NOVI GROBOVI Anthony Brinovec V soboto dopoldne je umrl v Charity bolnišnici Anthony A Brinovec, star šele 39 let. Umrl je na posledicah operacije za slepičem. Bil je še samec in sin družine Brinovec iz 1146 E. 60. St. Bil je desna roka staršev, za katere je lepo skrbel. Tukaj zapušča očeta Martina, ki je doma iz Dolenje vasi pri Cerknici in mater Ano, rojena Pe-lan* p. d. Kolajeva iz Starega trga pri Ložu. Zapušča tudi tri brate: Johna, Jerry in Franka, nečakinjo Beverly Ann. Sestra Ana Turney mu je umrla pred 5 meseci. Bil je član društva Oak Camp, št. 159 WOW. Zapušča tudi mnogo drugih sorodnikov. Pogreb bo v sredo dopoldne iz hiše žalosti pod oskrbo Grdinovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in na Kalvarjjo. Naj mu bo lahka rodna gruda, prizadetim naše iskreno sožalje. Frank Zupan V soboto zjutraj se je pripetila nesreča v skladišču Prosse Lumber Co., ki je zahtevala življenje znanega Franka Zupana. Ko je izkladal stavbeni les iz železniške kare, se je zrušil nanj les in ga na mestu ubil. Bil je star 62 let, stanujoč na 13235 Puritas Ave. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Pavli- Sodnik Lausche je dobil pri poskusnem glasovanju največ glasov izmed vseh kandidatov Clevelandski dnevnik Plain Dealer je zadnji teden izvedel poskusno glasovanje za vse županske kandidate. Glasovanje se je vršilo v 50 raznih krajih mesta. Glasovanje je dalo Franku Lauschetu največ glasov, za njim je bil župan Blythin, tretji je bil Martin L. Sweeney in četr. ti Arthur H .Day. Sodnik Lausche je dobil 42.6 odstotkov glasov, Blythin 40.1, Sweeney 8.6%, Day 7.6 in Johnson 1% oddanih glasov. To kaže skoro sigurno, da bosta zmagala v primarnih volitvah sodnik Lausche, kandidat demokratske stranke, in župan Blythin, kan- didat republikanske stranke. Ta dva bosta potem tekmovala pri glavnih volitvah 4. novembra. V prvih dneh tega poskusnega glasovanja je bil župan Blythin prvi. Toda ko so začeli prihajati glasovi iz vzhodnega dela mesta, je skočil Lausche naprej Glasovanje je pokazalo, da bo dobil Lausche največ glasov v 10, 14, 23, 30, 31 in 32. vardi in sicer tako večino, kot je ni dobil od časov Tom L. Johnsona še no ben kandidat. Te varde, tako računajo politikarji, bodo pripomogle Lauschetu do zmage Plain Dealer trdi, da je podobno poskusno glasovanje še vselej uganilo precej natančno. Jugoslovanski kralj Peter trdi, da je napočil čas za invazijo v Italijo no, rojeno Vrtačnik in devet otrok: Rose, omožena Naples, Frank, Benjamin, Mary, omožena Less, Leo, Kristina, omožena Lunder, Stanley, Emily, Rudolf, brata Leona na Kirton Ave., West Park in več drugih sorodnikov. Rojen je bil v vasi Studenec, fara Sv. Križ, kjer zapušča brata Janeza in več drugih sorodnikov. Tukaj je bival 35 let. Bil je član društva Delavec, št. 257 SNPJ in West Park Tent, št. 557 T. M. Pogreb se bo vršil iz hiše žalosti v sredo zjutraj ob 8:15 v cerkev Marije Vnebovzete in na Kalva-rijo pod oskrbo Želetovega pogrebnega zavoda. Naj počiva v miru. Josephine Živoder V nedeljo je umrla v Polyclinic bplnišnici znana Josephine Živoder, rojeria Ivakovič, stara 46 let, stanujoča na 1109 E. 147. St. Tukaj zapušča žalujočega soproga Marka, sina Josipa, sestro Rose, omoženo Skelle v Erie, Pa., in več drugih sorodnikov. Rojena je bila v selu Razdrtje-Zagorje, kjer zapušča starše, dva brata, eno sestro in več drugih sorodnikov. Tukaj je bivala 28 let ter je bila članica društva Novi dom, št. 7 SDZ, kjer je soprog tajnik zadnjih 12 let, društva Jutranja zvezda, št. 137 ABZ, kjer je bila blagajničarka. Bila je pri Gospodinjskem klubu Hrvaškega doma ter blagajničarka hrvaškega društva Cvet. Pogreb se bo vršil iz Želetovega pogrebnega zavoda, 6502 St. Clair Ave. v četrtek zjutraj ob 8:15 v cerkev sv. Josipa, St. Clair Ave. in 144. cesta ter na Kalvarijo. Naj počiva v miru, preostalim naše sožalje. Frank Bradač Po dolgi bolezni je umrl na svojem domu, 7013 Hecker Ave. Frank Bradač, star 55 let. Doma je bil iz Loške vasi pri Novem mestu, odkoder je prišel v Ameriko pred 40 leti. Zadnjih 30 let je bil zaposlen pri Republic Construction Co. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Katarino, sina Franka in Edvarda. šest hčera: Ano Hale, Jos- London, 6. sept. — Danes je obhajal jugoslovanski kralj Peter II. 18 letnico rojstva in misli, cla je zdaj napočil čas za Anglijo, da zasede Italijo. V intervjuju je izjavil, da mu ni žal da se je Jugoslavija odločila za vojno proti Nemčiji. Izrazil je tudi željo, da bi rad po-s|al ayijiitičft,r in da g^kar roke srbe, da bi vodil kako bojno letalo. Ko je bežal iz Jugoslavije v Atene, je skoro vso pot sam vodil letalo. Predsednik Roosevelt je poslal kralju Petru brzojavno čestitko k rojstnem dnevu z izjavo: "Moje občudovanje in spo- štovanje heroičnim naporom jugoslovanskega naroda." Kralj Peter je govoril iz Londona po radiju na kratke valove ter apeliral na jugoslovanski narod za edinstvo med Srbi, Hrvati in Slovenci, katerih medsebojni nesporazum v preteklosti je. tako otežkočal notranje poslovanje. i "V tem trenutku," "je govoril mladi kralj, "mora biti ves naš napor v enem cilju: da osvobodimo našo domovino kakor naglo mogoče in to s pomočjo naših mogočnih zaveznikov in velike ameriške demokracije." Kralj je govoril v brezhibni angleščini. So proti pomoči Rusiji V soboto je nek mlad komunist na public squaru v Clevelandu stopil na vzvišen prostor in začel vpiti, da bi morala dati Amerika več pomoči Rusiji. Več poslušalcev je začelo delati medklice. Ko je pa govornik zahteval, da bi se morali ameriški vojaki danes boriti ob strani s svojimi komunističnimi brati, so poslušalci segli po govorniku, Slaba bi mu bila predla, da ni prihitela policija, kijih je odpeljala v zapor kar 17 izmed "cenjenega občinstva." Policija pravi, da je bilo vseh 17 natreskanili. Silen protinapad ruske armade je za enkrat odvrnil nevarnost od Leningrada VOJNA NA RUSKEM V 12. TEDNU Nemci priznajo napad na ameriško ladjo Washington. — Nemška vlada trdi, da je ameriški rušilec Greer prvi napadel nemško podmornico, nakar je ta oddala nanj torpede. S tem je Nemčija uradno priznala, da je bila nemška podmornica v boju z ameriško bojno ladjo. Tpda predsednik Roosevelt je trdil ,da je podmornica prv,a sprožila torpede v ladjo, toda ni zadela, nakar je rušilec vrgel globočinske bombe na kraj, kjer je slutil, da se nahaja podmornica. -o- šesta obletnica V torek ob osmih bo darovana v cerkvi Brezmadežnega Spočetja na Superior Ave. in 41. cesta sv. maša za pokojno Frances Perne. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. ephine, Jennie Taylor, Vido Henshaw, Olgo in Glorio ter vnuke, brata Johna in Jima, sestro Mary Mikec, v starem kraju pa mater, tri brate in dve sestri. Bil je član društva sv. Vida, št. 25 KSKJ. Pogreb se bo vršil v sredo zjutraj ob devetih v cerkev sv. Frančiška iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda, 6016 St. Clair Ave. Naj v Nemci streljajo talce radi napada na vojake Vichy, Francija. — V soboto so vzeli Nemci iz taborišča Drancy pri Parizu tri komuniste, jih postavili ob zid in ustrelili. To je bil nemški odgovor na napad nekega nemškega narednika, ki je bil pred nekaj dnevi obstreljen v Parizu. Napadalec je pobegnil. Nemške oblasti so nedavno polovile vse znane komuniste in zagrozile, da jih bo za vsak napad na nemške vojake nekaj ustrelila. Ko je bil nemški narednik obstreljen v ramo, so Nemci prijeli prve tri komuniste v taborišču in jih ustrelili brez vsake sodbe. miru počiva, preostalim naše sožalje. Eugene Zoha V soboto je umrl v Mount Sinai bolnišnici 18 mesecev stari Eugene Zoha, 958 E. 70. St. Tukaj zapušča žalujoče starše Walter in Jean, rojena Gartro-ža in več drugih sorodnikov. Pogreb bo danes popoldne ob 2:30 iz Želetovega pogrebnega zavoda na Highland Park pokopališče. Listnica uredništva T. Z.Postava pravi, da mora mož kot glavar družine, če dela in zasluži, skrbeti za družino. Tudi če žen;; dela, ni dolžna od tega zaslužka dati za vzdrževanje družine. Če pa mož ne dela, potem žena skrbi za družino. Četrta obletnica Jutri ob 8:15 bo v cerkvi sv. Frančiška na 71. cesti in Superior Ave. maša za pokojnim Vincent šavnikom; v nedeljo ob 11:30 pa v cerkvi sv. Vida. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. Zadušnica V torek ob osmih bo darovana v cerkvi sv. Vida zadušnica za pokojnega Ludvik Jakuša ob priliki četrte obletnice njegove smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. Važna seja nocoj .Collinwood Hive, št. 283 M. B. ima nocoj ob osmih važno sejo v navadnih prostorih. Na dnevnem redu je več važnih zadev. Ladja, ki je vozila enajst Amerikancev v Anglijo, je bila torpedirana Dr. in Mrs. Bishop iz Cleve-anda se bojita, da je bil med potopljenimi štirimi ameriškimi avijatičari tudi njun sin William, star 22 let. Enajst ameriških avijatičarjev se je namreč vozilo na ladji proti Angliji, kjer naj bi vstopili v zrakoplovno službo Anglije, ko J -e, il^^kjtjBSdjijg rjavem tPJIMfe, rala njih ladjo. Sedem Amerikancev je pobrala neka poljska križarkai s splava na morju, a o štirih ni nobenega sledu in med pogrešanimi je tudi mladi William Bishop. Rešeni pripovedujejo, da se je dvignila podmornica iz morja med rešilnimi čolni in poveljnik podmornice jim je dal dve steklenici ruma in nekaj prezerviranega mesa. Toda vode jim ni hotel dati, češ, da je še sam nima dovolj. Dvanajst ur zatem je brodolomce pobrala poljska bojna ladja. -o-- Policija je s silo razgnala vojake Petersburg, Va.—Tukajšnja policija je morala uporabiti plinske bombe, da je razgnala kakih 200 vojakot iz taborišča Lee. Policija je zaprla nekega vojaka, ki je v pijanosti razsajal, nakar se je zbralo kakih 200 vojakov okrog policijske stanice in so zahtevali, da se vojake izpusti. -o- ENAJST BRATOV V ARMADI Sydney, Avstralija. —, Mr. in Mrs. G. E. Smith trdita, da ima-taa največ sinov v armadi. Sedem sinov se bori v angleški armadi, štirje se pa še vežbajo. -o-— Seja škrjančkov Nocoj ob 7:30 bo seja staršev Škrjančkov. Vsi so prošeni, da se gotovo udeleže. Moskva, 7. sept. — Ruska armada zatrjuje, da je pregnala nacije od važnih postojank pri Leningradu v strahovitih protinapadih zadnjih par dni. Rusi so navalili na Nemce v silnih masah ter jim prizadeli velike izgube. Rusi priznajo, da" se vrše vroči boji vzdolž vse fronte, toda najvažnejši so pred Leningradom. Rusi so vrgli Nemce z važne strategične točke južno od Leningrada, odrezali umik nemški oklepni koloni, na več krajih zasekali zagozdo v nemško linijo in uničili neko važno zrakoplovno oporišče Nemcem. Rusi so zadnje dni izvedli tudi uspešne protinapade pri mestu Kijevu v Ukrajini in Odesi na Črnem morju. Rusko vrhovno poveljstvo zatrjuje, da je ruski topniški ogenj zadnji četrtek pobil najmanj 15,000 nemških vojakov, uničil 100 nemških topov, 34. strojnic, razdrl 18 ponton-slčih, mostov ter zdrobi] 180 tan- W'/tf'twK^fia^^r^"'......* Prj Novgorodu, 100 milj južno od Lenigrada, so imeli Nemci več zrakoplovnih pristanov, katere so ruski četniki, ki delujejo za nemško fronto, izdali z dogovorjenimi znamenji Rusom. Prileteli so ruski avijati-čarji in uničili Nemcem 74 letal na tleh. Rusi poročajo, da so bile pri napadu na Odeso popolnoma zdrobljene štiri romunske divizije. Tukaj naskakujejo Odeso samo romunske čete, katerim poveljujejo nemški častniki in nemška letala. Toda nemške pehote ni tukaj. Odeso brani vrsta trdnjav, na katerih si napadalci krhajo zobe. Ruski mornarji in civilisti branijo te trdnjave, medtem ko ženske in otroci pomagajo graditi nove obrambe. -o-- Zapatini Slovenci vabijo V sredo večer, 10, septembra bo v domu Zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. zanimiv sestanek, na katerem bo govoril sodnik Lausche in več drugih govornikov. Začetek bo točno ob osmih zvečer. Povejte tudi svojim znancem drugih narodnosti, naj pridejo. Streljanje in seja V sredo popoldne bo redno streljanje Euclid Rifle kluba. Potem bo pa važna seja radi Clambake, ki se vrši v sredo 17. septembra. Po seji bo prost dober prigrizek. Predsednik Jim apelira na vse člane, da gotovo pridejo na sejo. OČE IN 7 SINOV PRI MORNARICI Washington, D. C. — Jutri bo Clarence Patten, farmar iz Ridgefield, Wash., star 50 let, položil prisego na bojni ladji Nevada za zvesto službovanje Stricu Samu. Polaganje prisege se bo vršilo zelo svečano in prisostvoval bo sam mornariški tajnik Frank Knox. Farmar Patten bo zaposlen na bojni ladji kot kurjač, a na isti ladji služi kot mornarji njegovih sedem sinov: Myrne, Roy, Marin, Allen, Gilbert, Bruce in Clarence. Mornariške postave dovoljuje starost v aktivni službi od 17 do 53 leta, kar je omogočilo očetu, da bo služil obenem s svojimi sinovi na isti bojni ladji, kar je prvi podoben slučaj v Ameriki. AMERIŠKA fgf DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN ^^ ' ~ '' ^ ^ ^ IN LANGUAGE ONLY A IV flpni/^ A X T IIA-V* SLOVENIAN MORNING BL~" AMERICAN HOME_ DAILY ne^pai>ek _____CLEVELAND, 0., MONDAY MORNING, SEPTEMBER 8, 1941 LETO XLIV. - VOL. XLIV. peveltova mati včeraj umrlal jj ___ HuPark ,N- Y- 7' seI}t- — Mrs- Sara Delano Roosevelt, doživela.izvolitev svojega sina predala • ■ držav trikrat zaporedoma, je danes za večno za-V, 0je oči. flsin mrti je Lila ostarelost. Oslabela je bila že v petek in ^' Predsednik Franklin Delano Roosevelt, je hitel k njeni eni. Materina smrt je premenila načrt za govor, kalit ^ a,T,eraval imeti predsednik v pondeljek zvečer ameri-^nik t !11 kateri govor je bil označen kot izjemne važnosti. fl)0(io 0 govor v četrtek ob desetih zvečer. Njegov go-'u v i; esle vse adijske postaje in oddal se bo širnemu VRČT**- '^iasfti Sevelt je bi*a v nezavesti zadnjih 12 ui* pred smrtjo. starosti je bila žena zelo aktivna v raznih dobro-Ne]jj 0ba »predsednik in njegova žena, sta bila ob smrtne |)od ge žene. Pogreb bo v torek,in samo soi^dniki in H k pogrebu. Izjemno se je žalelo, da se ne pošlje "lil j i Qcj a na pokopališču zgodovinske cerkve St. Jamesa, ^00seveltovega posestva. Ta župnija obstoji že od ^anur Je P°kopan predsednikov oče, njegova babica ln Delano, ki je umrl 1909. ^VNOST RAZVITJA AMERIŠKE ZASTAVE V EUCLIDU i IN K --- tia f dyeh popoldne je S/r;iih Prostorih sv. "a jna B]iss Rd. slovesno dr°g dvignjena tvs ^ stava pod avspicijo Me j šega Imena k ne- Raznobarvna >žbal 6r° so tvorili vete-J6 zve2 U krožki Slovenske r't 4q °d P°družnic št. fee?; kadetke društva Si,' 193 KSKJ in uni-Ifta ^uštva sv. • ' skupno z bila nekaJ le" V?02antnega. V na-S Si ČVetei'okot pred drllteč moment, " tC euti le oni, ki je S p021J1 in našel svoj J X a zvezdnato zasta- : Nih • Je otvln jedrnatih be- J i Rev01"11 Program na 5o0 " Anthony Bom- :scij-ci predsta-1 h župana Mr. Med lepim ! % in Pan izjavil: "Pri- ' l^Ca ni daleč- ko b0 a zastava rešila KiS r]ro,de in jim vr" < > p do katere so po . , H J^vicah upraviče- 1 Sojene narode ! Nt* in t in tokrat- J >C° je nna je Amerika." C *lCgradil° župana r "rogv, je poklical 1 ViSeiga modnega, J i Rev- Ka" ' l ' kateri je ' . \ Q^vi) J~~-Jokajočega ( t v Sladki an" ' $1 Mi inltn Povedal, ka- 1 S . Nesrečnega se 1 in v, vCl med tem, 1 y VHo* 1 °žji domo-\ ki kii- 1C SovoH^jantni go-% v dveh jezi- 1 hb m angleškem. : Opaziti je bilo, kako so navzoči Amerikanci dvignili glave in poslušali, ko je govornik risal gorje v naši ožji domovini. Govornik je izvajal: "Bil je veliki petek, ko je na ljubljanskem gradu zaplapola-la italijanska zastava. Stotiso-či so zaplakali in milijonom je bila odvzeta svoboda. Zaplapo-lala je s kljukastim križem v .^a.ribo^u zastava in ze- lena Štajerska je zajokala, oropana svobode. Medtem, ko tukaj uživamo od najnižjega do najvišjega enake pravice in svobodščine, gre naš' narod skozi gorje in trpljenje Kalvarije." V ginjenih besedah je govornik nadaljeval: "Dragi mi so-rojaki, ta boj in vojna ni zade-Evrope, to je vojna proti Ameriki in svobodščinam, ki jih uživate pod ameriško zastavo. Boj proti hitlerizmu je naš skupen boj, katerega lahko izvojujemo pod ameriško zastavo rama ob rami zAmerikanc i." Silen aplavz je nagradil plemenitega govornika. Po enournem programu se je zaključilo slavje s pesmijo: "Bog blagoslovi Ameriko," katero je igrala godba društva sv. Jožefa, št. 169 KSKJ s petjem krožkov in avdijenco. -p- .Jelen je napadel paznika V Brookside zverinjaku v Clevelandu je v soboto jelen napadel oskrbnika Edvarda Hage-na, ko mu je čistil korito. Jelen je podrl oskrbnika na tla in se ravno pripravljal, da ga iznova napade in zmandra, ko je nek obiskovalec zverinjaka začel kričati zunaj ograje. Jelen se je zapodil v ograjo in ta čas se je paznik rešil. Rešitelj ni hotel povedati svojega imena. Prva obletnica Jutri ob osmih bo v cerkvi sv. Vida darovana sv. maša za pokojnim Louis Kral. Prijatelji in znanci so prijazno vabljeni. : J}^ n angleškem, znanci so prijazno vabljeni S, ^ SE NI BALO SAMOKRESA blagajno in ker je ni mogel, je ukazal dekletu, naj jo odpre. Vstala je in ropar je vzel $19, zvezal dekletu nogi, ji sezul čevlje in jih vrgel po prodajalni, ji ukazal, naj bo tiho, sicer bo streljal in planil iz trgovine. Dekle je pa s zvezanima nogama skakala do vrat in poklicalo na pomoč. Toda ropar je bil že izginil med bližnjimi hišami. Sn se ni ba Vm _ v% • stara 19 let, St? %? o°ldne sama v %S St Ave., N >im0Ški s črnimi SN >m- v roki »» S W je uka- lo.S ; * Vleže za pro-tla. Dekle je ' d!ej 3e ^ je a si ne umaže h°tel odpreti Rusi so pregnali nacije od mesta Leningrada "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER «17 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio Published dally except Sundays and Holidays BESEDA IZ NARODA NAROČNINA: <5a Ameriko in Kanado, na leto $5.50. . Za Cleveland, po poŠti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po poŠti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznažalcih: delo leto $6.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna Številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail. $7.00 per year O. S. and Canada. $3 00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year. $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year Single copies, 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. »83 No. 209 Mon., Sept. 8, 1941 Demokracije imajo vsak dan več upanja na zmago Na 1. septembra je stopila evropska vojna v tretje leto. Tcrračunamo od takrat, ko je Hitler ukazal svoji soldateski vdor v Poljsko. Ob nastopu tretjega leta evropskega požiga in klanja lahko seštejemo in odštejemo možnosti in nemo-žnosti, ki jih imajo demokracije za zmago nad Hitlerjem in rezultat nam bo pokazal, da ima Anglija in njene zaveznice danes večjo možnost za zmago, kot jo je pa imela pred enim letom. Celo oni, ki so še v septembru lanskega leta izgubili vsako upanje za angleško zmago pravijo danes, da se lahko več stavi na Anglijo. Tudi najbolj konzervativni opazovalci svetovnega položaja, ki dobro premotrijo na vse strani, predno izrečejo svoje mnenje, se danes strinjajo na eni točki. Pravijo, da leži prednost še vedno na strani Nemčije in to bo imela vse do prihodnega poletja. To svojo trditev podpirajo s tem, da kažejo na Nemčijo, ki se je začela pripravljati za vojno pet let prej kot njene sovražnice. Svoje priprave za vojno je začela hkrati v vseh glavnih fazah: v industriji, z diplomacijo in psihologijo. V vojaškem oziru se je začela Nemčija pripravljati na vojno najprej s tem, da je spremenila staro metodo bojevanja v strelskih jarkih. Drugi korak je bil v tem, da je začela z masno produkcijo bojnih letal, kar so bile njene sovražnice popolnoma zanemarile. Nato je poslala v akcijo svojo diplomacijo in bojni ustroj obenem in kmalu je imela v oblasti vso atlantsko obal evropske celine, od Narvika v Norveški do Španije. To je ena največjih prednosti, ki jih ima Nemčija, pa največja nevarnost za Anglijo. Nemška diplomacija je brez enega strela iz puške pri dobila na svojo stran Avstrijo, Čehoslovaško, Dansko, Bolgarijo in Romunsko. Potem je šla nemška diplomacija dalje in si je pridobila sodelovanje Švedske, Finske in Španske. S tanki in letali pa si je zasigurala Norveško, Holandsko, Belgijo, Francijo, Poljsko, Jugoslavijo, Grčijo in velik del evropske Rusije v najnovejšem času. Te ugrabitve, najsi so potom topov in bomb, ali potom diplomatskega ustrahovanja, so dale Nemčiji nove zaloge potrebščin in zavarovale nje industrijo, kjer je arzenal za armado in zračno silo. Nemčij-a je država 80,000,000 duš, ki hoče ugonobiti ali vsaj pritisniti k tlom svojo največjo tekmovalko v svetovni trgovini, Anglijo z njenimi 48,000,000 prebivalci. Nemška industrija je raztresena po kompleksu 2,000 milj v dolžino in 1,000 milj v širino, medtem ko je angleška industrija osredotočena na malem otoku, ki je komaj 500 milj dolg. Vrhu tega leži Nemčija na osišču Evrope, odkoder se lahko premiče z naglico v katero smer hoče in napada sovražnika potom dobrih prometnih zvez, medtem ko mora sovražnik (Anglija), če hoče napasti Nemčijo, prepeljati svojo armado preko morja. Hitler je nemškemu narodu vtepel v glavo to geslo: varnost in koristi so šele na koncu te vojne! Hitler si jfe znal pridobiti Italijo, ki je sicer slabič, vendar mora Anglija prav radi nje držati velik del svojega bojnega brodovja v Sredozemlju. Znal si je pridobiti Japonsko, ki je dozdaj nevtralizirala velik del ameriške pomorske sile, ki bi jo sicer lahko poslala v Atlantik na pomoč Angliji. Poleg tega pa ima Hitler nekaj, kar predvsem šteje v vojni ali pripravi za vojno, česar nimajo demokracije, in to je, da Hitlerju ni treba vabiti industrijcev k sodelovanju pri vojnem programu. Hitler ukaže in vse se mu mora pokoriti. V demokratskih državah mora pa vlada dokazovati, prositi in moledovati za sodelovanje, čeprav gre za korist vse dežele. Po dveh letih vojne je še vedno največja ovira v Nemčiji pomanjkanje gotovega surovega materiala-, ki je potrebno za polno produkcijo v industriji ter pomanjkanje ladjevja, s katerim bi prepeljala svojo ogromno bojno silo preko morja, kamorkoli že. Strokovnjaki sodijo, da je ravno angleška blokada mnogo, če ne največ pripomogla, da se je Hitler odločil udariti na Rusijo in postaviti na kocko vso svojo bodočnost in vse, kar. si je dozdaj nagrabil. čeprav je Nemčija pokazala čudeže v okupaciji Norveške, pa danes še nima dovolj ladjevja, da bi mogla uspešno začeti vojno v Afriki. Dalje se vedno bolj sliši o rastočem nezadovoljstvu v podjarmljeni Norveški in Franciji, če že ne govorimo o istem v Češki, Poljski, Jugoslaviji, dočim je nemški narod, ki si še ni bil opomogel od prve svetovne vojne, zdaj pa mesarjen na vzhodni fronti in bombardiran na zahodni. Moč Anglije leži v njeni mornarici in pa neuradni zvezi z Zed. državami. Njena zračna sila narašča z vsakim dnem, dočim se angleški narod bori res za ohranitev domovine, medtem ko si nemški narod misli, da si je Hitler že dovolj nagrabil in da je dovolj prelivanja krvi. V glavnem, kjer Anglija računa na prednost pred Nemčijo je pa to, da ima za seboj Zed. države; ameriški denar in vso industrijo. Tega pa Hitler nima. Anglija je zdaj na defenzivi in se pripravlja, dočim nemška armada krvavi na ruskih bojnih polianah. Amerika in Anglija se pripravljata, dočim postaja Nemčija vedno šibkejša. In eno leto osorej bo vojna slika povsem drugačna in gotovo ne v prednost Nemčiji. Prijateljski pogovor Hubbard Rd., Madison, O. — Poletje se že nagiblje h koncu, se reče saj je bilo precej od muh in menda ne bo nihče preveč žaloval po njem, ker je bilo suho in pusto kot v puščavi. Sonce je pripekalo dan za dnem, kot bi ga bil kdo prosil, da nas niso včasih obiskala prijazna dekleta iz Clevelanda in drugod, bi bilo pa še toliko slabše. Sedaj se je pa vendar spomnil tudi dež, da je malo žalil suho zemljo. Tako lepo je postalo sedaj, da je kaj in vse je v najlešem zelenju in cvetlice, katerih je toliko da se jim je nemogoče načuditi, so pa tako lepe in dišeče, kot bi bile namazane z najboljšimi dišavami. Ko se tako sprehajam med njimi, sem tako vesel, da bi se še v nebesih morda ne počutil tako. Sosedove in naše kokoši pa mi prepevajo svoje kurje melodije in tako delajo kratek čas. Dela je vedno dovolj in poleg barvanja, s katerim še sedaj nisem gotov, sem se' letos tudi precej vozil okrog. Moj novi voznik Eddie, ki se je šele letos prav za prav naučil voziti avto, me je neprestano vozil okrog, se reče, kadar nisem barval, ker za drugo delo sploh nisem imel časa prijeti. Tako je bil priden, da me je potegnil kamor sem mu velel. Samo kadar sem mu velel zapeljati tja, kjer "bog roko ven moli" (v oštari-jo) tedaj je pa malo godrnjal in če je on, sem pa še jaz, pa je šlo. Sedaj me je pa moj voznik zapustil, ker ga kliče nazaj tista nadležna šola. Pa naj bo že kakor hoče jn .ia? sem pa le ob dobrega voznika, katerega bom zelo pogrešal, ker je tudi precej drugega dela naredil mesto mene. Sedaj se bom pa sam ukvarjal in vrtil tisto kolo pri avtu, kot bom pač vedel in znal. Da pravim, da ni bilo to leto dosti prida, je pa vzrok tudi ta, ker letos ne bo dosti grozdja v naših krajih. Najprej je vse pozeblo in kar je pa ostalo so; pa prišle tiste prijazne živalice in vse pojedle in kar ostalo tu-'di tem, je pa toča potolkla. Pa če bi se bilo to zgodilo samo pri nas in da bi bilo vsaj pri sosedih kaj boljše, potem bi še ne bilo tako hudo in bi ga vsaj pri sosedih dobil kakšen kozarec, ker za grozdje meni ni dosti, ampak za sok . . . Jabolk in breskev je pa toliko, da se bo napravilo precej škode, ker se bo drevje polomilo. Kakor navadno, kadar je kakšne reči preveč, tako tudi čal mojega prijatelja. Vprašal sem ga kako in kaj, pa je rekel, da salaminsko slabo kaže, kajti kadar pogleda v časopis pa vedno kaže samo 36 in da taka številka ne more nič kaj dobrega prinesti. Rekel je, da je tudi že mislil, da so ljudje na vse to že kar pozabili, ker ni ne sluha in ne duha več o tem. Pa kakor se vidi jaz še nisem pozabil, ker vedno čita priljubljeni list Ameriško Domovino in vedno najde v njej kaj zanimivega, posebno pa rad čita novice iz Hubbard Rd. Rekel je, da sedaj ljudje prav dobro delajo in da hočejo za vsako ceno obvarovati to našo prelepo kontro pred vsakim morebitnim napadom od katerega koli sovražnika. Ker so ljudje preveč zaposleni, zato se ne zmenijo za vsako malenkost kot jaz, tako mi je povedal. Pa je še dodal: presneto moraš biti potreben, saj so še komu drugemu kaj prikrajšali, pa molči in ti pa vedno stezaš tisti dolgi jezik. Povedal pa sem mu, da še nisem in tudi ne bom pozabil in če bi drugi morali pod tako pekočim soncem saditi krompir kot jaz, pa bi tudi ne pozabili tako hitro. Blagor tistim, ki se lahko na račun drugih šopirijo in imajo lepe čase. Kakor vidite sva se bila z mojim prijateljem podala v precejšen pogovor. Rekel mi je, da mi bo še marsikaj povedal ob prvi priliki, ko se bova zopet videla. Ko sem se vrnil z obiska v Penni, sem takoj zopet prijel za čopič, saj naši pravijo, da nie itak k nobenem drugem delu ne morejo pripravit. Ko sem bil z barvanjem hiše odzunaj gotovo, so mi pa rekli, da naj jo pa Se znotraj prebarvam. Ker pa je naša hiša precej obširna, me bo, vzelo precej Časa predno bom gotov, ampak mislim, da bo božiča bom že gotov. Rekli so mi celo, da če bi jaz dobival še unijsko plačo, da bi bilo bolje kar hišo mi izročit, zato pa imam minimalno plačo 60 minut na uro in se že nekako shaja. Po teh naših krajih se vedno clepšuje in izboljšuje Hubbard Road in bo kaj kmalu izgledalo kot v mestu. Ravno sedaj zopet grade dve novi hiši in tisto, tovarno, kjer izdelujejo bombe, so tudi premestili na našo ce-3to in to pa radi razširjenja ceste št. 20, ki bo kmalu dogotov-ljena. Povem vam, da bo to nekaj lepega za te kraje in pa za tiste, ki se bodo po njej vozili. Široka bo 44, čevljev, za štiri avtomobile in ob strani pa bodo pločniki za pešce, da bo p^av tako kot v Clevelandu. Na križišču pri signalni luči v North jabolka in breskve sedaj nimajo nobene cene in se jih sploh ne more prodati. Če bi obrodila samo pri nas in nikoder drugod, potem bi že bilo. Kjer imajo dobre prostore, da lahko kaj shranijo za zimo, potem pa že gre. Koruza prav dobro kaže v naših krajih, krompir je pa še v božjih rokah in morda bo kaj ali pa nič, ker si nisem prav dobro zapomnil, ob kateri luni smo ga sadili. Samo to pa vem, da je sonce pripekalo kot za stavo in da sem si bil nataknil vse jopiče, še Anžlovarjevega povrhu, da bi se bil ubranil vročini, a ni vse skupaj nič pomagalo. Misli so mi vedno uhajale tja doli, kjer je tista zmrzlina in sem si mislil, da če bi tudi tam tako pripekalo, da bi se kmalu kaj odtajalo. Saj sem si že mislil, ko bi bili takrat, ko je bila tista "mufenga" preselili kam bolj na južno stran namesto se- kor na clevelandskem public square-ju. Tudi tovarne rastejo pri nas in pravijo, da bodo Rayon korporacijo še izdatno povečali. Prav sedaj se tudi vr-še dogovori z vlado, da bi tukaj postavili tovarno za magnezij, ki naj bi stala deset milijonov. Vprašanje je, kje bodo jemali ljudi, ki so pa že sedaj vsi tako zaposleni v obrambni industriji, a prirastka pa na Hubbard Road ni nobenega in sva še samo midva s,Peterlinovim Lojzetom prosta tega dela in se sučeva krog hišnih vogalov s plačo kot sem jo že prej omenil. Pa Lojze še nekako shaja, ker pravijo, da ima tako debele breskve kot najdebelejše oranže, a Pri nas so pa bolj drobne. Ko sem se zadnjič mudil v Clevelandu, se je veliko govorilo o županskih volitvah in vsak, verno, bi mogoče že kaj bilo. Pravijo, da sonce na jugu bolj pripeka. Oni dan sem bil v Clevelandu in sem tam na St. Clair ju sre- s katerim sem govoril, je rekel, da Lausche mora biti izvoljen in on mora biti bodoči cleve-landski župan. Pa menda ja, saj se vedno sliši bahanje, koli- ko je Slovencev v Clevelandu in tako število bo pa tudi nekaj zaleglo. Samo nihče naj ne ostane doma na volivni dan in zmaga bo gotova, na kar bo ves slovenski narod lahko ponosen. Saj imamo tudi na našem Hubbard Rd. slovenskega župana v osebi prijaznega Toneta Babi-ča. Smo prav zadovoljni z njim, ki ravno sedaj modernizira svojo lepo hišo, katero so tako lepo prebarvali, da je jo je kar prijetno pogledati. Tekom tega poletja sem obiskal tudi naše sosede na Ben-net Road, pa nisem opazil nič kaj prisebnega zadovoljstva med njimi, ker pravijo, da jim narava ni prav nič naklonjena. Pravijo, da jim nekaterih stvari da preveč, ki potem nimajo nobene vrednosti, a zopet drugega pa premalo. Povedali so mi o grozdju prav tako, kot sem že prej opisal. Tisti, ki delajo v tovarnah se tudi ne zmenijo veliko za naravo, ken dobro zaslužijo. Za tiste pa, ki žive od pridelkov na farmah, je pa bolj od muh, ker jim narava vedno in na vseh koncih in krajih klubuje. Obiskal sem bil tudi mojega novega soseda Sterletovega Janeza, ki se je "primufal" iz Clevelanda to poletje. Prav prijazna in obširna kmetija bo, kadar jo bo vso uredil. Postavili si bodo tudi novo hišo, da bo res lepo izgledalo. To so prav prijazni ljudje. No ja, saj če bi ne bili, bi pa gotovo ne bili sprejeti v našo okolico. Sicer se vidiva bolj poredkoma, čeprav je njegova zemlja in moja v tako prijateljskem objemu, da ni niti za en palec prostora vmes. To se vidi, da si ljudje še vedno žele ven v prosto naravo in zato se pa selijo iz mest na farme in seveda nekateri si pa zopet žele nazaj v mesto. Ko me je oni dan vozaril okrog moj voznik Eddie, da sem si ogledoval lepoto naše dežele, naju je pot nanesla tudi v Južni Madison. Ko sem zapazil tam nasproti lepe zidane šole tisto hišo, kjer dobrote delijo, sem takoj ukazal vozniku, da naj ustavi avto. Takoj je vedel kaj to pomeni in nič ni bil vesel tega ukaza, a je kljub nevo-Iji ustavil. Povprašal sem če poznajo tistega prijaznega Ke-linovega Martina. Poznam ga 'že dalj časa, še v Clevelandu sva večkrat skupaj prišla in tudi tukaj se večkrat sni deva pri naši cerkvi, ko od časa do časa hodiva Bogu tožit najine križe in težave, seveda pa tudi prosit hodiva, da bi nama bila sreča naklonjena in da bi trta obrodila. Povedali so mi, da živi Martin takoj v prvi hiši poleg gostilne. O blažena nebesa!, sem si sam pri sebi mislil, kako je srečen ta človek, ko ga je pot zanesla v te kraje, da si lahko ob vsakem času gasi žejo. Izpil sem še kozarec piva in šel iskat Martina. No, saj ni bilo treba veliko iskat, ker je ravno nekaj iazbijal in gledal skozi okno, to pa zato, ker je hišo obijal. Ko bo gotova, bo lepša kot nova. Že me je Martin iz gornjega nadstropja vprašal, če kaj pijem. Takoj sem mu povedal, da ravno sedaj ne in če bi pa kaj do bil, bi pa pil (tako navadno pravi naš Lojze Hrovat, ki kel-nari v SND na St. Clair Ave. in kateremu se naš koksar fižol najbolj prileže). Martin je stopil doli in mi najprej pokazal svoj lepi vinograd tam na gričku, da lahko sonce obseva od vseh strani, od ranega jutra do pozne noči. Zato pa ima tista kapljica tudi precej moči. Še sedaj, ko bo že kmalu drugi, pa je stari tak kot bi bil prešan pred enim mesecem. "Kik" ima pa tak, da ko go človdk :povžije par kozarcev, se že počuti kot bi plaval proti velikim nebesom. Pa Martin ima tudi to dobro lastnost, da ni prav nič "stinži" z njim, le škoda da nisem sosed. Precej grozdja pa tudi proda v Cle- velanda, ker ima dobro robo zato tudi lahko proda. Kakor poročajo tukajšnji časopisi, bo letos za 45% manj gozd j a in zato mu bo pa tudi višja cena. Za enkrat so nastavili ceno črnemu grozdju na 60 dolarjev ton in kadar vam ga bo Martin pripeljal, ga kar z veseljem vzemite, ker vam ne bo žal. Prav prijazna pa je tudi njegova žena in prav lep dom imajo. Torej hvala lepa Martin za dobro kapljico, ko bi bil bližje Tebe ali pa Ti mene, bi Te kaj večkrat obiskal. Na delavski praznik smo imeli poleg drugih obiskovalcev tudi mladega in nadarjenega Ray-monda Campa iz Norwooda. Ker so se njegovi starši in Vi-rantovi, stari oče in stara mama, odpeljali v Chicago na obisk. Sinko pa se je raje odločil za k Leskovčevim na Hubbard Rd., kjer je preživel to poletje svoje počitnice s svojo mamo in tetko Mallie in pravi, da se mu naši kraji dosti bolj dopadejo, Rot pa pot v Chicago. Pa tudi zabave nam ne manjka v naših krajih. V parku smo imeli tudi farmarski piknik, a vsled prevelike zaposlenosti ni bil foogve kaj dobro obiskan. Cerkveni bazar pa je bil prav dobro obiskan. Madisonski trgovci so napravili svoj letni piknik, ki je trajal kar tri večere. Na ta piknik pride navadno veliko ljudi, kajti ti trgovci so tako prijazni, da so od samega veselja dali nekomu nov avto. Do zadnjega trenutka sem mislil, da ga bom jaz dobil in to sem mislil pa zato, ker jim znesem ves denar, kar ga v Clevelandu naberem. Iz tega lahko razvidite, da imamo tudi v naših krajih vedno dovolj razvedrila in zabave, prav tako kot bi se hoteli kosati s Cleve-landom. Ker je vedno dosti novic, bom pa še prihodnjič kaj napisal. Vas pozdravlja, Frank Leskovic. , Pismo iz Ljubljane Mrs. Josipina Bernot, 16001 Holmes Ave., je prejela 2. septembra pismo od svoje tete, ki živi v Ljubljani. Pismo se glasi : "1. julija, 1941. — Naznanim Ti, da sem v soboto zvedela, da I so našo Minko in njenega so-j proga (upokojeni sodnik) iz-j gnali iz Celja v Srbijo. Rečem Ti, da sem tako zajokala, da so me vsi ljudje slišali v hiši. To mi je bil nož v srce. Glava me boli in vsa sem bolna od same žalosti. Bogu naj bo potoženo in božja volja naj se zgodi. "Pustila sta prav vse, lepo vilo in lep 'vrt, katerega je on s takim veseljem obdelaval. Od dela se mu je bil naredil krvavi žulj na roki, da je moral v bolnišnico, kjer so mu ga prerezali. Z bolno roko in s svojo soprogo je moral oditi v živinskih vagonih. V Celju pa je moral vse prepustiti drugim ljudem. "Za 2. julija sta nameravala priti v Ljubljano za moj god, ko je bila na Rožniku darovana sv. mr.ša za vso našo družino, a nemsto v Ljubljano sta morala v izgnanstvo v Srbijo in Bog ve kam in kako se jima tam godi in ali se bomo še kdaj videli. "Še več bi pisala pa ne morem, ker mi solze zalivajo oči. Končno pa Te lepo pozdravljam. Tvoja žalostna teta, Marija Zupan." Godbeniki se zahvaljujejo Veseli so in zelo hvaležni naši godbeniki vsem dobrotnikom in prijateljem godbe za vso podporo, moralno in finančno katero so jim prijatelji in farani fare Sv. Vida izkazali v tridnevnem programu: pondeljek, torek in v sredo večer. Kakor ni bil nikakor umesten dan, na delavski praznik za god-beni dan, so v kljub temu prihiteli ožji prijatelji godbenikov v dokaj lepi udeležbi v Br» Park in s tem dali mf finančno podporo mlad11" nikom. Kdor je bii tam je «J? znati sijajen nastop igrala številne komade, rekel da je to "vojaška1 Ljudje kakor godbenik1,• navdušeni in so pr'ce j zanje darila. Drugi P|>< mogli na koncert, so P\j tudi denarno pomoč, s bila godba, oziroma j fantje novo navdušenj daljno sodelovanje, v® , je pa zopet priglasil0 za v godbo. K temu primerno vršili govori. Vsi . poudarjali potrebo " mačih godbenikov. izražali zadovoljstvo ^ kakor so pokazali ta ^ jimi nastopi in izvaj® komade. Godbeniki da lahko pričakuj^, veliko v bodočnosti. ^ doseglo, če jih bomo ^ vali in jim dajali 11,0 poro. Godbeniki so ^ dobili veliko pogum*' ^ sedaj tudi še bolj POI\f Odsedaj bo šla vsa v večjem zanima"^ moramo, da je-g0^ j na za narod. Godb^ ( narod budi in oživU^ poguma in ga spo^j rodne godove in P1® J godbe tako številen11 re biti! Da se je pa vse ^ kratkih in vsestra'1^ nih dnevih moglo 10 potreba precej_ žrtvovalnih 25.—Društvo , Danica, št. 11 SDZ priredi plesno veselico v SND na St. Clair Ave. 23.—Dramsko društvo Ivan Cankar ima predstavo v SND. 26. — Pevski zbor društva Zvon priredi svoj redni jesenski koncert v SND na 80. cesti. 31.—Društvo Carniola Tent 1288 T. M. ima Halloween ples v SND. NOVEMBER 1.:—Društvo St. Clair Grove št. 98 W. C. plesna veselica v SND. 2.—Sedemletnica Kanarčkov z igrico in koncertom v SDD na Prince Ave. 8.—Dekliška Marijina družba fare sv. Vida priredi plesno veselico v Twilight Ballroom, 6025 St. Clair Ave. 8. — Plesna veselica društva Kras št. 8 SDZ v Slovenskem domu na Holmes Ave. | 8.—Carniola Hive 493 T. M. ! plesna veselica v SND. 9.—Pevski zbor Abraševič koncert in predstava v SND. 15.—Društvo Clairwoods št. 40 SDZ ples v SND. 15.—Društvo Slovenski dom št. 6 SDZ obhaja 30 letnico obstoja v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 16.—Mladinski pevski zbor črički priredi koncert v SND na 80. cesti. 19.—častna straža SDZ ples v SND. 22.—Društvo Danica, št. 34 SDZ priredi veselico v SDD na Prince Ave. 22.-—Društvo sv. Ane št. 4 S. N. D. plesna veselica v SND. 23.—Podružnica št. 41 SŽZ priredi igro in ples v SDD na Waterloo Rd. 23.—Dramsko društvo Ivan Cankar predstava v SND. ■ 29.—Društvo Ložka Dolina priredi veliko plesno veselico v Slovenskem domu na Holmes Ave. 30.—Mladinski pevski zbor Slavčki koncert v SND. DECEMBER 14.—-Pevski zbor Slovan priredi koncert v SDD na Waterloo Rd. 20.—Svobodomiselne Slovenke št. 2 SDZ prireditev v avditoriju SND. • Osem zdravnikov se je odzvalo na ki ic, ko je bil zadet v • glavo od žoge Terry Moore od St. Louis Cards baseball kluba. Žoga ga je zadela s tako silo, da so ga morali odpeljati v bolnišnico) kjer se nahaj v zelo opasnem položaju. • • •'■ • ..... - ■ - •••*■»• •• • .... Ameriški vojaški mostiščarji (pionirji) se prav dobro razumejo na svoj posel kakor nam kaže gornja slika. Na hitro zgrajen most vzdrži tudi velike tovore. Most so zgradili pionirji (v Missouri) od 102 inženirskega oddelka. Preko tega mostu je varno korakalo H),000 vojakov in vsa oprema 33. divizije je bila varno prepeljana čez. 21. — Božičnica mladinskega pevskega zbora Škrjančki v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 21.—Božičnica Slov. mladinske šole v avditoriju SND. 31.—Slovenski narodni dom na St. Clair Ave. priredi Silvestrov večer v SND. GODBENIKI SE ZAHVALJUJEJO (Nadaljevanje z 2 strani) Erni Novak, mladi par, Mr. in Mrs. Martinčič iz Prosser Ave., Mr. John Per iz Carl Ave., Mr. in Mrs. Lube iz Addison Rd., ter Mr. in Mrs. Mramor iz E. 76 St., Mr. Joe Perpar iz Prosser Ave., in Mrs. Bokar iz Edna Ave. Dalje so podarili po en dolar sledeči: Louise Pikš, iz E. 71 St., Mr. Joe Vidmar iz Carl Ave., Mr. Sadar iz Bonna Ave., Mrs. Švigel iz E. 60 St., Mrs. Paulina Stampfel, Mrs. Hrastar iz Prosser Ave., Mrs. Gregorpch iz E. 71 St., Mrs. Krajc, Mr. To-nij Martinčič, Jr., Andrej Teka-vec iz E. 72 PI., Mr. in Mrs. Zadnlk iz Schaefer Ave., ,Mr. Anton Sajovec ia-1003 E. 66 PL, Hecker Tavern Hribar in Suš-taršič. Zares lepa hvala vsem tem darovalcem. Največ haska ali koristi pride v darovih za tiste, ki jim je vročen dar. Ako bi mogla godba dobiti nekaj stalnih podpornikov, bi ne bilo nikoli potreba doprinašati toliko dela in truda po potih in ovinkih kakšnih prireditev, pri katerih gre polovico dohodkov v stroške. Gotovo se bodo tudi v bodoče še priglasili za podporo domače godbe, ki bo v fari in v naselbini postala tako učinkovita, da bodo s ponosom gledali nanjo farani in drugi, ljudje. Starši godbenikov: Veliko ste že storili dejansko in finančno za sinove da bi godba vztrajala, bodite uverjeni, da se bo to zgodilo, to je narod pokazal v teh dneh, v katerih smo ga opozorili, godba ima sedaj že svojo precej dobro zasnovano blagajno in ta bo še napredovala. Omeniti pa moram eno družino, v kateri ima godba veliko za-slombo, in v kateri hiši so bile tri osebe vse te dni godbi desna roka, to je družina Klemenčiče-/a na Prosser Ave., v kateri družini je oče, ki je vedno pri rokah za vsako delo pri fari. Sin Rudolf je predsednik godbe in delaven med fanti; hčerka Agnes pa je blagajničarka in knji-govodkinja, ki je zmožna in delavna organizatorica, kakoršno ravno potrebujejo godbeniki. K temu se godbeniki tudi vedno lahko zanesejo na Zobecove in na Novak-Oražmove starše, kadar se gre za kakšne prireditve. Tako naj gre, roka v roki in narod bo imel godbo, na katero bo lahko ponosen vsak zaveden rojak. Hvala tudi vsem drugim,-ki niso z imeni označeni, njih dela so doprinesla k napredku kakor dela ostalih, kar je storjeno iz dobrega namena, ima večno plačilo za sabo. Zahvala gre pa tudi kapelni-ku godbe Mr. Frank Bečaju za trud in sodelovanje, lahko je bil ponosen in vesel na delavski praznik, ko je godba izvajala take krasne komade da je bilo veselje jih slišati. Zahvala še posebno Novak pekariji; Mr. Rudy Božeglavu in družini Russ na E. 43 St. za brezplačna darila v jedilih in pijači. Toraj, Hvala vsem! A.G., organizator -o- Dobro priporočilo Neki letalec je imel nesrečo z letalom in po tem dogodku je bil precej razburjen. Njegov predstojnik pa ga ni pustil, da bi si bil mogoče oddahnil za par dni, ampak ga je takoj poslal v, zrak z drugim letalom, kajti na ta način so bili živci takoj zopet pomirjeni in so boljše delovali kot pa bi bili po daljšem počitku. Ljudje, ki so po kaki nesreči dalj časa počivali, so si veliko težje opomogli in zopet pridobili stalnost in umerjenost živcev. Čim dlje čakate po nezgodi, toliko težje se je zopet privaditi prejšnjemu opravilu. -o- Rešitelj povozil ponesrečenca V Berchenu pri Anversi je neki avto povozil srednje starosti moža. Neki motociklist se je zavzel za poškodovanca in s svojim kolesom odbrzel po zdravnika. Ko se je vračal pa kraja, kjer se je bila zgodila nezgoda ni takoj opazil, da je zavozil malo naprej. Svojo pomoto je opazil in se je obrnil. V najhitrejši naglici pa je potem povozil moža, ki ga je bil sam položil ob cestni rob, da bi se mu ne zgodilo še kaj hujšega. Povoženec je bil takoj mrtev. MALI OGLASI Delo dobi Dekle dobi delo za prodajalko v groceriji. Mora imeti izkušnje. Dobra plača, stalna zaposlitev. Vprašajte pri United Food Store, 2582 Noble Road, Cleveland Heights. (212) Dekle ali žena Delo dobi dekle ali žena, stara nad 21 let. Mora govoriti angleško in slovensko. Delo je v gostilni in restavraciji. Ako imajo izkušnje v tem poslu, imajo prednost. Vprašajte na 1301 E. 54. St., blizu Marquette Rd. * (211) Za hišno delo Išče se dekle za hišna opravila. Nič pranja in ne kuhanja. Dva otroka v družini. Pokličite GLenville 1855. Odda se hiša Hiša sama zase se odda; 6 sob, kopalnica in furnez. Vprašajte na 2560 E. 75. St. (211) Delo v trgovini Išče se dekle, ki bi pomagala v konfekcijski trgovini. Pokličite Liberty 9370. , (x) PrijateFs Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescription Specialists Vogal St. Clair Ave. in E. 68th ENdicott 4212 PREPARE YOUR Heating System NOW ! New Furnaces for Coal, Gas, Oil, Hot ivater or Steam Resetting........................$12.00 Cleaning ..........................$4.00 Air Conditioning, Tinning and Roofing Carpenter work, Complete Remodelling EASY MONTHLY PAYMENTS MASON HEATING CO. 1193 ADDISON RD. _ENdicott 0487 Preizkušena zdravila proti glavobolu Mandel's Headache Tabs 1. Ustavi glavobol y f 2. Uredi želodec 3. Ojači živce 4. Odpofnoč ženskemu zdravju CENA 50*! MANDEL DRUG STORE SLOVENSKA LEKARNA 15702 Waterloo Rd. CLEVELAND, O. Pošiljamo tudi po pošti 'l leti ki smo ga hoteli iijj a tudi ona druga dva ^ 0s seN- In jutri zaja-Hi) tvojo vojsko in jo uni-ele ^ 118111 ne plača paša ka-i|jL. nje> ovce in živila za pje sv°jih vojakov. oik,0^!" se je obrnil k >Judem. "In brž! Da jih Rešijo!" ^liati e, priv 1 «mo morali svoje kočij,, so nas na nje in v l J®o oddirjali med ska-.\'aj^%ozapad. ifyljj3Sl bi bil samemu sebi jije, paekaJ prav krepkih za-ljef ^ bilo izlahka mogo-i mi zvezali roke. In rate k] ^°vek samemu sebi ne Czaušnic- l|o si nisem mogel. Tr-fci * bezali in vse orožje ^ Poveljnik čete, . «sv0jj|°plčjim obrazom, si ga %6ln °bupal pa vkljub te- .lir,,. čl§to1 prav povedal, kje^kf&t še ne gre za i%ke ^°likor sem poznal & narn Ulne, nas vobče Sii?avali ubiti, pač pa bi K če odkupnino. Si-'Hij S° nas mislili pobiti, K ^ en°stavno postrelili iz 'ilov 6 življenje zaeenkrat 'iia0',,evarnosti in če so ča-fO«too. — kaj vse se S rnjtem še zgodilo! Ko-Nkar rešil° življenje NvSe Je na odkupnino! sem računal na ^Ša a enCll ua ni šel z nami k fO ^obro sem ga po-S^j8111 bilo nazaj, je ta-k nekaj ni v redu. 'Ho^ Za nami» našel je Vti , jih bral, kakor je m k edove le on, in takoj Ne* ? 3e Zgodil°- In S dvomil, da je ne-V'^il ^ nami. N«1 Ztlal arabski- Kako »1Sv v°jakom svoje sum-% s^ °Pazovanja — ? Na Jfcil Je bil navezan. Pa i 0 re?i°Žen dovolj, da nas ! V11 ^di sam. Winnetoua me je 1 fokaha26n tega pa sem i ^ Dr' g°vor™' dobrih kart. In ižH?tjša karta je bila Iv ^ rn | Sem j* rešil Ž1V" Ayar je bila in ; Iti udi, ki so nas na-X> njenega življe-i Hje šil> smo bili lah-J Hjetl 5udi mi. Računal ? 4^-nost. ' s>Drt ')a so bili ujeti iC(! O Sovražniki Aya- ■%0 knje ponudili Aya- A d(,kMPlli samo našega ^ °bUl bi bili še mno- torej ni bilo tre- tSo nu . t ^ j, Pd Je bilo, da so CKiJ6 80 vzeli ™ čelo CNši • jezdil kot na3" «i PanaUietnik na sredi' LVra.„ koilcu. Nismo se Ja Winnetoua in L1 ^šj Z. °du. Tam nekje Pa ničesar ^ Obstali so najbrž \NalV* se nismo vrni" St°fil)(1 .v°dnik je seve-„ je zadrževal. V , , VII. * S >too Je bila kame-H^0' ' Poraščena s pi- Ni W0!nadoma krenili SjZaPad, nato Potovali V^Hi, U -? Gotovo \Nu;;j>tilj zasledo-' && Ja v puščavi je Setti prav raču- 1941 SEP. 1841 □IBSlJjpp® EEOfflEEto 114151111718 19:20 212?; ^T 24 25 26127 28 29 30 T m Gornja slika je bila -posneta na pomolu v kjer je bilo zbranih krog 5000 črncev, lci so bili «a ^ J na izlet z ladjo. Radi nekih govoric je nastala jj niki panika, v kateri je bilo več izletnikov V0^. ^ smrti. Gornja slika nam kaže zamorsko dekle, a znala svojo mater mrtvo med žrtvami. V BLAG SPOMIN ČETRTE OBLETNICE SMRTI PRE LJUBLJENEGA IN NIKDAR POZAB. LJENEGA SINA IN BRATA Ludvig Jakuš ki je za vedno zaspal dne 8. septembra, 1937 Štiri leta so minila, kar smo izgubili Tebe, ljubi sin in brat predragi. Naše misli vedno so s Teboj in pogrešamo Te tak' zelo. Bog daj Tvoji duši blagi večni m'ir in sveti raj. Žalujoča mati MARY JAKUŠ in ŠTIRI SESTRE Cleveland. O., 8. septembra, 1941. Mrs. Dwight F. Davis (desna na sliki) direktorica ameriškega Rdečega križa v Angliji v razgovoru z Barbaro Horley prostovoljko pri Rdečem križu v Londonu. Miss Horley vozi ameriško motorno kolo. "Drugam pa tudi ne. Martin, konja v hlev!" Irma se je priklonila in odšla v svojo sobo, kjer je ostala dva dni. Tretji dan pa je hotela iti k svoji šivilji. "Sama nikamor!" je odločil oče in molče se je priklonila in sc vrnila. Jeza proti takemu nasilstvu je rastla v njenem srcu in zopr-nejši ji je postajal od dne do dne namenjeni ženin. V svoji osamelosti se je skušala raztre-sti z branjem ali igranjem na klavir, a hitro se je naveličala in zahrepenela po družbi. Toda ta družba, te prijateljice, ki bi bile najrajši govorile o junaškem baronu, ki so vedno povpraševale, kaj počne, če se je res že bil z dvema častnikoma in če ni lisa nad njegovim levim ušesom spomin starega dvobo- V BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI PRE LJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA IN OČETA ŽENINI IN NEVEST^ Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna yabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. Ameriška Domovina J 6117St.Clair Ave. HEn<*er , _/_--zzž^^vr Louis Kral ki je izdihnil svojo blago dušo dne 8. septembra, 1940! Leto dni je že minulo, kar Te več med nami ni, počivaj v miru, blaga duša, in prosi ljubega Boga za nas Žalujoči ostali: ROSE KRAL, soproga, in RUDOLFU, sin. Cleveland, O.. 8. septembra, 1941, Mesto v plamenih. — Gornja slika je bi la posneta iz angleškega letala potem, ko so angleški bombniki odvrgli več užigalnih bom b na industrijsko mesto Kolin v nemškem Porenju. Angleži sedaj vračajo Nemcem M r so oni prizadejali angleškim mestom, » • • • 'TTTTT' TROJ K A DR. FRANC DETELA [ "Gospod Emil Jug," je sklenil in vzdignil kupico, da sta se odmaknili obe gospe, "gospod Blmil Jug, pravim, in Irma, vajina lica mi razodevajo sladko skrivnost; a vajine želje so tudi želje vajinih roditeljev. Bodita srečna!" Družba je hitela trkat z ženinom in nevesto; a nevesta je bila izginila. "Majhna slabost, brez pomena," je dejala mati v zadregi in vstala od mize. "Prosim, ne dajte se motiti!" "Živci! Pride in prejde," je dejala sočutno gospa Jugova in hitela za Majerico in z materjo sta hiteli Lini in Fini, tako da je ostala moška družba sama. . "Slabost! Živci! — Smešno! — Ženske muhe. Pijte, gospod Emil!" je dejal Majer. "Čim manj se človek meni za take stvari, tem bolje." "Res je," je pritrdil oče Jug. "Tu velja geslo: Ne vdajmo se! O, prva leta sem imel jaz tudi sitnosti. Naravno: ženska je ženska, če je še tako dobra. Toda jaz sem bil cel mož. Kadar je popadla njo kaka sitnost — 'Jaka, naprezi!' in peljal sem se za nekaj dni v Zagreb. Kako sem bil dobrodošel, kadar sem se vrnil! Pozneje je bilo treba samo reči: "Jaka, naprezi!' in. živci so odjenjali." "Bog te živi!" je dejal Majer in trčil z njim. "Mene je tudi precej stala ta vzgoja. Jaz sem namreč olj takih prilikah vselej kaj razbil. Enkrat sem treščil ob tla jako lepo starinsko vazo. Takšna je bila, da so jo hodili ljudje gledat in da bi je ne bil dal izpod petdesetih goldinarjev. Samemu mi je bilo potlej žal po njej. A če človek hoče imeti mir v hiši, mora biti neizprosen, mož jeklen. Čof! vazo ob tla in ženi je odleglo." Tako sta vpeljevala očeta v zakonski stan ženina Emila. Poleg divana pa, kamor se je bila naslonila Irma, so sedele in stale gospe in gospodične, skrbne in prizadevne, in povpraševale, če je že bolje, in svfctovale, kaj bi bilo dobro, in ugibale, ali tiči vmes prehlaje-n je ali prebavi j an je. Ko je voz odpeljal goste, se ie počutila Irma takoj bolje. Vzela je albimi z mize, sedla k oknu in začela pregledovati fotografije znancev in prijateljev, prelistala je važno podobo Ra-divojevo, nezanimivo Eiriilovo in se ustavila pri Vladimirjevi. Pazljivo jo je ogledovala in solze so ji stopale v oči. Ko pa je začula korake po hodniku, je hitro obrnila list. Vstopil je oče jezen in razburjen.. "Hu, kako sramoto si nam napravila!" je zarohnel. "Poprej si hotela umreti in sedaj sediš pri oknu in gledaš fotografije! Aha, bar.onček te mika. Daj, da ga ogledam tudi jaz!" Gospod Majer je zgrabil album z eno roko, z drugo list z baronovo fotografijo, ga iztrgal, raztrgal in pohodil. "Gospod, baron postaja zanimiv," se je nasmehnila prisiljeno Irma in trmasto gledala očetu v oči. Temu je vzkipela jeza, da je dvignil roko. Toda Irma se ni umaknila niti trenila z očmi in oče ni zamahnil, ampak rohneč odšel. Drhteč od srda se je vrgla Irma zopet na divan in si prisegala, da ne vzame Emila, prav nalašč ne. Drugega dne je ukazala hlapcu, naj napreže, da jo pope-ij<3 na sprehod. "Kam?" jo je ustavil oče, ko je sedala na voz. "Proti Krki." "Pelji se v Zarečje k Jugo-vim!" "Ne." --— ' ^ Brat je zaprisegel brata. — C. Robert PaV^if sliki) je stopil v armado in postal kapitan, zap7"13' njegov brat George H. Payne, 'ki je predsdw' komisije in bivši kapetan v prvi svetovni vojni- j AMERICAN RADIATOR PRO D WOLFF HEATING CO GRELNI INŽENIRJI jf Gnrak zrak, para, vroča voda, P1'"' m, BHRM1 Dlje, air conditioning. — r°p jC, W\ r ijgm liamo vse vrste furneze in boiien J |J mul NOBENE GOTOVINE TAKO1' W ! PLAČATE V TREH LETI*1 .m I I llHSmwfil Urad in razstava vseh predmetov na I I 715 E- ?03rd St* ^^sijtptiui— GLenvile 9218 ^ Vprašajte za našega zastopnika Štefan RobaS j NIČ PREDPLAČILA DO OKTOBRA ^fi ja, ki so slavile njegove budalo-sti kot znake posebne genialnosti in puste šale kot duhovite dovtipe: kako jo je dolgočasila ta družba! In ne le dolgočasila; prevzemala je Irmo tudi nejevolja nekako podobna ljubosumnosti. Ugajati nam začne marsikaj, ko zapazimo, da ugaja drugim. "Oh, da! Za Lini in Fini bi bil baron izborna partija," je često vzdihnila gospa Majer je-j va, kadar je bila sama s hčerjo, i Njej bi bil pač zet baron naj-j ljubši; in dasi je po soprogo-vem povelju nagovarjala hčer, naj se ne brani Emila, ji vendar, to ni šlo od srca in to je vedela ( hči in to jo je potrjevalo v trmi. Baron pa je krožil kakor kra-j gulj okrog Mlake in pozdrav- j ljal Irmo, kadar se je prikaza-1 la pri oknu. In ona je odzdrav-ljala in, če se je čutila varno, odprla okno in se menila z njim.' "Jaz mu podkurim!" se je jezil gospod Majer, ko je prestregel celo baronovo pisemce. Pregovoril je Bendeža, da je odpovedal baronu stanovanje, češ da ga bo sam prevzel in pre-plačal. Baron se je moral izseliti. A ni šel daleč; pomaknil se je za nekaj hiš naprej in nagajal dalje gospodu Ma-jerju, ki je imel toliko opravka in toliko skrbi s pripravami za svatbo. Za hčer se je na videz malo menil; v resnici pa ga je hudo skrbelo njeno vedenje. Če bi se bila jezila, jokala, prosila, ugovarjala, bi mu bilo ljubše od te tihe, mirne, prezirljive trme, ki ni zavrnila ženinovih daril, a jih tudi pogledala ni. Pravo je slutil oce, da je ta mirna zunanjost le hlimba, ki skriva s težkim trudom burno strast; zakaj poslikane stene prijazne sobice, ki so tolikrat odmevale od veselega smeha, so čule sedaj marsikako noč krčevito ihtenje in blazina je popila mnogo solz, ki jih je iztisnila onemogla jeza. Grozovita, neznosna se je zdela razvajenemu dekletu a*la. Lotevale so se je zle misli, da bi skočila skoz okno in se ubila ali ušla roditeljem in ženinu, ki ga je jela zaničevati, ker se ni menil za njeno odpoved. Koliko bolj moško in plemenito se ji je videlo baronovo postopanje, ki se obrača do nje prve, do nje same in kaže toliko stanovitnost! Ali ni on edini prijatelj, na katerega se lahko zanese? Če se mu je kazala doslej prijazno iz kljubesti, ga je pozdravljala sedaj s hvaležno prijaznostjo, kadar koli ga je zagledala; menila se je o njem z materjo in bratom in razveselila se vsakega vtihotapljenega listka. Vladimir j ev spomin ni vstajal več iz groba. V jezi in žalosti so prešli lepi božični prazniki in prišlo je novo leto. Debel sneg je bil zapa- del gore, se polagoma usedel po ravninah in napravil dober sa-ninec. " Vnedeljo bo prvi oklic," je dejal pri kosilu gospod Majer nekega dne, ko se je odpravljal z doma. Irma je pobledela in se porogljivo nasmehnila. A kmalu je' vstala od mize, šla tiho v svojo sobico in se zaprla. Vrgla se je na posteljo in jokala od togote. Komaj pa se je bil odpeljal gospod Majer, je dobila Irma od barona pisemce, ki jo je neizrečeno razburilo. Brala je, brala in se ni mogla nabrati. Približala se je oprezno oknu in pogledala izza' zastora, če .je on blizu. Takoj se je umaknila, ko ga je zapazila, da je hodil po cesti ob vrtu in se oziral v okno. Ona pa je zopet brala in premišljevala. Čez dolgo časa se je zopet splazila skrivaj k. oknu in zopet odstopila. Še je koračil baron gor in dol in se ozrl zdaj pa zdaj na to stran. Irma je sklenila roke, se prijela za glavo, hodila vznemirjeno po sobici in preudarjala. Čez nekaj časa je zapazila, da je izginil baron s ceste. Tedaj je stopila k oknu, se naslonila na polico in gledala zamišljeno po snežni ravni, po drevju, ki je sršalo od ivja, po zapuščeni cesti. Oh, kako mrzla je bila vsa narava, brez življenja, brez na-de, gola, obupna pustinja! In taka se je razprostirala pred njo bodočnost: brezkončna puščava, ječa brez izhoda. Oh, kje bi se odprla rešilna pot! — Stresla se je, ko se ji, je odkril na cesti baron in gledal v nje- no okno. Strmela je vanj, kakor bi se borila sama s seboj, neodločna, kaj naj stori. Naposled je odzdravila, mignila z roko in zbežala od okna. Z mrakom je legla čez Krško polje mrzla megla, se zgošče-vala in temnela, da so se nekaj korakov od oken že izgubljale luči po hišah v mokri noči. Z nočjo se je razgrnil tih mir po vasi. Kmalu so ugasnile luči tu-, di po gradu, kjer je odsotnost gospodarjeva privoščila družini zgodnejši počitek. Le hlapca se nista menila za počitek, ampak sta porabila priliko, se splazila tiho od hiše in mahnila v sosednjo vas, kjer bi ju bili pri svatbi najbrž pogrešili. Tiho je ležala zimska poč proti polnoči. Na Mlaki je za-renčal pes na verigi poleg hleva, skočil iz hišice proti hlevskim vratom, katera je nekdo oprezno odpiral. Spoznal je pes poznega obiskovalca, se pomiril, se vzpel po možu, zavitem v plašč, in zlezel nazaj na svoje ležišče, _ Pf > r S >'