlikuje od enotne republiške, zato v občinskih zdravstvenih skupnostih menijo, naj ne bi letos povečali participacije za storitve, za katere je po enotni republiški listi participacija že zdaj višja od gorenjske. Ali bo to veljalo tudi za participacijo pri zdravilih na recept, bodo odločali v skupščinah zdravstvenih skupnosti. L. M. Poračun pokojnin Na seji marca naj bi delegati skupščine skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije sprejeli dokončno uskladitev pokojnin za lani z rastjo osebnih dohodkov v minulem letu. Upokojenci naj bi k aprilskim pokojninam dobili še toliko denarja kot da bi bila rast pokojnin izenačena z rastjo osebnih dohodkov. Rast osebnih dohodkov naj bi bila lani 52 odstotkov do 56 odstotkov, pokojnine pa so bile valorizirane na 47 odstotno rast. Ko bodo znani odstotki, bodo določili najnižjo pokojninsko osnovo in po 52 odstotni rasti osebnih dohodkov naj bi bila najnižja pokojninska osnova 19.500 dinarjev, najnižja pokojnina za polno pokojninsko dobo pa 17.425 dinarjev. Najnižja možna pokojnina za 15 let zavarovalne dobe pa bi bila 7.200 dinarjev. Upokojenci si bodo najlažje izračunali pričakovan poračun tako — izplačan bo aprila — če bodo približno 5 odstotkov decembrske pokojnine pomnožili z 12. Če bo uradno ugotovljena 52 odstotna rast osebnih dohodkov lani, bodo morali akontacijske pokojnine za januar 1985 povišati glede na dokončno usklajene decembrske pokojnine za 20,62 odstotka in izplačati ustrezno razliko, ker je bilo letos januarja izplačano le 15 odstotno povišanje decembrskih pokojnin. Drv samo še za naročje ali dva Tako mrzle, neusmiljene zime že dolgo ni bilo. Ko smo se janu-. arja skoraj že oddahnili po izredno nizkih temperaturah, se je minule dni temperatura spet spustila krepko pod ničlo. Spet je bilo treba pošteno zakuriti, kajti mrzli radiatorji so nas izučili — preveč je bilo škode, ki jo je povzročila zmrzal. Očitno je, da nam, vsaj Gorenjcem, narava ni naklonjena. V stabilizacijsko sušnih časih odštevamo krepke denarce še za kurjavo, ki v marsikaterem družinskem proračunu pomeni velik izdatek in nas sili, da varčujemo pri drugih, četudi življenjsko pomembnih rečeh. Premoga, najdražjega, je v trgovinah dovolj, tako da trgovci zagotavljajo, da nihče ne more zmrzovati. Drv pa ni in ni, četudi živimo sredi gozdov, kajti Gozdna gospodarstva nimajo posebno velikega dobička s prodajo drv. Tako se znajde vsak, kakor ve in zna: kupujemo jih pri zasebnikih. Povprašali smo tri Gorenjce, kaj mislijo o kurjavi, ki jo je v marsikaterem gospodinjstvu začelo že krepko primanjkovati, tako da zasebniki spet vlačijo drva iz gozdov in da vsevprek pojejo vaške žage. • Marjan Bajželj, upokojenec iz Radovljice: »Živim v družbenem stanovanju v Radovljici, kjer kurimo v kaminu v dnevni sobi. Letno kupim pri zasebniku od 4 do 5 kubičnih metrov drv in če je zima zmerna, zadostuje. Če pa je temperatura več dni tako pod ničlo kot letos, kurjave hitro zmanjkuje. Ko se pogovarjam z znanci in prijatelji, ki živijo v stanovanjih, posebej z upokojenci, vidim, da je kurjava za mnoge izdaten strošek in nakateri živijo že na robu možnosti. Upokojencem se bo znatno poznalo, da so letos več pokurili, saj morajo ob skromni pokojnini mesečno odšteti za stanovanjske in druge stroške od 8.000 do 9.000 dinarjev. Da pa drv ne dobiš v trgovini in jih kupuješ pri zasebnikih, je po mojem mnenju kriva slaba organizacija.« • Štefka Svetičič z Brega pri Žirovnici: »Lani smo se vselili v novo hišo na Bregu in kupili devet ton premoga za centralno kurjavo. Poleg treh do štirih kubičnih metrov drv smo do zdaj pokurili že kar krepak kup premoga, kajti centralna napeljava mora biti vedno topla. Tako nismo imeli težav z zamrznjenimi radiatorji in hiša se je tudi morala vsak dan segrevati. Kurjava nam predstavlja precejšen strošek, mislim pa, da je bila letošnja zima izjemno mrzla in da bi z zmernim kurjenjem porabili znatno manj premoga in drv.« • Prane Klemenčič, kmet iz Rovt pri Podnartu: »Ker imamo gozd, z drvmi ni nobenih težav. Poleg tega, da jih imamo za domačo uporabo, jih vsako jesen tudi oddam tistim stalnim strankam, kamor jih vozim že več let. Letos sem jih jeseni prodajal po 3.000 dinarjev, niso bila razžaga-na, kar se mi zdi bolj pošteno. Kako pa bo letos s cenami, se še ne ve, vidim pa, da nekaterim drv že zmanjkuje. Gozdnim gospodarstvom se pač ne splača, da bi prodajala drva, zato ljudem ostanemo le zasebniki. Dobro vem, da nekateri ljudje zelo težko odštejejo denar za kurjavo, saj so življenjski stroški izredno porasli.« D. Sede j__ Pokopališče za ogorke? — Betonska korita so pozimi sicer brez zelc nja, zato pa jih radi mimoidoči napolnijo z vsemi mogočimi odpadki, kot je to na primer ob kranjskem Globusu. Tam so postala ta korita prava smetišča in nekakšni ogromni pepelniki za odvržene cigaretne ogorke. Neokusna slika našega ravnanja, kajne? — Foto: F Perdan (3(0 '?>]V( i ' Ustanovitelji Glasa občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Kadov-2ti\vl Ijica, Škofja Ix>ka in Tržič — Izdaja časopisno podjetje Glas Kranj — Glavni urednik Milan Bajželj — Odgovorni urednik Jože Košnjek — Novinarji: Leopoldina Bogataj, Danica Dolenc, Dušan Humer, Helen* Jelovčan, Ix;a Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Andrej Žalaf in Danica Žlebir — Fotoreporter Franc Perdan — Tehnični urednik Marjan Ajdovec — Oblikovale'1 Lojze Erjavec, Slavko Hain in Tone Guzelj — Predsednik izdajateljskega sveta Mirko Birk (Radovljl* ca) — Ust izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. *"" Stavek TK Gorenjski tisk, tisk ZP Ljudska pravica Ljubljana. Naslov uredništva in uprave list*: Kranj, Moše Pijadeja 1 - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-603-31999 - Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, redakcija 21-860, odgovorni urednik 21-835, tehnični urednik 21-835, komerciala, propaganda, računovodstvo 28-463, mali oglasi, naročnina 27-960 — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72 — Naročnina za I. polletje 750 din