KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJE V N O ZGODOVINO PREKMURSKO PISMO IZ LETA 1851 VILKO NOVAK Letos 26. decembra bo minilo sto let od smrti prekmurskega pisatelja Jožefa Košiča (rojen 9. X. 1788 v Bogojini, u. na Gornjem Seniku pri Monoštru). Posebej ga je zani- mala preteklost prekmurskih Slovencev, o katerih je najprej dokazoval v madžarskem spisu, da so potomci Vandalov, pozneje pa se je pravilno poučil o njihovem etničnem zna- čaju. Vzorno je opisal za tisti čas ljudsko kulturo Prekmurja, kar je objavil slovaško- madžarski etnolog Ivan Caplovič pod svojim imenom. Delno s prireditvijo Slomškovega Blažeta ino Nežice ^3 napisal vzgojno delo Zobrisani (omikani) Sloven i Slovenka med Mlirov i Rabov. Kako ga je zgodovina pose- bej zanimala, je dokazal s knjižico Zgodbe vogrskoga kralestva, zlasti pa z orisom prek- murske zgodovine: Starine železnih ino sala- skih Slovenov, ki je ostal v nepopolnem ro- kopisu (objavil J. Gruden v Časopisu za zgodovino in narodopisje XI, 1914, ne da bi bil poznal avtorja).* 2e Božidar Raič, ki je leta 1860 obiskal Košiča, je zapisal zgodbo, kako je le^ta svo- jega hlapca »izpodil zaradi lenobe in malo- pridnosti^s nato so ga vzeli v vojake, a je ubežal in nekoč napadel župnika Košiča, ki se je z njim boril, dokler ga niso' prišli re- ševat sosedje. V župnijskem arhivu na Gor- njem Seniku v Porabju pa so o tem dogodku ohranjeni zanimivi dokumenti. Med njimi je najpomembnejše pismo tega napadalca na Košiča, Jožefa Labriča, v katerem je prosil župnika odpuščanja pred obešenjem v de- cembru 1851. Pismo je pisano v porabskem narečju, v madžarskem črkopisu, in dokazuje kljub dokaj čitljivim potezam borbo za pra- vopisno obliko nekaterih besed. Ker do tega časa, nimamo v razvidu kaj prida slovenskih pisem kmečkih ljudi in ker je to' prvo' znano pismo v prekmurskem narečju, zasluži ob- javo. Eh Emes (= Erzherzog Emest) 48 Inioantri Reg 24 Companni Edno pismo stteroje yako Isalosno Yozef Labritts ja poslao domou nagorenyi Jzinik plibanos Yosef Kohsicsi ar proji Yosef Labritts nyi * Prim V. Novak, Jožef Košič, prekmurski pi- satelj. Razprave III. razr. za fil. in lit. vede SAZU, 1958, 233—278. dijovnoga ohcso nami odpijttijo kajanyim pregreso ino fcsino ar Jam nei sjnao kajam čsi niijo proJinyi proJinyi naimii odpijttijo Jzemoje greije wmojoi szkraynyoi vori szna jo uni Jami na z(?)eebov salojd ino csamirrye dojda dejo ali projimvas szttari szeiri diijovem ocsa yako zouni meni smedno napravili gdagej morem sj'daimojo Voro morem prettarpetti gdagej navolem ysef Labrits morem mojo szmatt prettarpetti 10 dejedttoga dezcembera szam vood Jodnyeni inojan 3 ydyni vona szmartt yani do (?) do 13 deczem Bera ali ttouje prava ijttina gdajam gej yosef Labritts v6ny ani najmard ali proJinyi Lapoui nami od pijttijo o moja grehe ohtti ttuse yosef Labritts kaJam yej fcsino ali donog 174 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA V knjižni obliki: Eno pismo, katero je zelo žalostno i Jožef Labric je poslal domov na Gornji \ Senik župniku Jožefu Košiču, ker prosi Jožef i Labric njih duhovnega očeta, naj mi odpu- stijo, kar sem jim pregrešil in storil, ker nisem vedel, kaj sem delal. Prosim jih, pro^ sim jih, naj mi odpustijo vse moje grehe v moji skrajni uri. Vedo oni sami na (sebi) ža- lost in jeza mnogo (storijo?). Toda prosim J vas, stari sivi duhovni oče, zelo so oni meni težko naredili, da moram jaz zdaj mojo uro moram pretrpeti, ko jaz ubogi Jožef Labric moram mojo smrt pretrpeti. 10 desetega de-i cembra sem obsojen in sem 3 dni ven na' smrt dan do 13 decembra. Toda to je prava resnica, da sem jaz Jožef Labric puščen na smrt. Toda prosim jih lepo, naj mi odpustijo moje grehe. Oh, ti tužen Jožef Labric, kaj sem jaz storil, toda vendar molim h gospodu Bogu, blaženi Devici Mariji, naj me samo ne zapustijo, toda vendar v moji skrajni uri. Dam jaz lepo pozdraviti v moji skrajni uri vso mojo žlahto in moje brate in sestre, ker ne morem z vami več govoriti. Jožef Labric. Kdor pozna prekmursko narečje in se pre- bije skozi pisne ter pravopisne težave pre- prostega pisca, tega bo presunila vsa človeška ginljivost, ki utriplje iz teh bridkih prošenj za odpuščanje, iz tega trpkega slovesa od življenja .. . J. Košič je opisal ves dogodek v madžar- ščini na zunanjo stran pisma: To je pismo'tistega na Gornjem Seniku ro- jenega vojaškega beguna Jožefa Lahricza, ki ga je poslal iz jetnišnice v Komaromu podpi- sanemu, katerega prosi odpuščanja pred obe- šen jem zaradi tistega svojega razbojništva, s katerim ga je drzno skušal ponoči 15. avgu- sta 1851 med 10. tn 11. uro, ko je naglo dvignil gornji del peči in skočil v sobo, umo- riti in nato oropati. Toda Bogu bodi hvala in slava! — podpisanemu se je posrečilo' po krvavi borbi vreči razbojnika na tla, mu iztrgati puškino bodalo, sobna vrata odpreti in ga z ljudmi, ki so pritekli na kričanje ter plat zvona, dati zvezati. Kossics Jozsef gornjeseniški župnik S tem dogodkom v zvezi je v istem arhivu ohranjeno pismo okrajnega komisariata v Monoštru (Szentgotthard) z dne 7. oktobra 185.2 v nemščini J. Košiču, v katerem mu spo^ ročajo, da mu vračajo srajco, priloženo pre- iskovalnemu aktu o prostaku Jožefu Labrithu (tako!), justificiranem 12. decembra 1851. Na zunanjo stran tega pisma je gospodarni Košič zapisal v madžarščini: »Mojo krvavo srajco so poslali nazaj, toda zdravniških stro- škov mi niso povrnili!« 175