ZA IZh V^\NJE LISTA potrebujemo volje. Vsak, ki na priporočat % ^ a r o d a" ali ga pridobit« za k > Vam bo hvale-trn, ker ate mu « zares lepemu In zanimivemu iv 'ii*® GLAS List slovenskih delavcev v Ameriki. POZOR, NAROČNIKI... Naročnikom naznanjamo, da več ne pafl-Uamo potrdil za poslano naročnino. Za dostuje potrdilo poleg naslova na listu— do katerega dne, meseca in leto Je naročnina plačana. Uprava. TELEPHONE: ClleU* 3—1242 Entered as Second Class Matter September 21st, 1963 at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3id, 1879. No. 4. — Stev. 4. ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YORK NEW YORK, THURSDAY, JANUARY 6, 1938—ČETRTEK, 6. JANUARJA 1938 Volume XLVI. — Letnik XLVI. ROOSEVELT ZAHTEVA OGROMNE VSOTE ZA OBRAMBO V PRIHODNJEM FISKALNEM LETU BO IMELA DRŽAVNA ZAKLADNICA BILIJON DOL. PRIMANJKLJAJA —-o—- Vsled zapletenega svetovnega položaja je v prvi vrsti treba skrbeti za zadostno obrambo dežele. Do meseca oktobra je vse dobro kazalo, takrat so se pa začele gospodarske razmere slabšati. Glavne točke predsednikovega govora. WASHINGTON, D. C., 5. januarja. — Za pri- nodnje fiskalno leto, — to je leto, ki se začne 1. ju-Jija 1938 in se konča 30. junija i 939 — je napovedal predsednik Roosevelt precejšen primanjkljaj v zvezni blagajni. Primanjkljaj bo. najbrže znašal tisoč milijonov dolarjev ali pa še več, če se bo svetovni položaj slabšal in če se gospodarske razmere v Združenih državah ne bodo izboljšale. Njegova poslanica je izredno važna, in iz nje navajamo naslednje poglavitne točke: — Upamo, — je pisal predsednik, — da se bo v tekočem letu gospodarski položaj izboljšal in da bo imela zvezna zakladnica tudi od davščin precejšnje dohodke. Uradniki zvezne zakladnice so precej konservativni, to se pravi, da se ne vdajajo prevelikim upanjem. Navzlic temu so pa mnenja, da je sed an j i zastoj v gospodarstvu le začasen in da tekoče leto glede gospodarstva ne bo dosti zaostajalo za lanskim. — Z ozirom na svetovni položaj, — je nadaljeval predsednik, — nad katerim nima ameriški narod nobene kontrole, bo najbrž treba dovoliti še večje vsote za obrambo dežele. — Ako se gospodarske razmere ne bodo izboljšale, se zanesem na kongres in na javnost, da bosta dovolila zadostne vsote za zaščito tisočerih ameriških družin pred stradanjem in pomanjkanjem. — V prvih desetih mesecih lanskega leta je vse izredno dobro ležalo. Dovolj vzroka smo imeli za domnevo, da bodo dohodki v tekočem letu še večji. Naenkrat se je pa pojavil zastoj in nam zme-del račune. WASHINGTON, D. C., 5. januarja. — v proračunskem načrtu, ki ga je predložil predsednik Roosevelt kongresu, je določenih skoro tisoč milijonov dolarjev za obrambo dežele. Tako visokega zneska ni bilo doslej v ameriškem državnem pro-lačunu še v nobenem mirovnem letu. Vsota, ki jo zahteva predsednik za obrambne .svrhe, je 98 odstotkov večja kot je bila pred petimi leti. In nadvse značilno je predsednikova opazka, da bo za slučaj potrebe predlagal še več. Ko so čitali v oseh zbornicah kongresa predsednikovo poslanico, so bili v Beli hiši pri predsedniku voditelji mornariškega departmenta. Mornarica bo najbrž ojačena z nekaterimi velikimi vojnimi ladjami, dvema matičnima ladjama za letala in večjim številom manjših križark. WASHINGTON, D. C, 5. januarja. — Ako bo kongres odobril predsednikove predloge glede proračuna, bodo izdale Združene države v prihodnjem fiskalnem letu vsako minuto I 3,450 dolarjev. — Dnevni izdatki bodo znašali $19,367,000. Veliko važnost posveča predsednik tudi arma-dni zračni sili. V to svrho je priporočil 140 milijonov dolarjev, oziroma petnajst odstotkov več kot je bilo določeno za tekoče fiskalno leto. Leta 1934 je bilo sklenjeno, naj dobi ameriška armada 2320 novih letal. Vojaški izvedenci upajo, da bo v tekočem letu ta kvota dosežena. Fašisti ustavljeni pri Teruelu KONFUCIJEV GROB V ROKAH JAPONCEV Konfucijeva grobnica je Kitajcem sveta. — Japonci so obljubili varstvo groba in duhovnikov. NEODVEDBA PAČ PA POROKA Bennettova hči je pobegnila in se poročila. — S tem je minila bojazen, da je bila ugrabljena. ŠANGHAJ, Kitajska, 5. .januarja. — Japonski vojaški stroj, ki se vali ('oz bogato provinco Santung proti važnemu železniškemu križišču Su-čovu, se je polastil starodavne grobnice kitajskega verskega preroka Konfucija. Poročilo iz Cianfua pravi, da japonska armada, katero podpira celo brodovje aeroplanov, pritiska na Sučov od severa in juga ter je v popolni posesti Kufova, kjer je bil rojen in pokopan Konfucij 500 let pred Kristusom. Japonsko amnadno poveljstvo je ukazalo popolno varnost in zaščito za veličastno grobnico, ki se nahaja ob koir eu cipresnega drevoreda izven Kufova. Japonski poveljniki so za-jamčili varstvo Konfucijevim potomcem, ki so sedaj znani pod družinskim imenom Kung in katerih je v Kufovu in bližnjem Jenčovu 40 do 50,(XX). Eden izmed teh je uradni učitelj Konfucije ve vere in varuh grobnic Kuugove družine. Po poročilu iz Tajana Japonci neprestano prodirajo proti Cingtau, ki je že skoro popolnoma v razvalinah. ŠANGHAJ, Kitajska, 5. januarja. — Letališče in vojašnice v Hankovu, ki je eno izmed treh kitajskih glavnih mest, so bile izpostavljene strahovitemu japonskemu zračmvnu napadu, v katerem je bilo nad 40 aeroplanov. Razun, da so vsi aeroplani vrnili nepoškodovani, poročilo ne pove natančnejših podrobnosti. Poročilo niti ne pove, ako (so se tudi kitajski aeroplani spustili ž njim v boj. Japonski aeroplani so tudi bombardirali 5 mest ob Tien-cin-Pukov železnici. Letalci so sporočili, da so Kitajci zažgali Ta ven kov, pred no so se u-maknili iz mesta. DETROIT, Mich., 5. jan. — Bojazen, da je bila 17 let stara Get rude Bennett, hči Harry ja II. Bennetta, ravnatelja For«l .Motor Company, ugrabljena, je minila, ko je njen oče izvedel, da je s svojim ljubimcem pobegnila v Indiano in se tam ž njim poročila. Ko se Gertrude popoldne ni vrnila iz šole in je še pozneje več ur ni bilo domov, je Bennett, boječ se ugrabitve, obvestil policijo, ki jo je iskala ves dan. Včeraj je Benm (£fjod svoje hčere po telef.r ^ ^ spo- ročilo, da se je \ Vnrfcurn, I ud., poročila z 21 let starim dijakom Russelom Hughesom. Oba sta obiskovala Michigan State Normal College v Ypsi-lant, Mich. Družina obeh ste si sosedi. Bennett živi v gradu podobni hiši med Ypsilanti in Ann Harbor, mladi Hughes pa je živel pri svoji materi in o-čmu Ivanu Routsonu v skromni hiši, ki je tri milje oddaljena od Bennetove palače. Rout-son je delavec v Fordovi tovarni. Ko je Bennett prejel sporočilo, da se je njegova hči poročila, je rekel: "Trudie je še o trok. Premlada je še za možitev." Pozneje pa je rekel, da je vesel, da ni bila ugrabljena. Toda rekel je, da hčerin mož, ako »je brez dela, ne more pričakovati, da bi mu pri Fordu pre-skrbel kako službo. "Na to bi unoral misliti prej, predno se je poročil," je re-j kel Bennett. "Za svojo bodoč-! nost morata sama skrbeti." FRANCIJA NI PROGLASILA EMBARGA Francija ne bo prenehalo pošiljati orožja Romunski. — Tudi nova vlada bo obdržala staro vnanjo politiko. PARIZ, Francija, 5. jan. — Francoski poslanik v Bukarešti Adrien Thierry je obvestil ministrskega predsednika Oktavi jana Gogo, da francoska vlada za sedaj ne namerava ustaviti pošiljanja orožja na Romunsko. Po zadujih poročilih Asso- GLAVNI DEL MESTA ŠE VEDNO V ROKAH REPUBLIKANCEV HENDAYE, Francija, 5. januarja. — Boji med fašisti in republikanci za posest Teruela so nekoliko ponehali. Poročila naznanjajo, da je bila fašistična ofenziva, v katero je bila poslana vsaka vojaška sila, trenutno vstavljena. CAPONEJEV TOVARIŠ NE MORE V ANDORRO j Šest dni so se na obeh straneh najboljše čete borile v snegu in mrazu in ledu, slabo hra-j njene, slabo oblečene, ponoči iu ------'podnevi pod strahovitim o- BOURG, Francija, 5. jan. — njem artilerije, strojnic in ae-Bivšemu tovarišu Al Capone j roplanov. Vojaki so se v ne-ja Alexu Sikorskeinu oblasti ne prestanih bojih izmučili in na dovolijo, da bi prišel v malo re -1 njihovo mesto unorajo priti no-publiko Andorro, četudi je ob-.|Vc čete. ljubil, da bo zgradil jnoderu j Republikanska poročila izra h o v u i 111 pokroviteljstvom | bila včeraj samo še omejena na Francije in Španije. I slabotne napade seevrozapadno Ako Sikorski ne bo sanel v 0,1 Teruela. Republikanci so s.* HITLER BO OBISKAL RIM BERLIN, Nemčija, 4. jan. — Uradno je bilo potrjeno, da bo kancler Hitler 6. maja odpotoval v Rim, kjer ;bo ostal pet dni. Na potu ga bodo spremljali vnanji minister Konstantin v. Neurath, general Herman Goe ring, minister Rudolf Hess In mogoče tudi vojni minister maršal Werner von B lom berg. Vozili se bodo s posebnim vlakom. MAGDA DE FONTANGES ODPOTOVALA Bivša francoska igralka iu |l>oznejša časnikarka ter prijateljica Benita Mussolinija, Magda de Fontanges, ki je prišla i v New York s pamikom Nor-inandie 8. novembra, se je morala včeraj vrniti v Francijo s parni krm Champlain. Prišla je v Ameriko, ko je še imela na sebi ofosodbo na -eno leto zapora, ker je streljala na grofa de Chambruna in ji zato naselniške oblasti v New Yorku niso dovolile vstopa v deželo. Na pritožbo na sodišče ji je bilo dovoljeno začasno bivanje pod varščino $1000 in je od tega časa živela v hotelu Win-slow pod imenom Mary Du-rand. Na parnik so jo spremili na* selniski uradniki, da se prepričajo, da je resnično odpotovala. ciated Press je francoska vlada1 samitorij. ;žajo upanje, da je bila fašisti postavila embargo za orožje, ki I Sikorski, ki pravi, da ježi-'/*1«* ofenziva zlomljena. Če bi je bilo namenjeno Romunski in vel že v 15 evropskih državah, »e fašistom tudi posrečilo zopet Jugoslaviji, ker gojite preveli- odkar je pobegnil iz Združe- zavzeti Teruel, ki so ga izgubi-ko prijateljstvo do Italije in ni h držav, ker so ga preganja- li nekaj dni pred Božičem, se Nemčije le oblasti zaradi dohodnin-ke" je njihov načrt za veliko ofen- DiplomatsKi krogi sb in ne- ga davka', s* bo tux vrniti živo, ki je imela namen odrezati lija, da Francija v sedanjem Ja- Marseilles, ako se njegovemu jValtneijo od Barcelone," izjaiu-su ne mara žaliti Romunske, odvetniku ne j>osreei napotiti j vil- Četudi se Goga in po večini tu- francoskih oblasti, da mu do- Republikanske oblasti v Ma-di njegovi ministri zavzemajo volijo, da sme idi v Andorro.'dri*!1u naznanjajo, da je faši-za zvezo z Nemčijo, vendar je Republika Andorra je pod vr-Utična ofenziva ponehala in je nova vlada naznanila, da bo sledila v vnanji politiki prejšnji vladi. In Francija s tem, da bi prenehala pošiljati orožje Romunski, ne mara Romunske "vreči Nemčiji v naročje." Je pa že drug vzrok, zakaj Francija ne vstavi pošiljanja orožja na Romunsko; Francija namreč dobiva iz Rotnunske eno tretino petroleja, ki ga potrebuje za svojo obrambo. Ako Francija Romunski ne bi več hotela pošiljati orožja, bi Romunska pričela prodajati svoj petrolej Nemčiji in bi tudi od nje kupovala orožje. Toda Francija je v svojih od-liošajih do Romunske zelo previdna. Vlada ne bo dovolila novih pogodb za dobavo orožja, dokler ni Gogova vnanja politika popolnoma jasna. Francoskim častnikom, ki bodo jeseni prišli v Francijo, ne bo dovoljeno ogledovati vojaških naprav in municijskih tovarn, krt je bilo do sedaj dovoljeno. Pt»ga je tudi zatrdil, da bo Romunska ostala zvesta Ligi narodov, toda Liga je ne sme ovirati v njenem prijateljstvu do Italije. Andorro, bo mogel obiskati še edino evropsko državo Lichten-stein. Francija ga je že dvakrat izgnala. Pri vsem tem pa, da bi smel v Andorro, ne bo mogel priti v republiko drugače, kot na >ki-jih, ker so vse ceste zakopane v debel sneg. Glede svojega letovanja po Evropi je rekel Sikorski: "Sem pravi gangster, to jo res, toda nisem zločinec in ho-] čem ostati, kar sem vedno bil — pošten. Evropejci so zelo nespametni, ako dajo poštenosti pomen, kakoršnega ni nikdar imela. Nikogar nisem odvede l." HUD MRAZ NA BOLGARSKEM SOFIJA, Bolgarska, 4. januarja. — Vsled hudega mraza je umrlo 11 oseb. Po želez" niških progah in cestah so veliki sneženi zameti, več gorski1! vasi je osamljenih. Donava je skoro popolnoma zamrznjena in mnogo šol v severni Bolgarski je zaprtih. UTONILI NA IZLETU ielo polastili nekaj ozemlja. Ugotovljeno je, da republikanci še vedno drže poglavitni del mesta in da so se polastili dveh poglavitnih utrjenih postojank, kateri je držala fašistična posadka od 21. decembra, ko so republikanci zavzeli Teruel. Ti postojanki sta gover-nerjeva palača, ki je prva padla, in samostan sv. Klare, ki je bil zavzet včeraj. Ostanek garnizije se je umaknil v hotel Aragon, v katerem se še vedno trdovratno brani. Pod vsemi poslopji, v katerih so se držali ali pa se še drže fašisti, se nahajajo podzemski hodniki. Republikanci le t>osaniezno v jame jo ali pa u-bijejo kakega fašista. Nek 19 let stari ujeti fašist je rekel, da se ga rn i zija preživlja s sardinami, da ima dovolj municije, toda vode je zelo malo. Ujetnik je rekel, da ne ve, kje se nalia* jo teruelski škof, ki je med fa šisti. SMRTNA KOSA Včeraj je umrla v Ridge-woodu, N. Y., Mrs. Fanny So* yar roj. Stiftar, doma iz Vira pri Domžalah. Stara je bila 42 let in v Ameriki je bivala 16 let. Truplo leži v pogrebnem NEMČIJA NE BO PRIZNALA PEKINŠKE VLADE. BERLIN, 5. "jan. — V zve-zi s setavo začasne vlade kitajske republike, ki je po najnovejših vesteh sklenila prevzeti carinsko upravo na severnem | Kitajskem, poudarjajo v ber-jmu viharju so hiteli parniki pališce s^°Tropce~ "Zapustila ^ —---:u ponesrečenemu parniku na p■ • 'h današnjem dopi.-u, ilu hi !»ilo dobro povedati čitatc-ijem, zakaj ni (Jla- Naroda itnij-ki list, oziroma iVmu nima J-uij»kega htfbcla. Tmli mi »mo imnenja, da je treba to stvar enkrat za \ -» -loj razjasniti. Umih nas jo, ki ga pišemo, stavimo, tiskarno in razpeljemo. Poleg urednika in upravnika je treba takemu listu . .cev, pro>smana, ki list tiska, in mailerja, ki prilepi na -sik i/.ti~ naslov ter skrbi, da je list vsak dan sproti odposlan. .Liattio tii stavce, Vsak je že nad dvajset let elan Internatu:* i i Tipografske 1'uije, kajti pri listu je tako: štiri ali šest -tJani je treba napolniti s stavkom, slikami ali oglasi. Z enim iztisoiu imajo stavci istotoliko dela kot z milijon iztisi. Je kakor pri fotografu. Prvi posnetek zahteva dela in truda. Xadaljni po-netki se mehanično m nože. Naši stavci so zaposleni predpisano število ur, pa jim največkrat s časom trda prede. Ko so forme zaprte, pridejo v tiskarski stroj. Imamo precej starinski stroj, pa navzlic temu natiska v pičlih d vel. urah vse kopije. Mailerjevo d< lo je prilepiti na vsak iztis naslov naročnika. Da bi imel list label, pa zahteva Printing Trades Council: pressman in mailer morata biti člana unije in vsak mora imeti svojega jHimočnika. Tega si pa Glas Naroda nikakor ne more privoščiti. Ve liki newyorški kapitalistični listi imajo label. Toda tam morajo delati, pressmoni in mailc\rji sedem ur na dan sarn'o svoje delo. Našega pressmana in mailerja bi unija sprejela, in ov-sko ali dramatično društvo ima tneseca decembra ali januarja svoj letni občni zbor. Na tem občnem zboru hi moral biti obširen referat o skupnem delu enega leta. Tajnik d<»ličnega društva bi moral sestaviti poročilo od vseh važnih pojavov. nastopov, iger itd. Pisati bi moral o splošnem življenju svojega društva, ali jo naprt -dovalo ali nazadovalo, o uspehih in neuspehih, izkratka: o vsem, kar se je zgodilo v društvu tokom leta. Tako so delali od »vselej na- svetu in tako delajo se danes povsod — raz-von mod nami v Ameriki. To ni samo potrebno, da društva dajejo svojo letne obračune o svojem dolu javnosti; to jo naravnosth rečeno; njihova dolžnost, Ce jo ne držo, pade vrednost njihovega dela na ničlo. Zato apeliram na v pa mir mod njimi. To se pravi: one gredo -voja pota. našo narodno in kulturno življenje pa svoja. Mir? No docela. V Clevelandu je boj med njenim glasilom in Dobrodelno Zvezo s primernim številom članstva na oni in drugi strani. Ne omenjal bi tega. ko bi no bila živa slika vse nase sedanjosti in preteklosti. Začelo se je s prenosom iz enega Sr-1ada v drugega. Ampak to je hil samo dim, za katerem so s- ? .-rivali pravi vzroki. N't glt^b, f ^ katerem skladu imam denar, samo da ga imam. Navsezadnje tvorijo vsi skladi skupaj eno samo premoženje. Vzroki so prišli na dan v zadnji številki glasila. Glavni urad oziroma njegovi člani so z grozo na obrazu priobčili cevi e ene in drage tiskarno in pokazali. koliko so "prihranili." Nadaljni dodatek za šparanje je neka maši na v glavnem uradu, ki dela na motor, kakor pralni stroj. S to mašino bo baje zopet dooleg stroja lahko napravi še cenen lunč, baro, šuštarijo. kandi in mnogo drugega. Z vsem tem se bo "prihranilo** članom veliko »h mir ja, uspeh bo primeroma tak. kakor je v tisti ribniški |»e«mi o lončarju: ko lonce vse prod«, ni denarja ni blaga. Recimo, da izda Dobrodelna Zveza na leto en tisoč za tiskovine. Kaj pa je to danes organizaciji, ki razpolaga s stotisoči! Tudi če bi vsako loto šenkala svojemu glasilu «n tisočak, bi šn davno no bilo plačano delo, ki ga je imela Dobrodelna Zveza od glasila. Ce bi se kdo izpotikal nad cenami eno in druge tiskarno, hodi zaupno povedano, da tiste razlike ne pomenjajo zdrave in pošt enkonkurence, pač pa čisto navadno kranjsko fov dalo živeti v tem stradalnom oddelku. j<* drugo vprašanje. Ce odleti «>n li^t. ali bo drugim kaj boljše zastrau lega/ Na k. ne bo. Smo že v takih lotih, ko se človek P žko privadi novim razmeram, ko >i težko išče novih prijateljev. Nt nio, da ne bo boljše, ampak slabše b»f. Zakaj kakor hitro odneha •• n list. bo ijndi oplazilo in -pravilo v tisto dolino • • Pri nas no poznamo pravila živeti in pustiti živ. ti. Druji . , ., , , 1 . . . , dvomov, ko človek pravi: tu- »Irmrenm grizemo in izuodieaa-,. • - , - - ^ , 7 r ,•* . kaj .10 slo. ztlaj pojde pa s -tam mo. konce konca so vse skupni:- ' 1 1 tkupaj zavali tje. kamor mora iti. Kdo j Ima profit? Tujec. In kdo škodo? Narod. Ampak to gre prav tako na naslov ameriške Domovine, kakor na naslov Enakopravnosti. Leta in leta se vodi podtalna gonja za vničovanjo en« -ga ali drugega, ampak vniče-vanje bo prišlo za oba. Potem se bo pa Cleveland lahko ubri-sal in stopil v vrste tistih naselbin. kjer vlada večni mir in pokoj, koder vse mirno počiva in spi — kakor jo postavim danes Joliet. In zaprli bomo lahko knjigo narodnega in kulturnega življenja ter zapisali na zadnjo stran platnic: dokončano ie. Pisal sem o tem malo več, kar čutim, da vse to no Ivi prineslo dobrega konca. Toliko I in tam. Zato je toliko važnosti da bi začeli med seboj z nekako ko-operacijo. Ce >e nekaj združi, pušča dober vpliv, če nekaj propade, je pa slabo. Š«» imamo skupno preerj moči. ki hi se s pridom porabile za dobrobit vsega naroda. Toda posamezno ne dosegamo dosti. V splošnem bi priporočal eno: izkušajte premisliti resničen položaj vsega, kar je živega mod nami. Zakaj izpozua-nje je prvi korak k izboljšanju. Za vse je še čas, če no. za posebno visoko uspehe, pa vsaj za malo izboljšanje. Pravilno bi bilo, da bi se o ti priliki ozrl tudi na našo brate v nekdanji naši domovini, pa bom moral to stvar pustiti za enkrat drugikrat . .le vet Poznam rojaka, ki ni nikdar zadovoljen. Čemeren je, če je zdrav ali bolan, in vedno se pritožuje, pa če ima denar ali no. Stavim, da bi no bil zadovoljen, če bi mu pečeni piščanci v usta leteli. V takem slučaju I>i najbrž vzkliknil: — Iludič, kje je pa solata i £en-ka vse ve. o prav vso. Ženska ve, kakšna je moda, pozna najintimnejše skrivnosti svojill prijateljic, ve, kaj se uro di doma in po svetu, pozna po-a~ iJitiko. Skratka: ženska ve vse. Z eno samo izjemo. Saj si jo že slišal, dragi prijatelj, ko ti jo rekla, stokrat, ne enkrat: No, te^a pa res ne vem, čemu M*m teb«' ^ zela. <5^ Tako govore ženske: — Saj lahko ostanovo d«\ua. Da se mlada ženska veseli, če more zvečer med ljudi, ne Uoš nikoli u videl. Glavno je, da n-veljaviš svojo voljo in »voj mir. Prosim, kakor hočeš! Samo mej svoj mir. Jaz se med toni preoblečeni... V desetih minu tali bom pripravljena za od hod! — Sem zapuščena ženska. Mož mo vara. Nikogar nimact. na širnem u u>toinu manjka sploš- no moremo vec ucti. Zato ni-i pr, ^^ Izpilbi st^v smo gospodarsko nikdar napre- vsakdanj(>sti, ki največkrat dovali, nikdar so dvignili nad obsoir navadne kramarijo in branja rije. Večkrat slišim tutli različne slavospeve o velikih zaslugah posameznih ljudi. To je naša stara bolezen. Zakaj velikega sploh nismo ustvarili nič v A-ineriki. To malo, kar imamo, je zasluga listov, njihovih urednikov in dopisnikov, torej I ju-j d i, ki so žrtvovali možgane, čas in denar. Kar i a gotovo temno tiste srčne vezi, ki smo jih prinesli s sabo in gojili toliko vrsto let. Mi ameriški Slovenci smo bili od vselej navezani sami mw. na svoje moči. Od tam, koder d i ljudje ol>eh spolov, po dva. pet ali sedem sedežev.' Ko bi vendar en sedež popolnoma zn-iostoval. Rojstvo je l>oj: boj za živijo nje in >>mrt. Življenje zmaga. Cm i ra nje jo boj: — boj za življenje in smrt. Smrt zmaga. Ali se ljudje res ne morejo toliko spametovati, da bi so v kratki dobi, ki jo mod rojstvom jo naša domovina, je prišlo v,:m smrtjo, ne bojevali in bi pu-preteklosti jako malo k namJst'li drug drugega v mmi žl~ Danes prihaja skoro še manj.Sveti? Sicer so nekaj govori in pise. ampak ni tisto, kar bi mi radi. Vse se mi zdi nekako uradno, brez vsake gorkote. Vm* diši |io materijalnih koristih in zato n« najde v naših dušah tistega tMlmeva. no tisto gorkote kat<»-ro bi tako radi čutili, pa je ni in jo ni od nikoder. Well, tako jo. In s tem jo treba, tla računamo, pa če ho- Letnega prirastka ni no-'- ,. cenit* ali noeeino. povoljni. Mislil sem, da -c in0f.j0 4istih postranskih do- benega. Zakaj kar se našega ° a 1 tista frakcija, ki w jo bori- j|0dkov. ki jih prinese tiskar- v Ameriki rodi. to po ameriško H koncu bi rad napisal več proti vrtu in tistim, ki so nJl Vsako tiskarsko naročilo živi. želja. Ker pa vem, da bodo trudili zanj, končno izpa-j T>0!nrH-. listu. računam, tla je vsak de-U»stale neizpolnjene da se bodo ni tlosti. čilo od korporacij, ki premorejo stotisoče in milijone se nekaj več zasluži. soti človek živ in aktiven član ^ vračale t je, koder so so rodile. Veliko let jo treba, prodno so razvije ona organizacija, lil vsa tista leta je bilo po večini vso delo zastonj ali pa dokaj slabo plačano. Zdaj, ko je organizacija močna in listi z vsakim dnem slabši, se pa začne tista domača politika, ki pravi potihoma: zdaj to no rabimo več. Smo že dovolj močni. In tako uprava podporno organizacijo kupuje stroje, razpisuje dola, list naj pa molči in previa j miši iujo o hvaležnosti in pla-: čilu toga sveta. Šnr, organizacija jo dano- dovolj močna, tla si kupi stroj. In ta stroj vrže vsako uro veliko tiskovin. To tiskovine pa bo vrgel vsak zaveden delavec neprebrane v koš, kar nimajo nikakega znaka. Korporacija je močna in naroda, potem hi znašala izguba na naročnikih meri stopet-ih'set do dvesto. Tako se število podpornikov in čitateljev slovenskih listov v« dno bolj krči. Da pa z mladino ni nič, četudi se ji prinaša na krožniku angleški pisan list, dokazuje tozadevno gibanj« MNPJ. je boljše, da jih ne povem. NAJ SE OGLASI — na spodnji naslov brat PETRA KOPITARJA. On živi nekje v Pemisvlvaniji. A ko sam ne čita tega oglasa, prosim ro- Neki sodnik v St. Louisu je izdal Pravila za srečen za-kon,f, v kater'a pravi med drugim: >—: Mož je dolžan oddati ženi 10 odstotkov svojili dohodkov za njene nepreračunane osebin izdatke. Nadalje je dolžan plačati vse izdatke za gospodinjstvo in le ostanek sme uporabi * ti zase. — Zona je dolžna možu pripraviti vsaj enkrat na dan topit* jed. Mrzla jed je dopustna le ob nedeljah. Žena mora vstati ono uro pred možem, pripraviti zajtrk in časnike. Polog te ga jo dolžna spremljati moža pri vseh zabavah, na pr. v kino, gledališče, na koncerte, športne prireditve itd Ko se mož zvečer vrne z dela, na j ga sprejme presrčno in -e izogne vsem domačim scenam. Kmet ni vedel, kaj bi počel -svojim sim«.n. pri j jako v Penna., naj mi sporoči* Ko jo prišla razprava, j njegov naslov. Peter Kopitar ali naj se izdaja angleški del je bil tukaj umorjen prod par dnevnika- ali ne. so se pridno tedni iu jaz bi rad zvedel za|>v"J1;" oglašali naši stari našel nik i. njegovega brata. Naslov: JO K . ilne mu dal hib,i" Od tisočev mladine pa je pisa- RCKfcE, Box 8.1, Amherstdale, j,>\ja,>olko 111 ^ ^ol«»*jcv, milo o tem ktumij pol ducata lju-|>V. Va. (3x) j *: - . — Ce bo jabolko pojedel, ga D • j , . bom tlal ah vrtnarja, če bo za- rrosim, da se mi oglasi'-^i biblijo citati, l>o duhovnik. di. iSodeč po tem "velikanskem** zanimanju jo popolnoma odveč da slovenski listi pri. naša jo kake angleške prilogo, ker jih nikdo ne čita. Vse angleško gradivo bi lahko izostalo, ker itak ni tam drugega, kakor sam sport. In sport je tisti, ki ubija človeka, ubija duševno in telesno, gulbava svoje sile Cerknici. Išče ga Janez Kebe, (podomače Cope) iz Dol. Jezera, sedaj bivajoč v Kanadi; kov bi rad z njim govoril, prosim. Telesno iz-|da se mi oglasi na moj naslov, za prazno [JOHN KEBE, Box 703, Va!-zmage. duševno mu pa jomlje.dor, Prov. of Quebec, Canada, čas, katerega bi v današnjih I (3x) JANEZ URBAS, (podomače!če bo pa denar pametno pora Logačen) iz Dolenje vasi pri bil, bo trgovec. Pol u rt- |H>znejo je videl sin.i. ko je sedel na bibliji, jedel jabolko in tiščal denar v žepu. — Hm, — je pomislil farmer, — ne bo se mu slabo goditi: politik bo... "G L A S X A KOD XM — New York r THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. S. A". Georges Ohnet: Zadnja Ljubezen Dolina reke Ti bere pri Rimu je te dni prizorišče hude poplavne katastrofe, kakršne ne pomnijo ondotni prebivalci skoro štirideset let. Tibera je namreč dosegla višino 17 metrov in ni narasla do te višine že od leta 1900. Valovi so s , v . . i -i. i , takšno silovitostio butali ob Korntesino duševno razpoloženje se je hitro Je je oči-vidno pomirilo. Komtesi se je odvalil težak kamen od srca. Prijetna ji je bela zavest, da je Lucie nedolžna. Njene besede iu njen pogled :n mogel varati. Čistost ji je odsevala iz oči in resnicoljubnost ji je bila zapisana v izrazu njenih ust. Vse kar je govorila, je bilo res. Med njo iu Armandom ni bilo nič razen prijatelj" fitva. In v-*e to, kar je šepetala o nji njena Iju bosuninost. tajno razmerje, skrita ljubezen, *.se je bilo >amo plod njene domišljije. Lucie je bila vtclešeiia čistost in krepost. Kaj pa Armand? On je zares mnogo varal in mnogo lagal. Ce mlado dekle ni imelo nobene skrivne misli, ki bi -i jo moglo očitati, zakaj se je on o prijaznost in naklonjenost. Videla jo je pred -eboj vznemirjeno po tem, kar je sli-ala iz njenih ust, polno strain-pred tem, kar ji še ni bilo znano. Zdelo se ji .je krivično prepustiti jo temu nemiru, tej razdvojenosti. Hotela jo je razvedriti. — Vedeti hočete, kdo sem, — j«* znova povzela besedo. — Zal ni na meni, da bi vam to povedala. Grof vam pove, kar »bi radi vedeli, čim se zopet srečata. Toda zagotavljam vas že vnaprej, da lie Iwiste obžalovali ničesar, kar se je ugodilo med nama. Hotela sem vas preizkusiti in dobro ste pre-tali preizkušnjo. Hotela sem m' prepričati o vabili resničnih čuvstvih. Iz slučajnih odgovorov sem zvedela več, nego b; mogla odkriti -kozi ves Union doslednega prikrivanja in obzirnosti. _ Kako vam pa inore biti toliko ležeče na leni, kaj >i mislim— je vprašala Lucie radovedno. — Iz vaših besed othneva resnična simpatija. ('im strašnejši ste se mi zdeli še malo prej, tem blagorodnejši se mi zdite zdaj. Sveta ne poznam, ni težko prevarati me. Vendar pa vidim, da mi hočete samo dobro in čeprav vas sploh ne poznam, mislim, da se lahko zanesem na vas... Morda zato, ker ste mi govorili o grofu de Fontenav, ki je imoj edini prijatelj zlasti zdaj, ko sera izgubila tako dobro in plemenito ženo... In vendar je v tem, kar ste n i povedali, mnogo nejasnega, kar se da po mc-,em mnenju odstraniti ... Vi ste prišli k me-ii ;n zdelo bi se, da ue veste, kdo sem . . . Zasliševali ste me in odgovarjala sem vam. Dovolite, da vam zdaj jaz zastavim nekaj vprašanj. Kflmtesa je molče v>tala in stopila k vratom, kor da hoče oditi. Lucie ji je pa zastavila in dejala skoraj s poveljujočim glasom: f— Ostanite, gospa, in poslušajte me! Nisem bila jaz tista, ki je prišla k vam, temveč vi ste prišli k meni. Med nama je nekaj tajnega, kar io treba pojasniti. . . Vi veste, kar ste hoteli nav zidove, da so bile rimske obla-potem ste pa pripomnili mislite si, da je sti v velikih skrbeli za obrežje njegova mati še živa in tla sem jaz njegova ma-; *ni tamošnje naprave. Sam ti . . Vi še niste v letih, da bi mogli imeti sina, Viktor Emanuel se je napotil kakor je grof . . . sester nima. . . No torej, kdojv Vio Salario ter se z bližine , ' ondotnega mostu na lastne oči " Na to odkrito izgovorjeno vprašanje se Mioa0 T*v ni mogla izogniti odgovoru. Ponosno je dvigni-,» ^^ ^ ^^ ^ la glavo m odgovorila: Sett* Bagni leži pod vodo. Do- — Sem kom etc sa de Fontenav. ;iina Tibere je poplavljena, že- te besede jasno ozna-in ženo. Mlado ker La- ve« leti. . . Kar se pa tiče mene . . . ste mi pove- — Njegova žena - — Da, njegova žena. Gospodična -Andrimontova je lahno preble-dela, toda njen o braz ni kazal nobenega začudenja. Te besede so ji odprle okence v komte-sino dušo. V hij.n je razumela vse, o čemur je telo uro zaman razmišljala. Zdaj je bila prepričana. da Anna ud ni povedal svoji ženi, da se je seznanil z njo, kakor tudi nji ni povedal, da je oženjen. Zdaj je razumela konitesilio radovednost, njena vprašanja in njen odloči na--top. ko je izja/ila. da prihaja ml grofa de Fontenav. Spoznala je, da uboira žena trpi m zasmilila se ji je v dno srca. Nekaj jo je vlekla k nji. neko čudno Čnvstvo, ki ga je hotela še cnalo prej zatreti v sebi. Plemeniti Minili obraz je kazal sledove trpljenja. žm nekoliko sivi lasje na njenih sencih, njen nežni pogled, vse jo y> vleklo k nji. Co hi bila Ar-mandova žena petnajst let mlajša, bi je najbrž Luči ' ne bila tako prijazno gledala. Toda na mi-el so ji prihajale besede, ki jih je bila spregovorila grofica: Mislite .-i, da sem njegova mati. Zdelo se ji je, da Čujejo razmerje med možem dekle ni nikoli ljubosumno na zrelo ženo, se predobro zaveda svoje premoči nad njo. cie je bila odkrila v svojem srcu samo socut.e n simpatijo do komtese de Fontenay. Podala ;; je roko in dejala *meje: ' _ Gospa grofica, če bi se bili predstavili takoj pri prihodu v moj dom, bi nama bila prihranjena vsaka dvoumnost Toda ocivuino m tnirez vsake .krite misli. w . , Komtesa jo je prijela za roko in čutila je, da la roka v njeni na zadrhtela. — Že pred šestimi meseci bi se morali po-ooznati, - je dejala. - Ce bi ne bili tako plaid bi mi i bili prihranili mnogo skrbi. Gotovo bo-,te sami priznali, da se nisem razburjala brez povoda. Saj mi ne more biti vseeno, če je mo.i mož zanima za tako lepo dekle, kakor ste vi m •o skrbno skriva očem ostalega sveta. Zmajala je z glavo in pripomnila: — Ta primer sorodnice, vračajoče se iz daljnih krajev, tako mlade in živeče ločeno od sveta, je bil močno podoben romanu in prav nič se ne smete čuditi, da sem se čutila prizadeto. Ko sem vas prvič videla, nisem bila pomirjena. Potrebne so mi bile vaše odkrite besede, da bi me prepričale o nentemeljenosti mojega stra-fiu, da bi spoznala... »Dali« prisi^.] kom na razpolago živila, obleko ter jim tudi odkazal zasilna »bivališča. Tako zvana Vigna di Papa Giulio, ena najmarkantnejših stavb hs zgodnje renesance v Rimu. ki je bila pred leti kot sedež italijanskega poslanika pri Vatikanu restavrirana. je zaradi naraslih votla precej poškodovana. Srtni pritisk valov Tibere je poplavil vse ulice v okolju vile in voda je vdrla v kleti in v pritlične prostore, kjer je popolnoma uničila naprave za centralno kurjavo. Poslopje je tako razmajano, da je bil odpovedan sprejem novo imenovanih kardinalov. Slikoviti otok sredi Tibere ie lezniški promet proti Florenci j takisto pod vodo, ki je vdrla Naročniki! Pazite na ŠTEVILKE poleg naslova, ki pomniijo- prva me*«-, tir uri dan in tretia pa leto, kdaj vam naročnina pottfe. Nap rimer: — 12.30.37 TO POMENI, da vam je naročnina potekla 30. dec. 1937 Pošljite pravočasno, da nam prihranite nepotrebno delo pobijanj j opominov. GLAS NARODA, 216 W. 18 St., New York ra, iz katerega gledajo samo strehe hiš in visoka drevsa. Reševalci so neprestano na delu. Dvajset gasilskih čet pomaga poplavljencem z avtomobili in čolni. Gmotna škoda zaradi poplav je zelo velika. je zaradi tega na mnogih mcs-Uudi v bolnišnico San Giovanni, tih ogrožen. Fašistične orga- Pinije ira otoku molijo samo nizacije so noč in »lan na delu svoje zelene krošnje iz valov, in pomagajo poplavljencem. Pri Acqui Acetosi nudi dolina Guverner Ritma je dal nesrečni-1 Tibere podobo širokega jeze- UDRŽAL SE UMIKA IZ POLITIKE. Ty. Prage porof-ajo. da je bivši ministrski predsednik Frane Vdržal odložil mandat kot nator češke agrarne stranke. U drža i šteje danes 72 let in ima za seboj štirideset let živega parlamentarnega in političnega delovanja. Pred štirimi desetletji su ga prvič izvolili v avstrijski državni zbor. Agrarni stranki je pripadal od leta 1!M)7. Bil j.- dvakrat volni minister v brat-k i repu bi k d 1. 19*29 do 19H2. pa tu" Slovensko-Amerikanski KOLEDAR V ŠT1RI1NST1RIDESETEM LETU 160 strani zanimivosti LISIČJA FARMA V WISCONSINU - = £ £ = s c IZBRANI INFORMATIVNI ČLANKI IZ VSEH DEL OV SVETA POVESTI ZGODOVINA HUMOR ZEMLJEPISJE GOSPODINJSTVO NARAVOSLOVJE KRATKA VSEBINA LETOŠNJEGA KOLEDARJA Iznajdbe jugoslovanskega učenjaka Nikole Tesle — Povesti nekateiih najboljših svetovnih pisateljev: Maupassania, Selme, Lagerloef, Garšina, itd. — Pomen ruskega poleta preko Severnega tečaja. — Močna ljudska anna ni tako kruta, kakor armada mravelj. — Rojaki z Vrhnike in Borovnice bodo z užitkom čitali opisi največje zanimivosti njihovih krajev. — Masaryk. največji evropski državnik. — Čarovnije z igralnimi karta mi. — Temeljni vzroki kitajsko-japonskega spora. — Različni tipi moških. — Sclventnoa: slovenskih podpor-nih organizacij. — Nekaj, kar bi moral vedeti vsak ameriški delavec ^ Najvažnejše točke postave za javno zaščito.—Pesmi Bukovinskega Par najboljših, kar jih je kdaj Peter Zgaga napisal — in še mnogo zanimivosti. Bogato Ilustriran Poštnino plačamo mi. (V '/Arm.. etja. Vprašal sem, kaj se je zgodilo. "I kaj," odvrne gospodar, "pola sta celo sveto božično noč kot za stavo, ali ko je napočila jutranja zora sta utihnila in z drevesa zletela. Izvršila sta pač svojo nalogo, ko sta izkazala čast novorojenemu Zveliča rja." To resnično zgodbo sem napisal ne samo za čitatolje tega lista, ampak tudi, da bi so o-hranila še kasnim rodovom, ker tak slučaj se še ni primeril in so menda nikoli več ne bo. BOŽIČNI POPOTNIK. NTUROČITE SE NA "GLAS NARODA" NAJSTAREJŠI SLOVENSKI DNEVIV AMERIKI Jugo Slovanska Kat. Jednota dj» v ■like In Kcje •rpniu-in plačuje liberalne all rati. Ins 185 podre-ilanev ▼ obeta eddelkib. Premoženje Nad Dva Miljona Dolarjev GLAVNI UKAD S. & :: ELY, MINNESOTA Ko sem božičnega popoldneva čakal na poulično karo, mi pride naproti mož srednjih let in čedno oblečen ter me vpraša, če je tu postajališče električno cestne železnice. "Seveda je. Katero karo pa želite T" ga vprašam. "Oli, je prav vseeno, katerokoli." "Kam pa hočete?" "Oh, ni nobene razlike, kamorkoli." "Odkod pa pridete?" "Ah. to nima nobenega pomena, Od kjersibodi." In ker se tudi meni ni prav nič mudilo in mi je bilo vseeno, kamor grem, sva stopila v prvi voz, ki jo pridrčal in ki je bil k sreči novega modela, kjer se komotno voziš kot v lastnem avtomobilu, zraven pa imaš še to prednost, ker ti ni treba paziti, da bi koga povozil ali pa treščil v drugo karo. Moj božični sopotnik pa mi je potem razgrnil svoje življenje. Bil je rojen tu v Ameriki, potomec nemških starišev, ter se je udeležil pod ameriško zastavo svetovne vojne na francoski fronti. Imel pa je srečo, in na prošnjo je bil podeljen k Rdečemu križu, da se mu ni bilo treba 'boriti zoper brate lastne narodnosti, ampak jim je še izkazoval kot ranjencem samaritansko delo usmiljenja in pomoči. Ko se je vrnil domov, je dobil dobro in stalno delo, se o-ženil z dekletom, ki je bila, kot so je izrazil, lepa kot angelj, udana kot jagnje in marljiva kot čebelica. Imela sta dva otroka, fanta in deklico, lepa ko dva angeljeka in pridne, kot dva mraveljčka, doma in v šoli. Ali prikazal se je na jasnem nebu sreče prvi črni oblak: pred štirimi leti sta izgubila po kratki bolezni 14-letnega sinčka. Nesreča ne pride v hišo nikoli sama, in po enem letu jima, je preminula hčerka. In" pravijo, -da v tretje gre rado. In res, eno leto pozneje, to jo pred dvemi leti je šla tu- di mati, njegova nepozabna in ljubljena žena, za otroci. Zdaj je sam, popolnoma sam na svetu, in nima več za nikogar živeti in skrbeti, zato nima nikjer obstanka in potuje kot večni popotnik Ahasver iz kraja v kraj. Danes, na božični dan, ga je slučajno zanesla pot v naš Pittsburgh. Zdajci za-kliče sprevodnik: "End of the line! — Konec črte!" "Oh, kaj se že tako dolgo vozimo?" vzklikne sopotnik. *,Ali oprosti mi, dragi moj nepoznani prijatelj, da te takjo dolgo motim, ti bi najbrže že davr^ izstopil, ali meni na drago tega nisi storil in morda se vračaš domov, kjor to tvoja družina že težko pričakuje." "O, le bodi brez skrbi radi mene, ker jaz se ne vračam domov in tudi ne grem od doma. Moj dom je povsod in nikjer, in moja usoda je, ako ne enaka, pa vsaj podobna tvoji, kajti tudi jaz nimam ne družine, ne starišev, ne bratov, ne sester in ne drugih sorodnikov ter nobene žive duše, s katero bi delil žalosti in radosti ali ji potožil v uri stiske in bridkosti. Ampak ti imaš morda vsaj kaj dobrih prijateljev?" "Ah, da prijateljev," me zavrne, "saj veš, koliko je pravega prijateljstva na svetu! Srečaš na potu življenja tako-zvano prijateljsko dušo, v katero staviš vse svoje zaupanje, slednjič pa z bridkostjo v srcu spoznaš, da jo bilo vse skupaj prevara, prazen dim, fata mor- pasjim transportom, imel jo vsega skupaj 8 psov s ■.oboj. N:» sankali pa je pripeljal s >ehoj tudi svoja dva >troka, katera sta izgledala indijanskega pokolenja, kajti •'arli je bil poroeen z Indijan-%o, ki pa mu je umrla po porodu drugega otroka. Kdo je ta ('arli Planinšek. jotovo naši rojaki ne vedo. On jo bil rojen v neki vasi blizu Združen- Plin Flan in Sheridan — to sta dve rudniški naselbini, jako oddaljeni, a provinca Manitoba je zgradila železnico v s vrbo prevažanja rude, katero je dokončala že lota 1931. Poprej pa so rudo in ljudi preva žali z velikim aeroplanoni, v katerega so naložili 3—I tono rude. V Sheridanu so si rojaki u stanovili društvo K. S. K. .1. ii so poslovali toliko časa, dokler jim .lodiiota ni društva ustavi" ja, kajti hoteli -o veliko — za j Vovega mosta in malo. V tem označenem kraja! pa so rudniki niso dobro izpla ; eevali, ter ji- družba večkrat ! obrat ustavila, ker ni bih) dosti zlata. V Flin Planu je velik zlati j rudnik, v katerem dela 14tH j rudarjev, ter je bilo proeej na-j Šili rojakov zaposlenih do ča.-a < stavke, katera je izbruhnila lota UKJ4. Stavko so rudarji iz-j gubili tu večina naših ljudi ni; hotelo iti delati nazaj radi iz-| gubljette stavke. Izselili so se Iz t tega uic»ta v razno rudniške ■ kempe. En« rudniška kompa v kit t o ; O nji se 1 • — - } l&f ■ i w : - i M i le v Winnipegn zvedel 1. 1930. Govoril pa je slovensko ravno tako razločno, kakor smo vsi drugi. Toga bi sl uikno nebi mislil, ker prej toliko let ni spregovoril nobene slovensko I jo sede. Veliko pa je naših Slovencev, ki pozabijo svoj jezik v par letih, in taki si potem domišljajo, da so nekaj boijega na sveta. ('arli jo bil v Wimiipegu enil;' ■j tednov ter je parkrat prire" • lil preda vanjo o življenju Eskimov. Imel pa je s seboj več slik o svojem potovanja. T/. Wiuipegu je odpotoval na ; jug. Zatrjeval je, da bo napra-! vil < svojim 'Mog-teiiinom" S DOMAČA ZABAVA V BEAMSVILLE. ONTARIO Ijcto 1937 so je poslovilo od i nas. V enem letu se doživi! marsikaj. Koliko strahote jo! prineslo ubogemu španskemu j in kitajskemu narodu! Tu ko-j liko bratske krvi je bilo preli-j te v španski deželi v letu 1937! Pač moramo pritrditi Potni, Zgagi, ki jo pisal v svoji koloni. da smo Slovenci lahko zadovoljili, da smo v Kan ■di ali v Združenih državah. V teh doželali, če je človek zdrav in če dela, se lahko v miru pošteno preživi. Vsi smo z zanimanjem čital i opise Kanado in naših slovenskih naseljencev po tej bogati deželi. Tako kot je Mr. Ručigaj podal zgodovinske in ženili? pisno podatke o Kanadi, bi i jih mogel malokateri Slovenec J Mr. Ručigaj j» nentmliiv do-1 lavoe na drnštvonom oolju. Da i on je tudi dober družabnik inj iylwiren muzika-nt. o tem smo so orenričali farmer ii v Beams-j AVTOMOBILSKA TO VARNA V MOSKVI Pogled v Kaganovičevo tovarno v Moskvi, kjer izdelujejo dt-lc /.;t avtomobile. Huski izdelki prav nič ne zaostajajo /.a ameriškimi. I 'nt. F. /{Hr iftaj 'ijegovih *lik in daljši opis njo i ^»vega življenja med Eskimi, j Kdaj se je vrnil ne vem, ker !-<• n j nič med nam javil, sigurno j«! je zopet tam na severu i.ied Indijanci in Eskimi. Slovenci smo raztreseni po p«. IK anadi po v sod od vzhoda do •ti. ri j«- več nabili rojakov zapo-j državi* j«- prišel pred 30 slonih je St. Antonio rudnik ;Tani je nekaj časa delal ziata. Do teh dveh kemp še da" i raznih rudnikih, pa mu delo to za pada, skimi so pa daleč gone- niso oe-te zgrajene ter dv preveč ugajalo, se je kaj kma-j?i pri Arktika. Od takrat se lavei ia ruda -e prevažuje podu naveličal vsakega rudnika. '<'arli nič ne oglasi, a gotovo se zraku. Ob meji Manitobe in Outarija v okolici Red l>akt*"a si' zadnje čase Slovenci pogo sto naseljujejo, ker v v okoli-i Red Lake jo več novih zlatih rudnikov, ki >o jih zadnjih par let postavili v obrat. Pravijo, da so ti rudniki najbogatejši v eel i Kanadi. Možno je, da bo v t»-j okolici vedno več na šili rudarjev, samo dosedaj ^ ni potov in železnice. V tej provinci je šf nekaj rudniških komp, in v v-aki najdete tudi naše ljudi. Toda priti do njih, to je počasna stvar, razen ako >o vozite v aeroplanu. Sploh se toga prometnega sredstvu Kanada vsled svojih terenov čedalje bolj posluži- Po redko obljudenih kraji i* Baš nekako pred vojno je bi- preživlja še vedno v Manitobi l<» v Združenih državah dosti} med narodom, ki uživajo hra-r»glasov za kanadsko farme, ka -juo kakor divje živali, žive po tore so ljudem ponujali po zelo ugodnih cenah. Par Sloven -• ev «e je 1 i1 i čas naselilo c provinco Saskatehevan v oko* lici (^uoei Lakoa, kjer še dane-tam domujejo na svojih far-u.ali. Tudi ( 'arli jo takrat prišel v Kanado, pa > farmo ni bil zadovoljen. Kar naenkrat je izginil, ne da bi kdo vedel kam ter ni bilo o njem nič več ne duha no iduha. Rojaki v tamkajšnji uaselbi ni so nekaj časa ugibali kam je odpotoval, in kje da bi bil. Ker l?ii bilo nobenega glasu o njem »dalj časa. -o < arli ja naši roja- v tamkajšnji naselbini či-to |čigaj i.____... brili cest in železnic, o očim je sta v zraku zastonj. PolJti il'otovnl l'ml *voje, brez zdravnikov, šol. •erkva, it«l. Denarja ne poznajo, trgovin nimajo, kapitalistov tudi no, tudi revežev ni mod njimi. Vsi so enaki. Hiše -i /-grad«' iz snega, obleko in hrano pa ;znfilli rojHk Tvan Žu/ek božič-j ijem v angleških časopisih. L|n v^0ylC0 lin svojem domu 25. Spominjam -o, da je bilo vj decembra, Bjli so štirje muzi-* Toronto Star Weekly "' več kantje s svojimi bolišimi polo- vie-mii. namreč Mr. in Mr-. V.j Ručigaj, Mr. in Mrs. FY. Fiš-i ter. Mr. in Mrs. Hud okli n inj Mr. Vinko Hrvat. Kdor jiozna našega rojaka iti farmerja Mr. Ivana Žužka in njegovo skrbno soprogo Mary, mi bo pritrdil, da j«1 vsak, ki obišče to gostoljubno hišo dobro postrežen in da se vsak NOVEGA NAROČNIKA j JE POSLAL. 1 Tu vam pošiljam naročnino j za «Jias Naroda$3.000 za uadatj1 nega pol leta. Poleg te^a imam J pa novega naročnika. Lpam.{ da vam bo to najlepše novolet-j no voščilo. • Božične praznike mo imeli J pri ličil o lepe, za novo loto smo j d-ohili pa snežni metež, tako daj lo in še ti smo raztreseni. Končam in vam želim obih sr ni bilo ven za pokazati. Za NAZNANILO havali smo -e" največ v kroiru1 svojih družin, kajti Slovencev! Rojakom po Pennsylvania je v Tor on tu in okolici bolj ma-! (posebno v Alleghany, Can; bria in Somerset okrajn) naznanjamo, da jih bo obisku! ' naš novi potovalni zastopnik naročnikov v loiv-ni ! vsem ugajalo. vojno, loti- ______ aoroplani pristajajo s jl^1 ^ 1« naenkrat ogla>i -1 na jezerih, a kakor hitro jeze- \V in ni pegu pri rojaku Košaku, GLAS NAHODA M T UGAJA, ra zamrznjejo, montirajo ^ v/drnuzenih država.,, P<^njam ^ (J0 yfl nadaljno aeroplane sanke z kolesi, da ^l ^upaj delala v raznih rudm-j liarof-;nnio u.r 50 wntov za Ko. spuščajo na led. ;kll,.,n tn'h v Ka,iadl. ledar. Ta provinca jo euaj najbolj |'H ta,,n<' Uv/M 4 , Oprostite mi mojo zakasni- mrzla kanadskih provinc. J'o! Ko smo Slov«-uei v WiunijMj tov, kar malo diši po zaostan karju, kar pa nočem biti. Ako bi Gla- Naroda ne dobil, bi menda tudi prenehal živeti. I Videm z dela in moje prvo vprašanje velja Časopisu. Ako kdaj kakšen dan izostane, se mi zdi, da som izgubil nekaj nenadomestljivega. Sn^V polno novo leto želim uredništvu, posebno pa Petru Zgagi, listu pa mnogo novih naročnikov. Janez Oman. Box 11S Garson Mine, Ont. Oan. š rad povrne. V letu 1937 jo nas farmer je obi^lvjlo veliko Slovencev iz j -oveniega Ontarija in tudi iz j Združ. držav. Želimo, da nas v novem letu 193S obiščete še j v večjem številu. Vsem Sle vencem in Sloven-1 kam v Kanadi in Združ. drža-j vab srečno in veselo novo lo- j to 19.1S! Glas Naroda naj dobi! dosti naročnikov. Marv in Frank Peook. EDINA SLOVENSKA POGREBNIKA v NEW YORK! IN OKOLICI PETER JAREMA Mme. JULIJA JAREMA (za moške) (za žemtkr) ^ Pogreb $110. in VEČ Prtiliio yrfi-t»' kntii tlru^am, p:i «"•»» je se t:iko iIjileč, pridite, jdi pa IPiffi -jiimite nam /.» pojasnilu. •lamrinio, da boste i našo postrežbo popolnoma zadovoljni. K. ;tb ST.. med t. Ave in Ave Al; 707 I'KOSl'Ei T A V K, vogal 155 Si. NEW YORK Tel.: »»I{.-h.-ir.l 4 •_'.">iis It R O N X Tel.: ilKlrose 5-0577 mnenju zdravnikov pa je tud |gu zvedeli, »la j^. pripotoval t ji najbolj zdrava, ker v nji je snu slovenski Eskimo, »'U na-mraz, ter vreme se ne me nji: j redili malo domače zabave. Se-vsak ein bil zaposlen, ustavila obrat, mi ui druzega kazalo, kakor iti za kruhom drugam in treba se je bilo preseli-ti 1500 milj, da sem si poiskal drugo delo. Naravno je to daljava ali v Kanadi to ui nič novega, kajti tudi Charlie Planinšek je živel v tej provinci in *e živi. ker jo je primahai s svojimi p-i '2 tisoč milj s severa. Slovenci v Kanadi imamo človeka — rojaka, kateri se preživlja že več let v severni Manitrtbi med Eskimi, ki so med našim narodom le malo znani. V uvodu sem že omenil. d# je v Kanadi nekaj nad K tisoč Eskimov, kateri žive naj več v severni Manitobi, visoko gori proti Arktiko. Med njimi je živel več let in menda Se danes živi Slovenec Čarli Planinšek, ki je prišel leta 1930 v Winnipeg in je tr- MOOSONEE, Ontario, Kanada. 2. januarja. — Letalski j poročnik J. H. .Stradbrook jo: - -vojiiu aeioplanom našel loj iužinirjev, ki so se pred enim j mesecem izgubili v divjih-pokrajinah severnega Quebec«, o() milj vzhodno od James Bay Stradbrook je sporočil, da inžinirji zelo trpeli vsled stra" danja. Povedali so mu, da so v zadnjih .'»(» dneh pojedli, samo 14 zajci« v. Stradbrook jim je pustil nekaj hrane, nato pa je odletel z iužinirjem Neil Bor tidier jem, ki jo bil bolan, v Moosonee. Oblasti bodo ostale rešilo, ko bu dovoljevalo vreme. ADVERTISE in ' GLAS NARODA" Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci" pri "Oboževalcih ognja", "Ob Vadarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti *? — Kdo bi ne hotel spoznati "Winnetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spo-spomenik? IZ BAGDADA V STAMBUL 4 knjige, s slikami, 627 strani VSEBINA: Smrt Mohamed Emina. — Karavana smrti. — Na begu z Goropa. — Družba En Nast. Cena $1.50 KRIŽEM PO JUTROVEM 4 knjige, 598 strani, s slikami VSEBINA: Jezero smrti, — Moj roman ob Nilu. — Kak t sem v Mekko romal. — Pri Šamarih. — Med. Jezidi. Cena $1.50 PO DIVJEM KURDISTANU 4 knjige, 594 strani, s slikami VSEBINA: Amadija. — Beg iz ječe. — Krona sveta. — Med dvema ognjema. Cena $1.50 PO DE2ELI SKIPETARJEV 4 knjige, s slikami, 577 strani VSEBINA: Brata Aladžija. — Koča v soteski. — Miridit. — Ob Vardarju. Cena $1.50 V GORAH BALKANA 4 knjige, s slikami, 576 strani Kovač Šimen. — Zaroka z zaprekami. — V golob-njaku. — Mohamedanski svetnik. Cena $1.50 SATAN IN ISKARIOT 12 knjig, s slikami, 1 704 strani VSEBINA: Izseljenci. — Yuma Šetar. — Na sledu. — Nevarnosti nasproti. — Almaden — V treh delih sveta- — Izdajalec. — Na lovu. — Spet nrj divjem zapadu. — Rešeni milijoni. — Dediči. Cena $3.50 WINNETOV 1 2 knjig, s slikami, 1753 strani VSEBINA: Prvikrat na divjem zapadu. — Za življenje. — Nšo-či, lepa Indijanka. — Preklestvo zlata. — Za detektiva. — Med Komanči in Apači. — Na nevarnih potih. — Winnetovov roman. — Sans Ear. — Pri Kcmančih. — Winnetova smrt. — Winnetova oporoka. Cena $3.50 2 U T I 4 knjige, s slikami, 597 strani Boj z medvedom. — Jama draguljev. — Končno. — Rih in njegova poslednja pot. Cena $1.50 Naročite jih lahko pri Slovenic Publishing Company 216 WEST 18th STREET NEW YORK. N. Y. "GLAS NAROD AM — New York Ljubezen za ljubezen Thursday, January 6, 1938 :*HE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. S. A. ROMA! IZ ŽIVLJENJA O dD ZA (<6LAS NARODA" PRIREDIL: I.H. >eai_i o To the Stockholders of SLOVEMC PUBLISHING COMPANY PLEASE TAKE NOTICE that tlie annual meeting of stockholders of tli.-SLOVENK' PUBLISHING COMPANY, a New York corjforation. will be bei«l 011 Jauuary 8. 1JK1S at ^ p. M. at the l»riiH-i]ial affieee of the corporation, 21ti West 18tli Street in the Borough of Manhattan, City. County au*l State of New Y«»rk for pur]*'**'?* of (li ac*-ing U|»oii rc|Mirts of officers; |2l ele aiqiointiiig two inspectors of election: <4» ratifying the acts of offi«-ers ami directors of the c*on>oratiou; and <~i» transacting an; other business that may j»roperly c-oi»n> iK'fore the meeting- Dated. New York. N. Y. I'eceuiher :»k ISiCiT POZORISCE NAJBOLJ KRVAVIH BOJEV Frank Snkser. President Angleški vojak Anglija povečala svojo vojno mornarico in izpopolnjuje tudi mojrla razn-1 svojo armado. Pra vijo pa, da gre delo pri mornarici znatno bolje izpod rok kakor pa pri armadi. Xa Angleškem nimajo vpeljane splošne vojaške dolžnosti. To se sicer uvedli med svetovno vojno, toda po sklenjenem miru so spet pre«li nazaj na prostovoljno nabiranje novincev. Od leta 1933 pa do letos se je Število rekrutov v angleško mornarico kar potrojilo. Leta 19.'>o je bilo sprejetih v angleško vojno mornarico 4093 novincev, lani pa je bilo do 31. marca sprejetih že 11.508 mornariških rekrutov To število pa se je v tekočem proračunskem letu še pomnožilo, ker je že od 1. aprila pa do konca novembra lanskega leta bilo spr v jetih 17.000 mornariških novincev Kakor naglas a j o londonski listi, nima nabiranje novincev za vojno mornarico nikjer nobenih težav in gre vse gladko izpod rok. Pač pa je nekaj težav v tem. ker primanjkuj med prostovoljci izuceaiih rokodelcev. Tuka.i naglašajo, da se kaže ista težava- kakor nrvsod d m trod, da namreč izu-čenih roko lelcev vedno boli 'Lizika, saj vse to ni nič res, saj ne more biti; zopet se bum zbudila v svoji fjodstrešni sebi in se mi bo samo sanjalo." I>r. Waren se zasmeje, navzlic temu, da je bil tudi sam zelo ki njen. i4lht, «la, »Irajra &ro>pa Moran. za -enkrat je vse to preveč, '•'o -i morem že misliti, kako vas je vse to premagalo. Saj M m bil tutli sam ves zmeden, ko sem vse to bral. Toda sedaj zberite, v miru »preberite te listine, ki so vse sodnijsko j »utrjene in na njih ni mogoče ničesar dvomiti. Potem pa vam bom že pokazal pismo vašega očeta." V-e listine razloži pred Hano in Hana in Lizika se sklonite čez nje ter berete vrsto e ie v rulu." Hana pa, kot bi jo premagale misli, naenkrat pritisne Liziko na svoje sree. 44Lizika — moj Bog — Lizika, to je potem tudi rešitev za tvojega očeta. Gospod doktor, ali sem tako bogata, da morem rešiti strica?" To je bila prva Hanina misel, ko je enkrat meti, da ni več revna Hana. Želja biti v stanu pomagati drugim, je bila tako velika in mogočna, da je prej mislila na dru'je. kot na sebe. Lizika se ji vrže okoli vrat.". "Hana — oli Hana — to je zopet popolnoma po tvoje. Kot vedno, tudi si daj misliš najprej mi druge." 44Toda Lizika, to je vendar razumljivo, tako sem se bala /a vas, da boste preirnani z Altwiese. To je zatemnilo vso mojo srečo, mojo veliko, veliko -srečo. Dragi gospod doktor, kar mi tukaj prinašate, .ie vso lepo, k panel po. februarja: Berengaria v Clierhourgh 4. februarja : Kuropa v Bremen Pišite nam xa oene t osnih U-itov, reservuljo kabin In pojasnila sa potovanj«. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY i Travel Bureau) SIC W. 18th 8C, New Ywk 5. februarja: Conte tli Savoia v Genoa Pe (Jrasse v Havre U. februarja; t^ueen Mary v Cherbourgh 11. februarja: Bremen v Bremen 12. februarja: lie de Franee v Havre IS. februarja: Vnleania v Trst -.'!. februarja: Queen Mary v Clierhourgh februarja: Kuropa v Bremen •J»5. februarja: Hex v C en (»a VA2NO ZA NAROČNIKE eolee naslovn Je ai^vldno do Hdaj imate plačano naročnino. Prve Atw-ilkM iKimeni mesec, druga dan ln trenja pa .eto. Da nam prihr* □I.«* iKxtrebDegH dela iu stroškov, Vas prosimo, da skušate naročnino piavofasne poravnati Pošljite naročnino naravnost nam aU jo na i la^aite našemu zastopniku v Vasem kraju ali pa kateremu Izmed ias'opikov, aojih imeua so tiskana z debelimi črkami, ker so upravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer Je kaj naših rojakov naseljenih. prihaja dedščina naravnost od vašega Ko Ha mi, in se tiho bo ravno visok, ker očeta." "O. samo na ostane toliko, da bo zadostovalo za Altwiese m za dostojno balo za »m ne. Oh, Lizika, saj ne jokaj; tako sem vesela, srce mi je tako lahko, ko vem, da ste sedaj vsi na varnem. Svoje sreče se ne bi mogla iz srca veseliti] ako bi vi zash v nesrečo. Toda, dragi gospod doktor, sedaj pa mi dajt; očetovo pismo, saj si morete misliti, kako hrepenim po njem, da bom po dolgih letih enkrat kaj slišala naravnost od ooeta. Za mene je nekam čuden občutek, da je ves ta čas se z«vel, ne tla bi dal od sebe kak znak življenja.* Waren izvleče pismo iz aktovke in ji ga da pismo here, sedita dr. Waren in Lizika pri oknu ržusgovarjata. Pismo se je glasilo: "Moja ljuba hči! Zal, da mi ni dodeljeno, da bi Ti osebno napisal zadnji znak svojega življenja, težko sem poškodovan in pričakujem v kratkem času smrt. Zato bom to svoje pismo narekoval svoj« mu doigoletemu prijatelju odvetniku Brownu. Pogosto sem si želel, da bi Te zopet videl, ali pa da bi Ti saj pisal, toda razmere so bile močnejše, ^ot jaz. Tebe in tvojo mater sem nekoč zapustil, ker tesnobe živ-«i- nja, v katerih sem živel, nisem mogel prenašati. Vsled hrepenenja po umetnosti nisem bil sposoben za tiho, mimo življenje. Postal sem lalikomfšljen in površen, ker nisem smel postati, ker sem si iz vsega svojega srca želel, da bi bil iHTietnik, glasbenik. Onalo me je proč od Tvoje dobre matere, ki je bila predobra, toda me ni mogla razumevati. Šel sem v Ameriko. Kako sem potoval, o tem bom molčal in tudi | o tem, kako sem se prva leta prebil v popolnoma tujem svetu. I Nebraska • V nekem časopisu sem pozneje bral, kako je Tvoja mati umrla I Ommhm. P.*Brodark* — m kesanje me jo >*oro prignalo do tega, da bi sam sebi napravil konec. Toda vendar seni vse to prestal in sem ravno iz tega časopisa izvedel, da Te ie vzel k sebi Kari Ranimi bratranec Tvoje nmt< re. Tako sem saj vedel, da si preskrbljena. zastopnika, če kaj potrebujete CAL1FOKNJ4: Fraueipeo. Jacob •Ol-OltALKi: Pueblo, Peter Culi*, A. SartM Waittenburg, M. J. Barok INDIANA : Indianapolis. Fr. fiip^fH NOIS: Chicago. J. Bevčič Cicero, J. Fabiaa (Chicago, Cii vr In Illinois) Joliet, Jennie Bambich La Salie, J. SpeUch M»