emona proizvodnja trgovina turizem engineering glasilo delovne skupnosti podjetja emona Ljubljana za Medrepubliški sporazum nadaljnji razvoj kmetijstva Zadnja leta v našem Kmetijstvu opažamo sta-9nacijo in celo nazadova-nie- Stopnja rasti živino-fejske proizvodnje kaže tendenco padanja, slabša se struktura proizvodnje. Vsi ti pojavi niso pogojeni samo z vremenskimi fak-terji, ampak predvsem z Nestabilnostjo trga kmetijskih proizvodov in nezado-stnega vlaganja v kmetijstvo. Vzroki za takšno stanje so tudi v tem, da nismo 'meli ustrezne politike dol-Soročnega razvoja kmetij-stva, da je bi! ekonomski P°ložaj kmetijstva relativ-n° slabši in končno, ker i® prišlo do zmanjšanja v|aganja v razvoj proizvod-nie. Vse to je pripeljalo zastoja v tehnologiji, “o zmanjšanja produktiv-n°sti dela, stagnacije pri Povečevanju pridelkov ter j-j0 zmanjšanja proizvodnih ^aPacitet predvsem na ^užbenem sektorju. Predsedstvo ZK Jugo-®iavlje je v aprilu leta 19?2 Zveznemu izvršnemu SVetu postavilo zahtevo, nai Pripravi osnutek med-r®Publiškega sporazuma o skupni agrarni politiki ter 8 stemskih rešitvah za relacijo te politike. Po daljši razpravi v aso-^lacijah kmetijskih organl-aciJ. družbeno političnih •"ganizacijah, strokovnih druženjih so 6. februarja pooblaščeni pred-^avniki vseh republik in ,vtonomnih pokrajin spre-8eP in podpisali sporazum . tem, da postane prakti-9° veljaven takrat, ko ga r°trdij0 repUbliške in po-raiinske skupščine. , pogovor republik in po-rajin o skupni kmetijski 0,itiki vsebuje tri doku-Niente; n1-Osnove politike dol-r°čnega razvoja kmetij-2 Va in sistemski pogoji Njihovo rešitev. ^ 2- Sistemske rešitve za .psničevanje politike raz-ia kmetijstva v obdobju 1973. do 1975 leta. Q ■ Dogovor o skupnih U P°Vah za razširjeno re-I avkcijo v kmetijstvu od 'ata 1973 do konca leta 1975 ter o politiki stimuliranja proizvodnje v privatnem sektorju kmetijstva. Nesmiselno bi bilo navajati podrobnosti iz teh obširnih dokumentov, zato bom poskusil v tem sestavku izluščiti najznačilnejše stvari, ki zanimajo naše podjetje, predvsem pa posamezne TOZD s področja proizvodnje. Prvi dokument (Osnove politike dolgoročnega razvoja kmetijstva in sistemski pogoji za njihovo uresničitev) konkretizira koncepcijo družbeno ekonomskega razvoja kmetijstva in socialistične preobrazbe vasi. Ta dokument utemeljuje pospeševanje kmetijske proizvodnje in potrošnje v bližnji bodočnosti. Predvideno je, da bo stopnja rasti proizvodnje do 1985. leta 2,8 °/o od tega na družbenem sektorju 6 »/o. (V obdobju od 1971. do 1975. leta je namreč planirana poprečna stopnja rasti v kmetijstvu 3,5%, realizira se manj kot 2 o/o.) Porast bo omogočila in-tenzifikacija proizvodnje na obstoječih obdelovalnih površinah obeh sektorjev ter na povečanju površin družbenega sektorja. Zaradi neizkoriščenih možnosti je treba odločneje pospeševati proizvodnjo na površinah privatnega sektorja in sicer s povezovanjem z družbenim sektorjem potom različnih oblik združevanja in poslovnih odnosov. Ta dokument predstavlja osnovo za izdelavo dolgoročnega razvoja organizacij združenega dela v kmetijstvu in predelovalni industriji ter njihovih asociacijah kot tudi osnovo za kreiranje ekonomske politike do kmetijstva. Kmetijske organizacije združenega dela in predelovalne industrije ter družbeno politične skupnosti morajo pristopiti k izdelavi odgovarjajočih razvojnih programov, ki naj slonijo na dogovorjenih osnovah v tem dokumentu. Drugi dokument (Sistemske rešitve za uresničevanje razvojne politike kmetijstva v obdobju od 1973. do 1975. leta) določa rešitve, s katerimi bodo realizirane osnove politike v tem obdobju in naloge, zastavljene z dolgoročnim razvojnim načrtom v kmetijstvu. Ta dokument zajema tudi sistemske rešitve, ki so v pristojnosti federacije, potrjene so že določbe politike in sistema cen, obdelan je mehanizem določanja paritete ter usklajevanja cen ozi- roma stroškov proizvodnje, potrjena je politika cen mleka, mlečnih izdelkov in regresi za umetna gnojila. Za stabilizacijo kmetijske proizvodnje ta dokument precizira funkcijo državnih rezerv, način in čas intervencije na trgu. Nadaljnji tekst obdeluje zunanjetrgovinsko izmenjavo, kreditno politiko, carinske olajšave pri uvozu opreme, depozite ter inozemske kredite. Na osnovi tega dokumenta bo država tudi v bo- doče odrejala garantirane in minimalne odkupne cene za tiste proizvode, ki so splošnega jugoslovanskega pomena s stališča potrošnje na domačem in tujem trgu. Garantirana cena pitanega goveda se bo določala po pariteti s poprečno realizirano ceno koruze za ekonomsko leto. Paritete so naslednje: za svinje 1 : 8,5 za pitano govedo 1 : 10 za brojlerje 1 : 8,9 Cene pšenice se bodo usklajevale do 15. julija, za ostale proizvode pa do 15. septembra vsako leto. Če bi se stroški proizvodnje po določanju zaščitnih cen povečali za več kot 5 %, se bodo zaščitne cene usklajevale ponovno. Tudi v bodoče bodo odkupne cene mlečnim izdelkom določale republike in pokrajine. Regrese za umetna gnojila bo izplačevala federacija iz svojega budžeta. (Nadaljevanje na 2. strani) FINANČNI REZULTAT ZA I. POLLETJE 1973 v ooo din Bruto produkt Neto poslovni rezultat Zap. Qt TOZD i. poli. Plan 1. poli. 1. poli. Plan 1. poli. Brez 1972 1973 1973 1972 1973 1973 odpisov terjatev 1. Poljed. — govedoreja 14.742 35.329 34.590 — 1.224 — 2.918 — 1.333 - — 1.495 2. Gozdarstvo — 5.828 1.113 781 75 76 3. Prašičereja 19.477 48.007 26.723 — 731 1.510 2.273 1.503 4. Perutnina 60.392 142.338 86.968 1.547 7.733 11.443 11.695 5. Kooperacija 17.932 46.038 23.994 95 316 552 536 6. Močna krmila 59.525 152.070 80.120 493 1.274 905 901 7. Mesna industrija 104.511 295.284 142.523 — 5.691 3.821 4.317 4.435 8. SKUPAJ PROIZVODNJA 276.579 724.894 396.031 — 5.511 12.517 18.232 17.651 9. Trgovina na veliko 446.328 900.920 489.477^ 9.306 12.139 6.191 9.148 10. Maximarket — 219.500 79.976 — 500 — 1.713 - — 1.652 11. Supermarket, Ljubljana — 110.400 43.800 — 4.000 1.318 1.332 12. Supermarket, Osijek — 52.600 20.968 — 1.160 437 433 13. Maloprod. mreža Ljubljana — 502.902 237.987 — 9.279 2.178 2.181 14. Trgovski obrat Koper — 62.598 33.437 — 700 587 642 15. SKUPAJ MALOPRODAJA 351.250 948.000 416.168 7.600 15.639 2.807 2.936 16. Zunanja trgovina 293.371 792.672 407.853 4.579 12.300 2.839 7.233 17. SKUPAJ TRGOVINA 1.090.949 2.641.592 1.313.498 21.485 40.078 11.837 19.317 18. Inžiniring 2.138 5.457 1.309 116 369 279 255 19. Globtour 65.296 209.980 19.899 — 1.330 — 1.750 — 1.257 - — 1.302 20. SKUPAJ INŽ. IN GLOBTOUR 67.434 215.437 21.208 — 1.214 — 1.381 — 978 - - 1.047 21. Vila Bled 712 3.800 1.186 — 911 — 1.492 — 780 — 781 22. SEP 2.700 10.024 2.592 78 — 7 28 42 23. Družbena prehrana 1.055 2.920 1.363 — 43 — 427 — 80 — 79 24. Hoteli 4.037 — — — 57 — — — 25. H KS 216 1.215 635 — 255 179 49 49 26. Stanovanjski obrat 224 — 229 — 18 — — 25 — 25 27. Skupne službe 10.512 28.456 14.401 345 — 4.870 4.953 28. Interna banka 1.428 — 32.845 — 1.754 — — 871 — 871 29. SKUPAJ OSTALO 20.884 46.415 53.251 — 2.615 — 1.747 3.193 3.288 30. SKUPAJ (8+ 17 + 20 + 29) 1.455.346 3.628.338 1.783.988 12.145 49.467 32.284 39.209 31. Alpkomerc Tolmin 51.708 137.600 76.389 1.724 4.250 799 932 32. Hotel Slon Ljubljana 9.440 21.230 9.393 516 734 343 397 33. Hotel Riviera Portorož 6.391 26.324 11.899 — 2.453 1.400 — 645 — 645 34. Hotel Slavija Maribor 4.710 • 10.900 5.174 274 840 179 210 35. Hotel Evropa Celje 2.011 5.060 2.249 192 597 221 226 36. Čatežke toplice — Zdravilišče 5.295 15.000 6.439 — 119 1.656 563 563 37. Hotel Bernardin v izgradnji — 4.504 389 — — — — 38. SKUPAJ (od 31 do 37) 79.555 220.618 111.932 134 9.477 1.460 1.683 39. SKUPAJ PODJET. (30 + 38) 1.535.401 3.848.957 1.895.920 12.279 58.944 33.744 40.892 Medrepubliški sporazum za nadaljnji razvoj kmetijstva (Nadaljevanje s 1. strani) Če bi se cene važnejšim kmetijskim proizvodom dvignile za 10 do 15 °/o nad zaščitnimi cenami le-teh, bo potrebna intervencija rezerv. Kreditiranje kmetijske proizvodnje in zalog osnovnih kmetijskih proizvodov se mora prilagoditi resničnim potrebam. V režim reeskontnega kreditiranja bo vključena proizvodnja in zaloge pšenice, sladkorne pese, sladkorja, sončnic, olja, tobaka, koruze in organizirano pitanje goveda. Kreditna politika bo temeljila na principu ree-skonta s strani Narodne banke Jugoslavije in Narodnih bank republik in pokrajin in od dela kredita, ki ga poslovne banke odobrijo za proizvodnjo in zaloge. Reeskontni del kredita Narodne banke Jugoslavije naj bi za proizvodnjo predstavljal 25% vrednosti proizvodnje, za zaloge 50 % vrednosti proizvodnje. Obresti na reeskontne kredite Narodne banke Jugoslavije poslovnim bankam bodo 3% s tem, da se bo ta del kredita odobraval delovnim organizacijam z največ 4 % obrestno mero. Za formiranje trajnih obratnih sredstev do konca leta 1975 z namenom kritja poprečnih letnih vrednosti zalog, je kmetijskim organizacijam združenega dela omogočena konverzija deia obratnih sredstev v trajna obratna sredstva. Razen omenjenih olajšav bo federacija skrbela: — za angažiranje inozemskih investicijskih kreditov za razvoj agro-industrijskega kompleksa, predvsem v živinoreji in hidromelioraciji, — za zmanjšanje ali ukinitev carin in drugih dajatev pri uvozu opreme za razvoj agroin-dustrijskega kompleksa, ki ga doma ne izdelujemo, — za povečanje stopnje devizne amortizacije, — za zmanjšanje obveznega garantnega depozita na investicije za osnovna sredstva, — za izdelavo programa liberalizacije tekočih blagovnih transakcij s tujino, — za sprostitev polaganja depozita za uvoz opreme, — za finančne kredite za kmetijstvo v mejah programa zadolžitve v tujini. pšenica in rž 4.827 koruza 7.188 sladkorna pesa 2.955 sončnica 306 tobak 42 krompir 2.958 ostala povrtnina 2.105 sadje skupno 3.175 meso — skupno 885 — goveje 254 — svinjsko 362 — perutnina 146 mleko 2.653 jajca (milj. kom.) 2.859 In končno tretji dokument (Dogovor o skupnih osnovah za razširjeno reprodukcijo v kmetijstvu od 1973 .do 1975. leta ter o politiki stimulacije proizvodnje na privatnem kmetijskem sektorju) definira rešitve razširjene reprodukcije skozi redna in dopolnilna sredstva in ukrepe za hiter razvoj kmetijstva v privatnem sektorju. Zaradi zapletenosti problematike na tem področju, je bilo prav za ta dokument potrebno največ časa, da je prišlo do soglasja med republikami in pokrajinami. Dogovor zagotavlja letos najmanj dve milijardi dinarjev skupnih vlaganj v družbenem kmetijskem sektorju. Viri sredstev so naslednji: — sredstva organizacij združenega dela, —• združena sredstva bank, — dopolnilna sredstva, zagotovljena s tem dogovorom. Dopolnilna sredstva (približno 750 milijonov din) se zagotovijo iz dela prometnega davka in dinarske protivrednosti tujih kreditov, iz kredita Mednarodne banke za obnovo in razvoj ter domačih virov. Del sredstev (0,5% od prometnega davka) se bo v 000 ton 5.100 4.000 8.800 13.000 4.800 7.000 500 800 60 70 3.300 3.700 2.300 2.800 3.250 4.500 1.000 1.550 300 500 400 615 160 215 3.100 5.280 3.800 5.500 uporabilo za premiranje proizvodnje na družbenem sektorju in to: za pšenico 0,10 din za kilogram, za sončnice 0,20 din za kilogram, za sladkorno peso 0,03 din za kilogram, za mleko 0,25 din za liter. To bo predstavljalo tako Imenovano razvojno premijo. Sredstva se bodo izdvajala na poseben račun ter uporabljala za razširjeno reprodukcijo, za druge namene se ne bodo smela koristiti. S tem dokumentom je doseženo soglasje republik in pokrajin za posebno kreditno linijo koriščenja sredstev Mednarodne banke in drugih finančnih institucij iz tujine. V privatni kmetijski sektor bo letno najmanj za 2,2 milijard vlaganj. Republike in pokrajine se obvezujejo, da bodo zagotovile Proizvodnja važnejših kmetijskih pridelkov 1970/71 1975 1985 realizacija plan predvideno Nov ljubljanski detajl dopolnilna sredstva za razvoj privatnega sektorja v višini 450 milijonov dinarjev. Formirano bo medrepubliško telo, ki ga bodo sestavljali vsi republiški sekretarji za kmetijstvo, zvezni sekretar za kmetijstvo, predstavniki sekretariata za finance in sekretariata za tržišče in cene. Njihova naloga bo usklajevati in reševati tekočo problematiko v kmetijstvu. Prehrambeni artikli so deficitna postavka v svetu. Govori se o eksploziji povpraševanja po hrani, ker je v velikem delu sveta slaba letina. Povpraševanje po hrani bo dolgotrajen pojav. Krepi se povpraševanje tretjega sveta, ki z višjim standardom postaja vse večji kupec hrane. Prav iz teh razlogov je medrepubliški sporazum za razvoj kmetijstva eden najpomembnejših dogovorov, ki ob striktnem izvajanju lahko zagotovi hiter razvoj kmetijske proizvodnje in boljšo oskrbo trga s pridelki domače proizvodnje. V doglednem času. se bomo lahko sami oskrbovali s kruhom, maščobami, sladkorjem in mesom. Milan Bračika, dipl. ing. agr. GOST IZ IRAKA — Med obiskom v Ljubljani se je dr. Zeid Haider, član nacionalnega sveta organizacije Baas iz Iraka s svojim spremstvom 14. avgusta ustavil tudi v Emoni. Z iraškim gostom je prišel še tovariš France Popit. Gostje so si najprej ogledali film o Emoni, nato pa so se odpeljali na ogled nekaterih naših enot. Zanimala jih je predvsem možnost za graditev brojlerske farme v Iraku. NA ANONIMNA PISMA NE ODGOVARJAMO! Na naslov sekretarja sveta Zveze komunistov Emone, tajnika samoupravnih organov in generalnega direktorja Emone Je prispelo anonimno pismo, ki obsoja način prodaje stanovanj in višino dodeljenih kreditov nekaterim vodilnim in vodstvenim delavcem bivšega Agrokombinata Emona. V našem Informatorju smo že večkrat opozorili, da na anonimna pisma ne bomo odgovarjali, kar ponovno poudarjamo. Nikakršnega razloga ni, da se avtor ne bi podpisal s polnim imenom, saj doslej zaradi tega pri nas še nihče ni imel neprijetnosti. Pisec pisma bi se lahko tudi osebno zglasil pri predsed- niku komisije ali odbora delavske kontrole, skrivanje za anonimnimi pismi pa je nesmiselno in nič kaj pogumno dejanje in že samo po sebi vzbudi dvom 0 resničnosti in tehtnosti vsebine. Z osebnim obračunavanjem in neodgovornim natolcevanjem pa bomo probleme, ki jih je že tako dovolj, le še povečali- Razprave na Verifikacijska komisija je na zasedanju Zbora delegatov TOZD 30. julija 1973 poročala o zborih delovnih ljudi v temeljnih organizacijah združenega dela. Pregledala je zbrane zapisnike zborov in ugotovila, da so bili zbori delovnih ljudi v času od 22. maja do 25. julija 1973. Zborov delovnih ljudi nista izvedli TOZD Gozdarstvo in TOZD Alpkomerc Tolmin. Slednji bo, po njihovi izjavi, izvedel zbore v času od 8. do 15. avgusta 1973. Na zborih so delovni ljudje skladno z določili 3. in 4. točke 112. člena sporazuma razpravljali in odločali o naslednjih zadevah: a) o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o združitvi dela in sredstev in ureditvi medsebojnih razmerij v podjetju EMONA Ljubljana, ki jih je predlagala komisija za pripravo splošnih aktov in za spremembe sporazuma z dne 4. maja 1973 in dodatno z dne 5. julija 1973; b) o Sporazumu o osnovah in merilih za ugotavljanje in delitve sredstev za osebne dohodke in skupno porabo ter o višini osebnih izdatkov v zvezi z delom; c) o sklepu zbora delovnih ljudi TOZD Perutnina z dne 15. 6. 1973 in o stališčih Komisije za pripravo splošnih aktov in za spremembe samoupravnega sporazuma k temu sklepu. Verifikacijska komisija je po pregledu zapisnikov ugotovila: 1. da so od zborov delovnih ljudi v 23 TOZD, v katerih so bili izvedeni, ^ 19 TOZD obravnavali pred' loge sprememb in dopolni' tev samoupravnega spora* zuma o združitvi. V TOZD Perutnina in TOZD Trgo'/' ski obrat Koper niso obravnavali sprememb zat°’ ker ti dve TOZD nista pon* pisali tudi osnovnega sp0" razuma. V TOZD Supermar' ket Ljubljana in Hotel E ropa Celje pa so en0Stle no pozabili te spremen1 ^ in dopolnitve uvrstiti dnevni red svojih zborov- Vsi zbori delovnih IJU v vseh 19 TOZD so predjj žene spremembe in d°P nitve z večino glasov sp 2. Vsi zbori delovnih IJ1|| dl v 23 TOZD, kjer so n izvedeni, so obravnaval O oskrbovanju z opremo, rezervnimi deli in reprodukcijskimi materiali naših TOZD Sektor C TOZD Zunanje trgovine ima v svojem sestavu poslovalnico za oskrbovanje naših proizvodnih obratov z opremo, rezervnimi deli in reprodukcijskim materialom. Rad bi vas seznanil s tehniko sprovajanja teh ponudbe v obliki proforma-faktur. To traja lahko le nekaj dni, lahko pa tudi tri ali več tednov, odvisno pač od ekspeditivnosti inozemskega partnerja. Po prejemu ponudbe dostavimo le-to obratu v potrditev glede kvalitete in tehničnih po- uvoznih poslov in težav, ki spremljajo realizacijo uvoza in zaradi katerih je morda nabavna služba obratov kdaj pa kdaj nejevoljna. Ta nejevolja je le redkokdaj upravičena. Ko poslovalnica prejme naročilo od obrata, oskrbi Pozdrav z delovne akcije MLADI POZDRAVI Z AKCIJE KOZJE 73 — V petek 6. avgusta 1973 se je mladinski aktiv TOZD Trgovine na veliko udeležil delovne akcije na Kozjem. Dvajset Rtladincev se je odreklo nedeljskemu počitku in prostovoljno pristopilo na pomoč brigadirjem na Kozjem. Bilo je zelo zanimivo, saj še nismo poznali brigadirskega življenja. Sprejelo nas je le nekaj brigadirjev, ostali so bili na izletu v Kumrovcu. Kljub temu je bil sprejem prisrčen. Sobota je bila udarniški dan. Prijeli smo za lopate in krampe ter pomagali ko-Pati jarek za vodovod. Nihče ni imel roke brez žulja. Ko smo končali z delom, so nas postregli s hrano iz vojaškega kotla. Še zanimivejša je bila nedelja. Pomerili smo se v športu, in sicer v nogo-nietu, košarki in šahu. Pri nogometu in košarki nismo imeli sreče, v šahu pa smo solidno zastopali podjetje. Bolj kot mladinci so se izkazale mladinke. Igrale so niali nogomet in zanesljivo zmagale. Ker je bil mladinski aktiv ustanovljen nedavno, nismo imeli časa za trening [n nismo pričakovali najboljših rezultatov. Končno pa, saj niso važni rezultati, va- je sodelovati! Takšne akcije se bomo še z veseljem udeležili. Predsedstvo MA TV 2borih delovnih ljudi °dločali o sprejemu Spora-2Pma o osnovah in merilih 2a ugotavljanje in delitev j^edstev za osebne dohod-in skupno porabo ter o v'šini osebnih izdatkov v *vezi z delom. Ta spora-so sprejeli zbori dednih ljudi v 22 TOZD. ^Prejeli ga niso edinole v ^ZD Perutnina in sicer ,ato, ker še niso pristopili K osnovnemu sporazumu o ^družitvi dela in sredstev n ureditvi medsebojnih fa*rnerij. 3- O sklepu odnosno ahtevi zbora delovnih Iju-1 TOZD Perutnina po po-abnem statusu z dne 15. s;.1973 in o stališču Komi-'Je za pripravo splošnih >v in za spremembe in s°Polnitve samoupravnega ^Porazuma k temu sklepu ^Re 5. 7. 1973 so razprav- ljali in odločali zbori delovnih ljudi v 21 TOZD. O tem niso odločali na zborih v TOZD — predlagateljici (Perutnina) in pa v TOZD Supermarket Ljubljana, kjer so pozabili to uvrstiti v dnevni red zbora. Vsi zbori delovnih ljudi v vseh 21 TOZD, kjer so to zadevo obravnavali, so soglasno zavrnili zahtevo odnosno pogoj zbora delovnih ljudi TOZD Perutnina z dne 15. 6. 1973, da ji priznajo tak samoupravni in pravni status, da bo po izvolitvi solidarnostnih obveznosti do TOZD, ki so bile v izgubi, lahko uporablja ostanek čistega dohodka za svoje potrebe ne glede na določila sporazuma. Sprejeli so stališče Komisije za pripravo splošnih aktov podjetja in za spremembe in dopolnit- ve samoupravnega sporazuma o združitvi z dne 5. 7. 1973, da pride v tem primeru do uveljavitve njihovega sklepa o izločitvi z dne 17. 12. 1971. Upoštevajoč določilo drugega odstavka 113. člena samoupravnega sporazuma o združitvi ugotavlja verifikacijska komisija večinsko stališče zborov delovnih ljudi in predlaga zboru delegatov TOZD, da verificira odnosno ugotovi, da so zbori delovnih ljudi sprejeli: 1. spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o združitvi dela in sredstev in ureditvi medsebojnih razmerij v podjetju EMONA Ljubljana, kot jih je predlagala Komisija za pripravo splošnih aktov podjetja in za spre- datkov. Ko dobimo potrditev o pravilnosti ponudbe, izstavimo Zahtevek za dodelitev deviznih sredstev, katerega mora podpisati direktor TOZD Zunanje trgovine ali direktor obrata, če ima le-ta svoja devizna sredstva. Obratu sporočimo, koliko dinarskih sredstev mora nakazati za odkup deviznih sredstev potom Interne banke temeljni organizaciji združenega dela Zunanji trgovini. V tej fazi se žal že lahko pogosto zatakne. Včasih TOZD nima dinarskih sredstev ali pa jih ima in jih nakaže, nakar pa traja 14 dni in več, da računovodstvo zunanje trgovine dobi obvestilo o prispetju dinarjev na konto zunanje trgovine. Ko prejmemo obvestilo o prispetju dinarjev, lahko šele prijavo o zaključenem poslu uvoza pošljemo v devizni oddelek, ki mora oskrbeti blo-kacijo in izvršiti nakazila, da dobi od banke ustrezen obrazec. Prijavo z obrazcem pošlje devizno dokumentarni kontroli Narodne banke, ki prijavo preveri in jo potrdi ter nam jo vrne v nadaljnji postopek. Šele tedaj smo upravičeni dati dobavitelju trdno naročilo, izdelati nalog za plačilo in blago odpoklicati. Ves postopek za ureditev predpisanih formalno- sti traja normalno 10 dni, če pa se količkaj zatakne, se zavleče na 30 in več dni. Dobavitelj običajno čaka na obvestilo svoje banke, da je plačilo prispelo, šele nato odpremi blago, če je na zalogi, če pa mora blago šele izdelati, rok dobave pa teče šele od dne čvrstega naročila ali prejetega plačila, je dobava seveda veliko kasnejša. Vzemimo, da teče vse normalno. Blago prispe v Ljubljano. Zdaj nastopi faza carinjenja. Naš špediter-ski oddelek pripravi na podlagi dokumentov carinsko deklaracijo in dokumente carinski blagajni, tu jih mora špediterski oddelek odkupiti in dati Javnim skladiščem dispozicijo za dostavo pošiljke končnemu koristniku. Če pa recimo Carinarnica ugotovi, da blago po njenem mnenju ni pravilno uvrščeno, dokumente zavrne in zahteva, da sprovede-mo spremembo prijave po njeni presoji. (Često nima niti prav.) Za spremembo sprožimo celoten postopek vse do potrditve s strani devizno dokumentarne kontrole pri Narodni banki. Sledi ponovna prijava za carinski postopek in tako dalje do izročitve blaga končnemu koristniku. Želel sem seznaniti naše proizvodne obrate in vse druge s tem postopkom in jih opozoriti, da je zaradi dolge poti do realizacije potrebno pravočasno sporočiti potrebe. Opozorim naj še na Sporazum o zagotavljanju, uporabi in združevanju deviznih sredstev, objavljenem v 2. številki Glasnika. Le s spoštovanjem vseh pozitivnih predpisov, splošno družbenih in naših internih, bo ta služba delovala v zadovoljstvo vseh prizadetih. Ob sklepanju pogodb za dobavo investicijske opreme, ne glede na to, kdo bo uvoznik, naj vodstva obratov z dobaviteljem razčistijo tehnično plat posla, nato pa naj obvezno pritegnejo k razgovorom predstavnika zunanje trgovine iz sektorja C, ki bo opozoril na predpise Zakona o deviznem poslovanju in skrbel, da ne gremo v obveznosti vse dotlej, dokler vsi pogoji za čvrsto naročilo niso zajamčeni in izpolnjeni. Vsak prekršek zunanjetrgovinskih predpisov ali carinskih predpisov ima za posledico denarno kazen podjetja in odgovorne osebe iz TOZD Zunanje trgovine. Držimo se torej predpisov in izognili se bomo tako marsikateri nevšečnosti. Jurij Verovšek Povečana aktivnost komunistov v TOZD trgovine na veliko Aktivnost članov Zveze komunistov v TOZD Trgovi- membe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o združitvi po sklepu svoje seje z dne 4. maja in 5. julija 1973. 2. Sporazum o osnovah in merilih za ugotavljanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo ter o višini osebnih izdatkov v zvezi z delom. 3. Stališče Komisije za pripravo splošnih aktov in za spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o združitvi z dne 5. julija 1973 k sklepu odnosno zahtevi zbora delovnih ljudi TOZD Perutnina po posebnem samoupravnem in pravnem statusu v podjetju EMONA Ljubljana in s tem zavrnili to zahtevo. Zbor delegatov je poročilo verifikacijske komisije potrdil. ne na veliko se je bistveno povečala, s tem pa tudi angažiranost večine vodstvenih delavcev, članov samoupravnih organov in sindikata. Prav ta aktivnost je izoblikovala nov lik samo-upravljalca, kjer komunisti igrajo odločujočo vlogo. Mladinski aktiv je zaživel, akcije tega aktiva so vidne že prve dni po ustanovitvi. Sprejem devetih članov v vrste ZK in priprava za sprejem še sedmih je brez dvoma velik kadrovski napredek, še posebej ob zelo ostrem kriteriju sprejema, kjer je močan poudarek na ateistični miselnosti, pripadnosti delavskemu razredu in disciplini ter demokratičnemu centralizmu. Enotna je ugotovitev, da so tisti, katerim utrjevanje in dosledno uveljavljanje samoupravljanja ni jasno ali celo po volji, imeli aktivnost OZK in njen povečan vpliv na vse dogajanje v TOZD Trgovina na veliko in v Emoni soloh. za »vti- kanje v poslovno delo« vodstvenih delavcev. Jasno pa je, da povečana aktivnost komunistov v organizacijskih, kadrovskih in gospodarskih problemih ni nikakršno vmešavanje, pač pa konstruktivna dejavnost pri reševanju najvažnejših problemov, kar daje jamstvo, da bo naše podjetje ostalo celovito, gospodarsko in finančno močno. Komunisti, ki so delovali pri kreiranju samoupravnega sporazuma, so bili dovolj enotni, graje vredni pa so komunisti in vodilni ljudje nekaterih TOZD, ki so videli le vsak svoje ozke interese. Ob tem je bil Svet ZK Emone premalo aktiven. Delovni program komunistov v TOZD Trgovine na veliko se torej uspešno uresničuje v praksi in je viden zlasti v aktivnem družbeno-političnem in samoupravnem življenju znotraj TOZD Koliko dopustniških dni V[ST| |Z SUPERMARKETA OSIJEK Zbor delegatov TOZD je na svojem zasedanju 30. 7. 1973 potrdil spremembe pravilnika o delovnih razmerjih in sicer člene, ki obravnavajo dopust delavcev. Koliko dni bomo torej lahko prosti na leto? Do letnega dopusta ima delavec pravico po šestih mesecih nepretrganega dela v TOZD. Dolžina letnega dopusta, ki pripada delavcu, je odvisna od — delovne dobe, — delovnih pogojev in — posebnih socialnih razmer. Glede na delovno dobo ima delavec pravico do naslednjega števila delovnih dni dopusta: do 3 let delovne dobe nad 3 do 6 let delovne dobe nad 6 do 9 let delovne dobe nad 9 do 12 let delovne dobe nad 12 do 15 let delovne dobe nad 15 do 18 let delovne dobe nad 18 do 21 let delovne dobe nad 21 do 24 let delovne dobe nad 24 do 27 let delovne dobe nad 27 do 30 let delovne dobe nad 30 let delovne dobe 18 19 20 21 22 23 24 25 26 28 30 dni dni dni dni dni dni dni dni dni dni dni Glede na delovne pogoje se dolžina dopusta poveča: — delavcem, ki delajo na delovnih mestih, za katere je s Samoupravnim sporazumom o delitvi osebnih dohodkov priznan dodatek KOD zaradi težkih pogojev dela in delavcem, ki delajo deljen delovni čas, za težke delovne pogoje in deljen delovni čas — 2 dni dopusta — za odgovornost vodilnim in vodstvenim delavcem na delovnih mestih, ki so določena v samoupravnem aktu TOZD — 1 dan dopusta. Ne glede na določbe 61. do 64. člena tega pravilnika pripada delavcu skupaj največ 30 delovnih dni letnega dopusta. Glede na posebne socialne razmere se dolžina letnega dopusta poveča: — invalidom II. kategorije za — invalidom III. kategorije za — udeležencem NOB, ki jim je priznana dvojna doba — materam samohranilkam 4 dni 2 dni 2 dni 2 dni UPOKOJENEC TINE Slišali ste ga ponavadi še predno ste ga videli. Večinoma se je jezil na šoferje, ki so hoteli parkirati tik pred vhodom v zgradbo Emone v Kersnikovi 2, ali pa na šoferje, ki so kot nalašč vsi hkrati pripeljali blago za Supermarket in se je bilo težko zvrstiti. Vratar Tine Remškar je to, saj ste lahko uganili. Morali bi pravzaprav reči, da Je bil, kajti zdaj je pravi upokojenec in ga ne bo več v vratarski loži. Zaslužil si je že počitek po 26 letih dela v Prehrani oz. v Emoni. Prej je bil delavec v skladiščih, zadnjih 8 let pa je bil — že upokojen — vratar v Kersnikovi. Natanko je vedel za vsakogar, kje je, jezil se je, če je šel kdo kar tako mimo njega in ni poslušal njegovih navodil. V glavnem pa je bil dobrovoljen človek naš Tine, s šalami na zalogi in s pripravljenostjo pomagati. Želimo mu, da bi še dolgo dolgo zdrav in zadovoljen užival jesen svojega življenja! POŽAR U SUPERMARKETU OSIJEK U noči izmedju subote i nedelje ,4. i 5. 8. 1973. godine izbio je požar u elektro odjelu Supermarketa Osijek. Javljači požara na vrijeme su alarmirali ču-vara, koji je prisebno pozvao pripadnike vatro-gasne jedinice Osijek. Sposobni i hitri vatrogasci vrlo brzo su ugasili požar. Uzroci požara kao i nastala šteta još se utvrdjuju od Strane odgovarajučih službi. Sigurno je da je pričinjena znatna materi-jalna šteta ovoj OOUR, jer če čitava »B« etaža biti zatvorena najmanje jedan dan. Prilikom gašenja požara posebno se ista-kao MARJAŠEVIČ BOŽO, vodja zajedničke službe Supermarketa Osijek, koji je izlažuči se ži-votnoj opasnosti pružio veliku pomoč vatro-gascima, isključujuči električno struju i ulazeči u vatrom zahvačenu »B« etažu. Ivanovo poštenje Ivan Hrastinski iz Josi-povca, nedaleko od Osijeka, naš radnik, privremeno zaposlen u SR Njemačkoj, vratio se u zemlju i odlu-čio kupiti stroj za pranje rublja. Kupio ga je na elektro odjelu Supermarketa u Osijeku. Medutim umjesto da plati 3.461 dinar, on je platio blagajnici Slepčevič Ljubici 1.000 dinara manje. Njegovu pogrešku nije pri-mjetila ni blagajnica. Tek prilikom zaključivanja blagajne u ponedeljak nave-čer, utvrdila je da joj ne-dostaje 1.000 dinara. Zbog utvrdenog manjka odredeno je da blagajnica podmiri sav manjkajoči no-vac u 4 rate po 250 dinara. I kad se več činilo da no-vac nikada neče biti vra-čen, i da če blagajnica morati izdvojiti ne baš malu svotu, u srijedu poslije po-dne pojavio se u Supermar ketu Osijek Ivan Hrastin ski, koji je takoder primje tio pogrešku. Došao je vra titi 1.000 dinara. Zaprepa štena blagajnica nije mo gla nači riječi da mu se za hvali. Kolektiv Supermar keta posebno se zahvalio poštenom Ivanu Hrastin-skom. Trgovci na tehtnici potrošnikov Pod tem naslovom je bil v zagrebškem Vjesniku 28. julija 1973 objavljen izid ankete o trgovinskih uslugah v Osijeku. Za bralce Informatorja je zanimiv zato, ker so vsi anketirani potrošniki omenili tudi Emonin Supermarket. Kako so ga omenili pa nam pove podnaslov sestavka. Osiječani najbolj hvalijo usluge in izbiro v blagovnici Supermarket. Posredujemo vam skoraj v celoti prevod sestavka: O trgovcih večinoma nismo pripravljeni govoriti pohvalno. Zato so naši reporterji povprašali nekaj potrošnikov, kaj iskreno mislijo o trgovini v svojem mestu. Vprašanja Osiječa-nom so bila naslednja: 1. Kakšno oceno od 1 do 5 dajete za trgovinske usluge v svojem mestu? 2. Kako dolgo čakate? 3. V kateri prodajalni ste najbolj zadovoljni in zakaj? 4. V kateri trgovini se počutite neugodno in zakaj? 5. Imate posebne pri- pombe na delo trgovine ali posameznika? Odgovori so taki: Željko Venci, agronom: 1. Dobro. 2. Pet, šest minut, odvisno od prodajalca. 3. V blagovnici Supermarket, kjer je mogoče kupiti vse potrebno. Izbira je velika, prodajalci so zelo ljubeznivi, kar je za kupce najpomembneje. 4. V »Turistu« pri železniški postaji. Iskal sem nekaj, naletel pa na neprijazen odgovor. 5. Zamerim Supermarketu, da je ukinil PTT službo. Sofija Kudur, frizerka: 1. Dobro. 2. Poprečno 5 minut. 3. Najbolj zadovoljna sem v IPK in v Supermarketu, ker imajo veliko izbiro in hitro postrežbo. 4. Neprijetno je bilo v Beljski mesnici, ko mi mesar ni hotel dati več kot 20 dkg mesa. 5. Pohvalila bi »Vesno«, ki ima vedno lepo in sveže sadje in zelenjavo. Pavao Karavidovič, laborant: 1. Dobro. 2. Postrežba je dovolj hitra. čakam 5 do 10 minut. 3. V Supermarketu. To je prava blagovna hiša z veliko izbiro blaga, z ljubeznivo in zelo hitro postrežbo. 4. V »Ferimportu« sem čakal 45 minut, da se je delavec vrnil iz skladišča, pa se ni niti opravičil. 5. Pohvalil bi Supermarket, kjer so več pozornosti posvetili ureditvi prodajnega prostora. Mirjana Gojkovič, čokoladni mojster: 1. Odlično. 2. Največ nekaj minut. Edino pred prazniki malo več. 3. V Osijek pridem nakupovat prav iz Slavonske Požege, ker sem zadovoljna z izbiro in postrežbo. Najbolj pa sem zadovoljna z uslugami v Supermarketu, kjer lahko kupim vse in mi ni treba obiti vseh trgovin. 4. Nisem še naletela na tako trgovino. 5. Treba bi bilo več sezonskih razprodaj. Prvi umirovljenik Supermarketa Osijek Postanite član BVP Še vedno je čas, da postanete član Blagajne vzajemne pomoči! Rok za pristop je podaljšan do konca septembra, ker je zdaj veliko naših ljudi še na letnem dopustu. Izpolnite torej pristopno izjavo in jo oddajte predsedniku vaše osnovne sindikalne organizacije. PRISTOPNA IZJAVA Podpisani (ime in priimek) ................................................ zaposlen (trgovina, skladišče) .-.......................................... stanujoč (kraj, ulica, številka) .......................................... pristopam v članstvo Blagajne vzajemne pomoči pri sindikalni organizaciji Emone, Ljubljana. Izjavljam, da se s pravili Blagajne strinjam in se bom po njih ravnal. Obvezujem se, da bom mesečno vlagal po .................... dinarjev, znesek naj se mi redno odtrguje od mojih mesečnih prejemkov na blagajni podjetja od ........................ dalje. Vpisnina 2,00 dinarja naj se mi odtrga pri prvem pologu. Dne 1973 (podpis člana) Jedna od najmladih OOUR, po godinama starosti zaposlenih radnika, Supermarket Osijek, ispratio je ovih dana svog prvog umirovljenika. Jedan od najstarijih radnika ove OOUR drug Sudar Duka, poslovoda »B« etaže, 23. 7. 1973. godine otišao je u invalidsku mirovinu nakon 32 godine rada, od K kojih je posljednjih 9 godi-na proveo u našoj radnoj organizaciji. U Supermarketu je bio od njegovog osnivanja. Došavši u ovaj kolektiv nesebično je prenosio svoje bogato radno iskustvo na mlade radnike, tek iza-šle iz škole. Svojim radom u velikoj je mjeri doprineo da se ovi mladi kadrovi vrlo brzo obuče za rad u su-vremenoj robnoj kuči, pfj' hvačajuči sistem rada, smi' sao za poslovanje, potreb-nu radnu disciplinu te ne-obhodan duh »EMONE«. Osim stručnog znanja 0 trgovini prenosio je na čl3' nove uprave i svoje bogat0 iskustvo o radu administr°' cije i komercijale. Samoprijegornim radon1' zalaganjem i marljivost drug Sudar mnogo je zat' žio naš kolektiv, te mu se radni ljudi Supermarket0 Osijek i ovim putem top10 zahvaljuju. ZAHVALA Ob izgubi moje ^ra.^. mame se iskreno zahvali ^ jem kolektivu etaže C LJubUa" zac'1 Supermarketu ter sindikalni organizt in OO ZK za tolažilne bjrl sede, izrečeno sožalj® podarjeno cvetje. Iskrena hvala! Tilka Zaje° norčujmo pri Mlno-Mtni službi Emone Ali so pokojnine naših svojcev res ogrožene? OBRAČUN BLAGAJNE HKS EMONE ZA MESEC JUNIJ Blagajna dvigi vloge Supermarket Smartinska Šentvid Zagorje Opatija Osijek Koper Stražišče Bled Litija Dol Vir Mengeš Kamnik Škofja Loka Sežana Jesenice Kranjska gora Nova Gorica Gornja Radgona Črnomelj Hrastnik Velika Nedelja BaEkrižje Bijeka Beograd Maribor Tovarna močnih krmil dlesna industrija Zalog Perutnina Prašičereja Ihan Govedereja Kooperacija Ljubljana Kooperacija Kamnik Kooperacija Domžale Kooperacija Lukovica Perutnina Duplica Pršutarna Lokev Vodice Gozdarstvo Dprava Maximarket Trbovlje skupaj' 1.672.069,15 589.528.85 25.442,80 33.430.00 4.167,90 79.407,25 184.518,40 12.400.00 24.843.75 12.367.00 10.260.00 58.488,95 25.650.00 24.850.00 5.260.00 19.871,30 19.960.00 61.676.85 50.895,05 41.470,13 41.111.00 21.182.85 5.000. 00 2.000. 00 24.210.00 17.020.00 48.711.75 257.405,00 327.689.80 120.926.85 215.946,95 65.862,50 29.130,40 69.310.01 166.884,20 10.702,45 74.343,65 29.68030 60.540.00 41.350.00 325.155.80 485.462,35 6.330.00 5.366.513,24 1.556.156,60 559.391,65 25.970.70 16.892,40 8.174.00 78.256.55 152.854,00 11.886,80 33.456.50 14.842.70 12.480.00 33.795.50 20.391.00 19.680.00 6.140.00 18.573.00 25.410,30 66.513.80 69.396.60 41.261.10 36.518.10 16.474.00 3.400.00 4.340.00 25.736.80 17.550.00 61.074.80 262.874.60 355.331,05 157.801,10 228.392,25 114.339.70 43.608.55 180.118,20 126.426.70 12.614.80 79.831,15 41.179.60 61.133.60 25.075,20 373.181,80 526.051.60 12.460.00 5.537.034,80 Tudi v juniju 1973 so naši delavci vlagali več denar-Ja kot pa dvigali. Presežek vlog v juniju znaša 170.521,56 dinarjev. , Po stanju 30. 6. 1973 znašajo hranilne vloge naše nrar|ilne službe 11,620.570,25 dinarjev. V letošnjem letu si je hranilna služba pridobila sku-Pai S,509.000,00 dinarjev dolgoročnih kreditov, in sicer: Podružnic Ljubljanske banke 3,938.000,00 din o Zavarovalnice Sava 300.000,00 din “ Skupščine občine Domžale 410.000,00 din o Gozdnega gospodarstva Ljubljana 170.000,00 din Zveze hranilno-kreditnih služb °venije (republ. sredstva) 691.000,00 din . Ta sredstva bo naša hranilnica plasirala v investicija zasebno kmetijstvo z namenom, zagotoviti večjo kov'2V°C*nK) mesa, mleka in drugih kmetijskih pridel- T0 Ga bi se povečal odkup perutninskega mesa pri ZD Perutnina Zalog, je naša hranilna služba dala eni kmetijskim organizacijam investicijske kredite v uPnem znesku 948.000,00 din, In sicer: ^ Kmetijskemu kombinatu ^ Hmezad Žalec ^ Kmetijski zadrugi Mozirje Kmetijski zadrugi Trbovlje *al^e *