Lepo je peti v prijetni družbi
V občlnl LJubl/ana Center deluje trenutno 5 reglstrl-ranlh kulturnlh društev v ozdlh. Mednje sodl tudl KUD Metalka In tokrat smo s« napotlll prav tja, da bl o stvarl Izvedell kaj več na aamam mestu. Pogovarjall smo 8e a tovarlšlcoOlgo HvaaUJa, v. d. predaednlka tega društva
Najprej naj povem, je začela najin pogovor Olga Hvastija, da naša pevska skupina delu-je kot društvo šele od septem-bra 1981 in da je za zdaj njena edina sekcija naš mešani pev-ski zbor; upamo in želimo pa, da se bo nekoč tudi dramska skupina organizirala v sekcijo v okviru našega društva. Zdaj namreč deluje le v okviru mladinske organizacije.
- Kako in kdaj pa je prišlo do tega, da ste pevski zbor ustanovili?
Ob 30-letnici osvoboditve, maja 1975, se je utrnila misel našemu takratnemu general-nemu direktorju Branku Go-lobu, da bi po zgledu nekate-rih drugih delovnih organiza-cij tudi mi ustanovili pevski zbor. Pobudo je organizacij-sko in tehnično izpeljal nek-danji član kolektiva Milče Stegu, ki je tudi postal prvi organizacijski vodja zbora in njegova duša. Prvi nastop zbora je bil nastop pred do-mačim kolektivom in sicer za dan republike leta 1975. Člane zbora še danes spremljajo ta-kratne uvodne besede Milčeta Steguja: »Nastop pred svojim kolektivom je eden najtežjih, pa tudi najlepših, saj ne bo nikoli pozabljen«.
Zbor je tako prebil led in uspešno nadaljeval delo. Še posebej je zbor napredoval v času, ko ga je prevzel sedanji umetniški vodja prof. Mitja
Gobec, ki je zastavil tudi so-dobnejši in zahtevnejši pro-gram. Ker pa je tudi v našem zboru fluktuacija velika, so potrebne stalne akcije za pri-dobivanje novih članov. V za-četku letošnje sezone nam je uspelo zbor povečati na 42 članov. Ta pomladitev je seve-da potegnila za seboj tudi štu-dijski program za leto 1982, ki je prilagojen prenovljenemu in povečanemu zboru in zato nekoliko manj zahteven. Zdaj pripravljamo stilni koncert ljudskih pesmi iz raznih pre-delov Slovenije, ki pojo o za-ljubljenosti, snubljenju, ljub-ljenju, ohceti, nesrečni Ijubez-ni in še o čem. Skladbe bomd na koncertu povezali z izvirni-mi ljudskimi besedili, po možnosti v narečjih. Lahko rečemo, da naš letošnji pro-gram izvajalsko ni zahteven niti sodoben. Letos bomo na-mreč vložili veliko časa in pri-zadevanj, da bomo dosegli boljši zborovski zvok. Seveda se naš zbof s strokovnoglas-bene strani ne more kosati z vrhunskimi ljubiteljskimi zbori, kot sta na primer APZ Tone Tomšič ali Consortium Musicum. Sicer pa menim, da ni naš temeljni smoter v dose-ganju neke vrhunske kvalite-te, temveč nekje drugie. Naše petje nas združuje, združuje v enotno organizacijo ljudi ra-zličnih tozdov Metalke, zglaja neskladja   in   nesporazume,
zbližuje ljudi in odpravlja »stanovske« razlike, saj v na-ših vrstah pojejo ljudje od snažilke do direktorja, od tr-govca do komercialista.
Pa še nekaj. Delovanje v kulturnem društvu marsikdaj zapolnjuje tisto vrzel in praz-nino, ki nastane, ko se človek zaposli, ustvari družino in prekine z vsemi ljubiteljskimi dejavnostmi. Če govorim za-se, je dejala Olga Hvastija, se je zgodilo to, da je zaposlitev y Metalki zame pomenila preki-njeno kulturno udejstvovanje na raznih področjih; ko pa smo ustanovili ta naš pevski zbor, je bila to zame prava svetla zvezda v vsakdanjem življenju na delovnem mestu. Kulturno udejstvovanje je za nas prava potreba, tako potre-ba po umetniškem izražanju kot potreba po družabnem življenju.
-  Kje vse ste že nastopali? Če omenim le nekaj najpo-
membnejših nastopov: Zelo nam je ostal v spominu kon-cert na avstrijskem Koro-škem v Veselah, ko je Metalka prevzela pokroviteljstvo nad dvojezičnim vrtcem- v Šent Primožu. Tudi nastop v Utvi v Pančevu, skupaj s pihalnim orkestrom Papirnice Vevče, je zapisan v kroniki zbora. Izredno lepo sta odmevala na-ša koncerta v domu upoko-jencev na Reki in v domu in-validne mladine v Kamniku. Nam, pevcem, se je še posebej vtisnil v spomin nevsakdanji nastop v koncertni dvorani v Postojnski jami.
-  Pred koncem morda še nekaj besed o manj prijetnih stvareh.
Naš zbor se srečuje s po-dobnimi težavami kot drugi ljubiteljski zbori. Gotovo pa imamo mi tudi nekatere čisto posebne težave, ki izvirajo iz samega značaja dela v naši DO. Delo poteka v izmenah, veliko delavcev se tudi vozi iz okolice Ljubljane in zato tež-ko usklajujemo vaje. Imeli smo tudi težave s številčnost-jo zbora. Majhno število pev-cev je onemogočalo študij ne-katerih kvalitetnih skladb. Stremimo namreč za tem, da je treba občinstvo tudi vzgaja-ti in mu predstavljati nove skladbe, ne pa satno take, ki jih že pozna in jih le pasivno spremlja. Med težave štejemo tudi tiste, ki so finančne nara-ve. Ker pa je zbor oziroma društvo finančno odvisen predvsem od naše DO, lahko uredimo tudi to.
Za konec pa kljub vsemu lahko rečem, da nam gre v vsem na bolje in da se bomo kot člani naše pevske družine še naprej trudili in poskušali ustvarjati čimbolj kvalitetno množično kulturo, kamor so-di zborovska pesem kot ena njenih najlepših oblik. In ne-nazadnje: ljudje potrebujemo drug drugega in prijetno je bi-ti v prijetni družbi!
V. L.