167. številk
V Ljubljani, i udeljo ZS. julija I9Z0.
LIH. leto.
t
Isna|a vsak dan popoldne, isvsenutt nedelje ln praznike.
Inseratl s Prostor 1 m/m X 54 m/m za male oglase do 27 m/m višine 1 K,
od 30 m/m višine dalje kupčijstd ln uradni oglasi 1 m/m K 2'—, notice, poslano, preklid, izjave in reklame 1 m/m K 3*—. Poroke, zaroke 80 K. Zeaitne ponudbe, vsaka beseda K 2*—. Pri večjih naročilih popust
Vprašanjem glede inseiatov naj se priloži znamka za odgovor.
Upravnlstvo „S"ov. Naroda11 ln „Narodna TIskarna" Snallora nllca št. 5P pritlično. — Telefon it 304.
„Slo-enaki Narod'  velja w Ljubljani ln po pošti i
v Jugoslaviji:
celoletno naprej plačan • K 180*— polletno ...,•••„ 90*— 3 mesečno .   .......   45'—
l      - ......h 15"-
¥ inosessstvo :
celoletno    •••••• K24d*—
polletno . 3 mesečno
120-— 60"^ 20 —
Prt morebitnem povišenju se ima daljša naročnina doplačati. Novi  naročniki naj  poSljeio v prvič naročnino  vedno   fJnV po makaznici. Na samo oismena naročila brez poslatve dentria se ne moremo ozirati.
Uredništvo „Slov. Naroda11 Knallova nUoa it 5, I« nadstropfe.
Telefon štev. 94.
Dopise spreiema le podpisane in zadostno frankovane. BaT"  Rokopisov ne vrata*
Pcsamtsna Številka velfa 1 krono.
Poštnina plačana v gotovini.
Dr. Ivan Tavčar:
Kdo ščiti mimm.MfpJ
Očitek, da jemlje kdo milijonarje v svojo zaščito, je v današnjih Časih hudo orožje, ki zareže globoko v meso tistemu, kateremu je namenjen. Trezni in resni možje bi s takim orožjem ne smeli prihajati na trg, ker morajo vendar imeti zavest, da so pri tem do pike podobni tisti razdraženi množici, ki se je zbrala pred »Narodnim domom« v Trstu ter prisilila nedolžne, da so skakali iz tretjega nadstropja na ulico, razbivši si glavo na tlaku pred »Balkanom«. Tak očitek se prav lahko na jezik vzame ter je najboljše sredstvo, razdražiti nerazsodno maso, ki nato pobija, pleni in mori. dočim se oni, ki so omenjeni očitek rabili zgolj le za politično agitacij^ko sredstvo, skrijejo v varno zatišje.
Meni se sedaj, ko sem morda le dokazal, da je rešitev stanovanjskega vprašanja na način, kakor ga zastopa gosp. dr. Oosar. nemogoča, očita v klerikalnih listih, da sem zaščitnik milijonarjev. Ta očitek je krivičen. Nekaj umazane vode se je zlilo name, a ker imam za svojo osepo zavest, da se ta voda da oprati, ne govorim več 6 tem. Imam pn najlepšo priliko, podati se tukaj na kolovoz »Slovenca« in »Več. Tista«, in prav lahko bi tema listoma odeovoril z vprašanjem: Kdo v resnici ščiti milijonarje? Ker pa imam tako naravo, da vedo-ma nikomur ne podtikam hudobnih nakan, nočem izreči najmanjšega očitka niti proti vladi v Ljubljani, nit« proti kakemu njenemu poverje-ništvu, češ v zaščito se jemlje tuje milijonarje! V moji hiši se umazana voda zliva tja, kamor spada, ne zliva se pa čez okno na ulico, kjer lahko onesnaži vsakega, ki slučajno mimo prihaja!
Niti na misel mi torej ne pride, da bi radi podraženja premoga komu v obraz metal kruto trditev, da se je s tem podraženjem hotelo v zaščito vzet! milijonarsko Trboveljsko družbo. Ali zadeva je taka, da tudi ljubljanski župan ne more molče mimo nie korakati, ko vendar dunajska družba spravlja v svoj koš miliione in milijone, katere bodo povečini morali plačati najrevnejši sloji jugoslovenskega prebivalstva! Starv je pa vredna, da o nji javno razpravljamo, in sicer s tisto resnostjo in tisto dostojnostjo, ki morata
voditi diskusijo pri tako velevažni javni zadevi.
Premog je gotovo potrebščina, ki spada med najvažnejše življenjske   potrebščine.   Če mi podražiš
:s mi samo njegove cene, s tem podražiš cene vsem drugim živilom, s tem podražiš in pomanjšaš produkcijo v naših tvornicah in s tem podražiš predvsem tudi tarife na naših železnicah, o katerih se že danes uradno poroča, da se bodo s 1. avgustom povišale za 100 odst. Ako je dopustila deželna vlada, da se premog na tak neusmiljen način podraži, potem je dopustila, da se podraži vse, potem je onemogočila znižanje živilskih cen, katoro tako težko pričakujemo. Storili smo s tem korak nazaj in naš položaj je, ako ostane pri tem podraženju, dosti slabši nego je bil ob času vojske in ob času najhujših živilskih stisk pri prevratu.
Javnost opravičeno pričakuje, da se vse pojasni, da se nam pove odkritosrčno in brez zahrbtnosti, kaki vzroki so vodili našo vlado ali njeno poverjeništvo, da je priskočila Trboveljski družbi na pomoč nekako tako, kakor skoči plemenit človek v vodo, da reši utopljenca. V tem pogledu danes nočemo zapisati nikakega očitanja: tudi naravnost in odkritosrčno priznamo, da nimamo nobenega dokaza, da se je hotelo ščititi kake milijonarje. Prej-kone se gre za enostranski, v kakem posamnem Doveneništvu sku-hani močnik. Pri tem je kuhar postopal še tako nerodno, da je razbeljeni ta močnik servira! javnosti, zahtevajoč od nje, da naj pa poje brez odloga, tako da se ta javnost nahaja v položaju Človeka, Id naj poje veliko skledo razbeljenega svinca!
Stvar zahteva na vse strani pojasnila. Veliko je temnega v ti aferi in postopalo se je v resnici tako, da mora množica, k? sodi po prvih vtisih, sklepati, da se je hotelo v varstvo vzeti milijonarje.
Zadeva se je premalo premislila in spredla se je v nekaki tajnosti. Tn to je bila največja napaka. V takih' slučajih je tajnost več kot pregreha. Nikdo v teh časih in v ti dobi ni pričakoval nečloveškega povišanja premogovih cen. Kar naenkrat Je cela zadeva stopila pred javnost v vsi svoji krutosti:   ni se o nji po-
svetovalo niti v trgovski zbornici, niti v drugih strokovnjaških krogih, in danes niti ne vemo, je-li ta stvar ; sad celokupne deželne vlade ali ka-kega posamnega poverjeništva, kateremu niso pustile spati lovorike poverjeništva za socijalno skrb. Tudi ne vemo, kaj pravi k temu naša famozna centralna vlada v Beogradu. Pač pa imamo vtis, da bi deželna vlada v Ljubljani na svojo lastno roko ne smela dopuščati kaj takega, kar zadeva interese celokupne Jugoslavije. V tem pogledu pričakujemo točnejših pojasnil, kakor smo jih dobili dosedaj od zaščitnikov »malega čoveka«, ki sede v redakciji »Slovenca« in »Večernega lista«, ki pa o celi stvari nekako sumljivo molče.
Na drugo stran se je v liste spravilo neko uradno pojasnilo, ka-cero s svojo klavrnostjo vzbuja naše najvišje usmiljenje. Pravi se, da je potrebovala Trboveljska družba 100 milijonov kron za odkritje svojih premogokopov pri Rajhenburgu in v Hudi jami. To je mogoče. Če se ne motimo, se je že pred meseci na slovesen način otvorilo kopanje premoga v premogovniku pri Rajhenburgu. Če hoče kaka družba zaslužiti milijone, je naravno, da v svoje podjetje investira glavnico, katera se pri pametnem gospodarstvu obrestuje in amortizira ne v enem letu, pač pa v 20 ali 30 letih. Če razglašeni oficijelni komunike prav umemo, je Trboveljska družba pri ti priliki drugače postopala. Strokovnjaki so nam sedaj preraču-nil\ da bo Trboveljska družba vsfed teca brezasteora povišanja premo-povih cen, in sicer iz povišanja samega vlekla takoj v prvem letu čistih 120 »Sifonov kron. Ta družba bo torej v enem samem letu z dobičkom, k? ji zraste iz povišanja, nokrila vseh 100 milijonov, katere je baje investirala v Rajhenburgu in v Hudi jam;. ostala ji pa bo še težka vreča težkih milijonov! Tako se elasi n^Še strokovnjaško preraču-njenje. Če se izkaže, da je pretirano, bomo sami naibolj veseli, vendar pa nam pri tem Trboveljsa družba ne bo smela predložiti tistih knjig, ki so danes še na Dunaju in v katerih se deželna vlada — Če smo oficijelni komunike prav umeli — še ne spozna!
Dalje smo dali pferačuniti, koliko bo vsled tega povišanja na leto več plačevala za premog naša uboga Ljubljana. Zopet so strokovnjaki, na katere se zanesemo, izraču-
nali, da bo Trboveljska družba vsled tega povišanja v pomeriju mestne občine ljubljanske takoj prvo leto potegnila 10 milijonov kron, t. j. tisto svoto, katero potrebuje za zgradbo svoje palače v našem mestu. Z nekako grenkobo se torej govori in občuti, da bo morala Ljubljana sama graditi palačo Trboveljski družbi, kamor se bo preselila s svojimi dunajskimi knjigami.
Te reči so hude, in če se zanje ni brigala centralna vlada v Beogradu, potem je dokazano, da živimo v resnici Še vedno v revoluci-jonarni državi, kjer lahko vsakdo počne, kar se mu zljubi. Vzlic temu deželni vladi ne bo preostalo drugega, nego da zadevo predloži posebni komisiji, v katero bodo poklicani pravi strokovnjaki in predvsem tudi objektivni zastopniki našega mesta. S takimi javnimi komunikeji, kakor smo jih dosedaj morali zauživati, nam ni pomagano. Če se pravi v tem komunikeju, da je bilo želeti, da se nacionalizira Trboveljska družba, smo tukaj z vlado enih misli, samo vprašanje ostane še nerešeno, je - li s tem ta nacionalizacija izvršena, če vstopita dva ljubljanska gospoda v upravni odbor Trboveljske družbe. In silno dvomljivo je dalje vprašanje, je - li taka nacijonalizacija, pri kateri imajo dunajski gospodje še vedno velikansko večino v upravi, vredna 100* milijonov, katere bo moralo naše ljudstvo do zadnjega vinarja poplačati.
Pravi se dalje: treba ie zvišati produkcijo premoga. Čisto res je, ali zvišala se bo ta produkcija le takrat, če bo hotelo delavstvo delati pridno in vztrajno, kakor je delalo pred vojno. Vzemimo, da se to zgodi, potem se ne motimo, da Je premoga v Trbovljah, Zagorju in Hrastniku dovolj, da bi s pridnim delom produkcija dosegla tisto višino, kakor pred vojno. S tem bi nam bilo ogromno pomagano, In naj bi se delavstvo za to nekaj ođ-
škodovalo, bi konsumentu še zda«* leka ne bilo potreba, na leto šteti 100 aH še več milijonov!
Dalje se pravi, da je vse to zahtevala prosta trgovina. Dobro, če se postavljate na stališče proste trgovine, vam seveda ne leži posebno na srcu aprovizacija prebivalstva! Nehote se pa človek, stoječ pred komunikejem deželne vlade, povprašuje,' če velja princip proste trgovine, čemu je bilo treba vlade zraven, čemu je bilo treba njenega privoljenja k zvišanju cen. To nam ne gre skupaj. Ako se okle^ pate principa proste trgovine, potem morate priznati, da je Imela' Trboveljska družba pravico, zvišati premog, kakor je sama hotela, rotem kratkomalo ni bila navezana na privoljenje deželne vlade. Če se je pa to privoljenje vzlic temu izreklo, je živ dokaz, da Je bilo to privoljenje potrebno in da bi Trboveljska družba brez njega ne bila mogla ničesar doseči. S prosto tr-gvino nam torej ni pojasnjeno, čemu je morala deželna vlada vtakniti svojo roko v žerjavico, da jej Izbrskala iz nje pečeni kostanj za omenjeno družbo!
Zahtevamo   vsestranskega *u hitrega pojasnila.   Če se Je storila] napaka, mora se ta napaka odkri-^ tosrčno   priznati.   Odkritosrčno se; mora pokazati tudi voljo, da se napaka odpravi In popravi. -
Vsi koprnimo po znižanju cen vseK živil in drugih potrebščin. Od vseh strani prihajajo vesti, da padajo cene. Zatorej smo se v prvi vrsti Ljubljančani zibali v prijetnih', sanjah', da bodo te cene padle tudi' pri nas, tako da nam bodoča zima ne prinese nikake stiske. Ako pa; ostane pri podraženju premoga po receptu, katerega je predložila Tr-; boveljska družba deželni vladi, raz-4 pršijo se prijetne naše sanje v nič in prebudili se bomo iz spanja s težko glavo in prašnim želodcem! Lahko noč!
Joso Jorkovič:
Gospodje na mirovni konferenci imajo prijetno zadovoljstvo, da vidi-io sad svojega truda: delo se je zdrobilo v nič, preden se je konferenca razšla.   In to se je zgodilo ponosni
Antanti. ki io je poslušal svet koncem leta 1918. kakor bo usodepolno trombo na sodni dan. Saj niti ne vemo, kako je prišlo do   tega. samu
vsak dan je b'flo manj njene veljav©/ tako približno kakor naše hvaležnosti. Kje so časi, ko Je razglašal nekdo med nami z emfazo, da smatra za prvo in glavno svojo dolžnost, da prepreže vso Jugoslavijo s franeo-% skimi guvernantami?
Da je prišTo tako daleč, sta dva vzroka:  impetuoznost in nerazmer-
Fran Govekar
77
Svifanfe.
(Dalje.)
Kaj vendar iščete tod?« Je vprašat dr. Repič kmeta,-ki je sedel utrujen na vrečo, ki jo je položil na kroglasti tlak.
»Vojaške gomazine so nas poslali izpraznit«, je odgovoril kmet. »Sinoči je prišlo povelje na vse moške na Črnučah In po vseh vaseh za Savo, da moramo danes v Ljubljano, odkoder prenesemo — k vojski vse žito in moko, kar je je še ostalo v mestu. Vsakdo je moral prinesti s seboj veliko vrečo. In zdaj smo tu. Tri ure smo čakali, predno so z bajoneti in s puškinimi kopiti segnali dovolj kmetov, potem pa so nas podili, kakor bi bila vsa LJubljana v plamenih. Utrujen sem in ne bom se prerival. Vseeno mi je, kdaj pridem na vrsto, in če pridejo Francozi popfeje, mi vsaj ne bo treba ničesar več nositi!«
Dr. Repič je strmel. Kakšna zmeda Je to? V Ljubljani ve vendar vsak otrok, da so že vsa skladišča Izpraznjena, In videl Je vsakdo, kako so na tovornih vozoviK in s čolni odvažali žito, moko, strelivo, uniforme, obuvala in puške. Pa da tega ne bi vedelo avstrijsko vojaško poveljništvo v Črnučah!
»Prišli ste brezuspešno, ker tukaj ne najdete niti zrnca več,« je dejal dr, Repič.
»Torej so nas imeli za norca,« se je začudil kmet. »Čudne šale zbijajo gospodje z nami kmeti.« Tn majal je glavo. Potem pa je bolj tiho pristavil: »Ali pa so morda norci že sami?«
Dr. Repič se je zasmejal.
»Mislil sem, da so vas poslal*, da pobere vsak po enega Francoza v vrečo in ga zanese v Savo! Najpametneje storite, če stopite k Maliču na polič vina, potem pa se urno zopet vrnite domov.«
»Pametno, gospod.« je dejal kmet. »Pa grem kar brž!« In naglo je vstal in odšel v gostilno.
Takrat se je začulo z dvorišča kričanje, krohotanje, vmes pa tudi preklinjanje. »Vse prazno! — Domov! — Menda se jim Je mešalo!« Je razumel dr. Repič iz množice. Truma se je vzvalovila, krohot, mrmranje in hrup so napolnili vso ulico, kmetje so se ogorčeni, nekateri pa tudi veseli razhajali tet z vrečami hiteli zopet domov, eni pa so tekli k »Piškotu«, k »Hajduku« in k Maliču tešit si žejo in glad.
Med kmeti na cesti pa se je smtfkai kakor podlasica suhi in gibčni brivec Gregor Dane, Šepetal in sikal, se zvijal med skupinami in pomežikoval hudobno z malimi, sivimi očmi. Dr. Repiču se je zdel kakor gad, ki ,ga je pravkar zbudilo pomladno solnce. Naglo je stopil za brivcem in poslušal, kaj pripoveduje kmetom.
»Torej za norca so nas Imeli!« je go-J V množici so se začuli klici pritrjevanja, voril Dane. »Saj nas imajo vse le za igračo, kmetje so se razburjeni zbirali okoli govor-vas kmete £a nas meščane, vse enako. Delaj, nika in posamezniki so kričali:
garaj, tlačanl, plačuj, daj se pobiti in izropati, neumni kmet in zagovedni meščan pa molči! Da se le njim dobro godi. da lahko Ie sami lenarijo In v razkošju žive, — da morejo Ie oni nositi svetle uniforme, se igrati na lepih" konjičkih pa za zabavo malo streljati! Kadar nastane resnoba, takrat itak pobegnejo, da jih ne dohajajo škrici in da frče za njimi kite po zraku kakor jata tičev . . . Glejte, še duha in sluha ni po Francozih, a gospodje so jo umiH krač že odkurill. Kje Je naš* deželni glavar?
— kje so uradniki, kje generali in kje vsa naša vojska? — Posavski zajci ne znajo tatfo urno bežati pred lovci, kakor so pobegnili ti vrtoglav! straMopefcl pred Francozi, ki jffi ni še niti slišati, nikaf videti. Torej! Francozi nas vse lahko na maK odero, 'deželo lahko Izpre-mene v puščavo h naša mesta, trge In vasi lahko požgo In razsujejo v sip In prah", a naša gosposka In naša vojska ne* bosta nftf z mezincem mignila! To imamo za vse kontribu-cfle fn davke, za zvestobo, požrtvovalnost in domoljubnost! Za molzno kravo, za zabavo in za norca smo jim dobri, sicer pa se ne brigajo za nas. Noben sovražnik nam nI škodlji-vejši nego ti naši vladarji, in če pridejo sami Turki v deželo, fiuje se nam ne bo moglo goditi!«
»Zakaj ni konec vojne? Čemu traja že leta in leta? Povsod se le umikamo in ie izgubljamo. AH ni še dovolj pobitih in pohabljenih? — Vojaštvo mi je pomendralo vso setev! — Oplenfli so me do golega domači vojaki! — Celo mojo ženo so napadli sre'đi polja! — Mojo hčer pa so skoro zadušile te svinje! — Dva sina so mi vzeH, in danes sem berač!«
Hrup je brf vedno Hujši in kHci čim dalje osornejšl. Dane pa je sikal in skakal med množico ter krtčal:
»Prav je, rda pridejo Francozi! Zdaj bo vsaj konec našega trpljenja! Zdaj bo vsaj mir: za vselej! Francozi nam prineso svobodo, enakost in bratstvo!«:
Tedaj je skočil Iz trtrme visok starejši mož pred Daneta in zakričal nanj:
»Kaj vendar čenčate, Izdajalec? AH ste norec aH falot? Zirite le še besedico, pa vas ubijem tako gotovo, kakor sem cesarski vojak!«
Tn avfenfl je ogromno pest ter jo zavihtel nad Danefovo glavo.
Tocla fe množice so se začuli strastno navdušeni klici:
»Resnico je govori!! Pustite ga na miru! Vsi mislimo tako! Dovolj je nesreče, ki tare natfnjje nas kmete!*
fc med 'dejansko in namišljeno močjo. Od premirja ni šla Antanta ori tvojih ukrepih metodično, da bi na ar, kakor se spodobi za tako !o. najprej lepo posvarila, ampak je čela takoj z grožnjami, in sicer jhujšimi, ko pa jih je bilo treba idejstviti, se je naenkrat pokazalo, fla ji manjka moči, in so morali priskočiti drugi na pomoč. To se je zajelo že takoj na Madžarskem, nadaljevalo v Turčiji in se bo kmalu žalostno končalo za vedno na Poljskem.
Rusija je namreč precej kratko odklonila blagohotne angleške nasvete pri poganjanjih s Poljsko. Do tega Je bila upravičena, in sicer tem >olj, ker ve, da ji Anglija ne more ♦lič. Če bi res kaj mogla, bi bila to pokazala sedaj, ko je Poljska v največji sili Ta odgovor pa je Llovda peonrea razkačil. da je izjavil, da se io borila Anglija z vsemi sredstvi proti Rusiji. Ta izjava ima globlji vzrok kot samo vprašanje prestiža.
Ljenin je rekel, da hoče imeti Rusfla skupno mejo z Nemčijo. To (e po njegovem pojmovanju dejstvo
fe tisti trenutek, ko sklene mir s ■oljsko. Da bo hotel skleniti mir sa-|no s sovjetsko Poljsko, je lasno, fz |ega pa sledi, da je potem Poljska iamo del Rusije, kajti boliševiki ne priznavajo držav z različnimi poglavarji, ampak samo enega poglavarja celo ozemlje, makar za celo Evropo. Potemtakem imamo pred seboj w glavnem Rusijo v svojem predvojnem stanju — fn ta Rusija se nasla-
Sja na Nemčijo. Izjava nemških socl-ilistov je znana, znano tudi, koliko tnandatov so si priborili pri zadnjih volitvah. Tega Anglija ne more prelesti, ona hoče imeti Polfsko po an-rleški volji, da bo tvorila jez med lemčijo in Rusijo.
Ker je načrt, zlomiti ruski odpor zlepa aH zerda, obstojal dalje £asa, so poskusili najprej zlepa, s Dogajanji s Krasinom. Ker to ni rodilo
uspeha, so se že kazali znaki v Spai. Stinnes je to občutil in govoril temu primerno. Zdaj pa je Nemčija kratkomalo izjavila, da ostane nevtralna na vse strani. Ali bo držal Uoyd George besedo tudi sedaj? Ali jo drži ali ne, prestiža le v obeh slučajih konec: Rusija se ne da vreč* ob tla brez Nemčije niti proti volji Nemčije,
Pa če bi imela Antanta vsaj sr#-sto Napoleona in pognala svoje armade, bi to naredilo vtis, tako pa se razodeva od dne do dne bolj v svoll klavernosti: najpreje' Romunija, potem Poljska, nato Grška. In sedaj se sliši zopet, da se vrše pogajanja meo Bolgarsko in Romunsko, ki jim nt težko zaslediti niti povzročitelja, niti cilja: Antanta hoče spraviti obe državi, dati Bolgarski kos Romunije m Romuniji rusko Besarabijo, samo da bo prišlo do vojne med Rusijo ln Romunijo m bo Romuniji pomagala Bolgarska. To ne stane Antante nič, ima nadzorstvo nad malimi državami in slabi Rusijo. Kajti Antanta dobro ve, da ima opraviti danes s celo Rusijo, zato je odklonila prevoz tolikih tisočev ruskih beguncev, ki bf šli radi iz Grčije domov. Tudi pri na* se pojavljajo znaki, da nas snubijo za vojno proti Rusiji. In da bi se pri nas kateri med merodajnimi gospodi prav lahko pregrešil do teca koraka, bi bilo čisto mogoče, kakor ie mogoče, da tituliramo Italijo za svojo zaveznico. Pri nas je na to stran sploh mnogo možnosti.
Vse to pa ne bo nič pomagalo, zvezda Antante zahaja in bo v konfliktu z Rusijo popolnoma zašla. Antanta s svojo mirovno konferenco m veljavo spada k preteklosti, kakor svetovna vojna. Teea se tudi zaveda in se skuša uveljaviti v manjšem, kakor na primer na Koroškem, v Radgoni, Trstu, človek se nehote spominja rajnih avstrijskih vojnih poročil iz Galicije: »Pri svojem umiku smo vjelt 10 sovražnikov«.
Polemika radi Hpailte hoflfng.
LDU Dunaj, 22. julija, (Dun. kor. ur.; Ljubljanska deželna vlada Je dne 20. t m. podala obrazložitev vzrokov, ki so jo naklonili, zasesti Apašlco kotlino, ne da bi se prej izpraznila Radgona, Spil je fn 'drugi Jnznostajerslđ kraji. V tej obraz-lozoi se med drugim trdi, da so Jugoslo veni Izpolnjevali mariborske dogovore z one 13. februarja. Radgone in Spilja niso mogli izprazniti, dokler se Avstrija ne bi y zmtelu člena 284 mirovne pogodbe obvezala, (Vvolltt svobodni promet vsake Jvrste preko svojega ozemlja. Naposled Sfrdl komunike, da se Je vojaška zasedba 'Apaške kotline izvršila 5ele potom, ko je Jane 11. t m. avstrijska vlada po svojem zastopniku v Beogradu oficielno obvestila logoslovensko vlado, da je Avstrija izpraznila desni breg Mure (Apaško kotlino), da pa Jugoslovenska oblastva še niso zasedla evakuiranega ozemlja. — Temu nasproti se ugotavlja nasprotno: Jugoslo-yeni nikakor niso Izpolnjevali mariborskih dogovorov, marveč so jih neprenehoma kršil! navzlic vsem protestom avstrijske Vlade v mnogih posameznih primerih. Jugoslovenska oblastva so kar ignorirala posebno Člena 2 In 3 (politična uprava in sodstvo)', kakor tudi člen 6 (svobodni tranzit na železniških progah Špilje-Rad-gona In Spilje-Oradec). Ker Je moralo avstrijsko obmejno prebivalstvo trpeti ne le
Zbog gospodarskih utesnitev, ampak tudi vsled neprestanih pasilstev čet SHS, Je hfla avstrijska vlada prisiljena iznova v Pariza zahtevati izpraznitev ozemlja, po mirovni pogodbi prideljenega Avstriji. Tr-'ditev, da Jugosloveni ne morejo izprazniti Radgone In Spilja, preden se ne zagotovi svobodni promet, nikakor ne velja. Ne glede na to, da se more Jugoslavija opirati na navedene člene po določbah odstavkov 1. In ITI. Člena 330 samo s pogojem, da na ozemlju, ki Je po pogodbi prešlo v njegovo državno oblast, napram 'Avstrill uvede način postopanja, ki Jamči za vzajemnost, bi bila Avstrija kajpada pripravljena z Jugoslavijo, ako bi ta izrazila o tem željo v zmislu člena 319 saint-germainske pogodbe, uvesti pogajanja zaradi svobodnega prometa na tej železnici, rjaposled se mora ugotoviti,   da je popol-
noma napačna trditev glede navedene Izjave našega zastopnika v Beogradu. Avstrijski zastopnik le pri porazgovoru, Id ga je dne 9. i m. imel z dr. Nlnčlčem glede izpraznitve Južnoštajerskega ozemlja, na opazko dr. Nlnčiča, da je Apaslca kotlina zasedena po Avstriji, odgovoril, da o zasedbi ne more biti nobenega govora, ker se Apaška kotlina nahaja v nevtralni coni, določeni v mariborskih dogovorih In da torej nI dopustna paralela z vojaško zasedeno Radgono. Sodba o postopanju oblastev SHS v tem primeru se sme prepustiti vsakemu pravično mislečemu,
LDU LJubljana, 23. Julija. Objava dunajskega brzojavnega korespondenČnega urada z dne 22. t m. o razgovoru avstrijskega epravnika v Beogradu z namestnikom ministra za zunanje stvari dr. NlnČI-ćem Je v toliko primerna, da se le ta razgovor v resnici vršil 9. t m. ln ne, kakor se je v našem opisu pomotoma navedlo, U. t m V splošnem pa se mora glede Izjave avstrijskega opravnika ugotoviti, da so Izvajanja našega opisa točna. Kar se tiče nadaljnlh Izvajanj te objave, da -se mariborski dogovori od februarja 1919 nikakor niso Izpolnjevali od jugoslovenske strani, temveč kljub vsem protestom avstrijske vlade v posameznih primerih neprestano kršili, se prlomlnla, da nI Imela Avstrija    nobenega  upravičenega povoda,
pritoževati se radi naše uprave ln postopanja naših čet. V kolikor je bil v resnici dan povod za kakšne malenkostne očitke, Je šlo samo za male Incidente, Id se povsod in brez Izjeme dogajajo na demarkacijski črti in so samo posledica začasnih razmer, za incidente, katerim se drugače ni pripisoval od nobene strani dalekosežnejši pomen In važnost. Te rekriminacije od strani Avstrije so torej tembolj neupravičene In tem manj na mestu, ker je Se v obojestranski Javnosti v živahnem spominu, kako so lani spomladi bile na dnevnem redu kršitve rjremlrnfh dogovorov po nemških Avstrijcih na koroški demarkacijski črti, kJ so dokazane v preko sto konkretnih primerih tekom nekaj tednov, In sicer vsled bolj očitnih primerov celo vsled vsakdanjega ponovnega streljanja s topovi.
Telefonska in brzofanna poročila.
TRIJE VAGONI KRONSKO-DINAR-SKIfl NOVCAN1C. LDU Beograd, 23. julija. Iz Pariza so prepeljali v Beograd tri vagone jugoslovenskih kronsko-dinar-skih novčanic. Na ta način bo dana možnost Narodni banki, da preskrbi svoje podružnice z večjimi vsotami denarja, ki so potrebne za pričetek dela. Zanimivo je, da so se vagoni z iagoslovenskim denarjem vozili sko-s! Trst ravno tedaj, ko so bili na vrhuncu italijanski napadi proti Jugo-slovenom. Samo vsled energičnega posredovanja tamošnjega francoskega konzula, na katerega so se obrnili za pomoč spremljevalci vagonov, se je posrečilo, da niso milijoni Jngoslovenskega denarja postali plen tržajkih tolp.
MEJA PROTI BOLGARSKI.
LDU Beograd, 23. Julija. NaSa delegacija za dellminacijo z Bolgarsko Ja odpotovala danes na lice me-
| REGULARNE LASKE ČETE NA REKI.
LDU. Zaereb, 23. julija. Iz Bakra javljajo, da ie došel včeraj na Reko bataljon alpincev brigade Sas-sari, ki je bil te dni iz Rima premeščen v Trst. Z njim Je odšlo tudi topništvo. To niso deserterji In potemtakem je bilo D' Annunziu poslano ojačenje, kar znači, da so njegovi Iegijonarji priznani za redno vojsko. Tako Je situacija izpremenjena, ker Reka sedaj nI zasedena po deserter-jih, nego sedaj tam vrše službeno oblast regularne !t*rt^»nske čete. Vsak dan se vezba 300 arditov z Reke na Martinščici. V Cavlie Je došla težka artilierila. Okoli Marinca kopljejo Italiiani strelske iarke. Pridno se vežbaio v streljanju, samo da prikrijejo pravo namero. Dosedai so odredil, da se izžene z Reke 800 iu-goslovenskih družin. Vsak trenotek * urihaisjo y Bakai novi iisnanci, mod
njimi so tudi bolniki, ki so Jih Italijan! vrgli iz bolnišnice ter izgnali.
REŠKI TOLOVAJL LDU Bakar. 22. Julija. Ko so reški Italijanaši oplenili kapucinsko tiskarno »Miram«. so napadli tudi kapucinsko cerkev, oropali oltar lurške matere božje in odnesli za več stoti-soč lir dragocenosti.
NEMČIJA IN BOLJŠEVnOL LDU. Dunaj, 23. Julija. (DKU). Kakor poroča »Neues Wiener Abendblatt«. je sporočil zastopnik sovjetske vlade v Berlinu Kopp v porazgovoru z urednikom »Berliner Tageblatta«, da ruske čete nikakor ne bodo prekoračile nemške meje. Rusija hoče stopiti z Nemčijo v neposredni gospodarski pr radi tega mora na vsak način z njo živeti v miru.
BELA KUN. LDU Berlin. 23. julija. (DKU) »Dautsche Alljsremeine Zeitunj?« prše v zadevi Bele Kuna: Ako bi madžarska vlada zahtevala izročitev Kuna kot političnesra zločinca, bi morala Nemčija odkloniti to prošnjo, ker se po zakonu politični zločinci ne izročajo. Ravno tako se ne bo vpoštevala zahteva po izročitvi Kuna kot navadnega zločinca. Ostane torej le še možonst. da se Bela Kun izžene iz Nemčije kot neprijeten ino-zemec.
ANGLIJA O POLJSKI LDU Pariz, 23. julija. (DKU) Kakor poročajo listi, je iziavil Liovd George v soodnji zbornici, da le angleški vladi vseeno, ali se Poljska pogaja z Rusijo direktno ali pa na splošni konferenci.
POLJSKO - RUSKO BOJIŠČE. Moskva. 23. Julija. (Brezžično), frontno poročilo z dne 22. t m. Dne 20. jul. smo po ljutih bojih vzeli Slonim. V odseku Dubno smo zlomili sovražnikov odpor in nadaljevali prodiranje. Pri Voločih bojih z me-njajočim se uspehom. Na Krimu krajevni boji.
VANDERBILT UMRL. LDU. Dima! 23. julija. (DKU). Kakor poročajo večerni listi iz Berlina, je v Parizu umrl znani miHiar-dar Vanderbilt.
CTKI  SO   ZASEDLI ODRM_ LDU Haag, 23. Julija.   (DKU) Hol-landsch Neiuws   Bureaa   poroča: Kakor
javlja dopisnik »DaJly Eipressa« lz Carigrada, je turška vlada prejela obvestilo, da so Grki zasedli Odrto. Pred umikom so Turki mesto zapalili. Most med Ca-taldžo in LJuie Burgasom je porojen.
RAZDELITEV DONAVSKIH LADIJ.
LDU Pariz, 23. Julija. (Dun. kor. ur. — Havas.) Kot razsodnik pri razde brvi donavskega brodovja določeni ameriški polkovnik Hvnes skliče v kratkem na Dunaj tehnične delegate Jugoslavije, Čeiko-Slo-vaške, Bolgarije, GrSke, Romunije, Nemčije, Avstrije in Madžarse, s katerimi se bo posvetoval o načinu razdelitve ladij.
ITALIJA IN ST. GERM. MIR. LDU Rim, 23. Julija. (Dun. kor. ur. — Štefani) Italijanski ministrski predsednik Giolitd je poslanski zbornici predložil zakonski načrt, po katerem se kraljevi dekret o ratifikaciji st germainske mirovne pogodbe Izpremenl v zakon. Zakonski načrt pooblašča vlado k popolni izvedbi mirovne pogodbe, Izjavlja po st germainsld mirovni pogodbi in sledečih ji dodatkih Italiji prisojena ozemlja za Integralne dele Italije, pooblašča vlado k uporabi Italijanskih zakonov v novo pridobljenih ozemljih In predvideva enakopravnost teh zakonov z onimi, ki veljajo sedaj v teh ozemljih.
POLJSKO - BOLJŠEVIŠKA MIROVNA POOAJANJA.
LDU Varšava, 22. julija ob deveti uri zvečer. (Dun. kor. ur. — Brezžično.) Ministru zunajih poslov Čičerinu v Moskvi! Poljska vlada Je vzela na znanje dejstvo, da je ruska sovjetska vlada v svojem odgovoru na noto angleške vlade od 11. t m. Izjavila, da sprejme one mirovne predloge, katere naslovi nanjo neposredno poljska vlada. V želji, kar najpreje preprečiti vsako nadaljno prelivanje krvi In vzpostaviti mir, predlaga poljska vlada ruski sovjetski vladi takojšnje premirje In otvoritev mirovnih pogajanj. Pogoje za premirje pošlje hkrati vrhovno povelJnlStvo poljske armade vrhovnim poveljniStvom sovjetskih armad. Sapleha, minister zunanjih poslov v poljski vladi.
LDU Varšava, 22. Julija. (Dun. kor. nr. — Brezžična) Vrhovnemu poveljnJ-štvu sovjetskih armad! Odgovarjajoč noti, ki Jo Je poslala danes dne 22. julija, poljska vlada ruski sovjetski vladi ln o takojšnji ustavitvi sovražnosti na vsej fronti In odpošiljarvi vojaških izvedencev glede določitve premirja pričakujemo odgovora do 25. julija ob treh zjutraj m menimo, da bi se sestanek najprimerneje vršil na vojni črti Varšava-Moskva med Bara-navlči in Brestom Litovskim, kjer se fronti sečeta. Načelnik generalnega štaba poljske armade, divizijski general Roszr.a-dowsk£
Plimo Iz Celouca.
Svoječasno sem poročal, da so celovški Nemci okupirali poedine člane antantne misije takoj, ko bo se pojavili v Celovcu. Vsilili so se jim v vsakem pogledu s finimi, priliznjenimi manirami ter jim dali na razpolago vse, kar imajo. Slovensko prebivalstvo na Koroškem ocrtali in opisovali so jim kot manj vreden narod, kot raso, ki zaostaja so daleč za Culukafri. Pozabili so le povedati, da 60 tudi oni sinovi tega naroda in, da so se za Judeže ve groše prodali tistim, ki so bili in so smrtni sovražniki vsega, kar je angleško in francosko Gospodom antantne komisije te manire Nemcev menda zelo ugajajo, in kakor se sliši, — vsaj celovška nemčurska klika to zartjuje, — so jim ti gospodje obljubil izpolni-tejp želje po odstranjenju demarkacijske črte. Ne verjamemo, da bi se gospodje zastopniki zmagovite Antante tako daleč spozabili. Na svetu je sicer vse mogoče, a v tem slučaju bi bile posledice tako grozne, da se Jih gospodje niti predstavljati ne morejo. Nerazumljivo jo, zakaj M hotela nntautna komisija tu gori vstvariti drugo trzinsko izdanje. Kakor težko pričakujemo mi Slovenci cone B priključenje k coni A, oziroma k Jugoslaviji, prav tako pa tudi želimo, da ostane demarkacijska črta do plebiscita tam, kjer jo le baš antantina komisija svoječasno na željo Nemcev potegnila. Mi želimo onkraj Črte v coni A mirno življenje brez ropanja in morenja, kar bi bila gotovo posledica, Če bi se ta čria odpravila, Če pa gospodje člani antantne komisije smatrajo za zadosten dokaz maškarado, ki jo je celovška klika njim v čast, in da jim dokaže, da je ljudstvo cone B nemške narodnosti, — priredila v ne-
deljo 18, t m., potem jim moramo povedati, da je bila velika večina tega ljudstva iz zgornje Koroške, iz krajev, ki sploh ne spadajo v plebiscitno ozemlje. Ljudstvo iz plebiscitnega ozemlja se te maškarade, vsaj tako imenujejo ta »Trachtenfest« treznomisleči celovški Nemci, v ogromni večini n i udeležilo. Nadalje naj si gospodje plebiscitno komisije zapomnijo, da je vse, kar nemške, posebno celovške novine pišejo o prebivalstvu cone B in A vse naj-nesramnejsa laž. Gospodje od komisije naj se informirajo o teh ljudeh pri nas koroških Slovencih, pa jim bomo dokazali, da so celovški Nemci oziroma oni v coni B in A priseljenci, dragi pa po n#h ponemčeni Slovenci, ki so za časa vojne divjali proti vsemu, kar je amerikansko, francosko, angleško, italijansko in slovansko. Nas so preganjali, zapirali, obešali in streljali, ker smo z antanto simpatizirali, a sedaj moramo gledati, kako člani te antante ljubimkajo s temi ljndmi. Gospodje, privoščimo vam da uživate dobrote, ki vam jih nudijo z namenom, da vas pridobijo na svojo stran, a svetujemo vam, ne izigravajte radi tega naših simpatij, ki jih gojimo do vas, ker bi to imelo zelo hude posledice. Končno ponavljam v imenu vseh koroških Slovencev, da ne verjamem, da se bov storil atentat na obstoječo demarkacijsko črto v korist Nemcev, ker bi bil ta atentat katastrofalnega pomena za vsakega, le za koroške Slovence ne, ker bodo izšM iz boja zmagovito in svobodni. Je to opomin človeka, Korošca, ki pozna Koroško, nje prebivalstvo in razmere, ki so vladale in katere vladajo danes na
Koroškem, Celovčan.
Koroška glasovalna cona H In
S piibodom antantina komisiie v Celovec smo menda zopet stopili za er. korak bliže plebiscita. Nemci in nero-finrji so sedaj skrajno nervozni, kar pa ni nič čudnega, če upoštevamo dejstvo, da jim te voda pošteno teče v grlo. Pa danje avetrijake krone in slabe življen-gke razmere so jih prisilile, da se z zadnjimi močmi oklepajo glede odprav-Ijenja demarkacijske črte med cono A in B. Mislili so si: da jih more iz blata edino Se rešiti interalilrana misija s tem, da odpravi demarkacijsko črto, brea ozira na dejstvo, da so prav oni to črto tvoječasno ustvarili. Ko bi bila ta črta odpravljena dobili bi poleg dovoljne mnoiine živeža tudi ie zdravo jugo* slovensko valuto in oboroženi bi bili za uspešno delovanje za nrfciopitev rone B k Avstriji. Tn res. in'eraliirana komisija je pričela baje že poskušati m.M-ne, d abi ustregla želji ljudi, ki bi to misijo takoj vtopili v žlici vode, ako bi s© ne bali jugoslovenskih bajonetov. JI bajoneti tvorijo danae*kaetjako orio*
a ker so precej ostri za Nemce, so si izbrali interalilrano misijo, ki naj bi jim bila ščit za njih napade. Ker pa smo mi vendarle še gospodarji na lastni zemlji, se bo vsak poekus, bodi od te ali one strani, nam vzeti to. kar je naše, gotovo ponesrečil. Kdor tega še da ne« ne verjame, naj pride med koroško ljudstvo in se bo prepričal, da bi odprava demarkacijske črte med cono A in B ustvarila tak položaj, radi katerega bi bolela glava marsikaterega, a ščit, katerega bi tvorila interaliirana komisija, M dobil rflzooklino. da bi ne nudil nobenega varstva več.
V naž^m gospodarskem interesu je, da ostane r^markaHjska črta tam kjer je, do plebiscita, ki tako ali tako men-d* ni več daleč, smešno In otročje bi pn Mlo, to črto s^daj odpraviti. Zakaj? Komu na liubo? Demarkacijska črta ni kitaiski zid, čez kateregra ne bi mogel nihče priti. Jugoelovenske oblasti ne prepovedujejo nikomur prehoda, prepovedujejo le izvoz živil in valuta. Kdo
nam more to zabraniti? Tu pride edino v počtev vprašanje: dali so morda Nemci in nemčurji interaliirano komisijo v Celovcu prepričali, da mora biti »Karaten ungeteiltc? Potem izgubita vred-noef člena 49. In 50. salntgermaineke mirovne pogodbe. Kakor je to nemogoče, tako je tudi nemogoče, da bi kdo odpravljal demarkacijsko črto med cenama A in B na Koroškem. Če za to ni po imenovani mirovni pogodbi pooblaščen. <3e bi se pa to vendar zgodilo, bi bila kriva nasa vlada.
Resno ponavljam, da je naša zmaga v coni A zasigurana, ker drugače biti ne more, a ponavljam tudi, da ie nesramna laž Nemcev v Celovcu, da imajo oni v coni A večino. To je finta, manever^ s katerim hočejo preslepiti v prvi vrsti interaliirano misijo v Celovcu. Zakaj vpijejo, da naj bode >Kftrnten un-geteilU, ko vendar dobro vedo, da Je polovica prebivalstva na Koroškem slovenske narodnosti? Zakaj hočejo spraviti tudi to prebivalstvo v propast e tem, da ga priključijo Avstriji? Interaliirana komisija v Celovcu naj vse to resno premisli in naj se strogo drli predpisov seintgermainske mirovne pogodbo, a demarkacijsko črto naj pusti lepo v miru tam, kjer je.
Ponavljam tudi to, da je naše delovanje pravično in vedno odprto poklicanim "faktorjem; nepoklicanim pa nismo dolžni polagati računov. Rekel sem že zadnjič, da nas čakajo mala Iznenađenja in tako iznenađenje je sedaj tu; a to je zadnji poskus zloglasne nemške klike v Celovcu, zadnji atentat, katerega smo, oziroma bomo   srečno odbili.
Rožan.
Polftične oestl.
aa  Se enkrat klerikalna zavijanja.
>SIovenec< hoče dokazati, da naše poročilo o vzrokih krize ni bilo točno, češ, demokrati so glasovali proti odbo-rovi redakciji § 15., akoravno se je ministrski svet Izrekel zanjo in so torej glasovali proti lastni vladi. Ml smo se konstatirali, da § 15. ni tvoril nikakega načelnega vprašanja za kabinet ln da torej stranke, ki imajo svoje zastopnike v vladi, niso bile obvezane glasovar ti zanj. Mi smo nadalje poudarjali, da g. Protič tudi potem, ko je bil spreminje-valni predlog poslanca Gjorgjeviča že v diskusiji, še ni vedel o kakem »kabinetnem vprašanju«. fie le, ko se je v ponedeljek na ministrski seji pokazalo, da je vsled odpora Korošca in tovarišev nemogoč sporazum glede pokrajinskih vlad in drugih točk, ki eo tvorile osnovo Vesnićevega kabineta, je g. Protič privlekel § 15., češ, da ne more sprejeti Gjorgjevičevega predloga. S Proti čem se je solidariziral g. Vesnic, toda demokratski ministri so bili proti temu, da se iz tega vprašanja naenkrat napravi velika afera in se stranke sredi diskusije o § 15. sili k umiku. To no odgovarja niti parlamentarnemu običaju, niti potrebni lojalnosti. Do sklepa ministrskega sveta torej ni prišlo, in stranke, ki so podpirale vlado, niso bile moralno obvezane se pokoriti Protićevemu sic volo sin jubeo. Najboljši dokaz so sami radi« k a 1 o i, katerih je nekaj glasovalo i a Gjorgjevičev predlog. Demokratski ministri pa so šli v svoji lojalnosti, da bo izognejo vsakemu formalnemu nasprot-stvu, s svojimi ostalimi kolegi v kabinetu tako daleč, da so se glasovanja vzdržali Konstatirati je v ostalem, da so večino pri glasovanju za i 15. določili nekateri radikaloi, torej člani parlamentarne Zajednice! Ako bi hoteli po »Slovencev!« metodi, bi morali zapisati, da so bili od g. Protića nalašč delegirani, da omogočijo izbruh krize ...
3= Konference dr. Vesniča b demokrati. Beograd, 23. lullja. Včeraj dopoldne je imel ministrski predsednik dr. Vesnič daljšo konferenco z g. Ljubo Davidovičem, katerega jo vprašal ali je demokratska stranka pripravljena sodelovati v novem koncentracijskem kabinetu ali ne. Na pozitiven odgovor g. Davidovima se je razvila daljša razprava o aktuelnih dnevnih vprašanjih, ne da bi se prešlo pri tem v detajle in sta bila g. Vesnič kakor g. Davidovič mnenja, da je treba vsa ta vprašanja precizirati še pred sestavo novega kabineta, da potem v novem kabinetu ne bo spornih točk. O vsem tem je poročal g. Ljuba Davidovič še tekom dopoldneva demokratskemu klubu, čigar seja se je vršila dopoldne in katerega razprave so se nadaljevale popoldne.
aa Demokratske zahteve. Min. predsednik dr. Vesnič je Imel dalja sestanek z načelnikom demokratske zaednice Ljubo Davldovičem, pri čemer sta Izmenjala svoje misli o političnem položaju ter se sporazumela, da demokratska Zaednlca člmprel svoje zahteve glede vstopa v novo vlado pismeno predloži. Demokratska vlada je formulirala svoje zahteve takole: 1. Realizira naj se stara vlada dr. Ves-nlča. ki naj bi v parlamentu Izvedla volilni zakon, mirovne pogodbe, zakon o vojni odškodnini, dvanajstlne, na kar naj bi se Izvedle volitve. 2. Ze povodom sestave nove vlade naj W » določil dan volitev v konstitminto, W naj bi se vršile v novembru t. I. 3. Izvoz letošnje žetve ntd fel bi! v vočilh tontlnzentfh svoboden. Demokrati »a nasprotni ustanovitvi sredlSn-Je zadruge za Izvoz. 4. PokraM*<ke vlade v Zagrebu, Lhihllanl Jn Saraievn nal hI po«tsle nrad-n!«ko »n nal bi se nevtrallflri'e. Ako bi na to parlamentarna zaednfci nc nrlstala, zahtevalo zn«e dpmrfrntl v Tnfrmkm norl-han«tvo ln novprJe"»?tvn rs nk m boro-ča*tJe, v ! »nM»nnl povor»cnf*tvn zs no-tran<e 8t^*H ln prosv^n aH socM*o «fcrh. Kar se <le> »~r*r*»f» reforme, naj hI nova vlada storila potrebne priprave m končno rešitev tega vprašanja, ki naj bi ga |z-1 vedla   konstltuanta  ali  rodna Narodna
167. štev.
.SLOVENSKI NAROD-, dne 25. jnOJa 1920.
3. stran.
skupščina.   Uvedla   naj   bi se asrarnore-
formna   administracija ter Izvršil popis in
cenitev vseh veleposestev. Vse te zahteve
bodo še danes sporočene dr. Vesniću. LDU
— Sporazum med radikalcl m demokrati? Glede krize prinaša »Hrvate naslednje informacije: V dobro Informiranih političnih krogih se trdi, da bo med radikaJci in demokrati najbrž došlo do sporazuma, m sicer na ta način, da se sorni člen 15 preuredi. Sodnikom, profesorjem, zdravnikom, inženirjem in vsem, ki se v svojstvo uradnikov nahajajo v državni službi, se odvzame pasivna volilna pravica. Mislijo, da bo na ta načm mogoče, da že jntri sestavijo nov kabinet. — Ldu.
= Vesnlćev kabinet. V političnih krogih v Beogradu smatrajo za gotovo, da bo dr. Mllenko Vesnič bržkone že do ponedeljka sestavil koncentracijsko vlado. LDU.
= Regent in ministri pri kinematografski predstavi. Beograd, 23. julija. Včeraj po večerji so prisostvovali kinematografski predstavi v regentovi topčiderski vili poleg prestolonaslednika - regenta ministri: dr. Krizman, dr. Kukovec, dr. Drinkovic, dr. Vesnič s soprogo, dr. Korošec in dr. Ninčič ter predsednik narodnega predstavništva dr. Ribar in se več odličnih povabljenih postov. Predvajal se je film zagrebške filmske družbe >Jugoslavija«, o regentovem potovanju po Hrvatski in Sloveniji. Presto lonaslednik-regent se je jako pohvalno izrazil o predvajanju in filmih, nakar se je pri improviziranem bnfetu razvil živahen razgovor, tekom katerega je izjavil regent, da ima dr. Vesnič nalogo sestaviti novi kabinet in da on, — regent — pričakuje, da ga bodo pri tem podpirale vse stranke.
= Ljudstvo neaidovolfiio z vladno krizo. Beogr ad. 23. julija. >Pravda« poroča o vtisu krize na ljudstvo sledeče: Ljudstvo je z vladno krizo, ki je izbruhnila v trenutku najopaznejšega zunanjepolitičnega položaja, silno nezadovoljno. Včeraj se je zglasila pri podpredsedniku parlamenta dr. Pibaru deputacija iz smederevskega okraja, ki je izjavila, da je ljudstvo ogorčeno nad ravnanjem vlade, ki je v najusodnejšem trenotku vrgla puško v kuruzo. Nadalje se pritožuje ljudstvo v smederevskem okraju nad izvozno politiko 6edanje vlade, ki zabranjuje ljudstvu izvoz pridelkov, vsled česar se mnogi proizvodi uničujejo in zahteva, da se v tem vprašanju napravi red. Deputacija je zahtevala, da se ji dovoli radi tega vprašanja avdijenca pri ministrskem predsedniku in mini etru za trgovino. Tekom razprave se je deputacija tudi obsojajoč dotaknila vprašanja o § 15. volilnega reda, ki zabranjuje državnim uradnikom pasivno volilno pravico.
=a Pcaktivacija sedanjega kabineta. »Novosti« poročajo Iz Beograda, da vladajo med političnimi krogi različna mnenja radi rešitve vladne krize. Medtem, ko sodijo nekateri, da bo kmalu došlo do sporazuma, smatrajo drugi, da je nemogoče, da bi se sedanj! kabinet reaktivira!, ker je že dosedai pokazal, da ni sposoben za delo. Čaka se na prihod Palica iz Pariza, nakar se bo kriza resila Med demokrati in radikalcl bi se vsa sporna vprašanja razčistila Se pred sestavo nove vlade ter formulirala pismeno, Radikalcl so glede vprašanja Izvoza pripravljeni za kompromis. Demokrati vztrajajo na svojem stališču glede rešitve agrarne reforme v Bosni. Med demokrati se Je pojavila močna struja, ki zahteva, naj se določi dan volitev še pred sestavo nove vlade, kakor tudi da se naj zamenja minister za vojno in mornarico.
= Demisija hrvatskega podbana dr. Potočnjaka sprejeta, Z a g r eb, 23. julija. Današnji > Hrvate poroča iz Beograda: Ostavka hrvatskega podbana dr. Potočnjaka je bila sprejeta. Tozadevni spisi so bili tekom včerajšnjega dne odposlani v Zagreb. — Današnja >Rijeć SHS.< pristavlja temu poročilu, da je očividrio to prvi začetek praktične rekonstrukcije pokrajinskih vlad.
— Protestni shod proti odpravi demarkacijske Črte med cono A in B na Koroškem v Mariboru. Jutri se vrši v Mariboru velik protestni shod proti odpravi demakarijske črte nad conama A in B na Koroškem, katerega sklicuje podružnica s>Jugosl o venske Matioec za 9. uro zvečer.
. ==s Volilni zakon ln radikalcl. Olavni odbor radikalne stranke je imel sejo, na kateri se je vršila razprava o členu 15 volilnega zakona (aktivna in pasivna volilna pravica učiteljev). Večina članov glavnega odbora radikalne stranke Je bila mnenja, naj se člen 15 vrne parlamentarnemu odboru ter sprejme v parlamentu tak, kakor ga Je predlagal Stojan Prorić ali pa se naj pasivna volilna pravica odreče tudi ostalim državnim uradnikom, zdravnikom, inženirjem, sodnikom in profesorjem. Kar se tiče izvoza, smatra glavni odbor radikalne stranke za potrebno, da se onemogočijo lanski pogreški In ne ponovi špekulacija z Izvoznicami. Glede preosnove pokrajinskih vlad je skianil glavni odbor, da zahteva za predsednika pokrajinske vlade v Sarajevu Mišo Trifunovića, vprašanje preosnove pokrajinskih vlad v LJubljani In Zagrebu pa se naj uredi sporazumno z Narodnim in Jugoslovenskim klubom. Razvrstitev političnih uradnikov naj bi se rešila sporazumno v kabinetu samem. LDU 38 Arbierajskc zborovanje. V Beogradu se v kratkem času sestane arhierei-sko zborovanje. Tega zborovanja se prvič udeleže kot polnomočni člani tudi škofje Iz Bosne ln Hercegovine ter Makedonije. Na tem zborovanja bodo razpravljali vprašanje pravoslavnega duhovni-štva ter o drugem zakonu duhovnikov In se bodo v obeh vprašanjih končnoveHav-no odločili Nato se bodo vršile volitve sarajevskega,   prizrenskega, bitoljskega,
— Vladna dobrota — sirota Ravnatelj Janko Jovan, bivši vplivni faktor Centralne uprave in desna roka bivšega ministra hrehrane dr. Antona Korošca, je priobčil v >Slovencuc 3. t m. čla-elr, v katerem je dokazal,   da imajo i o venske gospodarske zadruge in veliki aprovizacijski zavodi po vladni krivdi okoli 20 milijonov kron škode. Za-rftdi železni carskega štrajka je došlo v Slovenijo najmanj   800 vagonov živil, kupljenih še po starih visokih cenah. Ker so nato cene živil padle, je bilo zadrugam nemogoče živila prodati vsaj za nakupno ceno, torej brez vpoštevanja vojnih,   režijskih in drugih stroškov. Zadruge in aprovizacije bi se mogle ubraniti   ogromni h škod le z izvozom teh živil. Dogovorno s tukajšnjo vlado, z odsekom za prehrano, z delegacijo ministrstva financ in oddelka za trgovino ter s potrdili in priporočili teh uradov se je obrnilo osmero slovenskih aprovi-zacijskih institucij v Beograd do ministrstva za trgovino ter je prosilo za izvozno dovoljenje. Prošnje so bile po posebni deputaciji, ki je ustno temeljito obrazložila položaj izročene sredi junija, a rešitev tako nujne zadeve je dospela končno še le 21. julija. Neverjetne zamude je kriv samo načelnik ministrstva za trgovino dr. Todorovic, ki je naravnost nagajal. Ministrski svet se je namreč bavil z vloženo prošnjo nemudoma ter je dovolil izvoz ne le hrvatskim, ampak tudi slovenskim apro vi zaci jam. Vsi ministri 60 bili prepričani, da je zadeva rešena, toda Todorovic, ki je bil zapisnikar pri dotični seji, je čudno, čudno! — v dotičnem zapisniku Slovence izpustil. Delegacije slovenskih aprovizacij so se informirali pri raznih ministrih, ki so vsi enako zatrjevali, da je tudi slovenskim prošnjam popolnoma ugodeno. — Še več, ministri so sami opozarjali na to dejstvo načelnika dr. Todorovića, ki pa je vztrajal pri svoji trditvi, da se glede Slovencev ni ničesar sklenilo. Vsi ministri niso mogli prepričati g. dr. Todorovića, in končno je morala zadeva vnovič v sejo ter se je vse skupaj zavleklo znova za nekaj tednov. Toda mod tem so se razmere onstran meje glede živil radikalno spremenile; Romuni in Bolgari so preplavili Avstrijo s tolikerimi ponudbami, da je slovenskim ap rovi z arijam nemogoče doseči za svoja živila vsaj nabavne cene. Razlika med cenami meseca junija in koncem julija pa znaša okoli 20 milijonov kron na škodo občekoristnim zadrugam in to le po krivdi trmastega birokrata drla Todorovića.
= Naši jadranski Interesi. Včeraj je regent v avdljend sprejel poslanca Cezarja Akačiča, ki je regentu ponazoril naše
interese na Jadranskem morju In ga obenem opozoril na ukrepe, ki bi jih bilo treba izdati za zaščito koristi naših pomorščakov. — Ldu.
= Izdajalci domovine.. Današnji »Službeni list« prinaša sklepno razsodbo zagrebškega sodnega stola, po kateri so na odlagl zakona, ki določuje, da so Izdajalci s svojim premoženjem odgovorni domr> vini, bili obsojeni na zaplembo vsega njihovega pokretnega in nepokretnega premoženja dr. Ivica Frank, dr. Vladimir Sachs ln dr. Gustav G a g 1 a r -d i, vsi Iz Zagreba m to radi tega, ker so se samovoljno oddaljili v neprijateljski teritorij ter se tam skupno z Benom Klobučaričem družili z madžarskimi ln inozemskimi agenti ter nrvall proti državnemu edinstvu kraljestva SHS. Delali so v Inozemskih listih propagando, da se osnuje posebna hrvatska repubTika. Hoteli so, da se deželna ustava nasilno Izpremeni ter da se banu zabrani vršiti ustavno pravo In da se en del kraljestva SHS nasilno odtrga od skupnosti.
— D' Artnnnzio hoče nmrti na Reki. >Giornale d' Italia< priobčnje razgovor svojega dopisnika z D' Annun-zijem, ki se je izjavil: S svojim prihodom na Reko sem rešil to italijansko mesto in zasigural naš jadranski položaj v Istri in Dalmaciji. Čutim se srečnega, ker se nisem vdal Nittijevim grožnjam, intrigam in vabam. Nittije-vo početje je balo izdajalsko. Nisem se udal in se ne bom nikoli. Hočem rešiti Reko in Dalmacijo. Prisegel sem, da rrmrem za to, če bo treba. Ako Italija ne more anektirati Reke, naj izvede londonski pakt, za Reko naj ne skrbi. Na Reko mislim ie jaz. Aneksija se izvrši pozneje. V nobenem slučaju pa ne izročim Reke ne Hrvatom in ne ameriški plutokraciji. Za Reko hočem mnreti.
= Reka bo ali italijanska, ali pa je ne bol Sotrudnik pariškega dnevnika >Petit Parieien«, Maurice Prax, je obiskal D' Annunzija, ki je rekel med drugim: Tu sem in tu ostanem. Reka bo ali italijanska, ali pa je ne bo. Pristanišče in mesto sta podminirana, naj pridejo. Predlagal sem, naj bo Reka prosto pristanišče za Jugoslavijo, Madžarsko, čehoslovasko in Avstrijo. Zakaj niso sprejeli mojega predloga? Oe mislijo člani Zveze narorjov upravljati Reko. naj vedo, da jih bom sprejel z ročnimi granatami, ako pridejo sem. TJbojri D' Annunzio!
= Bivši nemški rwestoloiiasl©dnik hoče v Ameriko. >Chicago Tribunec poroča, da je eden njenih urednikov govoril z bivšim kronprincem, ki se nahaja v ujetništvu na otoku Wierin-gen. Kronprinc je rekel, da je nemogoče, da bi bil obsojen mož s 37 leti na brezposelnost do smrti. Za sedaj se ne more vrniti v Nemčijo niti kot zasebnik. To bo mogoče v kakih deeetih ah* petnajstih letih. Medtem bi šel v Ameriko in komaj čaka izvolitve novega predsednika, katerega bo prosil za dovoljenje, da se sme preseliti v Ze-dinjene države.
= Za saaMapravo ivedaktb pokrajin M Finskem. »Berlinske Tidende« poroča iz Helsingforsa, da so švedski poslanci v fin-
vo, na podlagi katera naj dobijo Švedske pokrajine Nyland, Al and In Oesterboten samoupravo. Justični minister Soederholm Je pritrdil načrtu, nato pa izstopil iz vlade. Njegov naslednik bo Granselt
Bz naše fcraljeuine.
— Odlikovanje. Z redom sv. Save III. razreda je odlikovan predsednik naše pomorske   oblasti v Bakru   dr. Ljubomlr
Tomašič. — LDU.
— Koalicija v beograjskem občinskem svetu. Z namenom, da se poravnata
obe politični skupini v beograjskem občinskem svetu, je došlo med demokrati in radikaJci do izjave, ki je pomirljivega značaja in izraža željo, da bi se ustvarila koalicija. V to svrho so se že pričela pogajanja. — LDU.
— Calsse hvpothecalre de France. S i. avgustom bo pariška banka »Caisse hy-pothecaire de France« otvorila svojo podružnico v Beogradu. Za to podružnico je določena glavnica milijon frankov. Ravnatelj te podružnice bo Oton Gavrllovič, bivši inspektor v ministrstvu za finance. — LDU.
Sleodresena domo-iilna.
— Med žrtvami Italijanskih vandalov
se nahaja tudi tržaški prvoboritelj ln član Jugoslovenskega odbora dr. Gustav Gre-gorin. Ker nI mogel dosedai najti stanovanja v Ljubljani, kjer se Je mislil naseliti, je pustil vso svojo hišno opravo, svojo dragoceno knjižnico (okoli 1000 večinoma strokovniih knjig) in svoj zasebni arhiv shranjen v svojem prejšnjem stanovanju In prejšnji pisarni v »Narodnem domu« z namenom, da vse to prepelje v Ljubljano, kadar bi se mu posrečilo, priti tam do stanovanja. Vse to je uničil požar v »Narodnem domu«, s čimer Je zadan dr. Gregorinu, ki Je žrtvoval stvari našega osvobojenja svojo eksistenco, zadnji udarec.
— Tržaška hranilnica In posojilnica In Narodni dom. »Edinost« od 17. julija objavlja: Tržaška posjilnica In hranilnica, lastnica »Narodnega doma«, porušenega po zdivjani mast Je gotovo najbolj prizadeta po opisnih vandallzmih, toda z zadoščenjem moremo svojim čitateljem na podlagi zanesljivih informacij sporočit! m zagotoviti, da položaj tega našega zavoda, na gospodarskem polju tako zaslužnega, ne vzbula nobenega vznemirjenja. Zavod kljub veliki izgubi, ki jo Je pretrpel, nI pasiven, ker Je bil v stavbo založen le del prebitka. Id si ga Je posojilnica prihranila tekom dolgoletnega uspešnega svojega delovanja. Toda vložniki In klijenti bodo morali še nekoliko potrpeti, ker se bo za sedaj ćfelovanje zavoda moralo omejit! le na varovanje nujnih interesov m vzpo-stavfianje izgubljenega aparata. Trdno smo uverjenl. da ne bo nihče ničesar Izgn-bH pri posojilnici. Odbor se Je že lotil dela z vso vnemo fn ne opusti ničesar, kar bo treba storiti za blagor fn korist zavoda. Naj vsi spremljajo njegovo delo s polnim zaupanjem in aktivno dobrohotnostjo.
— Nova HafHanska nasflsfva. LDU Split. 23. julija. Ponoči so bili zopet !ta-liianaši na delu ter so s črnilom pomazali Narodni dom. Radi tega barbarskega čina vlada med prebivalstvom veliko ogorčenje. Policijske oblasti so pocfvzele vse potrebne ukrepe, da se preprečijo morebitne demonstracije proti Italijanom, obenem so uvedle preiskavo, katere uspeli *e bil. da so bile aretirane osebe, M so o^umitene, da so povzročile to novo Izzivanje. — S Korčule poročajo, da so fra-liianaši pod varstvom italijanskega vojaštva priredili velike protlslovanske demonstracije. V svoji uničevalni ponorelo-stl so zažgali občinski park. ki Je vsted požara močno poškodovan. Italijansko vojaštvo Je rekviriralo Narodni dom, na katerem so izobesili italijansko zastavo. — V Split prihajajo neprestano Iz okupiranih krajev begunci, ki pripovedujejo o novih pogromfh.
— V Kobaridu lepo uspeva tamošnja »Okrajna posojilnica«. V zadnjih dveh letih Je 354 dolžnikov vrnilo posojila, novih vlagateljev Je 13°. Obrestna mera se Je zvišala na 3*4 za vloge m na 4*A za posojila. Občni zbor Je dovolil Šolskemu domu v Gorici 200 hr ln Družbi sv. Cirila in Metoda tudi 200 lir. Zavod lepo uspeva, kar priča o dobrem gospodarskem smislu tamošnjega vrlega našega prebivalstva. V najtežjih razmerah delajo goriški Slovenci uspešno za svojo bodočnost. Koliko bi bili že storili na gospodarskem ln obnovitvenem polju, ako bi jih ne tlačita Italijanska mora! Umevno, da komaj čakalo trenotka, ki jim omogoči svobodno delovanje.
— V Gorici so se zadovoljili z zastavami z žalnim trakom glede na dogodke v Splitu. Da bi naskočili slovensko Imovino in napadli Slovence, to so si pa premislili. Bi bili že lahko podplačal! nekaj nizkih individuiev, ki bi bili napravili škodo Slovencem, ali razmere v Gorici so take, da druži eno mnenje domače Italijane hi Slovence roti regnlcolom. Italijanska okupacijska oblast Iztreblja rudi gorifki Italijanski žlvelj in protežira ItaB-Janske priseljence, katerih te že okoli d"e-setttsoč. AH naj bi na ljubo te? oblasti napadli Slovence? Regnicoli so pa zadovoljni, da so ta tn da delajo dobre kupč*-|e. Tako Je izostalo divjanje prott Slovencem.
— TtaBfanaki faro. CDtf Trst 22. Julija. Kakor doznavamo, so po vsem zasedenem ozemlju, tudi na otokih pričeli Italijani zapirati naie Hudi. Tata so zaprli zadnje dni v Omišlju na otoku Krko župnika Mužino, katerega so odpeljali v Trst, ter Nikola Albaneža in Ivana Fabi-janlca-Skurlča, katera so odpeljali karabinjeri! v ieče na Krt Kakor se vidi so Italijani zopet začeli besneti nad Jugoalo-
— Za ubožne   begunce Iz zasedenega
ozemlja. Laški generalni civilni komisari-Jat je razglasil odlok o brezplačni vožnji za vračajoče se begunce, katerega glavne točke se glase: 1. Ubožni begunci imajo v svrho vrnitve pravico do brezplačne vožnje v mejah zasedenega ozemlja v III. razredu s 25 kg prtljage. 2. Za ubožne begunce se Imajo smatrati tisti, ki so ob času svojega begunstva uživali državno begunsko podporo, a med tistimi, ki se vračajo iz drugih dežel, oni, ki se po svojih sredstvih za življenje lahko smatrajo enaki beguncem z državno podporo . . 7. Ubožni begunci Imajo tndi pravico do brezplačne voznine jn ležarine za svoje stvari in pohištvo ... 11. Olajšave, ki veljajo za stvari ubožnih beguncev, veljajo tudi za njihovo živina 12. Ubožni begunci, ki se vračajo iz Avstrije ali Jugoslavi-
je, bodo nadaljevali vožnjo obenem » stvarmi, pohištvom ln živino do končne postaje. Ta lahko izroči prizadetemu stvari, pohištvo in živino, ne da bi iztlrjalo voznino In ležarino, ako prizadeti predloži Izjavo vzorec C. To izjavo izdaja okrajna politična oblast na podlagi listin, katere si morajo vračajoči se begunci preskrbeti na konzularnih ali vojaških zastopstvih v Inozemstvu. Izjava vzorca C se predloži k prevozni spremnici in železniški urad jo vzame namesto plačila . . « 14. Naknadna povrnitev potnih stroškov, ki jih je imel vračajoči se begunec, se ne dovoljuje.
— V PrvaČInl prirede dne 25. juliji domači igralci Medvedovo tragedijo »Za pravdo in srce«. Pričakovati je na U dau v Prvačini ogromnega obiska.
Dneone uesff.
V Ljubljani, 24. julija 1920.
— Dementl o bombah. Ljubljanski dopisni urad ie, z uradne strani pooblaščen, dementiral vest tržaškega dnevnika »L' Era Nuova«. češ da je italijanska financa v Logatcu ustavila tri železniške vagone in konstatirala, da sta dva vagona polna dina-mitnih bomb in municijskih zabojev. To je vse prav. Ni pa prav, da Ljubljanski dop. urad v tej notici — z uradne strani pooblaščen — indirektno, toda očitno napada »Slov. Narod«, ker je registriral to vest kot dokaz italijanske zlobnosti, in sicer pod naslovom »Infernalne italijanske laži« in s pripombo »To ie laž, ki se jo da kar prijeti. Kdo pa je poslal to razstreljivo? Naj vendar to povedo!« Iz uradne notice Ljubljanskega dopisnega urada pa je razvidno, kakor bi »Slov. Narod« kratkomalo potrcrrl resničnost te zlobne laži. Na vse zadnje se še lahko zgodi, da bodo lepega dne naš list uradno proglasili za glasilo italijanskih nacijonalistov! Sunt certi denique fines!
— Večerna razsvetljava iezera bi otoka na Bledu obeta biti nekaj izrednega, tako čitamo v »Slovencu«, in sicer v dopisu z Bleda, pri-občenem v številki z dne 22. t. m. Komu na čast, bo povpraševal radoveden čitatelj našega lista. To mora biti gotovo oseba, ki si je pridobila za naše osvobojenje in zedinjenje z našimi brati rrrnogo več zasluge, nego naš narodni kralj Peter, na katerega je klerikalna občina Bled letos po-ponoma pozabila o priliki njegovega godu. Kdo je torej ta oseba oziroma kdo so te osebe? To so, kakor nam pripoveduje »Slovenec«, Češkoslovaški, hrvatski, belgrajski, francoski, amerikanslci in angleški Orli, ki pridejo dne 1. avgusta z mariborskega orlovskega tabora na obisk na Bled. Zasluge vseh teh Orlov so za naše osvobojenje gotovo večje, nego one kralja Petra, posebno pa zasluge Francozov ln Angležev, ki so nam s tako vnemo pomagali, da ima priti najboljši del našega naroda pod — italijanski jarem. Naravno je torej, da poživlja »Slovencev« dopisnik z Blleda okoličane iz sosednih župnij, naj se sprejema v obilnem števlm udeleže, ter da izjavlja, da bodo (kdo?) posebno hvaležni za narodne noše. Kje bo pa denar zla »dostojen sprejem gostov«, za katerega se glasom dopisa v »Slovencu« na Bledu (zopet vprašamo kdo?) živahno pripravljajo? Ej. stvar je preprosta: denar, ki so ga prištedili blejski klerikalci ob priliki godu narodnega našega kralja, se porabi za dostojno proslavo prihoda internacljo-nalnih — Orlov! Čestitamo!
— Slovenci posnemajte! Družba sv. Cirila in Metoda ie prejem vsoto 510 K, katero je zbrala stalna češko družba v Narodnem domu v Ljubljani. Vrlim bratom Čehom se najiskreneje zahvaljujemo in prosimo, da tudi v bodoče ohranijo naši slovenski obrambeni družbi svojo naklonjenost. Rodoljube, ki se zanimajo za procvit slovenskega naroda, pa poživljamo, da se zganejo in da začno prav marljivo delovati vsepovsod v korist CMD, ki bo morala prenehati s svojim delovanjem, zlasti v zasedenem ozemlju, ako se ii dohodki znatno ne pomnožijo. Na delo torej!
-— Kje je resnica? Q. okr. sodnik dr. Fischinger Iz Novega me« ta nam piše, da so očitanja, naperjena proti njemu iz Gornjega grada, brez podlage, da pa je res, da so nJega samega zasledovale avstrijske oblasti. O isti stvari pa nam pišejo iz Sevnice: Spornim na najbolj žalostne pretekle dni se vzbujajo Sevničanom, ko čitajo rekriminacije o delovanju dr. Fischingerja v Novem mestu in Gornjem gradu. Nedopustno bi bilo, prepuščati pozabljivosti dogodke, ki so bili tekom vojske v ozki zvezi z dr. F. v sevniškem okraju. Ko je izbruhnila vojska in se Je začel lov na zavedne Slovence, bil je dr. Fischinger kot »k. k. Richter« duša nemške gonje. S ponosom je izvajal svoje pokoljenje iz nemškega Solnograške-ga. Doma se je samo nemško govo-
vojna posojila, vojne dajatve in je osebno pobiral stare cunje. Naravnost ginljivo je. kako se je sam še pred polomom hvalil, da je na neki občinski seji predlagal, koliko naj podpišejo vojnega posojila. Ker so bili pa nekateri kmetje že nejevolmf in je nekdo ugovarjali, vstal je dr. F., kakor je sam pripovedoval. In zagrozil: Tako. če ugovarjate, potem pu vedite, da sem jaz c. kr. sodnik trt primoran Vas naznaniti državneihu pravdništvu. In vsi. kakor je zatrdil, so zlezli pod klop. Dr. F. je prav rad delal nemške protokole s slovenskimi strankami. Imel je zveze z vsemi nemškimi avditorji in oficirji, ki so imeli nezanesljive Slovence v evidenci. Balli so se ga vsi tržanf huje kot žandarja. Rajni nadsvetnlK Šelišker je kot njegov sodni predstojnik vedno trepetal pred njim. Splošno se je govorilo, da so vsi vpoklici zavednih tržanov k vojakom bili delo dr. F. Zato pa ie baie zahteval od glavarstva odlikovanje ter se je pred sicer dostojnim glavarjem Nemcem dr. Neuwirtom blamirai. Po preobratu se je dr. F. hitro ako-modiral. Zahteval ie sicer sam disciplinarno preiskavo, ker ga je ve9f težila, zakril pa je sledove s oroš--' njami in solzami in se izdajal kot dobrotnika, češ. vse zveze z nemškimi avditorji in oficirji je porabil za ta.^ da je osumljene Slovence prikrival. Preiskava je bila sicer negativnu, ker se ni dalo druzega dokazati, kakor da je dr. F. nezanesljiv mož*-; kar. V dvomu je bil oproščen. Imeniten žongler pa je vseeno. Naen* krat je postal klerikalec. Poprej fc* ga lahko prištevali med Stafereljan-t ce boljše vrste. Naročen je Imel sa-1 mo »Grazer Tagepost« fn »Grazer Tagblatt«. Šele po preobratu si ie naroČil slovenske liste. Izdal se Je hitro kot žrtva katoliškega prepriča nja, čeravno nI šel nikdar v cerkev, razen k cesarskim mašam, O njegovem razmerju do strank bi se d— še več povedati, to pa naj zadostuje, da moža ne privoščimo nobeni slo-' venski stranki.
— Dr. Gvldoo SaJovic t. Danes le umrl na svojem očetovskem domu v Kranju profesor na II. drž. gimnaziji dr. Gvidon Sajovfc. Pokct-nI je bili eden najmarljivejših naših" narodoslovcev ter izredno nadarjen in priljubljen šolnik. Posvečal ie svoj prosti čas raziskovanju naše favne ter zaslovel med našim narodom kot strokovni pisatelj. Svoie študije je specijaliziral zlasti na nižje vretenčarje, bil pa ie tudi izborni ornitholog, v katerem oziru se imu-i mo baš njemu zahvaliti za Širše spo^ znanje ptičjega rodu v naši domovini. Bil je odličen sotrudnik zagrebške »Prirode« in eden najmarljivejših članov Muzejskega društva. Kre^ menit značaj, skoz in skoz naprednega mišljenje je bil do skrajnih mef toleranten in blagohoten ne samo svojim vrstnikom nasproti, marveč pred vsem v občevanju z mladina Obširnejše opišemo njegovo življenje in delovanje v ponedeljek. Bodi mu lahka domača zemlja.
— Prevoz ponesrečenega Rob-lefca v Radovllco. Sinoči so pripeljali v Ljubljano mrtvo truplo poue^ srečenega lekarnarja Robleka. Krsta je bila nameščena v posebnem' vagonu. Vagon so ustavili v Ljubljani, da so ga oblastveno pregledali.
— Italijansko izzivanje. Po ljud-ljanskih ulicah srečava človek razn« laške obraze, ki glasno in demonstrativno krice v italijanščini. Delo-, ma so to ženske raznih tukajšnjirf uradnikov in delavcev (v Pollakov! tovarni, deloma pa razni moški elementi, o katerih menda še poiicna ne ve, kaj imajo tu opravitL Poletf teh je čuti po uricah tudi mnogo nemških nacijanalcev iz Gradca m Avstrije, Id opravljajo tu službo nemških agentov. Vse te elemente naj policija in vlada spodi iz Ljubljane, kakor pode Italijani in Nemci Slovenca Iz Trsta, Reke odn. Iz Gradca In z Dunaja! Vsaka obzirnost je tu v narodnom političnem oziru greh ,n škandal!
— Tihotapstvo čez dernarkacil-
4. stran. >-1-
kar je laška lira padla na 3 K 80 vin. Preklinjajo pa to laško liro zdaj tisti naši kmečki lakomneži. ki so prodajali pozimi in spomladi Italijanom, ko ie lira stala visoko (7 in več K) — govejo živino in les. Prav se $ro<II tem prevaranim ljudem!
— Deželna vlada za Slovenijo dela propagando za orlovski tabor jg Mariboru. Iz Maribora nam poro-jcajo: Tukajšnje okrajno sodišče in tudi druge oblasti so dobile od pokrajinske vlade za Slovenijo vabilo, jfla se udeleže orlovskega tabora v Mariboru z zagotovilom, da se dovoli vsem udeležencem tabora izredni dopust 4 dni. — Brez komentarja!
_— Slovensko srce, odprl se! Pred štirinajstimi dnevi je apeliral oddelek poverjeništva za socialno skrb na slovensko javnost, da bi priskočila na pomoč stradajoči slovenski deci na Dunaju. Na oni poziv se je priglasilo reci in beri — štirinajst družin! Otrok pa moramo porazme-;«tlti 172. še enkrat apeliramo na slovenske družine, da bi sprejele za čas počitnic stradajočo slovensko deco t Dunaja v brezplačno oskrbo. Za 'izgled naj nam bodo Čehi, med kate-tlmi se je priglasilo na prvi poziv »Češkega srca« za sprejem češke dece z Dunaja 10.000 družin. Prijave sprejema do 26. julija Poverjen i št vo za socialno skrb v Ljubljani, oddelek za zaščito dece in mladine, j * — Potovanje v inozemstvo. ^Ministrstvo za notranje stvari objav-"ifa z dopisom od 2. julija 1920. Št. 93(6, da je za potovanje v inozemstvo treba izpolniti nastopne forrnal-jnosti: Za potovanje v Dansko: Za 'daljše bivanje v Danski je treba imeli posebno dovoljenje od kraljeve "danske vlade, za potovanje zaradi trgovine pa je potreben vizum tukaj-'Snjega konzulata. Za potovanje v Če-Sko - slovaško republiko ln na Poljsko ali za prehod preko njih ne obstajajo druge formalnosti, kakor samo vizum potnih listov s strani češko - slovaških aH poljskih konzulatov ali diplomatskih zastopstev v našem kraljestvu. Isto velja rudi za po-iovanje v Romunijo. Kdor pa ho5e dalje časa ostati v Romuniji, mora dobiti posebno dovoljenje od romunske vlade. Vse osebe, ki žele potovati v Avstrijo ali preko nje v kako ilrugo državo, morajo imeti potne liste z vizumom diplomatskih zastopnikov Avstrije. Diplomatski zastop-!«ik v Beogradu daje vizum za dr-Jžavljane iz Srbije, Srema in Vcivo-
Jdirie; državljanom iz Hrvatske. Slavonije In Medjimurja pa daje vizum
pisarna za izdajanje potnih listov v •Zagrebu; za Slovenijo izdala vizum lavstrijska konzularna pisarna v ^Ljubljani; pisarna za izdajanje oot> inih listov v Sarajevu izdaja potne il-fete za državljane iz Bosne, Hercegovine in Črne gore. Glede potova-[nja v Ameriko velja nastopno: Ose-fbe, ki žele iti v Ameriko, morajo imeti potni list. na katerem mora biti njihova slika in pečat občine, ki jim 'dovoljuje pot v Ameriko. (Na enem potnem listu se morajo navesti oče. mati, mož in žena, otroci moškega spola pod 16 leti, žeskega spola pod 21 leti) Zaradi vidiranja potnega lista morajo stranke osebno priti v ameriški konzulat, razen otrok, ki so mlajši od 16 oziroma 21 let, ki so navedeni v istem potnem listu s starši. Razen tega morajo imeti osebe, ki potujejo v Ameriko, tudi spričevalo policijske oblasti o svojem ponašanju. Moški morajo imeti tudi spričevalo policije o svojem službovanju V vojski za časa vojne, to je ali so služili v avstro-ogrski vojski. Osebe, ki prihajajo na ameriški konzulat zaradi vidiranja lista, morajo imeti s seboj še eno sliko, ki jo konzulat po izvršeni deklaraciji zadrži v svojem arhivu. Taksa za vizum je dva dolarja, ki se pa lahko plača v dinarjih po dnevnem kurzu, in sicer za vsak potni list. Vizum si morajo stranke nabaviti v oni državi, iz katere potujejo. Stranke si morajo nabaviti vizum vseh držav, skozi katere potu-fejo do svojega cilja.
— Pristojbine za vldlranie potnih listov mozemcev. Ministrstvo za finance je sporočilo deželni vladi za Slovenijo: Po pooblaščenju v 1. dodatku T. Br. 238 zak. o taksah je g. minister za finance s svojim sklepom Od 7. aprila 1920. L Br. 2803 odločil: »Da naša poslaništva, konzulati m misije v inozemstvu, kakor tudi ostale pristojne oblasti v tuzemstvu zahtevajo od tujih državljanov za vi-žsum potnega lista isto takso in v istem novcu, kakršno takso in v kakršnem novcu jo zahtevajo tuje oblasti v tel državi, vendar pa ne sme biti manjša od vrednosti 10 dinarjev. Radi tega morajo tukaj naše politične oblasti, ki izterjavajo te takse od tu-jih državljanov, zahtevati plačilo teh taks v oni vsoti in novcu, v kateri zahtevajo to takso tuje oblasti v naši državi. Generalna direkcija posrednih davkov je dobila od ministrsfva za zunanje stvari izvestilo. da zahtevajo tuja poslaništva, konzulati in misije v naši državi na račun ome-x nastopnem razmerjiu 1. če-
škoslovaško poslaništvo a) za trgovce 63 dinarjev, b) za privatne osebe
21 dinarjev, 2. Poljsko poslaništvo 8 dinarjev. 3. Grško poslaništvo 50 dinarjev. 4. Italijansko poslaništvo 50 dinarjev. 5. Avstrijsko poslaništvo 30 dinarjev. 6. Romunsko poslaništvo 10 dinarjev. 7. Francoski konzulat 10 frankov. 8, Švicarski konzulat 25 dinarjev. (V Švici se samo za prehod (visa pour transitar la Suisse sana aret) plača 5 švicarskih frankov), 9. Madžarska delegacija 31 dinar. 10. Belgijsko poslaništvo a) za navaden vizum 10 frankov, b) za vizum z rokom od šestih mesecev do dveh let 25 dinarjev. Radi tega imajo naše pristojne oblasti v državi zahtevati od državljanov odgovarjajočih držav ravno toliko takso in v istem novcu.
— Poziv ablturHentoin. »Deu-tseher Burschenbund« na Dunaju pošilja nemškim abiturijentom poziv, v katerem pravi med drugim: Kriza, v kateri so danes duševni delavci, bo marsikoga zadržala od nadaljevanja študij na visokih šolah. 2idi pa silijo v srednje šole. kakor nikdar prej: šli bodo tudi na visoke šole. Svarili bodo Vas pred tem ali onim poklicem, sami pa bodo študirali za dotični poklic. Tako so leta in leta svarili pred medicinskim študijem in so dosegli, da za dobre zdravniške službe ni Arijcev in jih zasedejo Židi. Akademski poklici še dolgo niso tako prenapolnjeni, kakor se misli. Kdor ima veselje do študija in upa, da bo dovršil visoko šolo. naj se ne da odstrašiti — prišli bodo zopet boljši časi. Potem našteva celo vrsto strok, ki kažejo dobro bodočnost. Zveza ima tudi svojo posredovalnico za službe in ve, kateri poklici so najbolj priporočljivi. Vse to velja v tem večji meri za naše razmere. Res je, da danes ljudje z visokošolsko izobrazbo nimajo sijajnih dohodkov, uradniki zaslužijo manj kot nekvalificirani delavci. Toda narod in država potrebujeta ljudi z visokošolsko izobrazbo. Mi nimamo zdravnikov, ne živinozdravnikov. ne tehnikov, ne profesorjev za kemijo, opisno geometrijo, moderne jezike itd. Visoko-šolci vsake stroke bi morali stopiti v stik s strokovnimi organizacijami, da izvedo, kie je najnujnejša potreba in potem svetujejo abiturijentom, katerim strokam se naj posvetijo. Državna uprava mora vedeti, kje najbolj primanjkuje delavcev, mora za dotične stroke ustanoviti štipendije in jih deliti po vrednosti in potrebnosti, ne pa po protekciji!
— Zagrebški »Obzor« o slovenski drami. O priliki kongresa jugoslovenskih igralcev v Zagrebu sta na odru zagrebškega kazališta gostovala dramska ansambla beogradskega in ljubljanskega gledališča. Srbijanci so uprizorili Stankovićevo »Koštano« s petjem, »Obzor« piše, da je »Koštana« izredno živa in izredno plastična slika narodnega življenja v srbskem Vranju in okolici. Miljć je v njej detajliran do najmanjše tančine, a karakterji so prikazani tipično. Vstavljene pesmi so vse po vrsti primerne situvaciji ter prinašajo v celoto prijetno pestrost, podajajoče slikam narodni kolorit. Ga. Mara Taborska, gg. Miiorad Gavrilović in Ljubo Stanojević, prvaki beogr. drame, so se odlikovali. Naslednjega večera so Slovenci uprizorili Cankarjevo farso »Pohujšanje v dolini šent-florijanski«. »Obzor« piše: Ovo prvo gostovanje braće Slovenaca u svakom pogledu zadovoljava. Odlične umjetničke kvalitete glumaca, te vanrednom vještinom dotjerana krasna režija pridonijele su uspjehu komada, koji svojim simbolično-sati-ričnim sadržajem dava s tehničke strane mnogo poteškoća režiji, a glumcima otežava interpretaciju. Uza sve to je uspjeh bio vrlo dobar. Nakon predstave beogradskoga pozo-rišta ljubljansko nas je gledališče utvrdilo u uvjerjenju, da naša tri glavna kazališta, zagrebačko, beogradsko i ljubljansko dostojno repre-zentuju jugoslavensku kazališnu umjetnost. Igra ljubljanskih glumaca u cjelini je bila dobra. Tipovi bogo-ljubnih licemjeraca iz doline svetoga Florijana izradjeni su  u tančine.
0 svakom se pojedinom glumcu može kazati, da je svoju ulogu savjesno
1 s umjetničkim razumijevanjem obradio, tako da svaka karikirana figura šentflorijanske čeljadi bude u skladu sa jedinstvenom harmonijom komada. O režiji komada smo već kazali, da ie bila vrlo dobra, pa redatelju g. Šestu pripada svakako najveća zasluga, da je komad tehnički vješto iznesen na pozornicu. Publika Ie poslije svakog čina burno aklami-rala glumce.
— Nabiranje milodarov za volne Invalide. V vojnem ministrstvu v Beogradu se Je ustanovil poseben odbor, ki se bo pečal z nabiranjem milodarov za vojne invalide, katerih Je v Jugoslaviji precej. Vse splošno naj bi se nabirali prispevki usmiljenja in hvaležnosti naroda napram Junakom na Vidov In Petrov dan. Tretjina teh prispevkov se uporabi za spomenik zmage In ujedinjenja, ki smo ca po
tolikih in tako krvavih vojskah vendarle dosegli .Bojevali smo se neštetokrat, naj omenimo le vojske 1804— 1812, 1815, 1848, 1^52, 1870—1878, 1885 ter od leta 1912 do današnjega dne* Odbor za nabiranje prispevkov za vojne invalide upa, da bo vsak Srb, vsak Hrvat in Slovenec, brez razlike spola in starosti čutil dolžnost, ki jo ima naš narod do junakov, ter se na ta način zahvalil padlim. Odbor prosi, naj bi se v vsakem mestu osnoval mestni odbor, ki bi podpiral glavnega. Kar bi odbor nabral, naj bi poslal najbližjemu vojaškemu poveljstvu, ki odpošlje vsoto denarja centralnemu odboru kot vidovdan-skl in petrovdanski dar.
— Z magistrata. Zaradi priprav za bližnje občinske volitve ostanu mestni popisovalni urad do preklic-i za stranke zaprt. Izvzete so samu res nujne in neodložiljive zadeve.
Poročila se je danes gospodična Marija Jarčeva z gospodom Rafaelom Stamacem.
— Promovirana je bila na češkem vseučilišču v Pragi za magistra pharmacije gdč. Nežica Ora/sn Iz Ribnice.
— Promocije. Dne 19. julija sta promovirala na zagrebškem vseučilišču g. cand. pharm. France Bizo-vičar in Stanko Hočevar na čast magistra pharmaciae. Istega dne n* na češki živinozdravniškl visoki šoli v Brnu g. Joža Gerbic iz Solkana pri Gorici in g. Joža Kune iz Logatca za živinozdravnlke.
— Novo poslopje Južne železnice ob zgornjem koncu Resljeve ceste je dograjeno do prvega nadstropja.
— Na stavbni prostor bivšega voj. preskrbovališča se dovaža za nove stavbe Ljubljanske kreditne banke in Jadranske banke stavbni materijal.
— Demoliranje glavnega poslopja stare predilnice. Pretekle tedne so na tem starem poslopju že odstranili streho in strešni stol, tako da stoji danes le Še zidovje tega objekta. Na stavblšču poleg predilnice je te-melljno zidovje novega poslopja Jadranske banke že dovršeno. Od podrtih objektov se je pridobilo tu mnogo uporabnega stavbnega materijala.
— Jubilei dela. G. Valentin Accet-to, mestni zidarski mojster in posestnik, sedaj načelnik strokovne zidarske zadruge za Slovenijo, praznuje 401etnico svojega delovanja kot samostojen mojster v zidarski obrti. Se mnoga leta!
— Iz državne službe v ministrstvu za trgovino in industrijo v Beogradu so dosedaj izstopili gg.: dr. Slokar, dr. Olip, dr. Vladimir Orel, Slavko Turel. Edi Kunst. dr. Fr. Ra-tej in dr. Vane Radei.
— Nadzorstvo na našem živilskem trgu je skrajno' pomanjkljivo, zato uganjajo kmetski producenti m ljubljanske branjevke tak terorizem in draženje živil, da bi bil že zadnji čas, da se napravi konec temu roparskemu odiranju.
— Popis živine, voz in opreme,
Na tozadevni razglas, ki je nabit na mestni deski in po mestu, se intere-sentje opozarjala
— Vrli ženi v slova Predvčerajšnjim so spremili k zadnjemu počitku posestnico in zeljarico, dobro znano gospo- Marijo Svetlin-Homa-novo iz Linhartove ulice Št. 28. Pred hišo in pri odprtem grobu ii je zapel »Ljubljanski Zvon« dve ginljM žalo-stinki v slovo. Tesarsko društvo oa jo je spremilo z zastavo do groba. Pokojnica je bila originalna žena. navidez grčava, a blaga duša starega kova in vedno odločna in zvesta pristašica naše stranke. Bodi ji blag spomin!
— Poslovanje mariborskega stanovanjskega urada. Maribor, 23. julija. Mariborski stanovanjski urad je vzor doslednosti. Mariborsko časopisje ga je pred kratkim pozvalo, da prične s čiščenjem, in da nai izžene iz Maribora vse one tuje elemente, ki državi ne samo škodujejo, marveč pri nas nimajo ničesar iskati. Stanovanjski urad pa je bil sebi dosleden in je res pričel s čiščenjem, a ni pričel izganjati tuje elemente marveč — naše jugoslovenske penzionlste, 20. t. m. jim je dostavil odlok, da se imajo odstraniti Iz Maribora in da je priziv dovoljen le tekom 3 dni. — Tako se pri nas postopa z našimi ljudmi!
—Koroški dan v Črnomlju. Dne 18. julija L 1920 je priredil Koroški odbor v Črnomlju lepo narodno slav-nost pod Imenom: Koroški dan. Dopoldne so vrle gospodične prod a m-le cvetke, zlasti »planinke«, katere so bile za to priliko natreane na visokih boMniskih planinah: druge so zonet pobirale narodni davek. Popoldne ie bila vrtna veselica z ^od-bo, petjem in srečolnvom. Celodnevna prireditev ie prinesla našim Korošcem 10.568 K čistka dobička, i Koroški odbor izreka prisrčno hvalo j vsem. ki so pripomogli k tako lepemu vapehu!
— Služba božja v slovenskem jeziku se vrši v nedeljo ob osmih zjutraj v tukajšnji evangeljski cerkvi na Gosposvetski cesti.
— Laško vino, črno. točijo pu Notranjskem po 13 K liter, to ie pu 3 lire. Pri nas stane najslabši čvičeK 20 K, kvečjemu kak — jabolčnik bi se staknil za 12 do 16 K, pa se »farba« ljudi, da se tu ali tam toči »Ba-naško vino« po 16 K. — V Banaru pač, ne pa v Ljubljani!
— Na šentjakobski semenj jutri, v nedeljo, v spodnjih prostorih vo- ! jaškega strelišča. Dolenjska cesta li?. 1 postajališče električne, v prid šentja- i kobski knjižnici opozarjamo   občin- ! stvo. da se ga udeleži   v   čim največjem številu. Začetek ob 3. popoldne, vstopnina 4 K. otroci do 10 let v spremstvu odrastlih prosti. Zabava najraznovrstnejša in neprisiljena, originalne zanimivosti- Preplačila se z ozirom na kulturen namen hvaležno sprejemajo. k
— Odbor za slavnostl soreiem regenta proda 125 kosov lesenih mizic (vsaka 0.12 m3 lesa). 17 kosov dvostopnih tribun (vsaka 0.38J m3 lesa), 32 kosov trostopnih tribun (vsaka 0.61 m* lesa). Gtg. stavbeniki, kakor rudi društva, ki se zanimajo za te predmete, naj pošljejo do 27. t. m. pismene ponudbe v zaprtih ovitkih mestnemu stavbnemu uradu v Ljubljani. Ako tudi reflektira le na en del zgoraj označenih predemtov, more stavil tudi le delno ponudbo. k
— Javno kopanje v Gradašeici pod Kolezijo je od nekdaj prepovedano, vendar tamkaj kar mrgoli kopajoče se mladine obojega spola. Kopanje mladine se je razvilo v zadnjemu času celo nižje od mosta pred trnovsko cerkvijo, torej kar na javnem trgu. Vsled sklepa občinskega sveta iz 1. 1912, ko se je vojaško kopališče iz takozvanega »Pasjega broda« iz moralnih ozirov in vsled dotoka nesnažne vode v basin kopališča v Koleziji premestilo na Mali graben, je tudi kopanje v Gradaščici nad Kolezijo strogo prepovedano. Ta prepoved je veljala do letos. Letos se pa na to prepoved in na tam nahajajoče se table s tozadevnimi napisi nihče več ne ozira, kajti koj od Kolezije naprej mrgoli kopalcev obojega spola. To je v veliko kvar za kopališče v Koleziji in njega početnike. Ker je struga Gradasčice od Kolezije do Gline zelo blatna, je voda močno 6kaljena in dohaja taka, kljub dobro napravljenemu čistilniku, tuid v basin. Nastone torej vprašanje, kako pridejo posetniki kopališča v Kojeziji, ki plačajo predpisano pristojbino, do tega, da se naj kopljejo v skaljeni vodi. Brezozirneži napravljajo pa tudi občutno škodo lastnikom, ker je na obeh straneh Gradasčice, ne le samo pohojena, temveč naravnost uničena trava. Potrebna je torej prepoved kopanja v Gradaščici, posebno nad Kolezijo, ker je voda, oziroma struga vsled v njej nahajajo&h se korenin in blata zelo goljufiva in nevarna. Dokaz tem je, da sta v teku 14 dni utonila dva kopalca, eden pred dotokom v basin, drugi pa na >Pasjem brodu«. Obračamo se na policijsko ravnateljstvo, da v tem ožim nemudoma potrebno ukrene in odredi zopetno strogo nadziranje omenjenega dela GradaŠeiee. — Kaj neki poreče k temu »Slovenec« in njegov bratec >Večemi list«. Prvi se spodtika nad skupnim kopanjem, ki ga občinstvo samo želi in ki je po vseh kopališčih samo obsebi umevno, navajajoč, da je skrajno po-hujšljivo za mladino, označujoč to »So-domo in Gomoro«. >Večerni list« pa zahteva, da se Hribarjev gaj, ki se je zapri >najemniku kopališča na ljubo«, zopet in takoj odpre, dasi dobro ve, da se je za tvoril radi tam shajajoče se drhal i, ki je bila v največjo nadlego in škodo kopališčnim napravam, radi permanentne kraje kopelnega perila, posebno pa radi pravcate »Sodome in Gomore«, ki se je gojila na tem prostoru. Da bi bilo zavijanje popolneje, bi bil moral še dostaviti, da je najemnik kopališča radi »luksusa« žrtvoval okroglo 2000 K za ograjo iz bodeče žice ob celi dolžini »Gaja« in ne radi preprečitve škandaloznih razmer. Kakor ta dva bratca, zaključujemo: »Od-pri tedaj se Hribarjev gaj in skriven kotiček v procvit »Sodome in Gomore« zopet na razpolago daj«.
— K pomanjkanju stanovanj Opozarjamo na današnji oglas Christophh & LTnmack d. d., Nieskv v Gornji Lužici (Oberlansitz) in priporočamo bralcem firmo najtopleje. Pri današnji stiski za stanovanja bi bilo opozoriti posebno na to, da imenovana firma v kratki dobi gradi enorodbinske in dvorodbinske hiše po Dokklerjevem sistemu, gradi vile in stanovanjske hiše v bločni obliki vsakega sloga in omenjamo zlasti, da je firma pokazala posebno spretnost pri lesenih stavbah (Freibau). pri čemer se opira že na desetletja izkušenj. Veliko zmožnost leta 1882. ustanovljene firme Christoph * Unmack d. d., ki si jo je pridobila kot najstarejša in največja specialna graditeljica razložljivih lesenih stavb ne samo v Evropi, nego tudi čez morje, nai osvetli n^stonnl razvid h) 3500 delavcev in umdnikov, 500.000 kvadratnih metrov tvorničke površine. 60.0CK, m* pozidane ploščine. 6000 m» za rnlop-o lesa 18 000 m* nrostnrn za na prostem niloJ.^n! les. 1*)00 m1 su^hnire. 10 žasr. jrrmenikov. \A0 strojev za obdelovanje lesa, stroji na 1000 konjskih sil. Vsega skupaj je postavila fr-me Christop & Unmack d. d. lesenih zgradb i 2,000.000 m' ploščine. IikuJoj« in tvo-
riloa zmožnost firme, oprta na preizkušeno sodelovanje spretnih statistikoV, tehnikov, strokovnjakov za velikanske lopo Ln lesene zgradbe jamčijo korektno, brzo postavljenje tudi največjih lesenih gradbenih projektov, zasnovanih kot polnostenske, mnežne itd grad-be, po potrebi na vezavo in sklep, zbito, staknjeno itd., različni načini spojin, pora bi jer i pri kaki stavbeni obliki ali pa primerno združeni.
O stanovanjskih hišah in vilah ter >lesni prosti gradnji« izidejo v najkrajšem času natančne raznrave.
— Razpis služba podkovskega mojstra na državni žrebčarnl Sclo pri Ljubljani. Služba bi bila za eukrat provizorna tn plača po dogovoru. Po enoletnem zadovoljivem službovanju bi sledilo definitivno imenovanje ln uvrstitev v kategorijo državnih poduradnikov. Pogoji za sprejem r službo so: jugoslovansko državljanstvo, neoporečnost, starost nad 18 in pod 40 let ln z dobrim uspehom dovršena oodkovska šola. Prošnje nai se opremijo s krstnim listom, domovnico, uradnim zdravniškim spričevalom, nravnostnim spričevalom pristojnega županstva in s spričevalom pod-kovske šole. FCompetentl naj navedejo v prošnjah tudi svoje zahteve glede plače.
— Koncert, jutri, v nedeljo, pri Lo» zarju. Sv. Jakoba trg,, vstopnina prosta. K obilni udeležbi vabi J. PoženeL
— Julio Meiul. d., d., s kapitalom Jadranske banke, preosnovana v jugoslovansko podjetje, opozarja oenj. či-tolje na današnji Inserat
Kultura.
— Gltsh^na Matica.   Pevski zbor
Glasbene Matico naznanja vsem pevcem in pevkam, da se vrši skušnja za koncert na Bledu v torek 27. t m. ob S. zvečer. — Odbor. k
— Pevski zbor »Glasbene Matice«.
Za koncert na Bledu dne 1. avgusta se vrši v torek dne 27. t m. pevska vaja in sestanek ob 8. uri zvečer. Zelo nujno in važno! — Odbor. k
— Neznani Goričanki! Uredništvo je sprejelo naslednje pismo: Neznana Goričanka je objavila v Vašem cenj. B-stu pesem, polno prisrčnosti >Soči« !n pozvala skladatelje, da pesem uglasbijo v priprostem narodnem duhu. To sem skušal storiti, uglasbeno pesem Vam v nri^ibu pošiljam. Naj ostane tudi moje ime neznano. Narod si bo pesem enkrat pri koncertu ali veselici zapeto takoj osvojil. Morda poskrbi razmnoževanje partiture nad vse agilno pevsko društvo >Ljubljanski Zvon«. Neznani Goričanki moj iskren pozdrav. — Neznanec iz neznanega kraja. — Pevsko društvo >Ljubljanski Zvone bo skladateljevi želji ustreglo in skladbico radevolje založilo, jo razmnožilo ter razposlalo veem slovenskim pev«kim društvom.
— »Ljubljanski Zvon« v RogaSki Slatini. Preteklo nedeljo je priredilo pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« v Rogaški Slatini koncert, ki je nad vse pričakovanje dobro uspel. Prejšnji večer je bil sicer koncert citrarskega kluba vsled slabega obiska odpovedan, kar pa vrlih pevcev >Ljubljanskega Zvona« ni strašilo. Točno ob 6. popoldne je zapel moški zbor na stopnicah pred Zdraviliškim domom prav samozavestno >Slovenac, Srb, Hrvat«, da se je mogočna pesem razlegala po letovišču. Mahoma se je zbralo na stotine šetalcev ln ogromen aplavz je sledil končani pesmi. Koncert se je pričel ob 9. zvečer pri popolnoma zasedeni dvorani Zdraviliškega doma. Vspored koncerta je bil res izbran. Prva točka vsporeda je Ml moški zbor z Jenkovo >5to čutiš«, »Večer na morju« in nekaj koroškimi narodnimi in žel za res precizno in lepo prednašanje obilo pohvale. Ravno tato lepo sta bila izvajana druga dva ženska zbora, ki iu Je spremljala na klavirju gdčna, Nilka Potočnikova. Izmed mešanih zborov sta najbolj ugajala »Mladi junak«, ki se je moral ponoviti ter »Izgubljeni cvet«. Nad vse lep koncert so zaključili pevci z »Lepo našo domovino«. Gosp. pevovodji Prelovcu sta bila izročena v priznanje dva krasna šopka. Ta vrlo lepi koncert bo gotovo ostal vsem posestnikom v neizbrisnem spominu. Končno bodi omenjeno, da so koncert posetili izključno le Jasfoslovani. Nemci in Zid je slovenske prireditve dosledno ignorirajo.
— Zadnja številka »Revne Yougo-slave« v Parizu je prineela simpatičen prikaz Zupančičeve knjige »Ave Illv-ria«, ki na spreten način brani naše Goriško in Istro pred pohlepnostjo Italijanov. Tu je še enkrat ponatisnjen francoski prevod V. Vodnikove ode Napoleonu »Ilirija oživljena«.
— Ljubljanski Zvon, št. 6, ima vsebino: Vojeslav Mole: »Iz sužnjevih sonetov«. — Franjo Koš: Potovanje. — Ivo Sorli: Gospa Silvija. Poveet. (Dalje.) — Miran Jarc: Uvodna. — France Veber: Bergsonova teorija smešnega. — (Dalje.) — Ivan Zoreč: Ljubica. Kos potopisa. (Dalje.) — Pastuškin: Dva vlaka. — Marija Kmetova: Brez tal. — L. M. Skerjauec: Glaabeni pregled. (Konec) — R Peterlin - Petruška: Večer na polju. — Ivan Albreht: Tomijeve Tine mlada leta. (Dalje.) — Igo Gruden: Sedela v solneu si. — Dr. A. Zigon: Korvtkova pocodba z Blaznikom iz leta 1838. (Dalje.) — Franjo Poš: Sredi noti. — Marija Kmetova: Bosna, — Književna poročila: Aškerčeva čitanka. (J. A. G.) — Ganpl Ensrelbert: Zbrani spisi za mladino. (A. Funtok.) — Marko Senjanin. slovenski Robin-son. (Pavel V. Breznik.) — Ivan An-drlć: Put Alije Gierzo^za. (Ivan Zoreč.) — ftevic Vilan- OVazovanje učitelja i dečja kniiflra, (K. Ozvald.) — Sa-gadin Štefan: Nas današnji ustavni položaj. (Leonid Pitnraic.) — Kronika: XV1L umetnostna r&zatav* s L^ub^ai,
(K. Dobida.) — Naši prevodi. — Nove
knjige.
— Jubilej dveh slovanskih znanstvenikov. Eden izmed največjih slovanskih narodGpiscev je profesor češke univerze v Pragi Jifi Polivka. Za njegovo šestdesetietnico je izdala >Společ-nost narodopisneho Musea Českoslo-vanskeho« zbornik spisov, posvečenih njemu, ki ga je uredil dr. Jifi Horak (>Sbornik praci venovanych Prof. Dr. J. Polivkovi« etc, Praha, 1918, str. 258. V knjigi ooročajo Tille, MachaL Weingart, Haškovec, Paul, Horak o Po-
livk o vem narodopisnem in literarnozgo-
dovinskem delu. — Letos poteče 50 let, odkar je sedanji profesor varšavske poljske univerze Jan Baudouin de Courtenay izdal svoje delo »0 sta-ropoljskem jeziku do 14. stoletja«. To priliko bodo porabili njegovi prijatelji in učenci ter izdali znanstven zbornik, posvečen njemu. Tudi nekateri jugoslovanski znanstveniki so pozvani, da sodelujejo. Baudouin je napisal več znanstvenih razprav o beneških Slovencih.
najnoueiša poročila.
ČEHOSLOVAŠKI MINISTRSKI PREDSEDNIK V TRSTU. Trst, 23. julija. Včeraj je DrisDel semkaj čehoslovaški ministrski predsednik Vlastimil T u s a r. Na kolodvoru so £a sprejeli samo Člani če-hoslovaškega konzulata. Tusar ie takoj odpotoval v Porto Rose, kjer se je nastanil v Palače Hotelu. V kopališču ostane 2 ali 3 tedne.
TREZNO PRIZNANJE.
Rim, 22. julija. aMassa^ero« piše: Medtem, ko se nahaja dežela v vedno bolj kritičnem gospodarskem položaju, ko oddaljujejo vsakovrstna nasprotja naš jadranski mir. ki bo toliko težji ine toliko nc odnejši kolikor bolj pogosti bodo ljudski nemiri. je treba z veliko žalostjo konstatirati nezmožnost vodstva večine sin-dikalističnih in političnih organizacij napram divjanju neodgovornih, nacionalističnih in predrznih elementov. Ako se bo to tako nadaljevalo, le vsako upanje nea rešitev izgubljeno. Toda narod s 40 milijoni državljanov se ne sme pogubiti na korist zlobne manjšine.
NEMIRI V RIMU SE PONAVLJAJO.
Rim, 22. julija. Generalni svet delavske zveze je sklenil, da se splošna stavka nadaljuje. Pri včerajšnjih izgredih je bilo več ranjenih, od katerih je eden umrl. V bolnišnice so prepeljali 18 karabinjerjev in Z2 civilistov.
IZDAJALEC DOMOVINE. LDU. Sarajevo, 23. jujlija. Dne 21. t m. se je pričela glavna sodna razprava proti sodnemu svetniku Mati Boškiču - Tipoviču. ki ga toži državno pravdništvo radi zločina navadnega umora nad 71 kmeti, kateri so bili početkom vojne ustreljeni v Foči. Kakor pravi obtožnica, je omenjene kmete izročil vojnemu sodišču, ki jih je obsodilo na smrt. Mnogo izmed ustreljenih ni bilo 20 let starih. Dalje pravi obtožnica, da Boškič ni hotel opozoriti avstrijskega prekega
soda. da se nad osebami pod 20 leti starosti ne sme izvršiti smrtna obsodba. Dajali je članom prekega soda pravne nasvete in navodila, ki so bila povod justifikacijam. Obtožnica se nadalje opira na dejstva, iz katerih je razvidno, da je Boškič mrzil Srbe in da je radi te mržnje delal na usmr-čenje omenjenih kmetov. Po zagovo-du Boškiča se je pričelo zasliševanje prič, izmed katerih je najvažnejša Gjorgje Kunarac, ki je bil istotako med obsojenimi kmeti, pa je pred izvršitvijo smrtne obsodbe pobegnil v Črno goro. Za avstrijske okupacije v Črni gori je bil prijet ter pripeljan v Bosno, kjer so ga izročili državnemu sodišču v Sarajevu. To sodišče pa ga je proglasilo za nedolžnega radi činov, zaradi katerih so bili ustreljeni kmetje v Foči. Razen Kunarca je tudi važna priča vodia zemljiške knjige Lavadanovič. ki te bil v Foči zapisnikar obtoženega Boškiča. Razprava, ki bo trajala nekoliko dni, zbuja veliko zanimanje med občinstvom, ker je Boškič postal kot sodnik v veleizdajniškrh procesih zelo znana oseba.
D* ANNUNZIJEVI LETAKI.
LDU. Splft. 23. julija. Včeraj so aretirali postreščka Rogušnika pri katerem so našli 60 letakov Df An-nunzia, v katerih poziva na vojno proti Jugoslaviji. Letaki so polni psovk proti Jugoslovanom, ki jih imenuje D* Annunzio svinjarie. Pri omenjenem Rogušniku so našli tudi nekaj drugih tiskovin. Na policiji ie izjavil, da mu je letake izročil italijanski častnik Marchetti z italijanske bojne ladjei »Paglia« z naročilonu naj jih odda italijanskemu društvu »Societa Operaia«.
POLJSKI KABINET.
LDU. Pariz, 23. julija. (DKU). Kakor poroča Agence Havas iz Vai-šave, se je tam sestavil nacionalen koalicijski kabinet. Predsedstvo tz prevzel Wito (ljudska stranka).
DraJtoene oestl in prireditve.
— Društvo postnih uradnikov in uradnic vabi 6voje člane na tovariški sestanek na Jesenicah, na Gorenjskem, ki se vrši dne 25. t. m. ob 15. uri.
— Seja »a prireditev »Cvetličnega dne« v prid koroški mladini se vrsi v ponedeljek 96. t. m. ob 6. uri v mestni dvorani. Vsi gospodje, gospe in gospodične, bres razlike strank, ki se zanimajo za koroške razmere in ki so pripravljeni kakorsibodi sodelovati pri omenjeni prireditvi, naj se seje zanesljivo udeleže. Koroška vas priče na plan!
— Ustanovni občni zbor »Zveze kulturnih društev v Ljubljani« se vrši dne 27. julija 1920. ob 18. uri v prostorih tajništva JDS, Narodni dom L nad. Vse prijatelje naprednega, podpornega kultunega dela tem potom vljudno vabimo, da se udeleže omenjenega zborovanja. Pripravljalni odbor.
— Iz Kamnika se nam poroča, da se je le tam ustanovila podružnica Ju-goslovenske Matice.
— Prvi občni zbor podružnice Ju-goslovenske Matice za novomeški sodni okraj se je vršil 11. t. m. v Novem mostu ob povoljni udeležbi. Predsednik pripravljalnega odbora vladni svetnik prof. F. Seidl je otvoril zborovanje in se zahvalil podrobno vsem, ki so pripomogli, da je javno ustanovno zborovanje tako odlično uspelo (govornikom, županu, društvom, pevskemu 2boru pod g. J. Hladnikom, nabiralkam idr.). Govornik je povdarjal, da ima Jugoslovanska Matica po svojih pravilih jasni namen, da seznanja našo javnost s položajem in potrebami naših vojakov, če, žal, ostanejo pod tujim gospodstvom, in da zbira sredstva, da se bodo vkljub sovražnim oviram mogli narodno in gospodarsko ohraniti ter kulturno napredovati. Zlobna govorica sicer podtika Juffoslov. Matici druge namene, ki so pa le gola izmišljotina nerodoljubnega izvora, kajti J. M. nima z vojaškimi ukreni tvami nobenega stika. Poleg trajnih nalog je sedaj priraslo ob naši severni meji plebiscitno vprašanje in potreba, kolikor moči storiti, da pride volja naših koroških rojakov do veljave. V ta namen se je tudi v Novem mestu ustanovil poseben »Koroški odbor«. Njegove naloge je pojasnil s krepkim govorom član tega odbora, g. E. Ste-fan-vvič. Narodnemu svetu v Velikovcu »•e jp rat«» odposlala sledeča brzojavka; Novi »meščan i, zbrani na prvem občnem zboru podružnic J. M., pozdravljamo hoj naših zavednih koroških bratov za osvoboditev izpod nemškega Jarma in Jih bodrimo, naj pogumno vztrajajo v svojem   imjoslo venskem prepričanja!
Zmaga bo na njih strani, z njo si pa otvorijo boljšo bodočnost v naši prčevita joči mladi Jugoslaviji! — Na to sdedi blagajniško poročilo gdčne. n»d-učiteljice Klaričeve. Skupni dosedanji dohodki znašajo nad 6300 K. Predjed nik izeče zahvalo nabiralcem in d»»ro valcem, pred vsem načelniku železniške postaje v Novem mestu, g. D. 1* e r h i n k u, ki je pridobil med železničarji nad 70 članov s skupnimi prispevki nad 1300 K — to je skoro četrtina vse pridobljene 6vote! Tudi nase ućitelj-stvo je zastavilo svoje dobro 7j]\o in delavnost za J. V.. Naši r.arudni d ihov-niki so med sehoj zbrali lepo svoto za J. M. Pričakujemo, da bodo istotako na-Si župani zastavili svojo d»fcro voljo do pomoči v prid neodređenim rojakom — Kot zadnja točka sporeda se je izvrtHla molitev odbora. Izvoljeni so dr. Časnik, odvetnik J. Demšar, soproga železu, ur-iunikat J. Kozina, sodai svetnik M Klariči, nadučiteljica; D. Matko, nad-učitelj! J Miknlič, učite*j:-s» J. Porota, kanonik; Ferd. Seidl, prof. v p., J. Wester, gimn. ravnatelj Predsednik zaključi zborovanje s poaivom da deluj mo vsi dvojno: s poučevanjem širših slojev o položaju našin podjarmjlenih bratov in s pridobivanjem članov.
— V znak protesta in ogorčenja so nabrali poštni uslužbenci v Mariboru ns članek v Straži št. 65 z dne 18. julija t. L, v katerem se s potvarjanjem resnice k*ati čast in u^led predstojnika ter uslužbenstva, 925 kron za Jugosloven-sko Matico, kateri znesek je >Društvo jugoslovenskih poštnih uslužbencev v Mariboru« izročilo tukajšnji podružnici Jugoslovenske Matice. Ako pomislimo, da ni tedna v teh časih brez pobiranja za to ali ono kulturno ali nv rodno stvar, se moramo temu visokemu znesku Čuditi, saj je vsaka kronica v pričo naše skromnosti odtrgana od ust v sramoto pisen tega strupenega članka.
— Zbirka naših žena za Koroško. Kolo srpskih sestara, Beograd, 10.000 K; Materinsko udruženje, Beograd, 400 K: Društvo prosveseHvanja žena, Beograd, 400 K; Kolo sestra, Smedere-vo, 400 K; Dom uradnica, Beograd, 400 K; Katol. zveza, Zagreb. 400 K; ime nečitljivo, 400 K; Udruženje jugoslov. žena, 400 K; Milošava Bogdanovi«. Niš, 80 K; Društvo srpskih majka 400 K; Žensko društvo, Smederovo, 400 K; Je» lena Zlvkovič, članica ženskog društva, Beograd 200 K; Kolo srpskih se- I stara. Sarajevo. 500 K; Smsko žensko društvo. Novi Sad, 400 K: Žensko društvo, Valjevo. 400 K; Udruga Srpkinja, Zagreb, 400 K; Kragujevačko žensko društvo 400 K; Kolo srp. sestara. Zagreb, 400 K; baronica Turkovlč" 200 K; Misa Šimić, Beograd, 200 K; Prokupa- '
čkp žen, društvo 400 K; lensko društvo SHS, Brčka. 400 K; Žensko društvo, Požarevac, 400 K; Ženska podruž. srp. sestara, Niš, 400 K; Dobrotvorna zadruga, Pančevo, 400 K; Gavrilović, Pančevo, 200 K; Kolo srp. sestara, gte-fanović Bože, 200 K; Novaković 400 K; Žensko društvo SHS, Slavonija, 400 K; Darinka Delini 120 K; Žensko udruženje, Brčka, 200 K; Jagda Zivanović, Krsmik, 400 K; Viktorija Petrovič, Su-madija, 200 K; Krsteniška žen. podružnica 400 K; Leposlava Petković 200 K-nečitljivo 1000 K; nečitljivo 200 K; Zadruga slovaških žena, Novi Sad, 200 K; Srpska žen. zadruga, Vukovar, 200 K; Dobrotvorna zadruga Srpkinje, Beograd, 400 K; Zadruga Srpkinje, Bjelovar, 400 K; Mitro vučka žen. zadruga, 100 K; Žen. udruženje v Tetovu 400 K; Hrvat, dobrotvorno gospejno društvo, Požega, 400 K; Vlasenica dobrotvor, žen. društva, Srpsko, 200 K; dr. Radi-ćeva, Sarajevo, 100 K; Jovo Štefanovič, Xovi Sad, 100 K; Kolo srp. sestara, Petrinje, 200 K; Leposlava Radenkovič, Beograd, 400 K: neimenovan 80 K; Milan Popovi« 400 K. deca i kapetana Milana Popoviča 400 K-, Kolo sestara, Kraguj^vae, 400 K; Bosan. Gradiška, K; Žensko udruženje. Novi Sad, 400 K; Jugoslov. udruženje 200 K; Udruga učiteljev, odsek za zaščito dece, 1000 K; Izrael, ferijal. kolonija, Zagreb, 400 K; Izrael, podruž. gospej. društvo. Zagreli, 400 K: Udruga ženske zaščite, Petrinje, 200 K; patronaža ge. Silović, Zagreb, 400 K; VI. sklepni razred prve dekliške šole v Ljubljani 50 K; ekupaj 30.330 kron; od te svote je prevzela gdč. Al. ModiČeva, tajnica Zveze ženskih društev na Koroškem. 2S.880 K — ostanek pa se je izročil blagajniku Gosposvet-skega zvona g. dr. Z v. Janežiču.
Rogaška Slatina je presegla v teh dneh
daleko največjo številko svojega obiska, saj ima dnevno nad 2000 gostov. Poleg hotelov in ril so zasedene tudi vse kabine v kopališču in vse kmetske hiše v okolici. Vkljub temu prihajajo vedno novi gostje iz vseh pokrajin širne Jugoslavije. Razume se, da se pri tem en del gostov rad poslužuje nemščine, kakor v starih predvojnih časih. Toda 15. t m., ko so prinesli slovenski listi poročila o dogodkih v Trstu, je postalo nemirno po vsej promenadi In v vseh jugoslovanskih narečjih se Je spraševalo, kal se je zgodilo. Celo oni, ki pravijo, da slovensko nič ne razumejo, so čitali naše liste. Zahtevalo se Je od strani gostov, da se protetira proti barbartvu. Popoldne je godba ob 6. prenehala s koncertom In vsi gostje so odšli v veliko dvorano, kf je bUa kmalu nabito polna. Shod je otvoril dr. Žerjav, ki je baš na ta dan dospel iz Ljubljane in je poročal o dogodkih. Gostje so burno protestirali proti nekulturnim zločinom v Trstu. Za njim Je govoril min. Peleš o žrtvah ln zmagi. Godba je zaigrala himno. Na to je govoril preds. Gašparac o junaštvu in vstrajnosti našega naroda. Dr. Lah je izrazil na to radost nad tem, da Je na ta dan celokupna Rog. Slatina pokazala svoje jugoslov. srce. Dr. Kolterer je na to prečita! resolucije, ki so bile z aplavzom sprejete. Na to je dr. Žerjav zaključil to sijajno manifestacijo za naše Primorje, ki ie pokazala, da leži vsem delom našega naroda usoda našega morja enako na srcu. —-Zvečer se Je vršil koncert Kovač-Rumpel-Brezovšek, ki Je bil razmeroma prav dobro obiskan. Koncert je lepo uspel, posebno Pumoel Je že! prave ovacije. O. Brezovšek je dokazal, da je moisfer tehnike, k! ga ne uniči niti razglašen klavir s hreščečim pedalom, g. Kovač Je že! mnogo pohvale. — V zadnjem Času 5e bil otvorjen bar pod naslovom »Casino Slatina«. Dva automobila skrbita za prevoz gostov. V baru je ples. Igra, zabava. Jugoslovanska družba pripravila zopet jugoslovensek večere. Cene so v tem času nekoliko vzrar tle, vendar so v primeri z drugimi zdravilišči še vedno zmerne. Slatina Je prenapolnjena, to Je dokaz kako priljubljena je pri naših Jugoslovanskih gostih. Med drugimi gosti Je tu tuđi general Suirrn-JuriŠič In razne visoke politične osebnosti Vreme je izredno krasno.
— Rogaška Slatina. Preteklo soboto nas je posetil citarski klub >Favo-rit« iz Ljubljane. Plakati so že nekaj dni r»rej oznanjevali eltarski koncert. Velika večina postov je mislila, da bodo ijrrali posamezni citrarji, zato ni bilo za koncert zanimanja. Sele pozneje se je izvedelo, da je imelo igrati 38. eitrarjev na enkrat in to je srotovo nekaj lepega. Ker je bilo prodanih samo 20 vstopnic, se koncert ni vršil. To je bila zopet enkrat draga šola za vse, ki hočejo uspeti na Slatini s svojimi umetniškimi prireditvami. Ko bi se bili citrarji vsedli na teraso in eno zaigraM, bi bili imeli gotovo polno dvorano. Zato bomo poslej morali delati vedno cirkuško reklamo: najprej boben in rena, potem javen nastop pred dvorano in potem šele umetniški koncert v dvorani. Več sreče je imel >Ljub. Zvon«, ki je prišel v nedeljo z 80 pevci in pevkami. Imel je skoraj razprodano dvorano. Moški zbor je imel lep uspeh. Progran je bil lepo izbran, a videlo še je, da slatinski gostje bolj ljubijo lahno domačo pesem nego umetnost. Obeta se nam šs cela vrsta večerov. Poleg kabaretnega večera prosu. Povheta i. dr. bomo prih. teden imel! nriliko pozdraviti našega virtuoza go6o. Ličarja in Tkalčiča. Iz Ptuja nas obišče >Dram. društvo«. V ponedeljek bo staroslavni »an*ki ples« pod vodstvom olesneera mojstra gosp. Plečnika ki bo noslej vodKl vse nt*«ue prireditve. Dne 2. avgusta bo >lnv«!ldnl večer«, koncertni pro«rram s nlesom »Vsi prostori v Slatini so oreuanolnjenL mnopo gostov odhaja na Bled in na koroška letovišča. Odredba, da more vsak gost ostati le 4 tedne na Slatini le pomagala v to* 1
liko, da so dobili prostora oni bolni gostje, ki 60 se že prej priglasili za sobe. Upamo, da bo sedaj vsakemu omogočeno, da se okrepča ob zdravilnih slatinskih vrelcih.
— Iz Dolenjskih Toplic. Dodatno k dopisu v >Slov. Narodu« o neciostat-kih v naših idiličnih Toplicah te vrste bi še omenili, da bi tudi trška občina lahko kaj storila glede razvoja Toplic. Pred vsem bi trebalo oskrbeti primerno uravnavo poti v trgu samem. Skalnatega kamenja je več ko preveč po-vsodi, kar je za one bolnike, ki ne dobe sobe v gradu, silna muka. Tudi dohod v stari park vodi preko pravcatega skalovja. Ker se je vpeljala že elektrika v Kopališki dom — ne funkcijonira pa seveda ne — aH se ni moe:el doseči sporazum s trgom, da bi tudi dobil električno luč? Mislim, da bi trebalo le dobre volje. Saj gostje donašajo v Toplice lepih novcev. Tudi bi se lahko oskrbelo več vozne prilike iz Straže v Toplice in nazaj in ne pustilo monopol enemu samemu, ki kar diktira cene. Konkurenca je povsod zdrava. Nedostatki v Kopališkem in Zdravilfekem domu so pa naravnost kričeči. Postrežba v moškem oddelku in na blagajni je vestna in vljudna, ne tako na ženskem oddelku, kjer je postrežnica obenem maserka, ki je 6 tem zaslužkom tako zaposlena, da si morajo dame v slačilnici pred kopeljo in po kopeli pomagati kakor vedo in znajo. Ker se slačilnica ne kuri, se izpostavljajo občutni bolniki prehladu, ki napravi vse zdravljenje iluzorno. V Kopalnem domu manjka električnih zvonil za slučaj hitre pomoči itd. V Zdravilišl\em domu se je zadnji čas vpeljala prisilna prehrana. Kdor ima sobo tam, a prehrano pa v drugi gostilni, se brez pardona deložira. To je -i-cer zdorovo* a nije honorovo. Ugled zdravilišča trpi pod tem. Ne navajam napak iz dolgočasja v Toplicah, marveč ker se mi je kraj omilil in mu želim iz srca procvit.    Kogar se tiče, zgani se!
K.
SolSfllD.
— Deška in dekliška meščanska šola v Tržiču se razširi s šolskim letom 1920/2L v dvora zredno. V prva razreda se sprejemajo učenci in učenke, ki so dovršili s povoljnim uspehom 5. šolsko leto. Po celem Gorenjskem se za meščansko šolo v Tržiču živo zanimajo in povprašujejo po dijaških stanovanjih, ki se v Tržiču prav lahko dobe z dobro domačo hrano in, kar je glavno, pri primernih cenah. Vsem, ki nameravajo dati svoje sinove in hčere v Tržič, pa so radi stanovanj? v zadregi, bo ravnateljstvo rado pomagalo in preskrbelo primerno stanovanje. Osebno zapisovanje v I. in II. razred se vrši v četrtek dne 15. julija od 9. do 12. in 14. septembra 1920 od 9. do 12. Pismenemu pri glasu pa naj se priloži izpričevalo in domovinski list. Pripomniti je še, da se na šoli uči poleg obveznih predmetov neobvezno nemščina, gosli in klavir. Pouk v neobveznih predmetih je brezplačen.
Gospodarske oestl.
— Strojne tovarne in livarne d. d. v Ljubljani. Dne 23. junija se je vršil v uradnih prostorih Strojnih tovarn in in livarn d. d. v Ljubljani pod predsedstvom vele industrij ca gd. Vinko Majdiča drugi občni zbor te družbe, na katerem je upravni svet podal poročilo črez obratno leto 1919. V tem poročilu je predvsem omenjeno, da napreduje organizacija in preosnova združenih tovarn tako, da se lahko z upravičenjem računa z vodilno vlogo tovaren v strojni industriji Jugoslavije. Občni zbor je sklenil, da se zviša akcijski kapital od 10 na 25 milijonov in sicer za enkrat za 5 milijonov, torej na 15 milijonov. Nadaljna zvišanja naj slede v doglednem času. Čistega dobička je izkazala družba za leto K 1919 635.392 82 vin. od katerega se izplača delničarjem 6% dividende. Ostanek se je deloma razdelil v dobrodel. namene namene na sledeči način: Penzijski fond uradnikov je dobil K 50.000, fond za onemogle delavce Strojnih tovarn in livarn d. d. K 60.000, za Jugo slovensko matico je bilo votirano K 5000, za dijaško kuhinjo K 2000, za akademsko mne-zo K 1000, za mestne reveže K 1000, za društvo za varstvo vajencev K 5000. za >Domovino K 2000. za otroško zavetišče K 1000, za >Vincencijevo in Eliza-betno konferenco« po K 1500. Na novi račun se prenese 35.152 K 30 vin. Račun bilance kaže sledeči sestavek: Aktiva: blagajna 1869 K 75 v, dolžniki 4,522.169 K 72 v, subskripcijski račun 7,993.500 K, nepremičnine 3,261.572 K 87 vin, premičnine (stroji, orodje) 1,761.717 K 38 v, zaloga (surovine in fabrikati 2,919.109 K 36 v. Skupaj 20,459.938 K 58 vin. Pasiva: Delniška glavnica: t emisija K 6,000.000, 2. emisija (participira na dobičku od 1. januarja 1920 4.000.000, rezervni zaklad 2.831.264 K 38 v, unniki 6.993.281 K 38 v, časti dobiček 635.392 K 82 v. Letno poročilo kale, da je domaČe industrijsko velepodjetje vkljub težavam časa ne samo zadostilo svoji nalogi, ampak tudi vsled zaupanja javnosti ki se je z velikim zanimanjem udeležila ob koncu leta 1920 druge emisije delnic, okrepilo svoj finančni temelj. Družba namerava sezidati si moderne delavnice in dvigniti se na ta način na višino, ki jo bo varovala pred tujo konkurenco. V ta namen je družba koncem preteklega leta nakupila za več milijonov kron novih modernih strojev za delavnice: Na fabrikacijskem p ro sramu družbe stoji vsled preosnove tovarn izdelovanje vodnih turbin, strojev za obdelovanje lesa, predvsem polnojarme-nikov, skobelnlkov, strojev za izdelo-
vanje lesenih cvek o v, vpognjenega pohištva, tračnih žag itd., potem stiskalnic za klobuke, tfansmisij, ventilatorjev, kovinskih izdelkov, armatur, sesa lk, brizgalk, vseh vrst litin, železnih, bronastih in medenih in konečno posebne specijalitete zvonov iz najfinejšega brona, katere izdeluje slavno-znana stara zvonarna družbe. Iz fa-trikacijskega programa pa se se je z ozirom na neobhodno potrebno specijalizacijo v smislu zgoraj opisanega novega programa izločilo prevzemanje malih reparatur, ki spadajo v delokrog n;ilih obrtnikov. Seveda bodo tovarne tudi v bodočnosti izvrševale popravila lastnih izdelkov.
— Gremij trgovcev v Ljubljani naznanja vsem svojim članom in okoliškim trgovcem, da bo začel v najkrajšem času izhajati v Ljubljani začasno radi tehničnih ovir enkrat na teden strokgvni časopis >Trgovski list«, ki bo zastopal pred javnostjo trgovske interese in bo nekako uradno glasilo trgovskih korporacij. Ker se bodo v tem listu objavljale vse naredbe, ki se tičejo trgovstva, je neobhodno potrebno, da dobi vsak trgovec ta list v roke. Gremij trgovcev pozivlje torej vse svoje člane, da se na ta list naroče ter mu pošljejo svoje inserate. Pc*drobnosti bodo objavljene v 1. listu, ki v kratkem izide. k
— Žetev. V Vojvodini se je splošno začela žetev. Po današnjih rezultatih računajo, da se bo od enega jutra dobilo okoli 500 kg čiste pšenice. Ldu.
— Liberskl semenj. Po poročilu, do-šlem trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, se vrši od 14. do 22. avgusta v Libercah na Češkem prvi liberfld semeni, na katerem bodo poleg drugih zastopane tekstilna, jablonska. steklarska, strojna, porcelanska, kemična in jeklarska industrija. Ker Je do sedaj že prijavljenih okoU 1000 tvrdk, bo interesentom dano obilo prilike za nakup raznega blaga. V času od 29. avgusta 1920 bo v Lipskein velik semenj industrijskih predmetov ter Je obiskovalcem semnja v Libercah možnost dana, obisk obeh semnjov združiti.
— sr Na državni vinarski ln sadjarski šoli v Mariboru se prične šolsko leto 1920—21 dne 15 septembra leta 1920. Sola je dvoletna. Prošnje za sprejem je vložiti pri podpisanem ravnateljstvu do 31. julija 1920; prošnji se mora priložiti: krstni list. domovnica, odpustnica oziroma zadnle šolsko spričevalo, spričevalo o nravnosti pri onih prosilcih, ki ne vstopijo v zavod neposredno iz kako druge jtole, ter izjavo staršev oziroma varuha, s katero se ti zavezujejo plačevati stroške šolanja. Pripominja se, da je za sprejem potrebna starost najmanj dovršenih 16 let ter z dobrim uspehom dovršena ljudska šola,1 Sprejemalo se bo samo kmetske sinove, ki ostanejo po končani ljudski' šoli doma. Oskrbnina je nastavljena na mesečno 300 kron in se moro plačati event, tudi v pridelkih. Sinovom ubožnih posestnikov se moreio dovoliti popolnoma ali do polovice prosta mesta. V tem slučaju je treba; podpreti prošnjo z uradno potrjenini ubožnim spričevalom. Programe kakor tudi vsa natančneja pojasnila daf-je ravnateljstvo drž. vinarske ni sadjarske šole v Mariboru.
Borze.
Borze. LDU Beograd,   23. rullja.
Valute. 20 dinarjev v zlatu 23.90—24.10, angleški funti 68—70, ameriški dolarji 17.25—17.45, bolgarski levi 39.25.—40.—, romunski leji 48.50—49.50, nemške marka 45.75—46.25, grške drahme 243—247, čeho-, slovaške krone 40—40.50, avstrijske krono 11—11.50. Devize. Pariz 125—128, London 60—65, Berolin 45.50—46.—, Ženeva 276—280. Dunaj 9.50—10.0, Praga 36—M, Rim - MIlan 93—96.
LDU Zagreb, 23. rollla. Devize. (Vezano.) Berlin 176—178, Italija 406—409, London 260—0, New York 0—69, Pari* 570—580, Praga 147—150, Dunaj (nevezano, izplačilo) 39—39.25. Valute. Ameriški dolarji 66—66.50, avstrijske krone 42—45, carski rubljl 125—127, francoski franki 560—0, napoleondori 305—312. nemška marke 184—185, romunski leji 195—197, Italijanske lire 405—0, čeho - slovaške. krone 142—144._ . . , /
Sokolstoo.
— Sokol Moste pri Iijabljanl vabi; bratsko članstvo, kakor tudi vse Sokolu naklonjeno občinstvo iz Ljubljane In, okolice na svojo javno telovadbo, ki jo priredi dne 25. julija ob 16. popoldne v| idiličnem parku Codelijeve graščine po-; leg vojaškesra oskrbovališča v Ljubljani, Udmat. Po enoletnem notranjem de-! lu v telovadnici pokazati hoče svojemu' članstvu uspeh svojesra dela z nastopom članov, članic, naraščaja in gojenk. Podrobnejši snored je razviden iz vabil, ki so se te dni razposlala. Po javni telovadbi velika ljudska veselica z najn različnejšim sporedom v senci košatih dreves. MoSčani! Kdor hoče preživeti v nedeljo par veselih uric v prijazni družbi naj pohiti na Codellijevo. Na 3videnje I Zdravo! ■
— Iz St Vida na Dolenjskem. V nedeljo, dne 4. julija ti. je priredil šentviški Sokol s sodelovanjem brat škili društev javno telovadbo. Mnogoštevilni postje iz prostrane Dolenjske, daljne Belokrajine in bele Ljubljubljane so pri-teli, da si ogledaio kraj, kjer se je nedavno ustanovil Sokol. Po«rled na dolg sprevod, ki se je pomikal iz postaje proti 8t. Vidu, je mnrsikoga uveril. da je s tem pohodom Sokolstva, ki fo si ga Sentvidčanje želeti že več let, St. Vid osvobojen dosedanjih duševnih gospodarjev'I Prapor braUke župe novomeške, ki se je izkazala ob tej priliki zel«*
6. stran.
.SLOVENSKI NAROD", dne 2S. julija 1920.
167. §tev.
požrtvovalna, se je ustavil pred vfiodom v Št Vid. okusno izdelanim slavolokom, kjer ga je pozdravila skupina narodnih noš, mladine in v zastopstvu občine brat Lavrie. Nato se je pomikal sprevod med vihrajočimi zastavami, visokimi mlaji in navdušenja polnimi 'zdravo-klici čez 6t. Vid proti telovadžču, na kateri poti ga je iz vsake hiše pozdravljalo občinstvo in ga obisipavalo s cvetjem. Ni ee začela telovadba, ko se ulije nad celo pokrajino močan dež in začne padati toča — debela, da jo ne pomnijo osiveli ljudje. Vse je za eno uro obstalo- Da pa mora priti za dežjem in točo solnce, je vedel vsak kristjan in tako se je tudi zgodilo. Se je malo pr-šelo, ko za6vtra godba Sokolsko koračnico in občinstvo v navdušenju pozdravlja prihod članov in Članic, od katerih zadnje sc klub mokrim tlom in iirugim težkočam brezhično izvajale proste vaje. Vzorna vrsta na orodju je priborila nov venec društvom posameznih telovadcev. Cel nastop je bil točen dokaz resnega in požrtvovalnega dela Sokolstva ob vsaki priliki! Govor brata staroste dr. Vašiča, ki je odločno in ganljivo vspodbudil Šentvičane k delu, |e zaključil javno telovadbo in pričela se je ljudska veselica. Gostje in domačini so si s prijaznim srcem segali v roke in se veselili tega sestanka, dokler ni prve na splošno žalost okoli polnoč* odpeljal posebni vlak v domovino, kamor jim je še dolgo po odhodu donel gromki >zdravo« v slovo.
— Sokol II. v LJubljani Je priredil v nedeljo 11. t m s svojim Članstvom in celotnim naraščajem vrlo dobro uspeli izlet v Šmarje. Do 300 bratov in sester ter sokol-skega drobiža je odpeljal popoldanski vlak proti krasni, a doslej sokolski ideji še tuji DolenjskL Člani v kroju so izstopili že v Škofljici,   kjer so se Jim pridružili še Ško-
feljčani, ter Jo z društveno fanfaro na čelu pes mahnili proti Šmarju. Med potjo že je budila fanfara s svojimi zvonkimi koračnicami Dolenjce k delu za narod. Na klancu pred Šmarjem jih je pričakalo žensko članstvo in ves naraščaj, ki so medtem z vlakom dospeli v Šmarje, nakar so v skupnem pohodu skozi Šmarje klicali Šmarčane k novemu življenju. Med burnim pozdravljanjem domačinov se vstavijo pri g. škr-Jancu, ki je z vso prijaznostjo poskrbel za točno in dobro postrežbo članstva in naraščaja. Po kratkem oddihu je nastopil naraščaj in Članice k telovadbi, za katero je dal g. Škrjanc svoj vrt. Pazljivo Je sledilo domače prebivalstvo, ki se je v ogromnem številu zbralo na telovadišču, izvajanjem posameznih oddelkov, ki so želi vso zasluženo pohvalo. Opaziti smo mogli, s kako živim zanimanjem so sledili domačini, ki kaj takega gotovo niso še videli, posameznim izvajanjem ter primerjali .... Prepričani smo, da je ta nastop Sokola 11. tudi v njih srca vsadil prvo kal ljubezni do sokolskega dela, iz katere bo skoro pognal sad — sokolski odsek v Šmarju. — Telovadbi je sledila prosta zabava, pri kateri je skrbe-la za godbo zopet fanfara,  ki je tudi med telo-
vadbo sprovedla posamezne oddelke k vajam. Le prehitro pa je potekal čas, trebalo je misliti na ločitev, ki je bilo težko od prebivalstva, ki je sprejelo svoje sokolske goste tako dostojno. Hvala jim za to! — Upamo, da je Sokol II. s svojim nedeljskim nastopom v Šmarju vzbudil iz spanja k so-kolskemu delu tudi ta krasni, a doslej skoro pozabljeni kraj Dolenjske. Sokolu U. pa čestitamo na tako krasno uspelem izletu in nastopu. Želeli bi le, da bi še večkrat napravil enake izlete na Dolenjsko ter jo na ta način ogrel za Sokolstvo.
— Sokol »Polic« je imel dne 4. t. m. svojo javno telovadno na prostorih papirnice v Vevčah. 2e po polletnem delovanju ie nastopilo pri prostih vajah 100 telovadcev in telo-vadk in 3 vrste na orodju. Izvajanje je bilo dobro, pri nekaterih oddelkih dovršeno. Ženski in moški vaditeljski z-bor je pokazal, da pojmuje svojo nalogo resno in da se požrtvovalno posveča sokolskemu delu. — Prav primerno je sodeloval orkester Sokola I. Po končani telovadbi je v iskrenem nagovoru pozdravil vse sodelujoče župni starosta dr. Pestotnik in stvarno ocenil pomen sokolskega delovanja. Obisk je bil prav lep. Razvila se je nato živahna zabava ob dobri postrežbi domačih srospa in deklet z okrepčili po Šotorih. — Sokol »Polje« zasluži vse priznanje za s v ni trud. P.
Tnrlsff fca in sport.
— Grazer Amateure - Ilirija. Danes in jutri, 2-L in 25. julija, vsakokrat ob 19. uri, se vršita na prostoru Ilirije dve internacijonalni nogometni tekmi med prvimi moštvi graških > Amateure* in -»Ilirijo«:. Graški Amateure so drugi n&jboljši klub v Gradcu, igrali so proti Winer Sportklubu z 0 2 ter zmagali nad grasko uermanijo s 5:2, tako da bodo Iliriji jako opasen nasprotnik Vstopnina: sedeži po 16, 12 K, stojišča 6 K, za člane in dijake (toda le v predpro-df ji) 3 K. Predprodaja vstopnic se vrši od petka naprej za oba dni v drogeriji Kane, Židovska ulica, in pri tvrdki Svetla, Mestni trg. Tekmu so bodo vršile ob vsakem vreranu. Blagajna se odpro vsakokrat ob 18. uri. k
— Dirkači kolesarji, ki se mislijo udeležiti cestne dirke Ljubljana-Veliko-vec, za prvenstvo Koroške Slovenije, naj se do 27. t. m. javijo klubu, ker ee z istim dnem zaključijo prijave. Natančnejša navodila se bodo zvedela na sestanku dirkačev v Četrtek dne 29. t. m. ob pol 8. v klubovi sobi restavracije Novi Svet. k
Darila.
LTpravi našega lista je oddal za »Ciril Metodovo družbo« Neimenovani iz Trsta 500 kron.
Srčna hvala!
Upravništvu   našega lista so po-
lali:
Za Jugoslovansko Matico: Ivan Rustiia, fz Kranja C8 K, zbirko med svati v Križah pri Tržiču na ženitnini Josipa Šorgo;
za »Ljubljanskega Sokola«: Pisarna dr. Alojzija Kokalja v Ljubljani, 50 K, iz sodne poravnave v kazenski zadevi g. Rudolfa Kovača in Josip Petri ća kot globa.
Srčna hvala I
Hprouizacija.
4- Prodaja petroleja. Ljubljanski trgovci, ki so dobili petrolej od mestne aprovizacije, ga naj prodajajo ljublan-skim strankam brez izkaznic. Trgovci, ki bi že hoteli prevzeti petrolej, naj se zglaee na magistratu.
Poizuedbs.
Antona
Vovk,
— Kdor bi kaj vedel za Vovk, se prosi javiti Ceciliji Stari trg 26, Ljubljana.
— Zgubila se je v noči od 21. na 20. t. m. na poti iz Radomelj v Kamnik mala browning-pištola s taško. Najditelj naj jo odda županstvu Radomlje, kjer dobi visoko nagrado. 5ir)9
Glavni urednik: Rasto Pustoslenišek. Odgovorni urednik: Božidar Voden.
Čebula, cele vagone a"bnn*P*°-zmernih dnevnih censh. Jakob Klemenčlč, trgovec, Mezgovci p. Moškanjci. 5408	prodam 2 spalni opravi, mabagoni, moderno vloženi s palisan-drom. Avgust Černe Zg. Šiška 54. 5515	
Proda se žensko kolo, moške obleke in kitara. Slovenska cesta 284, Šiška. 5512	Na nrnitoi io 8 biIiardnih Rogelj iz lld (JI Uli d J li slonove kosti rr i Demšar & Osenar, Ljubljana, Kolodvorska uL 35. 5453	
tnvAimfl en v pleskarsko obrt kon-^I.TfejUiU S£ fcrf.riirJ- kl se razorne dobro na kvadraturo. Jos. Jug, Bivaka cetta 16. 5513	Mesta Map Naslov pove Naroda.	ničarlrc iitela %eA. upravniStvo Slovenskega 5461
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom in znancem pretužno vest, da je naš dobri papa, stric, svak, gospod
Adolf MUlIer,
vratar ftifne železnice
5542
dne 22. t. m. ob polu 9. ari zvečer v 52. letu svoje starosti, previden s sv. zakramenti izdihnil svojo blago dušo.
Pogieb dragega pokojnika se vrši danes 24. t. m. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti Resljeva c. 29 na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maše zadušuice se bodo brale v večjih cerkvah. Ljubljana, 24. julija 1920.
Ana MfUler, soproga. Haioll, Edvard; Oton, sinovi.   Earla, Olga, Anica, hčere.
Naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je preminul, previden s svetotajstvi sv. vere po dolgi mučni bolezni ljubi soprog, sin, brat, svak in stric, gospod
dr. Gvidon Sajovic
profesor II. državne realne gimnazije v
Ljubljani,
dne 24. julija 1920, ob pol 11. url.
Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek, dne 26. julija 1920 ob 18. uri iz hiše žalosti v Kranju.
Maše zadušnice se bodo brale v več cerkvah.
Venci se hvaležno odklanjajo.
V Kranju, dne 24. juUja 1920.
Toni Sajovic roj. Švejda, soproga. Ivana Sajovičeva, mati. Mlml, Karla, Nuša, Mani* sestre.   Janko, Joško, Stanko, bratje. Vsi
ostali sorodniki.
'"Žrl
V brezmejni boli naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš iskrenoljubijeni sin in brat, gospod
Joško Jelene
mesar in prekajevalec
danes, dne 23. julija 1920 ob 6. uri, po kratki in mučni bolezni preminul.
Pogreb predragega pokojnika bo v nedeljo, dne 25. julija t 1. ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti na novomeško pokopališče.
Novomesto, 23. julija 1920.
Žalujoči ostali.
Sprejmem irenko
2a svojo manufakturno trgovino 15 do 16 let staro. Anton 0?rin trgovec, Novomesto. M79
Kupim Ispi! lete bokove deste
večjo množino po ^0 mm močne. Ponudbe s ceno za m3 na 1 Pretnar slroi-no mizarstvo na Bleda. 5371
Jvrdka fi. Sinkcvic, nasl.
naznanja cenj. odjemalcem, da ostane trgovina zaprta od 25. falila do 8. avgusta. 5403
Oprave za spalno sobo,
pletkane se radi pomanjkanja prostora po nizki ceni prodajo. Jenkova ulica 7.
5475
telil a strope izfielnie in prodali
na debelo in drobno m2 po K 4\S0 pri večjih naročil'h znaten popust Stalne? Anton, Ljubljana, Jeraaova ulica 13, Trnovo. 4256
Stenografa in strojepisca
išče za nastop s 15. avgustom, tudi žensko moč notar Baš v Celja. 5412
tavanje i Hirihon. »SS £
kuhinje se zassecja z enakim v Ljubljani. Ponudbe pod   .Menjava 5389" na
urrav. Slov. Naroda. 5389
V*.a» m1*nt«t koroških izdelkov
Aoor porreouie žičnike žico> 2re.
bije za čevlje in drugih železnih izdelkov v večji množini, naj se obrne na veletrgovino SteSan Bridek, Borovlja Koroško. 5351
Kfllflfttfii   dobe prvovrstne plašče in UuicaCijI cevi za kolesa in vse druge potrebščine najceneje  pri znani tvrdki gn. Vok, Ljabljasa, Sodna nI. T 4866
Proda Eli v Wm se aBa
s pekarij' edino v kraju, kjer je tovarna in druga industrija, v sezoni ve-iki promet letoviščariev In turistov. Naslov pove upravništvo Slovenskega Varoda. 5462
Tisoč srebrnih kron a K 7*50,
dobro ohranjeno moSko kolo z novo pnevmatiko, 14 trdo vezanih knjig (povesti) in rjava koža za zgornie dele čevljev se po nizki ceni takoj proda. Pol še. Dunajska cesta 47 v baraki. 5434
ftrAftam prvovrsten nov predvojni JMUU4U1 gramofon »Pathe« brez lijakov s 29 ploščami in 58 komadov polovica slovenskih. Ima tudi pripravo, da igra navadne pio*če na igio. Poizve ?e pri Francu Miklavec, čuvajnica 548, Zidani most. 5238
500 ko Krompirja, 100 ftp jaMk,
3bfi npfti daru ti temu, ki mi pre-Rlj MU skrbi do 1. oktobra primerno stanovanje, obstoječe iz dveh sob, kuhinje in z vsemi pritlklinami v bližini deželne vlade ali v sredini mesta. Ponudbe ood .Preskrba 5473* na upravniStvo Slov. Naroda. 5473
Tužnim srcem naznanjamo vsem prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš preljubi sinček
Milče
v starosti 7 let, dne 22. t. m. zgubil svoje nežno življenje v valovih Krke.
Pogreb se bode vršil dne 23. t. m. iz mrtvašnice v Žužemberku.
ŽBŽrabsrk, 22. junija 1920.
Žalujoča nfldn SkrenL
Lepo majhno hiša
2 vrtom se proda v Rožni dolini. Isto-tam se proda voziček (cizai Poizve se pri Neil Ćsrmaap S^ublfana, Gn-
jeva »lica 2.
5524
jttsblovano solnčnato sobo
s posebnim vhodom, Če mogoče z električno razsvetljavo za dobo 6 do 8 tednov proti dobremu plačilu išče gospod. Ponudbe pod .Snaga 5517* na
upravniševo Slov. Naroda. 5517
Proda vim^^m^^
oddaljeno četrt ure od glavnega kolodvora, pripravno za tovarniško podjetje. Naslov pove upravniStvo Slovenskega Naroda. 5465
fUHAii«m!A skupno za prvošol-MSnOVSlIje ca hi akademika iščem za privodnje šolsko leto pri boljši rodbini. Hmna za prvega, eventualno tudi za drugega. Ponudbe na Gabrijel   Eižen,  Zapuže  pri Lescah
Bisa-vila
s prostornim dvoriščem, novejša, z 8 stanovanji, se proda ali zamenja za posestvo, najraje na Gorenjskem blizo železnice. Naslov pove upravništvo Slov. Naroda. 5427
3šče se prodajalna nen* S*T$
mestu ali izven mesta. Naslov pove upravništvo Slov. Narods. M35
pisalne stroje vseh sistemov dobavi najceneje Viakkr, fraz, ftanengjsse 7. 5452
T?0r*i krušne in sobne pečnice (kah-f £l»lf ijice) za štedilnike ima v zalogi vedno J. Gregorec, Mengeš 25. 5467
3zurjencga strojnega pitarja
potrebuje juž. žel. za delavnico v Mariboru. V poštev pride samo prvovrsten btrokovni Specijalist. ProSnje je vložiti ostbno pri načelniku strojnega oddelka ob:. Tava. južn. žel. v Ljubljani, Belgijska vojašnica. 5496
preprosto mesečno sobo
iščem za 2 osebi proti dobri nagradi in visoki najemnini. Ponudbe pod .Preprosto 5529* na upravništvo Slovenskega Naroda. 5529
o/snrftlai      brck» Pralnl str°i*
JlflJJlvvaj stroi za sodavico, 4 aparati za pokalice, atroj za pasiranje, čr-palnica za vino, umetni marmor. Ka-varnar v Sp. Šiški. 5526
}feblovano sobo "gJŠfc?
mlad, neoženjen, dobro situiran bančni uradnik. Ponudbe pod: .Mlad uradnik 5523" na upravništvo Slovenskega Naroda. 5523
£epo posestvo,
grad, njiva, sadni vrt in go*.d, 2C minut od kolodvora, v bližini rudokopa, se takoj proda. Kje pove, Ivan Drofe-nik, gostilna v Poljčanah. 5520
Radi takojšnjega oDpotovanja
ceno prodam posteljno in drugo perilo, moško in žensko obleko in čevlje, omaro (Kasten), skrinjo, harmoniko in drugo. Stadentovsfca ol. 11. 5518 -»■'■ . ■ ' — ' ~———~ 1    ..........   . — —
Kompletne konjske oprave
in razni vozovi se prodajo po zmernih cenah, informacije daje tvrdka J. Ko-atevc, It. Patra ceata 4. 5436
plavači (Schwimmer) po 1  K nudi  Eni. Satane v Rogatcn.
Telefon št. 1. v Rogatcu.
usranim     i lite pozneje mlad
soliden gospod. Naslov pove upravništvo Slov. Naroda. 5417
Moto u Majam. ^
silo ob Krki, mlinom, žago, električno razsvetljavo, skladištem za les in zemljišči ter gozdi, pripravno za večje industrijsko podjetje, se vsled smrti lastnika proda. Naslov pove udravništvo Slov. Naroda. 5410
ki bi hodila 2—3 krat na teden opravljat hišna dela (ribati prat). Piača po do-govoru v Kolizejn vrata 49.__5281
Hitita (D 3 močni volčji psi čuvaji.
lOju™ \t Ponudbe z navedbo cene pod »Cavaji 5508' na upravništvo Slov. Naroda. 5508
tahririink    strojepiska, katera je RueltnfMlHjC, zmožna nemške stenografije išče za takoj službo. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 5501
Kupi se majhna parcela
v velikosti 150—300 m2. Ponudbe na AnonČni zavod Drago Beseljak, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5. 5392
O*tiftM9Mf0 obstoječe iz 2 sob In Jiđiiy YaH]», kuhinje, v sredi mesta se odstopi tistemu, ki posodi 40.000 K proti vknjižbi na prvo mesto. Odda se tudi lep prostor za skladišče ali delavnico. Pisma nasloviti pod »T. P« poštno ležeče Ljnsljana. 5455
Slonel karOTGloiiflio š
in nemške stenografije sprejme tovarna v Ljubljani. Plača po dogovoru. Ponudbe pod »Dobra korespondentinja 5422« na upravn. S.ov. Naroda. 5422
Cretlifiia imm za lesens&o sejale?
kakor dnerarije, nageljčki, levkoje, pri-rr.ule, mačehe itd. v lepi izberi, jamčeno zanesljiva se dobe pri Sever & Koma. Ljubljana, Wolfova ulica 12. 5444
Brezov les kupuje
Tovarn« lesenih S« bi je v v Tacnu pod Šmarno goro. 5504
7rflfl Pr0(*a za lastno i£j)U ceno Tovarna lesenih žebljev y Tacnu pod Šmarno goro. 5503
atfHAMfl skoraJ nov> se takoj pro-alinUIitJ, da. Naslov pove uprav.
54SS
Slov. Naroda.
Proda se reisa tara
z vse-pripadk
aluminijastim stativom ter Goerzov tneder 6X po več. Naslov pove upravništvo Slov. Naroda. 5498
CftiMuiiFaa samostojna knjigovodkinja HSfmlvBa, vešča vseh pisarniških del govori slovensko, hrvaško, nemško in italijansko, išče primerne službe. Ponudbe pod .Vestna 5500" na upravništvo Slov. Naroda. 5500
MpaVUil^^^r
tem tudi letnik 1917 na prodaj. Matija Ivanćtć, občina Vinica Slovenija via Ormož
5486
23 !et star» zmožen Precej MniIiRIiA» tudi trgovine mešanega blaga in železnme, išče stalne službe pri kakšnem večjem trgovcu, bodisi v mestu ali na deželi. Ponudbe pod: ,Pridnost 54*5" na upravništvo Slovenskega Naroda. 548-5
hisVA Podpisan* izjavljam, da so moje i£j2lu. trditve, v katerih sem dolžil g stražm. Aberšeka ljubavnega razmerja z Marico Stefanciosa, neresnične. — Fran Stefanciosa. 548.5
Jfohne, jabolka in slive,
v večjih množinah, se bodo oddajale. Istotam se proda osem velikih na platno z oljem slikanih slik od 15. do 17. stoletja. Naslov pri upravi Slov Naroda. 5364
še  dobro ohranjeno žensko kolo  in dve pravi japonski vazi, po en meter visoki. Rožna ul. 15.
Proga se
V najem se odda gostilna
na prometnem »Gostilna 5510« Naroda.
kraju. Ponudbe pod na upravništvo Slov.
5510
€nona8stropna hiSa skps?adw J
njivo in travnikom po jako ugodni ceni. Naslov pove upravniStvo Slovcv. Naroda. 5495
Kompleten parni kotel
za ca 20 konjskih sil aH kompletna parna lokomobila se išče. Ponudbe z opisom in zahtevami nasloviti na Šenl-jaaški premogokop — Knnelj (Dolenjsko).
5494
Visoka nagrado
onemu, kdor ml preskrbi v Ljubljani stanovanje obstoječe iz dveh sob ter kuhinje. Ponudbe pod »Avgust 5333« na upravo Slov. Naroda. 5388
Zemtna ponudba!
Trgovsko izobražen veleposestnik z milijonskim premoženjem želi znanja z gospodično 18—26 let, le iz ugledne hiše. Resne ponudbe s sliko pod »Značaj« poštno ležeče Ljubljana L 5519
frrflFf 1 gibčna, m Pena, mlada gospodična, ILulLh, dobre eksistence, želi ko *e spon dene,
HI treba ekselenca, pač pa inteligence.
Ponudbo na) sestavi, ter Jo naj prijavi na ime; JfOJ SRCE", poštno ležete LJubljana.
Kopi so lahek ib
ži. Ponudbe pod »Lahek voz 5525« na upravništvo Slov. Naroda. 553S
3Corespon9entinje
izurjene v strojepisju, slovenski ln po možnosti nemški stenografiji sprejme »Balkan4 Špedicija, Ljubljana. 55\J
Prodam majhno posestvo
s hišo, hlevom in precejšnjim sadnim vrtom. Najraje pa zamenjam v okolici Ljubljane za majhno hišico z vrtom. Posestvo obstoji iz treh njiv, travnika in gozda, 24.109 kvadratnih metrov. Našlo/ pove npravništvo Slovenskega Naroda. 5505
Ka prodaj takoj 2^2%?-
stelja, omara, umivalnik, nočna omara, stojalo za knjige, miza, zimnica, vzmetna zimnica, 4 stoli. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 5531
Gostilničarji pozor!
dobrega 2 leti starega Žganja .droien-ke' liter po 112 K. Kdor hoče res dobro žganje, naj se obrne na Ivo liie-ničnrk, trgovec ia gostilničar, Novakove! pošta Podtnrn — Tia Čakovec Međimurje.
5530
gospodična išče sobo
eventualno s hrano. Pospravlja lahko sama. Ponudbe pod »Značajna 5538c na upravništvo Slov. Naroda. 5>38
jtfeblovano ali prazno sobo
pri boljši družini išče gospodična. Naj raje s hrano. Ponudbe pod »S. A. G 5537« na upravništvo Slovenskega Naroda.
Koitorisilitja, f„T
zmožna slovenske
spodence, strojepisja, stenografije ter knjigovodstva S prakso išče službe. Nastop takoj. Ponudbe pod »Konto-ristinja 5536« na upravništvo Slo ven* skega Naroda. 5536
izredno lepa perzijska preproga, obesek za dame s saflrjem in brlljanti na verižice s platina in pianola (reproducijski aparat s katerim vsakdo lahko igra na;fežie skladbe na klavirju.) • Naslov v upravi.
5511
Sta mladaTržafjia,
njih dogodkov zapustila Trst, bi se rada seznanila z gospodičnama veseleča značaja, ki bi imeli veselje do izletov v okolico. — Dopisi (če mogoče s sliko) na .Tržačan I" in »Tržačan IT, poštno iežeče Ljubljana.
Uglaševanje in popravljanje klavirjev
tudi na deželi.
Feliks PovSe, oglaševalec klavirjev, Llnblfana, TriaAka e. it 45.
s tremi oral) polja in lep sado* nosnik se takoj proda. Naslov: Trnovi je št. 92 pri Celju. 53 »8
Vl^r/tAli 10 sPaIna soba za eno jiHilVVC} jtt  osebo z vsem! zraven
spadajočimi stvari. Ogleda se: Barvarska uL št 6. pritličje. 5469
3!če sc Deklica,
kuhati, k manjši obitelji proti dobremu nostopku in dobri plači. Ponudbe na jelka Glacksthal, sa praga bank. ravnatelja Karlovac 5534
Koopktefl kompresir za zrak
z motorjem aH brez njega ld naj obratuje z vsaj S m9 sesanega zraku na minuto, se iice. Ponudbe z opisom sistema hladilnega aparata, pugoaa, količine in premera cevi nasloviti na ien*|an*kk prentogofcop, KrmelL Doleejeko. 5493
Jakoj se proBa
radi preselitve
trgovina z vsem inventarjem v večjem kraju na deželi, nasproti farne cerkve. Kje pove uprav Slov. Naroda. 5491
lik se lokat
za obrt z vodno ali električno silo ca 10 HP v bližini postaje v najem ali v nakup. Ponudbe rod .Lokal" na Anončni zavod Drago Beseljak, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5. 5466
Visoko nagrado
dobi, kdor preskrbi stanovanje 2—3 sob s kuhinjo. Naslov pove upravništvo Siov. Naroda. 5472
Trgovski pomočnik,
55 let star, slovenščine in nemščine popolnoma vešč, izveZban v vseh v trgovino »padajočih strokah, želi izpreme-r. ti sedanje mesto in ifiče službe v bodisi kateremkoli kraja In obliki posla najrajši kot vodja kakega  podjetja v
b'Uttnl mesta ali železnice. Ponudbe z natančnimi podatki pobojev pod .Takojšnji nastop* postno ležeče Črna ori Prevaljen na Koroškem. 5541
Za takoiinji nastop iščem:
"rrft?in>Hjl starejšega, energično piKUtOgaljOt in samostojno moč z daljšo prakso, ki ume brusiti žage na smirgelj ter Žagati na venecijanko in in polnojar- ?m#t<iHs za venecijanko z 4studija daljšo prakso,
1
za
menlk, dalje
2 nočna klavca,
okrogel in rc- kl*f|f * h konjem za zan les ln iH«|ILo vožnjo okroglega lesa iz gozda in rezanega na postajo. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe z zahtevo plače na A. Rovan, parna žaga, Cd pri Vipavi. (Zasedeno oz.)
5490
Išče se za takoj polnoletna gospodična, katera se razume na knjigovodstvo lesne trgovine, tudi — ženitba ni izključena, ker se na premoženje ne ozira. Ceni. ponudbe na upravo tega lista pod Šifro »Lesna trgovina/5502". Neugodno se vrne in tajnost za-sigurana. 5502
Franc Iglic
krejaltvo
Kolodvorska al. 28. Prej« v Trstu.
zđelovanje oblek za goapode,  dame in
nnlf armiranje. 5251
rČlMlNTl
Idobavlja ,AW Laško
R01 SMfcat
Portland
ose
5532
dobavila totao s skladišča
Egger 2 Stau4enmeyBP,
Graz, Postfach 50.
MinaMm
(Scheibenradhžicksler)
12 [Bi. Mm letno i ulafta
Maschinenfabrik
Klavirje
pianine in harmonije, prodaja In izposoja AUoas ■rossalk, največja lalafi vseb glasbil, ■oitilij is stran, LJsslia-aa, Koagreaal trg 15. SM7
oprava
za veliko detajlno manufakturno trgovino se takoj proda, gpialssia drnsba v Calfn. 5466
Zidno opeko
zarezno (utorno) in navadno
strešno opeko
dobavlja
„A VA" Lubečno.
f -S    te karfoka ^
KU8MH
GRAZ, Postfach 50.
5533
komisijsko skladišče prevzame za prodajo:
parni stro] 45 PS, mlin na krogle (Kugelmuhle), presa ia utorno (zarezno) opeko, sušll-nloa (Trockenanlage). Veliko skladišče zidne in zaresue, atome opeke, k kor tndi oestienta. Ponudbe na
n§Nff* ceaestina, £aško.
Zemtna ponudba!
Vdovec v Ameriki se želim seznaniti s Slovenko oziroma kranjsko vdovo ali dekletom v svrho ženitve. Živim v Ameriki 14 let, sem star 46 let. Rojen sem na Primorskem. Umrla mi je žena tukaj v Ameriki pred 3 leti. Imam tukaj svojo hišo v malem mestu ter stalno delo. Torej, če katero žensko veseli v Ameriko priti, jaz ji ponudim lepo bodočnost. Naj se mi zglasi na naslov: John Janesh, Box 768, Arma, Kansas, Norih America. 5481
91
NADA
Neumann i. dr. Zagreb.
Proizvadja:
Kekse, biskvit, dvopek i razno pedvo  za  Čaj.   Zastopnik za Kranjsko
Iv. Ježek
Ljubljana, Stritarjeva ul. 7. 900
Nudim
vsakovrstne
živilae potrebščine
Gjorgje Grujić
B«ogra?, JKiletma ul 15.
zdravniško priporočeno vino v steklenicah se zopet dobiva .pri Dalmatinca* v Sodni ulici it 4. 4743
Slamnike in klobuke
vseh vrst sprejama v popravilo
Frank) CEBAR, tovarn sJimttkot v Stota, pošta Domžale pri Ljo6#am.
V Ljubljani se sprejema pri tvrdki SovaAevte ln Terftan, v Prešernovi ulici 5t 5, kjer so na razpolago tudi najnovejši vzorci. 1771
Erjavec & Turk
Mraz
pri ..Zlati lopati"
preje Hammerschmidt,
Urita fatiaznjer trg štev. 7,
nasproti Križanske cerkve. 4049
Stenice
in njihova zalega poginejo, ako upo-trebujete
MORTIN
steklenica K 12 — pri zavodu M. Jftnker, Zagreb, Fetrtajska ulica
3. m. 3815
Ustanovljeno 1903.
tampilje
kaTinka in kovin
\ Katalog franko j
Pečati Šablone Klišeji za tisk Vrrodne tiskalnice ModelTza predtiskanje perila itd.
D at u m -Stem p 11J o lastnega Izdelka.
Novo I
ANTON ČERNE
graveur
Jnbljana, Dvorni trg
i
Glavno zastopstvo sai
NDERWOOD
pisalni stroj in
PALO G R A P H
razmnoževalni aparat
Ima rvrelka
THE REK CO.v Ljubljana
Selenbnrgova ali o a 7/1 Ia Oradiiee 10.
JfMerno urejena nopririlika za ne piuniiki stroje.
DOMA svinjsko most
zajamčeno tisto, doma topljeno, razpošilja W 10 ha aaprel po najnižji dnevni ceni tvrdka Janko Popovič. LicMlaaa. 533?
Kompanjon se išče
za dobro vpeljano veliko trgovino v srediai mesta. Prednost imajo trgovine izučeai ter z nekoliko večjo svoto razpoložljivega kapitala. Poaudbe pod: .200/5451" na upravništvo Slovenskega Naroda. 5451
Bukovo oglje
na vagone se proda. Ponudbe na kne-žie oskrbništvo v Šmartnem pri Litiji 5366
Pisar
absolvent trgovske Sole, zmožen slovenskega in nemškega jezika v govoru ln pisavi, se takoj sprejme. Pogoj : stenografija in strojepis. Pismene ponudbe ali osebno predstavljanje. P. Preootnik, lesna veletrgovina Železna Kaplja.   . 5402
Vsakovrstne slamnike,
rarlKne torbice, predpražnike, slamnate Solne in druge pfe-tarske izdelke priporoča po primerni ceni g. trgovcem
PrJMaJo CEP AR, tovarna slamnikov v Stobu, pošta Domžale pri Ljubljani.
1772
: Zavarovalni tehnfb:
išče v Ljubliani svoji stroki primerno službo za popoldanske in večerne ure. (Priv. zavarovalnice, preračuni bratov, skladnic, boln. blagajn, podpornih in pokojninskih fondov itd.) Vešč obenem tudi slov., srb. hrv., češkega, ruskega, nem. in franc. jezika. Pon. na upravništvo tega lista pod »Zavarovalni tehnik 5521". 5521
Stalna vojna bolnica II. armijske oblasti v Sarajevu
išče izurjenega
zobnega
tehnika.
Mesečna plača 150 dinarjev poleg tega dnevnica 10 dinarjev. Ponudbe na upravo goraj imenovan« bolnice. 5420
Amerikansko
strojno
olje
Olj*, lahko, za vretena; Olje za transmisije; olfe, strojno za poljedelske stroje; Olje, strojno za težke stroje; Olfe za avtomobile, lahko; OJJe »     * >   izredno težko; olje za cilindre, Osje proti prahu.
Glavna zaloga
Medic, Rakove & Zanki d. s o. z.
A. Zanki sinovi.
Trgonka Mika. £5Sr£
ftoeeerijl, išče mesta v boljši trgovini. Naslov pove upravništvo Slovenskega Naroda. 5356
Ihflrnfhi   konđen;ac1)ski aparat Iza ndplUHO] parni stroj 50 — 80 konjskih
sil In okrog 2OC0 kg starega litega železa. Vpraša se v tovarni drož, Krakovski nasip 26. 5431
Vino
dalmatinsko, ba^atsko, srijemsko bijelo i crno
ŠLJIVOVICE
prodaje samo na veliko TOMASOVIČ I VIS-KOVIĆ, Zagreb, Palmoticeva ul. 22. Telefon 13-58. Brzojavi: Tomavis — Zagreb. 5454
J
i l G. z.
LJUBLJANA, Zvonarska ulica 5. (N) Telefon št. 9. . -     Brzojavi:  .Montana".   Prodaja in kupuje na debelo
lITIDOrf.   vse ***** kovin, rudnin In kemikalij ter vse indn- FlfCnflrT ■iisfp aiaa   stnjske fcdeik^ spadajoče v rudarsko, fužinarsko in fclwr»« »•
kemijsko stroko.
Velika trgovska hiša
s pogledom na Glavni trg v Mariboruj se takoj proda. Primerna je za kavarno aH restavracijo, eventueino za vsako obrt. Zadma cena 4500X) K Daije po« aestvo, ležete ob glavni cesti blizu železntSke postaje v okolici Maiibora, obstoječe: iz 8 oralov sadnega vrta, velikega vinograda, travnikov, gozda, njiv In vrta za zelenjavo, skupno obsega 40 oralov ter za 800 hI vinskih sodov. Dobra gospodarska poslopja. Cena K 800 00U brez letošnjega pridelka Ponudbe pod .posestvo* na Zastopstvo jugoslov. nov n. Maribor Slovenska ulica 15,
r
J
m
Dejansko in finanZno
s* udeleži pri tvornici strojni tnicnlr i tehnično ia trgovska pnkjg. Ponudbe pod ,TVORNICA.'5540" na uprav.
3E
Sit
3
se poslovodja
za tovarno kož v Nišu, tehnično izobražen, samostojen stro* jarski mojster, kateri je izvežban tudi v strojenju podplatov, dalje mora biti spreten v delu drugih vrst kož.
Ponudbe z navedbo referenc dosedanjega službovanja, s prepisi j spričeval in z zahtevo plače na .N1ŠKA TRGOVAČKA BANKA« Srbija. 5457
Niš
Nudimo
za takojšnjo dobavo z zaloge:
pohištvene šarnlrje iz železa,
, u     *, pomedenene,
n h       m medi,
strojne rozete Iz med! ln utežne rozete za električno razsvetljavo, tehnična torilca iz medi za 3, 5 in 10 kg Igralne tasc iz medi, sladkorne tase iz železa, medi, posrebrene in ©onikljane, Trioglati bencinovi karnistri. Elektromotorji na viti ini tok od 3 HP do 50
HP, 500 voltov z napulčalcem ter dr-' Čalnlm tirom.
Dalje kratkodobno dobavno: ^ okovi za pohištvo, električne kretalna svetilke iz medi. Avtomobilni hladilniki vseh sistemov, motorna zaščitna okra* vja. posode za različne tekočine, vse v večjih množinah najnatančnejše iavtsitve po ugodnih cenah.
Učejo ae zastepoCkL
Belo. dr. tvorefee za hlacNlcfke In koTinasto blago W!en ! Sircinstraase 66 — €8. Ecka Dresdnerstraasa«
Telefoni 47076
Bnojavli Tethefa Wian.
Išče se
družinčad h gospodi:
sloga (gosposka poslužba, serviranje);
ključarica (sirarstvo, mlekarstvo, ne čez 35 let);
komorna strežnica (damska poslužba, likanje in pranje finega
perila);
prva MSna (serviranje, Ono likanje in pranje)s druga hiina (dekle za vse, pranje, likanje).
Vse z dolgoletnimi spričevali iz dobrih hiš, s Ia referencami za take, ki iščejo trajnih mest. Prošnje s prepisi spričeval, sliko in zahtevo plače na graščinsko upravo Ittvanv5lgy, Banat, Ju« goslavtja. " 5525
10 vrst Švicarske, z urstl Malllambe
amerikanske in francoske
v različnih velikostih sortirano in posamezno razpošilja počenši od 8 kg In več s pošto in železnico
Julio Meinl d.d
Ljubljana.
Postranska obratovalna: Cernhausen na Čehoslovaškem in Kopenhagen (Kodanj)
se priporoča za kratkodobno izdelavo enodružinskih, dvedružinskih in ve^dnižinskih hii po DOkkerjevem sistemu. — Vile Ia stanovanjske al Je biočne oblika vseh sloga r, dalje inaustrijske stavbe, velikanske tvorniške delavniške lope, prekrovja za kolodvore, klavnice, tržnice, mostovi, strojnice, gledališča za kino, razstavne dvorane, garaže, ceHivene strehe, vodne naprave, bolnice po paviljonskem sistemu itd  Strešni stoli brez motečih opor. — Cen], vprašanja na npr. Slov. Naroda pod Chrlstspb * UaamaekA A. O« — Več v besedilu lista.
BU
445
3392
8. stran.
167. štev.
TEKSTILNO TOVARNA
družba z o. z.
Zgoše 27, p. Begunje, Slovenija
začne v kratkem z izdelovanjem nogavic, volnenih jopicev, svitrov, in različnih drugih pletenin iz bombaža in volne.
Sprejema naročila za jesensko in zimsko seztjo.
a
Kupuje vsako množino domače in inozemske oprane ovčje volne.
Prirodni malinev sirup
z rafinadnim sladkorjem vkutian, sc dobi po najnižji
dnevni ceni v poljubni množini. — Nadalje: Ekstrakti — za umetne soke i. t. d. pri tvrdki —
5rezko Potnik, Metelkova ulica (poprej zaloga mengeškega piva).
■«     ■ ■■ ' ii   ■     m ..... i   ■  i   i. .i. i  —   .i i
rJapravo električnih central, napeljavo luči, telefonov in zvonil ter vsa popravila te stroke izvršuje točno in vestno tvrdka
Mihelčič in Janežič,
elektrotehnični zavod
„BALKAN"
Trgovska spedicijefte ln kemialfafca dalnUfca tfntfba. _ Bneiavn! naslovi „(laika nape d"*
LJUBLJANA,   MARIBOR,   TRST, UflEN.
Špedicija vseh vrst. Sprejem** Meja v skladišča. Zatarmjanja. Mednarodni prevozi Selitve s patentiranimi vozovi na vse strani. Skladišče spojaeo s tirom južne železnice. — L H««Janak© javno ■MaiMiln
Nahrecle domače spedkijsko podjetje.
v Ljubljani,
Hrenova ulica štev.
Tovarna
vsakovrstno • -......blaeo.
Barwa
Jos. Relch -
Ljubljana, Poljanski nasip 4. Svetlolika ovratn!ke-zape" Podružnita: Selenburgova ul. 3 =
stnice in srajce.
Podružnice
His' ■ ■ *stesto Kočevje
Gosposka ni. 38. Glavni trg
štev 38.
Pravkar dospele
Srne d«moke francoske
0. BffltlK), specijalna tiiovisa,
LfablSa^ifi, Dnnsjska cesta št. 12.
Naznanilo.
Vetja pošilja te v prvovrstnih
PFAFF šivalnih strojev
lap" za šivilje, Srsjaie in Mm dospe v kratkem v LjAljas.
Za cenjena naročila se priporoča
C5 {F* jt**      %š^^9t     specijalna trgovina s Šivalnimi stroji, ■ SalB^Se   W ^^l\e   kolesi ter v to stroko spadaj očimi deli, LJubljana5 Sodna ulica štev. 7.
Čokolade
švicarske tO vrst italijanske 2 orsll amerikanske ia rancoke 0 raznih oeHEInan, sortirano ki posamez razgesllia ooCenii od s kg In oiSe, s potki In železnico
Šutio ĐJleinl d. d.
Ljubljana - Zagreb - niaribor.
I
Domač« tvrdka.
Soliflno cono.
1
Gričar & Mejač
Ljubljana, Prešernova ulica 9.
Velika izbira storjene obleke vseh vrat za gospode, dame in otroke. — Zaloge vsakovrstnega torama za moške obleke, površnike in suknje, dalje Dala za krojače v kosih in
na metre.
Najnovejši kroji. Točna postrežba.
ipotečni zavod Mestne hranilnice
v Mariboru.
Q   Teief. Int. 3. Rezerve 1,500.000 K. ^
dovoljuje posojila po 472%, izdaja 472%ne zastavnice, ki uživajo sirotinsko varnost, ter se lahko uporabljajo za plodonosno naložbo kapitalov občin, cerkva, ustanov, sirotinskega denarja itd. Denar je najvarneje naložen, ako si kupite zastavnice hipotečneca zavoda v Mariboru, ki se visoko obrestujejo in za katere jamčijo pupi-larnovarno vknjižena posojila. Ker se izda samo omejeno število 41 2°pnih zastavnic, si jih je treba pravočasno zasigurati. Zavod stoji pod stalno državno kontrolo in je edini zavod te vrste v Jugoslaviji
Salmijakova sol,
pristna, za telegrafične elemente in električni materijal, za močni in slabi tok dobavlja od skladišča Maribor: Mellttroja, d. z o.
z. Centrala: Gosposka ulica 8. Telefon 267. Obrat: ASkerčcva ul. Stev. 22. Telefon 94. Brzojavi; Melistroja, Maribor. 5033
Manufakturna trgovina na drobno in debelo
Je Kostevc,
===== LjuDliana, Sv. Petra cesta ftev. 4 .
priporoča veliko zalogo manufakturnega blaga po znižanih cenah, dalje preproge srbske domače ročne industrije do
ugodni ceni, v zalogi so še velikosti 45/45, 43 110, 64/136, o7/ 194, 102/158, 134 134, 136/204. 170 246, 210/274,235/300, 272/304.
Prvovrstna
tanka i
i
K. Gtorcche, Maribor
Gosposka ullaa &t. te,
veletrgovina z manufakturnim blt^otn priporoča svojo bogato zalogo pa jako znižanih cenah.
Kremo za čevlje
Ia voščeno blago prosto in v pločev. Skatljah, loStUo (blks) za čevlje, kci^i fislite, prosto ter v steklenih in ploč. posodicah, parhetai vosek v -h kg škatljah, apretare m nrajje, vosne
in vse druge izdelke za izlikanje usnja dobavlja Kemični tovarna vtUbeaia" dr. z om. z. Praga-Lfben. Tvornica je opremljena
najmoderneje, da se lahko v najkrajšem času izvrše naročila na cele vagone. — Telefon 9190. Brzojavi: Libenia, Pra^a. 5138
- Transmisije -
gonila, vretena, okrogla ležišča, kovine, kroglasta ležišča, les, pločevina, liti koluti, Sledilne peti Mfcote, vse točno dobavno, a) tvornice strojev, b) fužine HAMS WOTTLE, Wien X. Fernfcornsaase M T 3*2*8 b ISi. Arenberejrtna 11 T 11S61.
ter s plinom polnjene (polwattne) svetilke išče zveze po vsej dr-
žavi  SKS s firmami  elektrotehnične stroke. Eventualno oddaja
generalnega zastopstva ali samoprodajne pravice za okoliše, ki se določijo. Dopisi pod „H e r v o r r a g e n d leistun gsfahig 4817"
na anončno ekspedicijo M. DukesNachf. A. G Wien I. Wollzeile 16.
Hočete cbtfržati svojo lepoto? Hočete imeti kakor baržun mehko kožo?
Hočete soinčnih peg, mozoljev ki ogrcev ?
Uporabljajte Fellarjevo pravo Elza obrano, kožo ob<rRra;o£o po »ado ! Obče • dovani bodete! Zav dani! 1 lonček 9 K, it lil. mociejSr mte 12 S. K temu Federjavo najfinejše »mjae«le«ao ollo 14 K.
Hočete ira l! lese, zdrave lase? r SSS
pom&da za rast Us doaeJe bahie ia;e! Za-preS prUaj, areraao oshrMje. zabran! picSo! 1 loaćek K 9, St. ni 12 K. K te«a moeao temo rcilo za nniTaije glave S K. Satnpon 8 K. Mazi«o m brke 2 K 60 vin.  ta 1*— K.
Mučijo Vas kurja očesa?
Fellerjer pravi tnriatovskl «W1 »ćiakaje brez boledk, hitro in zafr3stjt»ol Kobenih Itrtjer! Nobene trd« kofet Mala ikaHftca JIM», velika škatla 5 K M rin.
ZeJtte ?e kaj? £!Xe 5
Miije (RoloBiiska voda) 1 škatlja 5 R. Fe'.lcrjev n sipi! ni prašek preti potenje 1 škatlja 6 k. Fellerjov mentol ni č:tBtk zoper flavola zobosobol 1 ikatljica 4 K 50 vin. FeneHev Eha nuid 6 dvojaatik al! 2 vf»! ste- rVM*«a kleaicl specialni 24 R. Najboljši parfia z nt Hnejsta dahom fCIla od 8 K naprej. Najfinejši Hega-puder Dr. Klager. kel, rora fa TO rnmes. 1 velika datlja 11 K. Močna Francovka v staUenicab po 8 in 22 K. Omot ia poštnina posebej a najceneje,
EUGEN V. FELLER
Ijckarnar
Stut>ica Oon|a9 £lxalrg it. Hrvatska.
atorog milo
je najboljše in nsjcenejSe povsod za dobiti
Izdeluje kristalno sodo, Prva mariborska to-sveče in toaletno milo. varna mila Maribor
Julio Meinl d. d
v iago&lov&Mfco delniško družbo pre-osnavano podjetie nantoli cen i enim OMlMfltvU svo|o £Opeim>
SSsF"      otvoritev ^Bl
Ljubljanske podra&iiiee na
Aleksandrovi ceali ilev. 1.
▼ bisl Jadranske hi rte. Kose prej-Ša]e cen|. odiomalM prosimo sa na-dala j o naklonjenost ta so pri mo za nadaljnis oklsk
UuU]aM.
Jalto Meinl d. l
Ljubljanska
Delniška glavnica 30,000.000 — kron.
editna bank
fritarieva uKca štev. 2.
¥ Ljubljani
Reservnl fondi 20,000.000'-- kron.
Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju, Mariboru, Borovljah ter ekspozitura v Ptuju.
SV Sprejema "Vi B Kupni« in predele vse vrste vrednostnih popiriev, vala
i in dovoljuje
vlose na knjižice in teke« raeun | ^   v»ekevr$tne KREDITE
proti ugodnemu obrestovanju