ime vasi je po njih ostalo. A slovenski rod Gregorčičev pa je tu in bo ostal,« je zaklju­ čila Pepca svoje zanimivo pripovedovanje. »Prtenikl« (nihalo pri uri) je zopet začel me­ riti čas, ki se je zame med najinimi kram­ ljanjem ustavil. Prisrčno je bilo slovo od P epce. Kako resnične so pesnikove besede: »Moj dom je lep, moj rod krepak!« Po stezi, kjer se je »raven postavila pokonci«, sem utonila v dolino. S pogledom sem poiskala vasico Kamno, blizu nje je bilo videti ·kot belo miniatw·o most čez Sočo. Kmalu sem bila na cesti. Od tam me je avtobus odpeljal v Tolmin. V mislih sem še enkrat prehodila vso pot in obenem pozdravila ves venec meni tako ljubih gora. Nikar, nikar ne povprašuj, kaj žene me naprej ; nikar, nikar ne preiskuj, v planinski raj poglej! (S. Gregorčič) Tehnični železarski muzeJ Železarne Je s enice v Julij s kih Alpah Aleksander Rjazancev Od 25. julija do 8. avgusta 1963 je trajala raziskovalna akcija v Julijskih Alpah, ki jo je po načrtih opravila ekipa Tehničnega že­ lezarskega muzeja. Namen akcije je bil pro­ učitev rudišč železnih rud, predvsem bobov­ cev, način rudarjenja v preteklosti ter hidro­ geokemične in biokemične prospekcije že­ leza. Tehnični muzej Zelezarne Jesenice je s to akcijo prevzel nalogo, da bo s terenskimi pre­ iskavami in dobljenimi rezultati_ vzorcev dal znanosti svoj delež. S tem naj bi bila izpol­ njena vrzel o genezi, morfologiji in tehnični uporabnosti bobovca - železne rude, iz ka­ tere so nekoč pridobivali slavno noriško že­ lezo. To je bila do sedaj največja akcija v Ju­ lijskih Alpah in dopolnilo terenskih pre­ iskav, ki jih je pred 114 leti izvedel zname­ niti geolog plemeniti A. Morlot, švicarskega rodu, za K. K. geologischen Reichsanstalt na Dunaju. V Julijskih Alpah smo iskali tudi odgovor na nekatera vprašanja, ki so v zvezi z an- tičnim železarstvom, katerega izvor sega v 8. stoletje pred našim štetjem. Področje Po­ kljuke nam je nudilo široke perspektive pri proučevanju človekove dejavnosti pri oglar­ jenju, rudarjenju in pridobivanju surovin za priklado železni rudi ter gradnjo vetrnih peči, v katerih se je talila ruda. Na tem obsežnem področju so sledovi preteklosti in izhodišče velike železarske evolucije na Gorenjskem. Predvsem Bohinj je bil povezan z več kot 2500-letnim železarstvom. Njegov konec je povzročil požar v Boh. Bistrici leta 1890. Na dolgi poti, ki je obsegala področje Po­ kljuke, Fužinarske planote s Triglavskim po­ gorjem in področjem Komne. smo se sre­ čavali z lepotami prirode, katere zgodovina je povezana z geomorfološkimi strukturami, ki so se krojile od zemeljskega srednjega veka do konca ledenih dob. Julijske Alpe - dno prastarega morja Tetide (Tethys) so nam dale mnogo gradiva pri proučevanju sekun­ darnih rudišč železnih rud. Za izvedbo naših nalog smo poleg železnih rud zbrali še dopolnilno gradivo, kot so ka­ menine, zemlje in vode. V gozdnem pasu Ju­ lijskih Alp smo zbrali mnogo vzorcev smre­ kovih iglic za biokemično proučevanje železa, kar bi nam služilo pri študiju orudenenja po­ sameznih sektorjev. V prav isti namen smo zbirali tudi vzorce humusa, ilovice in zemlje. Proučevali smo stare rudne kotanje, »rudna polja«, jame in brezna ter kraške pojave. Vsa opazovanja in material smo sproti okarakte­ rizirali, beležili v dnevniku in vrisali v po­ sebej zato namenjene geografske karte. S seboj smo imeli merilne instrumente in pre­ nosni kemični laboratorij za preiskave voda. Ena od zahtevnih nalog je bilo ugotavljanje ledinskih imen v zvezi z rudarjenjem, ome­ njenih v starem arhivu, ki ga ima Tehnični železarski muzej, Državni arhiv v Ljubljani in navedbe po Hacquetu, Pittoniju in Milll­ nerju. Pri tem tudi nismo mogli mimo pre­ leoih planin, saj so tesno povezane s pre­ teklostjo d1·varjenja, oglarjenja in rudarjenja. Vsaka planina je bila drugo prebivališče bo­ hinjskega ljudstva. V lesenih stanovih in nji­ hovi opremi se odraža neprecenljiva etno­ grafska zakladnica. Naša 11-članska ekipa, ki je raziskovala pod­ ročje Julijskih Alp, je bila specializirana, zato je imel vsak član svojo zadolžitev, le v večjih akcijah smo vsi sodelovali, tako npr. pri odkrivanju in raziskavi rudarskih jam. Izhodiščna točka naše odprave je bila Mrzli Studenec, kjer smo se mudili od 25. do 30. julija. V tem času smo preiskali Rečiško pla­ nino, greben Kokošinjca, Berjanca, Veliko Voklo in Belo planino. To področje naj bi že v antičnem času železarstva v Bohinju obi­ skali rudarji, saj ima bobovec s tega pod­ ročja iste kemične lastnosti kot bobovci naj­ deni v Studorju, kjer so bile prve bohinjske talilnice železne rude. Zaradi obširnega področja, ki spada pod okrilje Pokljuke, smo raziskovali dalje v dveh ločenih ekipah. Pot prve ekipe je tekla takole: Kranjska dolina, severoseverozahodno 265 od kote 1229, kota 1246, Lepa kopišča, Meja dolina, Klek, Zmrzlica, Medvedova konta, Planina Lipanca in nazaj na Mrzli Studenec. Na tem obširnem terenu smo našli le malo bobovca, vendar pa znatne primere drugih oblik železne rude. Od vseh vzorcev iglic, vode in zemlje s Po­ kljuke je vseboval največ železa Klek, kar govori v prid orudenenju. Vidne so tudi vr­ tače in morene, katerih podlaga je dachstein­ ski apnenec. Pot druge ekipe je šla čez Jerebikovec, pla­ nino Javornik, Medvedovec, Medvedovo konto, Planino Lipanco iz Rudnega polja. Na vsej poti smo sledili železno rudo in globoka naravna kraška brezna. Tudi opuščene in pre­ rasle pralne mlake za rudo smo našli na tem področju. Največja rudarska dejavnost v pre­ teklosti je bila v Medvedovcu in Medvedovi konti. Na planini Lipanca smo našli lepe pri­ mere bobovcev. Področje planine Lipanca je bilo že zgodaj obljudeno, znameniti arheolog dr. V. Šmid omenja najdeno konico brona­ stega bodala, poznejša izkopavanja Šlibarja pa so odkrila številno zbirko keramike. Prva ekipa je raziskovala močvirje zahodno od Grajske planine z namenom, da najde mesto, kjer so za časa Kranjske industrijske družbe obstajala šotišča za bohinjske fužine. Druga ekipa pa je proučila teren okrog Mes- Bobovec z Rudnega polja 266 novca. V različnih višinah so se našli številni primeri bobovcev in drugih železnih rud. Tretja ekipa, ki se je zbrala pozneje, pa je šla v smeri planine Javornik do Rudnega polja. Južno od kote 1317 je več rudnih kopov in sledi ogljarske dejavnosti. Rudno polje je glede na število rudnih kotlov in količine že­ lezne rude upravičeno dobil svoje zemlje­ pisno ime. Ruda s tega področja vsebuje ca. 60 °/o železa. 28. julija smo šli vsi skupaj proti Spodnjim Gorjušam, Koprivniku, Babni gori nad Jereko in Babni gori pod Jereko. Na južnem delu Hribarice, nad koto 995, smo raziskali jamo, iz katere so nekoč pridobivali rudo za fu­ žino v Bohinjski Bish·ici. V jami, ki je glo­ boka 30 m, smo našli rudarsko leščerbo, v globni 25 m pa železno rudo. Na Babni gori smo našli sledove rudarske dejavnosti in nekaj zanimivih primerov gomoljastega pe­ ščenjaka sekundarnega nastanka. Svoječ,!lsno so pri teh rudnih kotlih uporabljali mlako za pranje rude, t. j. izločitev jalovine. Posebno nas je zanimala skalnata votlina na južni strani Babne gore, jugozahodno od Je­ reke. Ves ta predel je prazgodovinski in po­ memben tudi zato, ker je tod v bližini kraj Dunaj pri Jereki, ki je tretje nastarejše mesto antičnih železarskih postojank. P1·i jami, ki z železarstvom sicer nima nič skupnega, so Foto: Eksport-projekt Lipanca vidne sledi prejšnjih izkopavanj. Ta jama je služila morda že ledenodobnemu človeku, za­ gotovo pa v nemirnih časih ob razpadu rim­ skega imperija. V 19. stoletju so v jami našli rimske novce. Jama je v dachsteinskem apnenc .u, v apnencu tik pod vhodom v zgor­ njo jamo so fosilni ostanki školjk in alg. Naslednji dan smo raziskali Rudno polje, Španove jame in predel okoli Mesnovca. Mnogo zanimivih primerov železnih rud in zemelj smo našli pod Mesnovcem. Na goz­ darski cesti, med kotami 1388-1421, smo si ogledali »Snežno jamo«, ki je naravnega iz­ vora in prav prijeten hladilnik za pregrete cbiskovalce. Cesta je zanimiva še posebej zato, ker se na apnenih presekih vidijo po­ nekod korale, polži, školjki in morske lilije. Bobovec smo sledili vse do Mlak. Na samem kraju, na Mlakah pa smo odkrili precejšen komplekse železne rude (psevdomorfoz). V spremstvu logarja Ravnika z Rudnega polja smo si ogledali kraška brezna in star jašek na Mesnovcu. Rudarski jašek je zasut, okrog njega pa je še dobro viden kameniti zid. 30. julija smo raziskovali še brezno na Jere­ bikovcu, popoldne pa smo se selili na pla­ nino Uskovnico, preko Rudnega polja in pla­ nine Praprotnice. Tu pa tam v morenskem materialu se je našla železna ruda. Na sami planini Uskcvnici pa smo našli lepe primere Foto: Rjazancev bobovcev. železna ruda se sledi vse do niž­ jega predela. po imenu Lom. S planine Uskovnice smo se naslednji dan v zgodnjih jutranjih urah selili proti Toscu, Velemu polju, Krstenici do Planine pri Je­ zeru. Na tej poti do planine Krstenice ni bilo bobovcev, le nek,aj redkih izjem psevdo­ morfoz na Velem polju smo našli. Izredno lepe kalcitne kristale pa smo našli na Toscu. Na Jezercah smo se ustavili in si ogledali vodni sistem, pravo čudo neznanega gradi­ telja. Kmalu se nam je od daleč prikazala planina Krstenica, kjer smo pričakovali veliko novih odkritij. Ena ekipa je ostala na Krstenici, ostali pa so šli naprej do Planine Jezero. Na­ slednjega dne smo preiskali velik kompleks zemlje, končno pa smo le našli vzhodno od planinskih stanov na kraških tleh mnogo že­ lezne rude. To je bilo eno od že dolgo iskanih starih rudišč bohinjskih fužin. V naravnih vrtačah med prstjo in ilovico smo našli lepe bobovce- , kosovno rudo in hematit. Nekaj primerov bobovcev je bilo zlepljenih z apnenim gruščnm v brečo. Od tu, kjer so nekoč kopali bohinjski rudarji, smo preko Voj gledali dolgo pot prejšnjega dne. Kako lep je ta kraški svet, ves poln skrivnosti, bo­ gastva, smrti in življenja! Vsaka stezica je košček trdega življenja v zgodovini bohinj­ skega ljudstva. 267 Krsten!ca Med bobovci in pod stanovi smo našli šte­ vilne primerke fragmentov keramik, s po­ močjo katerih bomo morda ugotovili čas ru­ darjenja in življenja na planini. V smeri proti koti 1717 smo našli material, ki je sličen materialu v keramiki. Kaže, da so na planini posodo potemtakem kar sami izdelovali. Druga ekipa je šla na Dedno polje, na kraj, kjer smo že pred enim letom iskali bobovec za poskusno taljenje v Studorju. Tudi tam smo med bobovci našli fragmente keramike, ki so bili slični s fragmenti antične železarske postojanke na Ajdovskem gradcu pri Bitnjah. Bobovci z Dednega polja so zelo zaobljeni in precej temne barve ter vsebujejo 60-70 °/o železa. Iz takih bobovcev smo pri poskusnih taljenjih v Studorju dobili v dveh vetrnih pečeh prav enako železo, kot so ga poznali antični železarji. Prav to pa nas Je tudi vo­ dilo v Julijske Alpe v želji, da bi našli še več takih nahajališč in morda pri tem od­ krili še kakšno zanimivost v zvezi z železar­ skimi Karni. Ko smo se vračali s planine Krstenice, smo na planini Lazu srečali tretjo »etnografsko« 268 Foto: Rjazancev ekipo pri Goldnerjevem stanu iz Studorja. Ko smo posneli in zrisali stan, smo se odpra­ vili proti Planini Jezero. Blizu planine smo našli med prstjo drobne raztre3ene bobovce. Lepota planine Jezero nas je navdušila. Je­ zero je zelo bogato z ribami. Vzeli smo vzorec vode iz Jezera za kemično preiskavo. Nad planino Viševnik, skozi sedlo med Stu­ dorjem in koto 1759 smo se ustavili pri dveh jamah. Eno so izkoriščali nekoč bohinjski ru­ darji za fužino v Stari Fužini, drugo pa ver­ jetno zaradi stalnega snega ne. Jama, v ka­ teri so rudarili, je kraškega izvora. Rudarji so jo pri kopanju rude močno razširili. V jami je še danes ruda. Kot dokaz za rudarsko dejavnost pa smo v njej našli dele lestve, podesta in lesen vitel. J ama v dachsteinskem apnencu je nudila opazovalcu pogled v pre­ teklost. Občutek groze in pomilovanja nas je navdajal zaradi težkih pogojev, v katerih je delal tedanji bohinjski rudar. V skalnati razpoki je bila ožgana trska in ogorki, ki so bili edina razsvetljava globoko­ pod zemljo. Težko je reči, kako so delali - leže, kleče ali na pol sključeni. Vsekakor v 1 1 l 1 1 1 1 1 1 1 Zalaz Foto: Rjazancev Planina Jezero 269 zgodovini bohinjskega rudarstva take pri­ mere redkeje srečujemo, ker je bilo rudarstvo večji del površinski kop. S planine Jezero smo krenili 3. avgusta v smeri proti dolini Triglavskih jezer. skozi Dedno polje, preko Ovčarije v podnožje Ti­ čarice. Na poti od Ovčarije do koče pri Tri­ glavskih jezerih nas je predvsem očarala Komna, baje nekdanje zatočišče Karnov pred nasilnimi Rimljani, ki se jim je zahotelo nji­ hovega železa. 4. avgusta smo krenili skozi dolino Triglav­ skih jezer. Na poti smo si ogledali okamenele amonite pri Velikem črnem jezeru, pod Zel­ narico pa velik apnen blok, na katerem so bili zlepljeni bobovci. To je pomenilo, da so bobovci še vedno na Zelnarici in dospejo v dolino na sekundaren način. V dolini Tri­ glavskih jezer bobovcev ni. Najbolj rudonosen apnenec Tičarica, kar je razvidno iz njene skalnate strani proti jezeroma. Tičarica je močno Jimonitizirana, vendar v grušču bo­ bovcev ni. Pri jezeru Rjava mlaka smo našli raztresen kosovni limonit, ki je hidrotermal­ nega izvora. Več železne rude je na poti pod sedlom, na severni strani Vodnikovega Vršaca, na De­ beljakovi poli pod Kanjavcem. Sledimo prosto kosovno limonitno rudo in močne limonitne Nad planino VISevnlk - pred rudnim breznom 270 prevleke na apnencu v obliki rjavkaste skorje. Nedaleč proč, kjer se nahajajo jurske plasti, ki jih oklepa dachsteinski apnenec, leži de­ bela žila, ki je podobna na prvi pogled man­ ganovi rudi. Pozneje se je izkazalo, d·a vse­ buje »psevdomanganova ruda« 24,25 °/o železa in samo 3,75 °/o mangana in da nas je oce­ nitev na oko prevarala. Na Kanjavcu pa smo našli lepe primerke bobovcev, ki so po kemični strukturi podobni onim s Triglava in Vernarja. Debeljakova pot je pravi užitek za geologa in mineraloga, saj se v ogromnih terasah najde marsikaj za­ nimivega. Na tem odseku je lepo viden nariv »Zlatenske plošče«. V zgodnih jutranjih urah 5. avgusta smo z Doliča po mulatjeri nadaljevali pot do Ku­ gyjeve poti. Kakih 50 m pod križiščem gorskih poli s Triglava na Dolič in Planiko, smo v višini 2600 m, v rdečkasti zemlji med drobci apnenca našli bobovce. To je bilo presene­ čenje in nova naloga za geologe, ki bodo raziskovali njih nastanek in oblikovanje. Bobovci velikega Triglava so precej drobni, ne večji od leče ali žitnega zrna in imajo črno do čokoladno rjave barve. Vsebujejo ca. 58 O/o železa in 0,28 O/o mangana. Proti vrhu do Aljaževega stolpa, v višini 2800 m smo našli nekaj manjših primerkov limonitne že- Foto: Rjazancev