Lfubl|ana. sreda 20. m?rca 1929 Ceia 2 Din Narafetaa auli mesečno »Oh« Inozemstvo 40 Ko. Uredništvo: LJobUam. KnaAJeva dca L Tefcfc* 3122. 3123. 3124, 3125 ia 3126. Maribor: AJeto&andiova oestt 13. Tetelo« u. m CeJIes Koceoora oL 2. Telsfc* ItCT. 19«. RofcopM M M vrača*). - Oztasi po tarif«. Upravništvoi Ujut>f)ar,*, Prešernov* 4. 84 Teleioa St. S122, JI23, 3124. 3I2S. 312«. inaeratni oddelek: Uuhtiana Prešernov ubca 4. Teleioa St 2492. Podružnic« Maribor: Meksandrova ceat it. 13 Teleioa St 455 Podružnica Celje: IGocenova uiica K 2. Teleioa tt 190 Računi pri poŠt čet zavodih; Ljubljana $t. 11.842, Praha 6islo 78.180; Wiea Nr. 106.241 Zakon o pobijanju korupcije Zakonski načrt je bil včeraj od ministra pravde predložen Vrhovnemu zakonodajnemu svetu - Ostri ukrepi za iztrebljenje zlorab v državni In samoupravni upravi Beograd, 19. marca. p. Minister pravde dr. Srskič Je danes predložil Vrhovnemu zakonodajnemu svetu naslednji zakon o pobijanju zlorab v uradnem poslovanju: Kazniva dejanja 6 1. Takoj stopijo v veijavo določbe 51. 133. 319. 371, 379, 384 do 390, 395, 397 In 401 kazenskega zakonika za kraljevino SHS z dne 27. Januarja 1929. § 2. Za dejanja, našteta v členih 319, 371 ln 395 kazenskega zakonika velja ta zakon le, ako Je dejanje zagrešil državni uslui-bcnec. § 3. Kdor pri sklepanja pogodb bodisi za državo ali samoupravna telesa z zlorabo svojega javnega ali družabnega položaja pristane na to, da za nagrado posreduje, da ie pogodba sklene aH ne sklene, ali da se sklenjena pogodba Izvrši ali ne Izvrši In s tem oškoduje državo ali samoupravno kor-poracljo, se kaznuje s strogim zaporom, denarno globo in izgubo časti, v težkih primerih pa z ječo do pet let in denarno globo do 250.000 Din. Predpisi čl 380 kazenskega zakonika z dne 27. januarja 1929. veljajo tudi za te primere. t ^ ' § 4. Za kazniva dejanja, omenjena ▼ čl. 1. in 3. tega zakona, se uporabljajo predpisi splošnega dela kazenskega zakonika in sicer glava I., oddelek 1—3 (§ 1 do 49), nadalje oddelek 5. (§ 51 do 64). oddelek 8 in 9 (§ 70 do 83), kakor tudi paragrafi 85, 87, 88 in 89 in oddelek 10. § 5 Osebe, ki so bile prisiljene, da državnemu uslužbencu neka] daio za to, da dotlčnl uslužbenec Izpolni aH pravočasno izvrši svojo zakonsko dolžnost, pa same prijavijo to dejanje sodišču, lahko sodišče oprosti vsake kazni. § 6. Za vsako v predhodnih Členih omenjeno dejo velja ta zakon tako glede storilca, kakor glede njrgovega pomočnika in podpihoval ca ne glede na to, a!i je državni uslužbenec ali privatna oseba. Ako mora oseba, proti kateri je v teku postopanje zaradi enega i-zmed dejanj, ki spadajo pod ta zakon, odgovarjati še za kako drugo kaznivo dejanje, ki ni s tem v zvezi, za do-tično delo ne velja postopek po tem zakonu. marveč se to postopanje izloči in se vrši postopek pri pristojnem rednem sodišču. Kazenski postopek § 7. Za dejanja iz členov 1 do 3 tega zakona postopajo kot prvostopna sodišča: na ozemlju apelacijskega sodišča v Beogradu prvostopno sodišče mesta Beograda, na področju apelacijskega sodišča v Skoplju prvostopno sodišče v Skoplju, na področju velikega sodišča v Podgorid okrožno sodišče na Cetinju, na področju banskega stola v Zagrebu sodni stol v Zagrebu, na področju viš. dež. sodišča v Ljublianf dež. sodišče v Liubljani In na področiu apelacijskega sodišča v Splitu okrožno sodišče v Splitu, na področju apelacijskega sodišča v Novem Sadu okrožno sodišče v Novem Sadu in na področju vrhovnega sodišča v Sarajevu okrožno sodišče v Sarajevu. § 8. Za postopek o dejanjih, omenjenih v tem zakonu, veljajo predpisi splošnega zakona o kazenskem postopku, ki veljajo z* dotlčno sodišče, s spremembami in dopolnitvami po čl. 9 do 11 tega zakona. § 9. Za vodstvo preiskave imenuje posebnega preiskovalnega sodnika predsednik sodišča po odobrenju predsednika apelacijskega sodišča (banskega stola, višjega deželnega sodišča itd.). § 10. Vse državne In samoupravne oblasti In vsi državni ln samoupravni organi so dolžni staviti preiskovalnemu sodniku na njegovo zahtevo na raipolago vse akte Iz uradnih arhivov, ne glede na to. ali so že rešeni ali še nerešeni. Izvzemšl strogo zaupne akte zunaniega ln vojnega ministrstva. Prav tako so dolžni vsi denarni zavodi In vsa državna In druga podjetja staviti preiskovalnemu sodniku na razpolago vse potrebne akte In podatke: preiskovalni sodnik lahko tudi sam preko strokovnjakov pregleda vse knllge, spise In poslovanje. Če denarni zavodi v od preiskovalnega sodnika določenem roku ne bi dali na razpolago vseh zahtevanih pripomočkov, aH mu oteževall delo, se kaznuje vsak Slan upravnega odbora, direktor ln uslužbenec, ki bi to zakrivil, z zaporom do šestih mesecev In denarno globo do 504)00 dinarjev. V kolikor se globa ne bi mogla iztlrjati, sfc Izpremeni v zaporno kazen po ključu 200 Din za en dan. V vseh računskih zadevah mora predsednik glavne računske kontrole na zahfevo preiskovalnega sodnika določiti računskega preglednika, ki izvrši pregled računsv. O svojem delu mora podati preiskovalnemu sodniku pismeno poročilo. § 11. Sodbo izreka tričlanski senat v smislu čl. 7 pristojnega sodišča. Sodnici odločajo o tem. ali je smatrati dejanje za dokazano, po svojem svobodnem prepričanju na podlagi ocene vsega dokaznega materijala, iznešenega na gjavni razpravi, te niso vezani na nobena dokazna pravila. Civilno -pravne odredbe § 12 Sodišče bo na zahtevo državnega zastopnika (državnega pravobranitelja, od-nosno ravnatelja erarno-pravnih poslov v Zagrebu ali finančnega prokuratorja v Ljubljani itd.) obenem z razsodbo Izreklo, aU Je smatrati za razveljavljen tudi akt, odnosno pravni posel, ki Je bil predmet kaznivega dela, zaradi katerega le bU obtoženec obsojen. § 13. Vsak pravni posel, ki Je sklenjen v Škodo države aU samoupravne korporacije, ako )e sklenjen po objavi tega zakona z osebami, ki so obsofene po tem zakonu, ]e za državno In samoupravno organizacijo neveljaven, Če so osebe, ki so pogodbo sklepale, za to vedele. Ce so pravni posli, omenjeni v prvem oddelku, sklenjeni z zakonskim drugam (ženo ali možem) ali v njihovo korist al! v korist oseb, ki so z obsojencem ali njegovim zakonskim drugom v krvnem sorodstvu v ravni liniji In do četrtega kolena stranske linije, ali z njim v odnošajih posinovljenca, hranitelja, očima ali mačehe itd. ali če žive z njim v (JivJem zakonu, morajo te osebe dokazati, da niso vedele za namero obsojenca. § 14. Odškodninska zahteva za Škodo po ČL 13 se lahko v slučaju smrti obsojenca naperi tudi proti njegovim naslednikom. Proti drugim pravnim naslednikom Je dopuščeno Izterjavanje, ki je osnovano proti njihovemu predhodniku, samo v naslednjih primerih: 1. ako Je pravni naslednik v Sašu, ko Je dosegel pravico nasledstva, ve'del, ali moral vedeti za okolnosti, na katerih sloni pravica terjatve proti njegovemu predhodniku. 2. ako sloni pravica nasledstva na nezakonitem razpolaganju njegovega predhodnika. 3 ako ie naslednik s predhodnikom v odnošajih, omenjenih v čl. 13 oddelek 2., razen Se dokaže, da v času dosege svojfh ->ravic nI vedel in nI mogel vedeti za okolnostj. na katerih sloni terjatev proti njegovemu predhodniku. § 15. Predpisi členov 13. in 14. ne tangl-rajo obstoječih zakonsldh predpisov, ki dajejo večje ugodnosti glede pravice do izterjevanja od onih v tem zakonu. Preiskava sumljivega izvora imovine in dohodkov državnih uslužbencev § 16. Če državni uslužbenec z razsipnim življenjem Io sumljivim nakupovanjem premičnin aH neprem'čnin Izziva sum o Izvoru svoje Imovine In dohodkov. Je njegov neposredni predstojnik dolžan uvesti tako) poizvedbe v svrho ugotovitve Izvora sumljivih dobdkov In Imovine. Če se dokaže sum, da izvira ta imovina ali dohodek na način, ki se kaznuje po tem zakonu ali obstoječih disciplinskih predpisih, mora predstojnik storiti vse, kar Je potrebno, da se uvede kazensko, odnosno disciplinsko postopanje. Izguba službe § 17. Državni In samoupravni uslužbenec, ki Je obsojen po tem zakona, se lahko ▼ primeru, da ni že po obstoječih predpisih kazenskega zakona bila izrečena izguba državne, odnosno samoupravne službe, odpusti Iz službe brez ozira na službena leta In brez pravice do pokojnine, Se se je s tem dejanjem dokazal za nevrednega državne ali samoupravne službe. To ugotovi pristojno disciplinsko sodišče. Zaključne odredbe 8 ia Ta zakon velja tndi m kazniv« dejanja, storjena, predno je stopil ta sakon t veljavo, izvzemši ona dejanja, glede katerih na dan nveljavljenja tega takona po dosedanjih zakonskih predpisih ni bilo ovadeno preganjanje ali ki se po dosedanjih zakonih niso mogla kaznovati, ali glede katerih je bilo v Srbiji in Črni gori na glavni razpravi le izrečena sodba, Izven Srbije pa za ona dejanja, glede katerih so že ustavljene preiskave, ali ki so že presojene v prvi instanci g 19. Ta zakon stopi v veljavo, ko bo objavljen v »Službenih Novinah«, obvezno moč pa dobi 15 dni po objavljenju. Ko doM ta zakon obvezno moč, prenehajo veljati vsi predpisi drugih zakonov, ki bi bili v nasprotju s tem zakonom. Novela k davčnemu zakonu odobrena Včerajšnja seja zakonodajnega sveta — Davčna novela je bila odobrena brez važnejših sprememb — V četrtek pride na vrsto zakon o pobijanju korupcije končana in je bil zakon odobren. Prihodnja seja je sklicana za četrtek ob 3. popoldne. Na dnevnem redu je pred Beograd. 19. marca. p. Danes popoldne se je vršila seja Vrhovnega zakonodajnega sveta. O seji je bil izdan naslednji komunike: »Današnja seja je pričela ob 3. ta je trajala do 7. Na seji je bil vzet v razpravo in oceno predlog zakona o spremembi in dopolnitvi zakona o neposrednih davkih. Seji je prisostvoval in dajal vsa potrebna pojasnila državn; podtaj-nik finančnega ministrstva Dušan Le-tica. Razprava o zakonu je bila danes log zakona o zlorabi v uradnem poslovanju.« Kakor je izvedel vaš dopisnik na me-rodajnem mestu, je bij zakon o neposrednih davkih odobren z malenkostnimi spremembami. Predvidene davčne stopnje so ostale neizpremenjene. Spremembe so izključno stilističnega značaja. Povoljna bilanca pirofske konference Referat naše delegacije zunanjemu ministru — Izjave predsednika Vintroviča Beograld, 19. marca, p. Danes se je vrnila v Beograd naša delegacija, ki je vodila v Pirotu pogajanja z Bolgarijo glede ureditve obmejnega prometa. Predsednik naše delegacije g. Rajko Vintrovič je dopoldne posetil zastopnika zunanjega ministra dr. Mažnraniča ter mu podrobno poročal o delu komisije. Opoldne je siprejel g. Vintrovič novinarje, katerim je o delu komisije na kratko izjavil: »Naloga naše delegacije je bila, da razpravlja z bolgarsko delegacijo o vprašanjih, ki se tičejo dvo?astništva, obmejnega prometa potnikov in blaga ter varnostnih ukrepov na meji. Delegaciji nista imeli polnomočij in so njuni sklepi zgolj posvetovalnega značaja. Delo komisije je trajalo 23 dni in je z usipehom rešila skoro vsa vprašanja, ki so bila na dnevnem redu. Izdelani sporazumni predlogi so bi-li prepuščeni v odločitev obema vladama. Pri vseh pogajanjih sta vladala pomirljivost in težnja, da se pride čim prej do dobrega prijateljskega sosedstva.« Starosta GangI v avdijenci Beograd, 19. marca. p. Danes sta bila v avdijenci na dvoru starosta Jugoslovenske« ga sokolskega saveza Enpelbert Gangl io starosta beograjske sokolske župe Branko Živkovič, ki sta naprosila kralja, naj bi prevzel pokroviteljstvo nad vsesokolskim zletom, ki se bo vršil prihodnje leto v Beo» gradu. V avdijenci sta bila nadalje zagreb« ški nadškof dr. Ante Bauer in član vrhov« nega zakonodajnega sveta dr. Toma Živa« novič. Pred nogometno tekmo med Rumunijo in Jugoslavijo Zagreb, 19. marca. n. Jutri odpotujeta v Beograd predsednik Jugoslov. nogometnega saveza dr. Pandrkovič in tajnik Riboli. Sprejeta bosta v avdijenci od kralja Aleksandra, katerega bosta prosila, naj kot pokrovitelj JNS osebno prisostvuje letošnji reprezenfa-cijski nogometni tekmi med Rumunijo "in Jugoslavijo. Tekma se bo vršila 19. maja v Bukarešti in bo že peta tekma med obema državama za dragoceno festno darilo kraljp AlekgandoL f v«vv m f v Izciscenje finančnega zakona Beograd, 19. marca p. Finančni minister Je poslal vsem ministrstvom razpis, v katerem jih opozarja na to, da smejo priti v finančni zakon za prihodnje proračunsko leto samo določbe finančnega značaja. Vsi oni členi, ki so imeli zakonodajni značaj, se morajo Izloč'tl In naj se zberejo v poseben izpreminjevalnl In dopolnilni zakon. Železniški popust za velesejem Beograd, J9. marca p. Prometno ministrstvo le odobrilo 50% popust za prevoz blaga in pose« Ljubljanskega velesejma. Popust za člane planinskih društev Beograd, 19. marca tk Prometa« ministrstvo Je odobrilo članom planfnsfkih društev 50% popust za tri vožnje na leto. Za dve vožnji velja popust tamo v časa od I. novembra do 31. maja Najvažnejši politični dogodek na Balkanu Grški listi so zelo zadovoljni s sklenjenimi konvencijami, ki bodo utrdile mir na Balkanu Atene, 19. marca. g. Grško časopisje razpravlja šele sedaj o jugoslovensko-grškem dogovoru, ki je bil podpisan v Ženevi. Vsi listi poudarjajo svoje zadovoljstvo ter opozarjajo na to. da se je obnovilo staro tradicijonaino prijateljstvo med obema balkanskima narodoma. Ženevske konvencije so prvi korak do aktivnega sodelovanja. Ministrski predsednik Venizelos je sprejel zastopnike časopisja, katerim je izrazil svoje veliko veselje nad sklenjeno pogodbo. Opisal ju zgodovino in potek za Balkan tako važnih pogajanj ter ie opozarjal na olajšave, ki jih je Jugoslavija dobila z novo pogodbo. Izrazil ie svoje zadovoljstvo, da so se pogajanja po skoraj nepremostljivih težkočah vendarle končala. »Elefteron Vima«, k! Je zelo blizu vladi, piSe v uvodniku, da ne more nastati med Grčijo ln Jugoslavijo noben nesporazum in nobeno strmničenje, odkar so v Ženevi podpisane solunske konvencije. Zmagalo je medsebojno brezpogojno zaupanje, ki ga gojita kralj Aleksander in Venizelos in ki se je že tako iepo manifestiralo za časa svetovne vojne v tesnem sodelovanju To zaupanje je dovedlo do tega. da ie bil dosežen ta za Grčijo dokaj povoljen sporazum. Ta sporazum je najvažnejši dogodek na Balkanu tekom zadnjih let Upati je. da bo ta sporazum še pojačal medsebojne stike med obema državama in učvrstil tudi zveze Grčije z ostalimi balkanskimi državami. Atenska diplomacija je lahko ponosna na svoie uspehe, da je v roku dveh let dosegla tri važne pogodbe: z Romunijo, Italijo in Jugoslavijo. »Simerisios Stipos« Je zelo zadovoljen, ker sklenjene konvencije v nobenem pogledu ne kršijo grške suverenitete. V uvodniku naglaša list, da bodo te konvencije služile miru na Balkanu. Tudi opozicionalni list »Proia« je zadovoljen s sklenjenim sporazumom, misli pa, da bi bilo treba nekatere točke precizneje stilizirati. Pred volilno reformo v Avstriji Ukinitev kandidatnih list — Razdelitev volilcev po volilnih okrajih Dunaj, 19. maTca, d. Po različnih vesteh so možnosti predčasnih parlamentarnih volitev v Avstriji skoro izključe- ne. Volitve zahteva na pomlad ali vsaj na jesen socijalistična opozicija, meščanske stranke pa o tem nočejo slišati ničesar. Opozicija hoče. da se sporni problem najemninske zaščite odloči v volitvah, medtem ko večina nikakor ni zadovoljna, da bi šla v volitve s per-fektno rešitvijo tega važnega problema in tudi ne dovoli, da bi o tej stvari odločal plebiscit. Verjetneje je. da se bodo v najkraj- šem času vršila pogajanja za volilno reformo v Avstriji. Vladna večina ne namerava nastopiti pri volitvah za enotno kandidatno listo. Ve-lenemci in Kmečka zveza zahtevajo odpravo kandidatn h list in novo razdelitev volilnih okra.ev. Krščanski socijalci nameravajo svoje zahteve predložiti o priliki skorajšnjih medstrankarskih pogajanj. V zadnjem času so nekatere stranke sedanje vladne koalicije nastopale že popolnoma samostojno ter so bile mestoma celo v ostrem boju med seboj. Mehiški uporniki prosijo za premirje Glavni stan upornikov, mesto Torreon, so zasedle vladne čete — Predsednik Gill odbija sleherni razgovor z uporniki Mexlco C!ty. 19. marca, lo. Navzlic malim delnim uspehom proti vladnim četam, izgubljajo uporniki vedno bolj pogum ter se predajajo vladnim četam v vedno večjem številu na milost in nemilost Obup se je jel lotevati tudi voditeljev uporniškega gibanja, ki vidijo, da je nadaljevanje borbe brezupno. Tako je po poročilih mehiške vlade naprosilo že več uporniških generalov voditelja vladne vojske generala Callesa, da bi dovoKl premirje. Calles je predal to prošnjo predsedniku mehiške repu- blike Gifflu. Id pa jo je odklonil s pripombo, da morajo pač uporniki nositi sami odgovornost za posledice svoje zaslepljenosti. Dalje javlja poslednje poročalo mehiške vlade, da so vladne čete že zasedle glavni stan upornikov mesto Torreon. Zasedba se je izvršila brez odpora s strani upornikov, ki so se globoko deprimirani umaknili na gričevje za Torreonom. kjer bodo najbrže posled-njič poskusili zastaviti polet vladnih čet Velika družba za rečno plovbo Beograd, 19. marca. p. Na inicfjativo mi« nistra za trgovino namerava vlada osnova« ti veliko paroplovuo družbo, ki bi prevzela celokupno jugoslov ensko rečno plovbo. Družba se bo nazvala Jugoslovenska paro« plovna d. d. Država bo prevzela 45 odst. delnic, ostanek pa bi se prepustil privat« nikom. Direktor Izvorne banke dr. Vladi« mir Markov i č in direktor JadTansko»Podu» navske banke dr. Karamata sta dobila na> logo, da sestavita primerna pravila. Trgovinska pogajanja z Bolgarijo, Grčijo in Turčijo Beograd, 19. marca p. Minister ta poljedelstvo Je pozval vse poljedelske organizacije ia gospodarske zbornice, naj sestavijo v slavnih obrisih srvoje predlo-ge glede sMe>ni>ve trgovinskih pogodb s Turčijo, Grčijo ta Bolgariijo. Francosko odlikovanje poslanika Stražnickega Beograd, 19. marca. 6. Predsednik francoske republike je podelil profesorju zagrebške univerze in novoimenovanemu poslaniku v Argentini dr. Stražnickemu red častne legije. Delo reparacijskih strokovnjakov Pariz, 19. marca. ri. Odbor strokovnja« kov za reparacije je imel kratko sejo, na kateri je razpravljal o zaključkih raznih pododborov, ki so proučevali vprašanja re» paracijskih dobav v naravi, vprašanje nove reparacijske banke in definitivno organi« zacijo tega zavoda. Francoski Tisti pišejo, da bodo francoski delegati vztrajali na skupni vsoti reparacijskih dajatev v izno» su 50 milijard frankov. Odbor bo ta teden nadaljeval razpravo plede višine nemških reparacijskih letnih plačil. Dunafsiki Wacker v Gradcu Gradec, 19. marca f. Dunajski Wacker }e danes icral proti OAK ter zmagal s 5:3 (4:0). Hmeljski trg Zatec, 19. marca h. Tendenca mirna. Cene Čvrste; današnji promet 80 mefersloib stotov po 1300 do 1450 Kč. Madžarski delegat o manjšinskem problemu Budimpešta, 19. marca g. Na današnji seji zunanjega odbora zgornje zbornice je zunanji mi-nisteir Walko podal ek&poze, v katerem se je bavil s problemom varstva narodnih manjšin. Minister opozarja nato, da je madžarski narod pri podpisu in ratifikaciji triatlonske pogodbe med drugim mislil tudi na to, da bo Društvo narodov vsaj skrbelo za usodo in varstvo pravic madžarskih manjšin, če že ni bilo mogoče izpremeniti težkih teritorjjataih določb mirovne pogodbe. Končno Je izjavil minister, da bo madžarska vlada sporočila svoje pripombe tročlan-skernu komiteju, ki ga je svet Društva narodov določil za proučevanje manjšinskega problema. Chamberlain in izpraznitev Porenja London, 19. marca. lo. Na vprašanje o delu odbora strokovnjakov za rešitev repa« racijskega vprašanja in o izpraznitvi Po» renja je Chamberlain odgovoril, da se pro« blem reparacij proučava in da je vsaka di« skusija o izpraznitvi zasedenega Porenja nepotrebna in škodljiva. Rothermereov list za revizijo trianonske pogodbe London, 19. marca g. »Daily MaiJ« ugotavlja r uvodnem čJanku, da je sedaj prišel čas za velesile, zlasod predsedstvom papeškega državnega podlainika msgr. Piccarda imjlo sejo. na kateri je bil sprejet dnevni red, ki poziva vse katoličane, naj izpolnijo svojo volilno dolžnosl in na ta način pomagajo, da bo lateranska pogodba sprejeta v zbornici. Nočni bombardman na dunavski led Nov naval ledu pri Beograda - Pančevski most v veliki nevarnosti - Alarmiranje vojaštva Beograd, 19. marca p. Dočim je še danes opoldne izgledala situacija na Dunavu in na Savi zelo povoljno in se je zdelo, da od ledu ne preti več ni-kaka nevarnost se je položaj v večernih urah nenadoma spremenila. Iz gornjega toka Dunava se je začel led lomiti in ogromne ledene mase so navalile proti Beogradu. Sprva situacija ni bila kritična, ker je Dunav od Beograda dalje bil že popolnoma brez ledu, tako da se je led neovirano kretal dalje. Okrog 9. zvečer pa se je začel led vedno bolj kopičiti. Pančevski most je prišel znova v veliko nevarnost. Led se je začel ob stebriščih vedno bolj kopičiti, ob 10. zvečer so se nabrale že do 6 m visoke gore, ki ogra-žajo še nedograjeni most. Ob 10. je bilo alarmirano vse vojaštvo v Beogradu in Zerminu in na vse strani so bili odposlani večji oddelki, da rešijo, kar se rešiti da. V Beogradu so postavili na obrežje topništvo, razen tega pa razstreljujejo led z minami. V poznih nočnih urah odmeva po Beogradu grmenje topov in eksplodira-nje min, kakor v najhujši bitki. Prebivalstvo sprva ni vedelo, za kaj «re in J je preplašeno pribežalo na ulice. Du-navsko obrežje je daleč naokrog razsvetljeno z žarometi. Vsako večjo ledeno ploskev spravljajo k obrežju, kjer jo minirajo, nato pa potisnejo od obrežja in razstrele. Beograd, 19. marca ob 2330 p. Situacija pri pančevskem mostu je skrajno kritična. V največji nevarnosti je srednji steber, okrog katerega so se nagomilile ogromne mase ledu. Granitni ledolom je Itd že porušil. Vojaštvo v življenski nevarnosti razbija led z minami in topovi. Ob obrežju je vse polno ljudi, ki opazujejo grozno veličastni prizor v žarki svetlobi žarometov. Generalna direkcija vod je alarmirala vse hidrotehnične postaje ob Dunavu, vojno ministrstvo pa je izdalo vsem vojaškim edinicam v bližini Dunava brzojavni nalog, da takoj krenejo na pomoč. Vse od madžarske meje pa do Beograda je alarmirano prebivalstvo. da sodeluje pri obrambi nasipov, ki so prav tako v veliki nevarnosti. Zaradi pritiska ledu je voda zelo narasla in so na več krajih v veliki nevarnosti tudi nasipi. Venizelos o sklepu solunskih konvencij Odstraniti je bilo treba mnogo ovir, a sporazum je zato tem bolj pomemben Atene, 19. marca p. Ministrski predsednik Venizelos je sprejel danes novinarje in Jim dal naslednjo izjavo o podpisu konvencij med Grčijo in Jugoslavijo: »Zelo me veseli, na so pogajanja v Ženevi dovedia do prijateljskega sporazuma. Ml smo pristali na obveze, ki so obstojale že po pogodbi iz I. 1913„ to Je. da dovolimo Jugoslaviji svoboden tranzit preko solunskega pristanišča. Ta podajanja so trajala več let Večkrat so naletela na nepremostljive težkoče in že je izgledalo, da bo neuspeh neizlečljivo zastrupil odnošaje med obema državama, kojih prijateljstvo je med balkansko in svetovno vojno tako koristno služilo obojestranskim interesom. Doseženi sporazum lahko sprelmemo s tem večjim zadovoljstvom, ker Je ostala snverenlteta Grčije docela netangirana, četudi smo priznali Jugoslaviji najdalekosežnejše olajšave. S tem so medsebojni odnošajl postavljeni na prijateljske sosednje odnošaje med obema državama In bodo našli svečano potrdilo v podpisu prijateljskega pakta, za katerega se vrše zaključna pogajanja. Srečna rešitev solunskega vprašanja In podpis prijateljskega pakta bosta učvrstila mir na Balkanu, po čigar osiguranju stremi tudi italijansko-grški prijateljski pakt Prijatelji miru bodo z radostjo priznali ta značaj sklenjenih pogodb. Srečen bom, če ml bo uspelo, da te pogodbe dopolnim s sličnimi pogodbami z ostalimi našimi sosednjimi državami.« NoVJ spon V Rusi i 1 I vem Casu dozna' za Buharinovo akcijo " J in ga pozval v centralni kontrolni ko- misiji boljševiške stranke na odgovor. Buharin je odložil mesto v redakciji Pravde in v kominterni boj med obema državnikoma pa se še ni zaključil. V podrobnosti navedenih vesti je bržkone marsikaj netočnega, morda tudi nekaj fantazije, ali dobršen del bo nemara temeljil na resnici. Razkroj bolj-ševiškega vodstva se nadaljuje in zavzema vedno večji obseg. Za sanacijo notranjih odnošajev v sovjetski Uniji so to nedvomno velevažni dogodki. Razkroj v vodstvu ruske komunistične stranke, kar pomeni hkrati v vodstvu sovjetske državne poiitike, se nadaljuje. To pot gre za spor med Stalinom in Buharinom. Vesti o tem se ponavljajo že dolgo. Zadnje čase dobivajo vedno konkretnejše obiike in ne more biti več dvoma, da temeljijo na praviini osnovi. Nemogoče pa je kontrolirati koliki del teh poročil temeiji na resnici, koliko pa so samo časnikarske komb.nacije. Spričo dejstva, da se interne zadeve iz vodstva boljševiške politike ne obravnavajo javno, dokler niso dosegle neko mero in postaie opasne za ceiotno strankino politiko, so seveda dani pogoji za samosvoje tolmačenje, pa tudi za po-večavanje važnosti spora. Ali to pot postajajo vesti o novem razkolu med boijševiškimi voditelji že tako konkretne, da mora očividno za njimi biti precejšnja porcija resnice, tudi če odštejemo znaten del od poročiL Stalin je z ostalim delom boljševiške-ga vodstva zmagal nad opozicijo Trockega, Kamenjeva in Sinovjeva, ker si je znal ohraniti vse odločilne pozic je v stranki. Trocki je zahteval politiko čistega komunizma, je nastopal dosledno zoper kompromise, ki jih je delala sovjetska vlada tako v notranji kot v vnanji politiki. Zahteval je med drugim tudi ostrejšo borbo zoper bogatejše kmete, ki jih je smatral, prav tako kot nove nepovce, za poglavitno opasnost komunističnega sistema. Nekaj časa po zmagi nad Trockim pa je Stalin sam priče! zaokret s svojo notranjo politiko. Pripravlja se komunistični afront zoper kulake, kakor se označujejo premožnejši kmetje in to bi bilo v zvezi sploh z bolj levo smerjo boijševiške notranje politike. Toda v stranki se je pojavila opozicija proti projektiranemu zaokretu na levo. sesto-ječa iz ekonomskih strokovnjakov, z Kykovim na čeiu. Tudi Vorošslov spada zraven, predvsem pa Buharin. dosedanji poglavitni ideolog Stalinove smeri Buharin je vodil idejno vso borbo zoper Trockega in njegove pristaše, on je dajal Stalinu miselno oporo in smer. ta pa je kot nenavadno energični politik praktično izvedel zmagovito bitko. Spor med obema pomeni tedaj, da se je znova pojavil razkol med teoretiki in praktiki sovjetskega režima, pri čemer -so to pot teoretiki na desni, praktiki pa na levi. Seveda pa igrajo bržkone pri tem osebne zadeve zelo važno, če ne poglavitno vlogo. Poročila soglašajo v tem. da si je mogočni Gruzin. ki si ni neutemeljeno vzel politični psevdonim Stalina to je jeklenega moža. postavil na vsa kol čkai vplivna mesta v upravi in strankarski organizaciji, svoie može. svoje naizanes!jive'še zaupnike da ie dogradi! zelo popoln sistem osebnega režima Zdi se. da se ie celo Buharin pričel upirati tem metodam, kakor se jim upirajo tudi mnogi drugi. Zadnje vesti trdijo, da je spor izbruhnil že v ostrejših oblikah Poročajo, da je Buharin iskal stikov s Kamen je v;m in projektiral skupen nastop zoper Stalinova in njegovo diktaturo: afront naj bi se izvedel s silo. Stalin pa je o pra- Odvetniski zakon uveljavljen Beograd, 19. marca. p. Danes sta bila ob« javljena v »Službenih Novinah« zakon o spremembi in dopolnitvi zakona o občinah ter zakon o odvetnikih Oba zakona sta do» bila z današnjim dnem obvezno moč. Uradnišek zadeve Beograd, 19. marca. p. Upravni in nad« zorni odbor Saveza nabavljalnih zadrug državnih uradnikov, je imel danes širšo od« borovo sejo. Pri tej priliki je bila določena posebna deputacija, ki je posetila m in is t r» skega predsednika in finančnega ministra ter ju obvestila o delovanju zadrug. Depu« tacija je zlasti opozorila na delovanje za« drug za zgradbo uradniških stanovanj. De> putacija je pri tej priliki sporočila finanč« nemu ministru tudi željo članov uradniških stanovanjskih zadrug, naj bi se odtegljaji, ki se stekajo sedaj v osnovno glavnico uradniške nabavljalne zadruge, po dosegi predvidene vsote ne ustavili, marveč od* tegovali še nadalje v korist uradniških sta. novanjskih in kreditnih zadrug Ministrski predsednik in finančni minister sta izjavila, da bosta to željo proučila, ter sta obljubila tudi sicer vsako možno podporo uradni« škim zadrugam. Beograd, 19. marca. p. 22. in 23. t. m. se bo vršila v Beogradu plenarna seja glav« nega uradniškega saveza. Na dnevnem re« du je razprava o sedanjem položaju držav« nih uradnikov in posvetovanje o korakih, ki bi jih bilo treba storiti za izboljšanje uradniškega položaja v zvezi s sestavo no« vega uradniškega zakona. Rojstni dan Pilsudskega Beograd, 19. marca. p. Danes dopoldne se Je vršila na poljskem poslaništvu svečana proslava rojstnega dne maršala Pilsudskega. Proslave se le udeležil celokupni d;pk>matsfa' zbor. Navzoč je bil tudi zastopnik kralja, vlado pa sta zastopala zastopnik zunanjega ministra dr. Mažuranič ta pomočnik zunanjega mimsitra Bora Jeftič. Proslave so se udeležili tudj predstavniki togosJovenstoo poljske K«e in člani poljske kolonije v Beogradu. S proslave ]t bil poslan marša/ta Rifeuidiskeimu brzojavni pozdrav. Napad Beduinov na italijanske vojake Rim, 19. marca. Pri gozdu Elmagre v Ci-renajki je prišlo do hudih bofjev med Bedu-ini in italijansko vojsko. Beduini so napadli iz zasede italijanske vjake ter ubili oficirja in več vojnikov. Na pomoč doSIe Čete so pregnale napadalce, ki pa so se brez večjih izgub umaknili v pulčavo. Razbojniki ubili nemškega groia Llegnitz, 19. marca, (be.) Kakor poročajo, bil 561etni grof Eberhard Stolberg-Wer-nigerode na svojem gradn pri Janovicah v Krkonoših ustreljen. Domnevajo, da so grofa umorili vlomilci. O morilcih ni dosedaj niti sledu. Zanimivosti iz konkordata med Italijo in Vatikanom V uvodniku naše zadnje nedeljske' številke smo obširneje lzpregovorin o eni najvažnejših doiočb pravkar sklenjenega in podpisanega konkordata med Italijo in Vatikanom, o popolni depolitizaciji duhovščine. Konkordat pa vsebuje še nekatere druge doiočbe, ki so tudi v podrobnostih za nas zauumve. Sem štejemo n. pr. določbo za Javno praznovanje cerkvenih praznikov, ki pravi v čl. 11., da država priznava naslednje cerkvene praznike: vse nedelje, novega leta dan, sv. Trije kralji (6. janj, sv. Jožeia 119. marca), Vnebohod, Telovo, sv. Petra in Pavla (29. junija), Veliki Šmaren (15 avg.), Vse svete (1. nov.), Brezmadežno spočetje M. D> (& dec.) in Božič (25. dec.); skupaj 62 nedelj in praznikov. Ker s« državni prazniki: obletnica ustanovitve fašijev, »rimski Božič« (»praznik dela* namesto mednarodnega 1. majni-ka), praznik usta/e in obletnica fašisUčne-ga pohoda na Rim in celo tudi obletnica zmage v svetovni vojni praznujejo v nedeljo, ki sledi dotičnemu zgodovinskemu dnevu, se bo odslej praznovalo v Italiji samo 62 nedelj in praznikov, delovni dnevi pa bodo 303 oziroma 304. Ce primerjamo to z našimi razmerami, vidimo, da praznujemo pri nas poleg onih 62 dni, ki se bodo praznovali v Italiji, še naslednje praznike: Svečnico (2. febr.), Oznanenje M. D. (25. marca), velikonočni ponedeljek, binkoštni ponedeljek. Mali Šmaren (8. sept) in sv. Štefan, k čemer prihajata še državna praznika Vidov dan in praznik UjedinjenJa, da imamo tako v letu 70 nedelj in praznikov ter 295 oziroma 296 delovnih dni. Ce upoštevamo, da se pri nas v mnogih krajih praznujejo tudi še razni soprazniki, kakor zadnja dva dneva velikega tedna, velikonočni torek, binkoštna sobota, sv. Ana, sv. Janez po Božiču, zadnji dan leta L dr., ko se opravljajo samo domača dela okoli hiše, vidimo, da se izguba delovnih dni še znatno povečava in da se prav nič več ne ravnamo po tisti svetopisemski o šestih dnevih dela in sedmem, ki naj bi bil dan počitka. Pri nas tako že skoraj vsak peti dan počivamo. In kaj na šele rečemo za tiste kraje, kjer Je močno pomešano prebivalstvo katoliške m pravoslavne veroizpovedi in se potem praznujejo obojni prazniki pa muslimanski petek, židovska sobota in vsi njihovi prazniki! A praznik med tednom ne pomeni samo izgube dela, proizvodnje in zaslužka, temveč tudi še nepotrebno izgubo, k* Jo prinaša praznovanje, nepotrebne izdatke. Torej dvojno izgubo! Bilo bi pač nujno potrebno, da bi se tudi pri nas obračunalo z odvisnimi prazniki. Žal, Je padb izenačenje koledarja zaenkrat v vodo, akoravno bi nam bilo prineslo ogromno gospodarsko korist Nadaljnja, za današnjo Italijo popolnoma nova je v konkordatu določba o veljavnosti cerkvene poroke, kajti v Italiji je bila doslej pravno veljavna edinole civilna poroka, sklenjena pred občinskim predstojnikom oziroma njegovim za to določenim namestnikom. Poročenca, ki sta se poročila samo cerkveno, sta se pred državnimi oblastmi smatraia. da živita v konkubinatu. Sedanji konkordat pa določa v čl. 34., da italijanska država priznava svetotajstvu zakona, sklenjenemu po kanoničnem pravu, civilne tj*jr.ke. Vendar pa zahteva, da se oklici izvrže ne samo v cerkvi, temveč tudi v občinski hiši. Župnik mora takoj po poroki razločiti no oporo-čencema civilne učinke zakona in jima prečitati one člene civilnega zakonika, ki se nanašajo na pravice io dolžnosti zakoncev. Popolni prepis vpisa v knjigo poro-čencev (poročnega lista) mora župnik v teku petih dni doposlati občini, da se prepiše v državno poročno matico. Pravde, ti-čoče se ničnosti zakona in razporoke v primeru sklenjenega, pa ne izpopolnjenega zakona, so pridržane cerkvenim sodiščem. Take razsodbe se morajo predložiti cerkvenemu najvišjemu sodišču, da ugotovi, ali se je razsojajoče sodišče ravnalo po določbah kanoničnega prava glede pristojnosti sodnika, povabil, zakonitega zastopstva, ali kontumaciranja strank. Vsi ukrepi in končne razsodbe z odnosnimi odloki najvišjega cerkvenega sodišča se dopošljejo nato državnemu prizivnemu sodnemu dvoru do-tičnega področja, ki izda izvršilno odredbo v civilnopravnem pogledu in odredi zabe-ležbo v državni poročni matici. Pravde za osebno ločitev (»od mize in postelje«) pa razsoja državna sodna oblast sama. Ta člen konkordata priznava torej cerkveni poroki enakopravnost s civilno poroko. Nikakor pa ni s to doiočbo uvedena obveznost cerkvene poroke, kakor tudi na drugi strani ni priznana ta enakopravnost cerkveni poroki vseh drugih veroizpove-danj, temveč edino le katoliški cerkveni poroki. Za vsa ostala veroizpovedanja je slej ko prej veljavna edinole civilna poroka. S priznanjem katoliške cerkvene poroke pa država vendarle ni dala iz svojih rok dveh važnih stvari, ene pred poroko, druge po njej: oklicev in poročne matice. »Oklici zakona se bodo poleg tega, da se bodo izvršili v župni cerkvi, izvršili tudi v občinski hiši,« pravi dobesedno in oči-vidno precej nejasno čl. 34. konkordata ter tako prav lahko nastane dvom, ali bo dr-čavna oblast smatrala cerkveno poroko za civilno veljavno, če bi se opustili oklici v občinski hiši In zabeležba cerkvene poroke v državni poročni matici je obvezna ter civilnopravno edino avtentična, ker državna oblast priznava samo državne matice. Koliko bi se dale te določbe italijansko-vatikanskega konkordata primeniti tudi našim prilikam, naj bi pač preudaril: oni či-nitelji, ki so poklicani, da preuredijo naše zamrSeno braCno in zakonsko pravo. Cerkveni rop v Atenah Atene, 19. marea. ri. Neznani tatovi so vdrli v katedralo sv. Konstantina in so odnesli za ve? milijonov drahem vrednosti. Gospodarstvo Pred ustanovitvijo velike tvor- nice za umetno svilo v Jugosla-000 Vljl Kakor znano, nameravajo angleški finančniki, ki so nedavno kupili od Prve hrvatske štedionice večino delnic Destilacije drva d. d. v Tesliču (Bosna), ustanoviti v naši državi veliko tvcrnieo umetne svile, ki bi krila uvozno potrebo balkanskih držav. V kratkem bo v zvezi s to ustanovitvijo prispel v Zagreb sam predsednik velikega angleškega kemičnega trusta Sir Alfred Mond. Angleži nameravajo tvornico zgraditi v bližini Zagreba, zato so predstavniki internirane angleške finančne skupine že stopili v stike z zagrebško občino zaradi eventualnega odkupa primernega zemljišča. 'Investicijska dela v Tesliču so že v polnem teku. Obrati v Tesliču bodo dajali novi tvornici večino potrebnih sirovin in polfa-brikatov. med drugim ocetno kislino, aceton in celulozo, ki se pridobivajo iz lesa. V tvornici, ki se bo zgradila v bližini Zagreba, bo zaposlenih 2000—3000 delavcev. Kakor se zatrjuje, bodo vsi investicijski stroški ▼ Tesliču in Zagrebu znašali skoro 2 milijona funtov ali pol milijarde Din V zvezi z nameravano ustanvitvijo te nove industrijske panoge v naši državi, je gotovo zanimivo pregledati razvoj svetovne produkrije umetne svile v preteklem letu. Morda je ni produkcijske panoge, ki bi se po vojni v tako naglem tempu povečala kakor produkcija umetne svile, ki postaja izredno važen faktor v tekstilni industriji. Tudi v preteklem letu opažamo lep napredek V Zedinienib državah se je lani dvignila produkcija na 90.000 angl. funtov (1927. 75 S00 funtov), v Nemčiji na 52.300 funtov (40.000), v Angliji na 50.500 funtov (38.800). v Italiji na 50.300 funtov (49.700), v Franciji na 40.500 funtov (30.000). v Nizozemski na 19.800 funtov (16.000), v Belgiji na 19.200 funtov (16000), na Japonskem na 18.000 funtov (10.800) V omenjenih največjih produkcijskih državah se je torej produkcija lani povečala za 65.200 funtov ali za 23 odstotkov na 351.800 funtov. Seveda je celotni svetovni prirastek v produkciji Se večji, ker je v manjših in novih produkcijskih državah odstotni prirastek produkcije 5e večji. Letos se je pojavila nekaka nadprodukcija, ker povečanje konsuma ne more v istem tempu slediti povečanju produkcijskih naprav. Take krize smo v zadnjih letih že ponovno opažali, vendar so bile doslej vedno le prehodnega značaja Vsekakor pa je tudi letošnja kriza vplivala na cene, ki so v zadnjem času precej nazadovale. sr Otvoritev liške proge. Po skoro dvomesečnem ukinenju prometa na liški progi, je v ponedeljek odpotovala iz Zagreba komisija, da si ogleda stanje proge po očiščenju od ogromnih snežnih in ledenih mas, nakar ae bo otvoril promet s Splitom. Najtežje bilo delo med Grnčacom in Kninom, kjer so delavci čisti.i progo skoro mesec dni. Na vsej progi je bilo pri čiščenju zaposlenih okrog 1500 delavcev in so stroški znašali skoro dva milijona Din. Znatno večja pa je bila škoda, ki io je železniška ?jpra-va utrpela zaradi izpadka dohodkov od prevoza In zaradi od mraza poškodovanih strojev. Težkoče, ki jih je povzročila letošnja zima v železniškem prometu, bodo predmet posebne konference v prometnem ministrstvu. Predvidena je nabava posebnih modernih lokomotiv za čiščenje prog in razmetavanje snega. Stroški za nabavo takih «tro-jev se bodo gotovo izplačali, če pomislimo, kakšno ogromno škodo je povzročila letošnja zima in kako visoki so bih stroški za čiščenje. = Predlog naše države sa ureditev predvojnih srbskih posojil. V zunanjem ministrstvu so se zadnje dni vršile konference, r>a katerih se je razpravljalo o prod logu, ki ga naj naša država stavi francoskim obligacijo-narjem glede valorizacije predvojnih srbskih posojil. Pri dosedanjih pogajanjih ni bilo mogoče premotriti težkoč, ki pa jih večinoma ustvarja skupina francoskih kapitalistov, ki špekulira s temi obveznicami. Na konferenci so proučevali predvsem pogoje sporazumov, ki so bili v podobnih primerih doseženi med drugimi državami. Zdi se, da bo naša država pristala na to, da plača okrog 55 % v zlatu. = Obeni zbor Zveze trgovskih gremijev. Načelstvo Zveze trgovskih gremijev je r.a svoji plenarni seji v Mariboru sklenilo, da se bo letošnji občni zbor Zveze vršil dne 26. maja v Murski Soboti. = Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 22. t. m. ponudbe glede dobave 2000 komadov držajev za lopate in krampe, 1 stroja za rezanje lepenke. 10.000 komadov lesenih klincev; do 23. t m. ponudbe glede naprave odprte lope za krajevno skladišče signalne delavnice na postaji Ljubljana gor. dol. kolodvor; do 26. t m. glede dobave'1 strojnega kladiva za transmisijski pogon, 1000 kilogramov svinčenega minija, 1000 kg mavca. 46.300 komadov navadnih tirnih žebljev, 15.00 kg bukovega oglja, 15.000 kg koksa in 160.000 kg portlandskega cementa; prometno - komercijalni oddelek pa do 26. t. m ponudbe glede dobave električnega matori-jala. (Splošni pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih.) Delavnica državnih železnic v Mariboru sprejema do 27. t m. ponudbe glede dobave baterijskih kompozicij. Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 21. t m. ponudbe glede dobave 4500 kg betonskega železa, 200 kg dinamo žice in tajerjev za kolesa parnih lokomotiv; do 28. t. m. glede dobave 1500 komadov pil. usnjenih jermen, ca 5000 kg železa in 2000 kilogramov strojnega olja. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 26. t. m. ponudbe glede dobave 140 m* jamskega lesa in gumijastega kablja. (Predmetni oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.) Borze 19. marca. LjuHfanska borza danes zaradi praznika ni poslovala Na zagrebški borzi «o tečaji deviz napram včeraj ostali večinoma nespremenjeni. le deviza na London •»e je okrepila od 276.53 na 276 61. deviza na New york pa je za malenkost popustila na 5E.85 Na efektnem tržišču je prišlo glede Voine škode do nenadnega preokreta v tendenci Po daljšem mrtvilu se ie pojavilo večje po vpraSevanje po Vojni škodi, ki »e je okrepila sa točk. Za aranžma »e ie trgovnln po'427, 428 in ob sklepu po 249. kasa no 425 in 427 50, za april po 432.5 in za december po 461. Investicijsko notira 87 _ 87-50 brez prometa. Med bančnimi vrednotami so bili zaključki v Unionbanki po 56, v Srpski po 156 in v Jugobanki po 94. Med industrijskimi papirji je bilo večje zanimanje za delnice obalnih paroplornih družb, zlasti glede t5. London 25. 24.Newyork 51880, Milan 27.215, Praga 15 3975. Dunaj 73.05. Budimpešta 90.63. Berlin 12333. Bru«eli 72.19. Varšava 58.30, Bukarešta 3.10. Sofija 3.752. Efekti. Zagreb. Državne vrednote- Vojna škoda aranžma 428 — 429. kasa 427.5 — 428. za april 432 — 434. zs maj 435 5 — 4365. za december 460 — 461. investicijsko S7 do 87.5. agrarne 54 — 55; bančne vrednote: Praštediona 850 _ 860. Unionbanka 56 -57, Kreditna 93 den.. Ljubljanska kreditna 126 den., Srpska 156 — 157. Jugo 94 — 95. Narodna 7050 den.. Poljo 17.5 — 18. Zemaljska 140—142, Hrvatska 50 den.; industrijske vrednote: Gutmann 200 — 205. Slaveks 101 do 102. Slavonija 5 — 5.50. Nihag 3 — 4, Drava 450 hI., Tsis 21 — 24. Vevče 120 den., Dubrovačka 510 — 530. Jadranska 630 do 650. Šečerana 455 — 465, Union (Osiiek) 191 — 194. Trbovlje 467-5 _ 470. Brod vagon 297.5 — 300, Split cement 675 den. Blagovna tržišča = S tržiifa jajc. Kakor je bilo pričakovati, so cene jajcem v zadnjem tednu močno nazadovale, kar je v zvezi s povečano produkcijo. Nakupovalne cene se sedaj gibljejo med 1 Din do 1.20 Din. Tudi v inozemstvu so cene popustile. V Svir-i se plačujejo sedaj 188 — 190 švicarskirh frankov. Glede nadaljnjega razvoja cen so mnenja deljena, Navzlic padajoči tendenci pa ni izključeno, da bodo do velikonočnih praznikov ->51816 cene še precej stalne. Na berlinskem tržišču so preteklo soboto notirala jugosloven«ka jajca (fco meja. neocarinjens) 11^4—11?^ pfeniga. napram 16—18f£ pf. predzadnjo soboto. Novosad«ka blagovna borza (19. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 22 vagonov pšenice, 5 vagonov moke in 2S vagonov koruze. Pšenica: baška 250 — 252.50; ?rem-ska 250 — 255: bnnaška 242 5 - 245. Rž: baška 246 — 248. Oves: baški. sremski in slavonski 252.5 — 2575. Koruza: baška in sremska 272.5 — 275: banaška 270 _ 272 5; baška in sremska za april - maj 282.5 do 287.5: sremska za maj - iunii 287.5 — 290. Moka: baška »01 345 — 355; >2* 325—335; >5< 305 — 315; >6« 287.5 - 297.5; »7< 270 do 275. Otrobi: baški 185 — 190: Dnnajska borza za kmetijske proizvod« C18- t. m.) Navzlic mirnejšim poročilom iz Amerike in Budimpešte ie biio razpoloženje na dunajski borzi nespremenjeno. Ponudbe v pšenici niso bile znatnejše. Koruza je nekoliko popustila. Podunav?ka koruza se za čas otvoritve rečnega prometa nudi po 1.72 Kč ex šlep Dunaj. Uradni tečaji so ostali nespremenjeni. Dunajski goveji sejem (18 t. m.) Dogon: 2817 komadov, od tega 127 iz Jugoslavije in 1114 iz Rumuniie. Pri manjšem prometu so cene. razen prvovrstno blago popustile za 5—10 grošev. Za kg žive teže DOtirajo: voli izjemno 2 _ 2.20. I. 1.65 — 1.95, IT. 1.25 do 1.60. ITI. 1 — 1.20, biki 0.95 — 1.25, krave 0.95 _ 1.45. plaha živina 0 65 — 0.90. Bogastvo Amerike Newyork. 19. marca, (lo.) Glasom podatkov, ki jih je objavila Kontinentalna zavarovalna družba, posedujejo državlUsni Ze-dinjenih držav draguljev v vrednosti 4 mi-liard dolarjev. Toliko dragocenosti nima nobena držtva na svetu. Nezadovoljstvo z vladarjem v Monaku Niča, 19. marca, (be.) Volilci države Monako zahtevajo odstop princa Louisa, češ, da je zanemarjal državne interese. Za njegovega naslednika naj bi bil imenovan prino Pierre. Premijera operete „Grof Liiksemlmrški" Dasi je »Grof Luksemburški« opereta, k) jo je napisal Lehar še pred več kot 20. leti vendar ima zlasti v svojih plesnih delih še zelo mnogo življenjske sile. Prikupne, vse« mu svetu, plešočemu in neplesočemu zna« ne melodije nehote potegnejo za seboj in nehote jo polglasno poješ, ako jo slišiš. To se je danes zgodilo tudj v naši opereti, ko je skoro vse, mlado in staro pomagalo or« kestru. Zgodbi grofa Luksemburškega je si« cer kaj priprosta, toda libretista VVillner in Bodanzky sta jo znala spretno porazdeliti na tri akte, jo opremiti z veselimi postran« skimi dogodki in epizodami tako, da zani« ma od začetka do konca. Jedrc vsega pa je več ali manj narejena ljubezen starega kne« za Bazila Bazileviča do lepe operne pevke Angele, ki pa jo knez ne sme poročiti, ker v to mesalijanso ne privoli njegova rodbi« na. Zato jo poroči z bankrotnim grofom Luksemburškim, ki pa je ne sme videti in se mora od nje ločiti čez tri mesece ne da bi se je dotaknil. Za to dobi 500.000 fran* kov. Med tem pa se grof in Angela, ne ve« doč da sta poročena, zaljubita drug v dru« gega. Iz zadrege ju reši stara ljubica kne« za Bazila, grofica Kokozeva, ki jo mora knez na povelje carja poročiti Mladi par je sedaj šele v resnici poročen Kot postran» ski dogodek je tudi naposled k srečnemu zaključku privedena ljubezen slikarja Bris« sarda in Julije. Naravno se razvijajoče sce« ne »o dovolj efektne in spretna režija go» spoda Povheta je dala večeru mnogo živo pulzirajočega življenja. G Drenovec (grof Luksemburški), ga. Poličeva (Angela Didi« der), g. Povhe (knez Bazil Bazilevič), g. Pe* ček (Brissard), ga. Balatkova (Julija), ga. Sterniševa (grofica Kokozeva) in vsi ostali so bili ves večer zelo dobro disponirani. so čedno in temperamentno peli in igrali. Na« rod se je imenitno zabaval in s tem je bil name« ooerete v polni meri tudi dosežem Koliko so lani pojedli na Dunaju 116,000 goved, 24.000 telet, 288.000 prašičev, 11.000 ovac in 30.000 konj 15.000 ovac itd. V prvem letu vojne 1. 1914. je poraba mesa na Dunaju znatno poskočila. Število zaklane ži« Dunajska kuhinja ne slovj samo po svoji izborni sestavi, ampak tudi po svoji obilnosti. Vodstvo dunajske ... , . . klavnice je pravkar izdalo statističen . vme je znašalo nad 216.000 goved m pregled o zaklani živini, ki je izdnila j okrog 300.000 prašičev. Po vojni je bi« v dunajske želodce lansko leto. Svojo | lo seveda ob. tno. Takrat je na Du* centralno klavnico imajo Dunajčani —4----^-V-l- ' 1010 >" v St. Maxu. kjer je ponoči in podnevi zaposlenih 12 živinozdravnikov, 24 oglednikov in 45 mesarjev in pomoč* nfkov Dunajskim mesarjem je poleg tega osobja vsak čas na razpolago še 160 drugih klavcev, ki pridejo, čim se jih pozove na delo. Klavnica je tako velika, da se lah* ko khrati zakolje 42 grl. Žival poteg, nejo najprej iz kože, nato jo razsekajo na kose in odnesejo posamezne dele v hladilnico. Zanimiva je statistika, koliko mesa je Dunaj konzumiral v normalnih raz« merah pred vojno. Pregled iz 1. 1912. kaže. da je padlo tega leta pod mesar, sko sekiro mad 151.000 goved. L-hzu 20.000 telet, 113.000 prašičev, okrog naju pritiskala lakota in 1. 1919 ki ga imajo Dunajčani še vedno za 1 to glas du. so zaklali samo 14.000 goved in niti ne 10.000 prašičev. Poraba mesa je padla na desetino normalnega po« vpraševanja in naslednja leta so bila v tem oziru še bednejša. Posebno ve« liko pomanjkanje na mesu so trpeli Dunajčani 1. 1920.. ko je bilo v njiho« vih mesarijah skozi celo leto na raz* oolago meso "200 goved in 8000 prašičev. Šele od L 1921. se je preskrba Du* naja z mesom polagoma, a vztrajno iz= boljševala, lani pa je dosegla nekako normalner. življenju odgovarjajoče ravnotežje. Kakor kažejo te številke, so Dunajčani veliki mesojedi in uživa* jo le malo rastlinske hrane. Pred poroko norveškega prestolonaslednika Za poroko norveškega prestolonaslednika princa Olafa s švedsko princeso Marto, ki se bo vršila jutri v Oslu, se vršijo velike priprave. Kakor poročajo, prodajajo za svečano predstavo v državnem gledališču vstopnice celo po 1000 norveških kron. Za eno okno na cesto, skozi katero se bo pomikai poročni sprevod, je nekdo plačal 400 kron. Vodstvo delavske stranke je njenim članom prepovedalo udeležiti se svečanosti. A ko je krož la lista udeleženikov med člani zbornice, se je izkazalo, da se je nanjo podpisal tudi dal poslancev te stranke. Po desetih letih pojasnjen pokol j Ob slovaško madžarski meji pri Ke-keju je prišlo 1. 1919. do spopadov med češkoslovaškim vojaštvom in madžarskimi rdečimi gardisti. Takrat so našli v mlinu mi: na rja Kmeta skoraj vso njegovo družino poklano. ženo s tremi otroki, deklo in hlapca. Mislili so. da so to grozodejstvo izvršile madžarske boljševišike tolpe. Te dni. po desetih letih, pa se je javil na orožniški stan ci omenjenega kraja neki ciccan Berka in povedal, da je pokolj izvršila skupina desetih ciganov in cigank, ki se je splazila v mlin. da ga opleni. Vlomilce je zasačila mlinarjeva žena. ko se je vrnila z otroki, hlapcem in deklo domov. Oborožena ciganska svojat jih je poklala. Orožniki so sedaj vse storilce vtaknili pod ključ. Kakšna bo bodoča vojna? Na dan enajste obletnice rdeče armade je napisala moskovska »Pravda« svoje mnenje o bodoči vojni. To bo ogromna vojna, vojna milijonskih armad. Evropske države imajo vojaški sistem, ki je povsem usmerjen na mobilizacije velikanskih ljudskih mas. »Bodoča vojna bo predvsem tehnična vojna. Tekom desetih let po svetovni voini je tehnika oboroževanja silno napredovala. V nekaterih panogah vojne tehnike, tako na primer v letalstvu, v izdelovanju tankov, v kemičnih sredstvih boja. v ročnem avtomatičnem orožju je nastal skoro v vseh armadah popoln prevrat Največja tehnična vzrast je v letalstvu. kjer je tekom desetih let hitrost izvidnih aeroplanov poskočila od 130 km na 200. Izdelovanje tankov se hitro izpopolnjuje in dočim je radius tankov, ki so vzbujali v minuli vojni toliko senzacijo, tvoril 15—20 km. imajo sedanji tanki akcijski radus 200 do 250 km, kar je izpremenilo tank iz taktičnega sredstva v sredstvo z ogromnim operativnim pomenom. Velike izpremembe so nastale v organizaciji armad, ki so se »zmehanizirale«. Vstrojenje pehote z avtomatičnim orožjem značj tudi zvišanje njene sposobnosti za obrambo. Pomnožilo se je topništvo, posebno pa se je dvignilo letalstvo.« »Pravda« prihaja končno do zaključka, da bo bodoča vojna mnogo škodlji-vejša kot zadnja in kar je svetovna vojna storila v treh letih, bo bodoča dosegla že v enem letu. Vojna stavi velike zahteve ne le na industrijo, marveč tudi na kmetijsko gospodarstvo in zato se sovjetski vojaški činitelji trudijo, da bi se industrija in kmetijstvo v SSSR zorganizi-rala tako. da bi mogla dobro služiti vojni potrebi. »Pravda« se boji še končno državljanske vojne, ki bi se utegnila razviti iz bodočih zapletljaiev in nasvetuje poleg tehnike in oboroženja tudi propagando. »NataKiu, prinesite mi pišče. čim mlajše tem boljše.« »Mar vam naj prinesem jajce?« Petnajst minut v smrtnem strahu Nenavadno in nič kaj prijetno avanturo so doživeli te dni potniki nekega vagona III. razreda, ki je vozil z brzovla-kom na progi Pariz-Bordeaux. Pred PeTrigeyem je vagon nenadoma počil v vsej svoji dolžini. Smrtno prestrašeni potniki se niso upali potegniti za zasilno zavoro, ker so se bali. da ne bi vagona zmečkajo, če bi se vlak prehitro ustavil. Oprijeli so se kJopi in pričakovali vsak hip, da se voz popolnoma sesuje in jih kolesa naslednjih vagonov raztržejo. Po neskončno dolgih 15 minutah se je vlak vendarle ustavil in potnici so po skakali iz nevarnega voza. Gusarska romantika v naših dneh V Haugelsundu ob severovzhodni norveški obali, torej še vedno v polni Evropi, je zajela policija tolpo morsk-razbojn kov ž njihovo ladjo vred, ki je bila opremljena s topiči, municijo in celo z zalogo dinamita. Ladja je bila zločincem baza za grešne pohode vzdolž norveške obale in baš v zadnjih dneh so v Bergenu onravili več težkih vlomov v bančne blagajne. Dvoboj na zobe V Aversi pri Neaplju so popival! mornarji. Potem so se sprli in Celso Fassoli ter Luigi Vitolo sta se pričela grizti. Drug v drugega sta zabadala —•otf nef-r" -»-obe m se grizla divjaško. Ko sta nehala ie bil eden brez gornje ustnice druga brez podbradka Vsa krvava in strašna sta šla v bolnico. Eiegan Ina obleka Vam bo zagotovila srečne velikonočne praznike. Obiščite pravočasno največjo izbiro modernega blaga pri tvrdki DRAGO SCHVVAB, LJUBLJANA. Nesreča s staljenim jeklom V vitkoviški valjarni na Ce.:!kem se je pripetila velika nesreča. Trije delavci so manipulirali s svojim mojstrom okoli topilnika. v katerem je biio 10 ton staljenega jekla. Hipoma se je ta tekoča masa razlila ;z posode. Mo ster je v njej čisto zgorel, dva delavca je tako obrizgalo. da sta kmalu potem v bolnišnici umrla, tretji je ušel z lažjimi poškodbami. _ Karijera ruskega grofa O grofu Vladimirju Tatiščevu, ki je v Parizu okral dve svoji ameriški znanki, med njima svojo zaročenko, smo že poročali. Te dni se ie vršila proti njemu sodna obravnava. Obsojen je bi! na šestmesečno ječo. Grof se je zagovarjal, da je imel namen ukradene stvari vrniti. Psihijatri so izjavili, da kaže obtoženec znake duševne bolezni, ki si jo je nakopal zaradi trpljenja Po ruskih ječah. 'aHščev j*- no-tomec prastare plemenitaške družine in je bil pred revolucijo milijonar. Sleparski princ in njegovi pomočniki Na Dunaju so se pojavili v zadnjem času razm. pajdaši sirskega kronskega pretendenta, princa Malifka Čamlbaka, kj se je pojavil pred dvema letoma v Berlinu, prodajal industrijalcem koncesije na rudlnimsika in patroleiislka ležišča v Siriji za ogromne vsote im končal po več mesecih kot prevejan slepar v ječi. Ta Malik Čamibak je bil v odo a cele organizacije podobnih ptičkov, ki so se po vojni lz Sirije razkropili po vsem svetu in izvabljal; lahkovernim ljudem kot usmiljenja vredni, uibegli knezi, ar-hidtiakoni, profesorji in baroni deseta-ke, stotake, tisočake in tudi mil ione. Pripovedovali so strašne reči o poko-Ijih in zasledovanjih v Siriji, čijih žrtve da so tudi sami, še bolj namazane jezike so pa imeli tedaj, ko so opisovali svoja domnevama bogastva v domovini. Oblasti so jih redno razkrinka vale kot pustolovce. Svojega »poklica« niso uganjali samo v Evropi, temveč tudi v Amerki. Tako so istočasno kakor Ma-liika Čamibaka prijeli na Kubi njegovega pajdaša Holo-Adizoja. Po Avstriji se pojavljajo zlasti takšmd ptički, ki zbirajo dobrovoljne prispevke »za stfadujoče kurdistanske in sirske otroke« ali »za tlačene Armence in kristjane v Siriji«. Ker je mogoče, da bi se kdaj pojavil tudi pri nas takšen-le element, priporočamo ljudem, naj bodo previdni Kupujte! Črtajte! Princesko Zvezdano' i? ' ' ®i|ili:S M .• •* i V" Nenavadni cvetlični lončki Neki zdolgočaseni Londončan si je omislil čudne cvetlične 'ončke. Naročil si je z Afrike serijo no-sorogovih kopit, ki jih bo uporabil v navedeno svrho. Levo) Gradba novega mostu čez Hudsor Vled New-Yerseyen In Newyorkom gradijo ta čas čez eko Hudson ogro-nen most, ki bo ajvečji svoje vrstt lika nam kaže jelene stolpe, ki bodo nosili orjaika. (Desno) Šport Cross country teka SK Ilirija Včeraj je s cross coimtry tekoma na 10 in 4 km otvorila Ilirija letošnjo iahkoatlet* sko sezono. Teka sama sta bila za Ljub* Ijano novost, kajti tekači so absolvirali tek na samem igrišču, torej po ravnem terenu z malenkostnitai zaprekami. Startali so tekači Ilirije in Primorja. Te« kači Ilirije so pokazali sadove intenzivne« ga zimskega treninga, pri Primorjaših, zla« sti pri VVallnerju in Perku, se je videlo, da so zimsko sezono prespali. Ugajal je zmagovalec teka na 4 km Vrečko, ki je vso progo pretekel v enakomernem tempu in v lepem stilu ter prišel na cili s precej« šnjo rezervo sil. Zmagovalec 10 km teka Sporn je nadvse sigurno zmagal Pozna se mu soliden zimski trening, ki ga ie izpopol« nil z dobro uporabi ieno smučarsko sezono. Omeniti moramo, da ga je vzlic temu pri tekmovanju spremljala smola, kajti v pr« vih rundah je izgubil sprinterico in je osta* H del teka absolviral z eno boso nogo. Pri juniorjih sta v svojem prvem nasto« pu zelo ugajala iunioria S*epic in Ribnikar. Kliub vidnega pomanjkanja treninga sta dokazala talentiranrst; ki bo Primoriu v bodočih tekmovanjih znala še veliko kori« stiti. Tek 4 km (4 tekmovalci): 1 Vrečko (Tli« rija) 15:03.4, 2. Stepic, 3. Ribnikar (oba Primorje). Tek 10 km (7 tekmovalcev): 1. Snorn 38:48. 2 Kumer. 3 Senčar (vsi Ilirija') Tek. movalca Perko in Wallner sta izstopila pri 6. odnosno 7. km. Ilirija: Svoboda 8:4 (2:3) Ilirija je včeraj absolvirala svojo drugo prijateljsko tekmo v letošnji spomladanski sezoni. Za nasprotnika si je izbraia domači klub SK Svobodo, ki ji je bd zlasti v pr« vem polčasu nevaren nasprotnik, ki je predvedel svojemu nasprotniku nopolnoma enakovredno igro, kar se vidi že iz tega, da je Svoboda v prvem polčasu vodila s 3:2. V drugem polčasu je Svoboda imela smo« lo, ki gre v nemali meri na račun vratarja, ki je prevečkrat zapuščal vrata. Tudi si« gurno enajstmetrovko je zastreljal igralec Svobode. Kratek potek igre: Ilirija zabije že po prvi minuti vodilni gol. Napadi se menja« vajo. V 32. min. Svoboda izravna in že v 34 min. pade iz enajstmetrovke drugi gol. Po kratki igri doseže v 37. min. tretji gol in vodstvo. Nato pritiska Ilirija z vso silo ter doseže z enajstmetrovko drugi goL Na« padi se menjavajo, a rezultat ostane do polčasa neizpremenjen. Po odmoru Ilirija močno napada ter iz« ravna že v 4 min. na 3 : 3. V 7 min. do« sežj četrti gol. Po krivdi vratarja Svobode, ki je zapustil vrata, zabije Ilirija v 28. min. peti gol. Svoboda močno napada. Proti Ili* riji diktirano enajstmetrovko zastrelja Bon« čar. V 30. min. pa zabije Svoboda po lepi kombinaciji četrti gol. V 35. min. zviša Ili« rija na 6 : 4, nato z enajstmetrovko na 7 : 4. Eno minuto po regularnem času po» stavi Ilirija končni rezultat. Sodil je g. Pevalek v splošnem zadovo* Ijivo; samo premalo pažnje je polagal na konec I. in II. polčasa, katera je oba po« daljšal. Publike okrog 200. zastonjkarjev pa, ki so ob cesti na kupih snega sledili igri je bilo precej, med njimi tudi taki, ki so s piščalkami motili igro. Na to opo« zarjamo varnostne organe. Moštvi sta nastopili v naslednjih posta« vah: Ilirija: Kreč.Verovšek, Janez»Lado, .Ten« ko, Košenina*Tuma, Šiška, Dekleva, Ber« glez. Dobrlet. Svoboda: Fugina=Zore, Novak=BonceIj, Jut'<5, Prešern.Potrato, Sušnik, Koser, Bon« čar, Ozcbek V predtekmi je rezerva Ilirije premagala SK Krakovo z 2 : 1. Športni drobiž Srednješolski teniški turnir za prvenstvo Jadrana se vrši 30. in 31. marca ter 1. apri« la v Splitu. Športna reprezentanca ljubljan« ske univerze, sekcije za srednje šole, na« merava poslati na ta turnir najboljše tenis igralce in igralke Slovenije. Čeprav ti mla« di športniki niso imeli kot njihovi splitski tovariši prilike, da bi po zimi trenirali, ven« dar upajo organizatorji te športne ekspe« dicije, da bodo naši športniki častno in uspešno zastopali slovenski teniški šport na turnirju naše nove športne generacije. Na konferenci za srednjeevropski pokal, ki se je vršila preteklo nedeljo v Pragi, se je končnoveljavno sklenilo, da bo Italija v bodoče sodelovala v tem tekmovanju. Ita« lija je zahtevala, da mora biti v vsakem oziru enakopravna z ostalimi državami, ki tekmujejo za srednjeevropski pokal. Za Avstrijo bosta nastopila v tem tekmova« nju prvenstveni in pokalni prvak, za Ma« džarsko v prvenstvu prvo« in drugoplasira« ni klub, za Češkoslovaško pa prvenstveni arvak in zmagovalec turnirja štirih prvih klubov. Ta turnir se bo šele vršil. Prvo ko« lo se vrši od 23. junija do 15. julija, drugo pa od srede avgusta do srede oktobra. — Na isti konserenci se je konstituiral tudi komite srednjeevropskega pokala za ama« terje. Termini za to tekmovanje so nasled« nji: 1. junija v Poznanju Madžarska : Polj« ska, 4. avgusta v Poznanju Češkoslovaška so najlažji pot, po katerem prihajajo v klice bolezni v naše telo. V gŠeda.išču in na koncertu nas čuvajo pred zelo neugodnim kašljem okusne 4nacot - pastilje Dra Wandera Dobivajo se v vseh lekarnah. Čuvajte se preparatov, ki v zadnjem času imi-uraro pmod vomm. Ajiacot-Pastiie. Kresival fe dobrega okusa in gotovo uspešen; on odstrani kašelj in oprosti dihalna organe neprijetnega zaslu-zenja. Zahtevajte originalni zavoj z Bayer-jevim ^ i križem. : Poljska in 6. oktobra na Dunaju Avstrija : Poljska. Ostali termini se bodo določili kasneje. ; Politika vpliva tudi na šport. Kakor zna« j no so odkritja lista »Utrechdsche Dagblad« o tajni belgijsko«francoski pogodbi povzro« čila precejšnjo napetost med Nizozemsko in Belgijo. Z ozirom na napete politične odnošaje je bila meddržavna nogometna tekma Nizozemska : Belgija, ki je bila do« ločena za 24. marca, odpovedana Tudi med mestna tekma Anversa : Rotterdam dne 23. marca je bila odpovedana. Nurmi je zopet postavil nov svetovni re« kord. Na lahkoatletskem meetingu v New« vorku je v hali dosegel v teku na štiri mi« lje 19:27.6. Dosedanji rekord na to progo je imel Ritola. Službene objave LNP. Seja poslovnega odbora sc vrši danes, v sredo točno ob Ž), uri v kavarni »Emona« L nadstr. Istotam se vrši danes ob 21. uri seja upravnega od« bora. — V objavah dne 17. t. m. je pomo« toma izpuščena verifikacija igralcev Abram Jože za SK Amater (Trbovlje) in Sedeu Rudolf za SK Celje j pravico nastopanja dne 24. t. m., kar se s tem popravlja. — Tajnik IL Da najboljši je to znaj i COLOMBOcEyL0NčAj Odlično znanstveno pravo Dr. Gregor Krek - dr. Milan Skerlj: Die osterreichischen Zivil-prozessgesetze in K3uig-reich der Serben, Kroaten und Slovenen. 244 strani. Lansko leto je bila zaključena četrta Izdaja tudi pri nas dobro zanega velikega Neu-mannovega komentarja k avstrijskim civilno-pravdnim zakonom. Ker veljajo ti zakoni še naprej v pokrajinah, ki so pripadale do leta 1918. Avstriji, je poskrbelo založništvo S posebnimi dodatki, da so se obdelale tudi izpremembe, ki so jih doživeli ti zakoni v nasledstvenih državah. Tako so nastali trije dodatki k matičnemu delu: za Češkoslovaško, Poljsko in Jugoslavijo (Slovenijo - Dalmacijo). Slovensko-dalmatinski dodatek sta oskrbela znana naša strokovnjaka, univ. profesor dr. Krek in dr. Škerlj in reči moramo, da sta izvršila svojo nalogo naravnost sijajno. Slovensko-dalmatinski dodatek ne prekaša samo ostalih dodatkov po obsegu; z naravnost bogato vsebino se postavlja ob bok glavnemu komentarju samemu in ga v marsičem po ostrini juridične interpretacije naravnost nadkriljuje. Obravnava celotno gradivo, ki je le količkaj v zvezi s civilnim procesom, tako da dobi vsakdo popolno sliko o stanju civilnega pravosedstva pri nas. Tako ni raztolmačen samo civilno-pravdni postopek in nauk o podsodnostih pri naših sodiščih, podan nam je na kratko tudi pregled cele naše državne organizacije. Razrešena so zato v knjigi tudi vprašanja, ki bi o njih, po samem naslovu knjige sodeč, ne slutili, da najdemo nanje zadovoljiv odgovor. Različne držnvne institucije, ustanovljene pri nas v prvem desetletju naše državne samostojnosti, so tu raztolmačene, ako se je bilo nanje pri razlagi civilno procesnih določb le količkaj ozirati, kakor n. pr.: predpisi o Narodni banki, o državni Hipotekami l>anki, o naših borzah, vojni odškodnini, skratka sploh o vseh centralnih državnih ustanovah. Z eno besedo: vpliv. Id izvira iz našega državnega ujedinjenja in iz naše dosedanje zakonodaje na naše civilno-pravdne zakone, je točno in jasno prikazan v tej kniigi. Poleg vsestranosti Je druga odlika te knjige njena zanesljivost, to je vrlina, ki je vesten pravnik v današnjih razmerah pri težavnem iskanju virov, nikakor ne more preceniti. Avtorjema ni ostal prikrit noben, niti na videz najnedolžnejši zakonski predpis; točno je zabeležen na primernem mestu t komentarju. Končno treba ▼ veliko zaslugo Šteti avtorjema še, da sta pritegnila in obdelala pri razlagi našo domačo literaturo in judikaturo in prikazala s tem delež naših pravnikov na mogočni stavbi civilnoprocesne vede. Podati sta hotela avtorja zanesljiv kažipot in pregled po naših civilno-pravdnih zakonih, kakor pravita v predgovoru. Ta namen se jjma Je vsestransko posrečil. Naj bi ne bilo zato mize slovenskega pravnika brez te knjige. Ona mu bo kazala v cavitih procesnih vprašanjih pravi pot in navajala ▼ dvomljivih k enotni uporabi zakona. I>r. 8. LAK ZA NOHTE Id tekoOno za odstranitev isrteza na dkc samo t drogeriH A. Kane sinova, Ljubljana, Židovska «. 1 Najbope, naftrajnefše, zato ia Učiteljska in prosvetna vprašanja in UJU Beograd, 19. marca Včeraj in danes so se vršila v Beogradu posvetovanja Jugoslovenskega učiteijstva, ki Je imelo sejo glavnega odbora UJU. Seje so se udeležili zastopniki učiteijstva iz vse države, iz Slovenije so došli poverjenik Andrej SkulJ, podpredsednik Anton Hren iz Maribora, urednik »Učiteljskega tovariša« Ivan Dimnik, tajnik Josip Kobal in član Klavnega odbora Josip Lapajne iz Cerkelj pri Kranju. V glavnem so se zastopniki učiteijstva posvetovali o projektu zakona o narodnih šolah ter so zavzeli stališče k poedinim vprašanjem. Ministru prosvete bo predio-lilo UJU o tem posebno spomenico. Večjo debato so izzvala vprašanja šolske obveznosti verskega pouka, monopoliziranje učnih knjig, nadzorniških izpitov, dočim so druga vprašanja prešla brez večjih debat Predstavniki slovenskega učiteijstva so Imeli opredeljena stališča, ki jih je zavzela že Itak skupščina in zbor predsednikov. Poleg teh vprašanj so iznesli predstavniki poverjeništev UJU tudi lokalne zahteve učiteijstva lz poedinlh oblasti, ki naj jih izvede in uveljavi Izvršni odbor UJU. Vsa vprašanja so se razmotrivala strogo s stališča Interesov splošne narodne prosvete, oziraje se na celotne Interese prosvete v državi ter skupno z vsemi kvarnimi vplivi tn uredbami, kf Jih Je zanesla do sedaj strankarska politika v državno prosvetno opravo in šolstvo. V ponedeljek je sprejel ob 11. uri predstavnike učite'Jstva predsednik vlade general Zlvkovič. Pojasnili so mu predvsem zadeve o šolskem zakonu, plačah in izboljšanju materijalnega položaja učiteijstva ter Izplačila mesečnih prejemkov in razlik, glede uradniškega zakona in kontraktualnega učiteijstva G. predsednik vlade Je poudaril težko gospodarno stanje države in potrebo. da se gibljejo izdatki v okviru rednega proračuna. Naglasi! Je dosedanje ne-racljonalno gospodarstvo v tem pogledu. Učiteljstvo In svečeništvo smatra za vele-važen faktor pri konsolidiranju države ln oba člnltelja sta posebno pri sedanjem položaju poklicana, da pomirljivo delujeta med narodom, da ublažujeta strasti, ki Jih Je do sedaj strankarska politika zanesla v narod ter navajata narod k vzajemnemu delu. V zadevi kontraktualnega učiteijstva Je omenil zadnje ukrepe o tem vprašanju v Sloveniji. Opoldne so bili spreleti predstavniki učiteijstva pri prosvetnem ministru g. Maksl-movlču. Tu so obnovili gornje zadeve, ker Jih Je g. ministrski predsednik tudi sam napotil do prosvetnega ministra, ki bo stavil konkretne predloge za uzakonitev in uve-IJavljenJe poedinlh vprajanj. Posebno so se predstavniki učiteijstva zavzeli za zvišanje prejemkov in poudarili sedanje kritično stanje. Prosili so g. ministra, da odredi tečno Izplačevanje mesečnih prejemkov učiteijstva. Omenili so, da bi bilo nujno potrebno urediti oddajo služb le potom tazpisa, četudi Je ukinjena stalnost, ker le na ta način se prepreči vsaka zloraba ln samovoljno postopanje. Vzpostavijo naj se namestitvene komisije. Nadalje so poudarili predstavniki učiteijstva, da krajevni šolski odbori še sedaj niso povsod formirani po zadnjih odredbah g. ministra. Enako tudi ne oblastni šolski odbori. Tudi nadzor šolstva še nI urejen po principih sedanje vlade ter ni osigurana materlialna stran tega vprašanja. Vprašanje disciplinskega postopka za učiteljstvo zahteva pospešenje revizije. Sedaj se ponekod postopa proti učitelj-stvu po povsem zaostalih odredbah celo Iz 1. 1873. Učiteljstvo naj bi se v pogledu disciplinskega vprašanja Izenačilo z ostalim uredništvom, začasno pa naj bi se ta stvar uredila s posebno uredbo. Nadalje so zastopniki učiteijstva poudarili, da se nekatere šolske zgradbe in prostori še vedno uporabljalo za nešolske svrhe. za občine In cerkev, šoli v kvar. Ministrske odredbe se ne Izvajalo. Glede kontraktualnega učlteli-»tva Je bil g. minister opozorjen na težak Položaj družin. Iz zadnfega zakona o pokojninah ie treba vsekakor Izvreti kontrak-tualno učiteljstvo. V zadevi počitnic v mariborski oblasti se Je poudarilo, da Ima to Ko se začno krvne cev! poapnjevati, deluje uporaba naravne »Franz Josefo-ve« grenčice na redno izpraznjenje črevesa in zmanjša visok naval krvi. — Mojstri zdravniške vede priporočajo pri starostnih pojavih različne vrste »Franc Josefove« vode. ker odpravi za-stajanje v želodčnem črevesnem kanalu in leno prebavljanje ter om:li dražljivost živcev. Dobi se v vseh lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah. vprašanje več političnega ozadja nego stvarnega, kar so pokazale izjave občin, ki pa se niso upoštevale. Tudi glede reorganizacije Glavnega prosvetnega saveza so iznesli deputanti svoje stališče ter poudarili potrebo uvedbe učiteljske zbornice, kar so razložili tudi g. predsedniku vlade. Gospod minister Je bil nadalje opozorjen na težko stanje šolstva v Bosni ter na razmere, ki vladajo na Hrvatskem. Minister prosvete g. Maksimovič Je sproti reagiral na vsa vprašanja ter označil svoje stališče. Naglasll je, da so iznešene zahteve učiteijstva upoštevanja vredne in se bo o podrobnostih še razgovoril s predstavniki učiteijstva, s katerimi želi sodelovanja. Popoldne Je sprejel zastopnike slovenskega učiteijstva načelnik mlnlstrsva prosvete za osnovno šolstvo g. dr. Mladeno-vič ter Je razpravljal z njimi predvsem o disciplinskih zadevah še iz prejšnjega režima .predvsem o disciplinskem postopku napram predsednikom sreskih društev, ki so vršili le svojo društveno nalogo. Glavni odbor Je sklenil, da se bo bodoča glavna skupščina UJU vršila v Zagrebu ter bo posvečena predvsem združitvi hrvatskega učiteijstva v enotno organizacijo. Zanimivo angleško predavanje na naši univerzi Dne 14. t m. Je predavala v dvorani vseučilišča lektorica angleškega jezika gdč. Fanny S. Copeland o predmetu »Develop-ment of Popular Taste in Art in England since 1850«. (»O razvoju ljudskega okusa umetnosti na Angleškem od 1. 1850. dalje.«) Poslušalcev je imela, kolikor jih ravno LJubljana za tak predmet premore. Angleška nam Je precej od rok. Dala Je sicer kulturnemu svetu parlamentarizem ln velik del občinske avtonomije, po značaju svojega ljudstva pa tvori izrazit svet zase. Bojne germanske čete Anglov in Sasov so zasedle malo obljudeno, takrat rimsko Britanijo, ter ustanovile svobodne samoupravne občine; romanizirani potomci Wikingov, Normani, pa so v XI. stol. zasedli gradove ter se v teku vekov strnili v skupino lordov. Združitev obeh skupin je dala kulturnemu svetu parlament v še vidnih sestavinah House of Communs in House of Lords. Kakor je Anglija zasnovala svojevrstno državo proč od klasične forme, tako nam je dala Shakespearea daleč proč od grških in rimskih klasikov. Jasno je, da je Anglež po zgodovinskem razvoju moral postati nositelj krepke, individualne kakor kolektivne zavesti, da je kot tak ustanovitelj svetovnega britskega imperija. Naš slovenski, še do nedavna poljedelski — pastirski narod pa je izgubil svojo prostost pod nemškim mečem, gradove na njegovi zemlji so zgradili nemški vitezi, naše ljudstvo je tlačanilo do srede preteklega stoletja. Morda pri nobenem narodu v Evropi ne more biti takega civilizatorič-nega razstoja kakor med Slovenci in Angleži. Dasi se Slovenec med nemškim Germanom in laškim Romanom lahko nauči angleščine, so bili stiki z Anglijo do vojne enaki ničli. Anglija težko, da Je vedela za nas, med slovenskimi intelektualci pa je vladala skoraj popolnoma nemška kultura in so se pri prvi pobuji iz sebeohrane zatekli proti ruskemu vzhodu. Velika vojna je morala Angleže opozoriti na naš narod, ki zavzema eno najvažnejših kulturnih in političnih ozemelj Evrope, tam, kjer se dotika nemški, romanski, uralo-altajski in slovanski živelj. tam, kier tvori po Napoleonovem izreku Primorje ob Adriji — prag Evrope. No. naš angleški prijatelj še iz pred vojne Seton-Watson nas Je bi! obsodil nekako na smrt. češ, da smo premajhni, obenem pa zatikamo kot nevšečen klin pristop velikim narodom k odprtemu morju, zaradi tega smo položili na žrtvemk miru Trst. Gorico in Reko, morda najboljši naš narodni del. A kljub temu In zaradi tega moramo biti nekako zadovoljni, da biva med nami angleški človek, ki se je vživel med nami, ki našo narodnost vsaj nekoliko pozna in vneto služi kot posredovalec med našo in angleško kulturo. Gdč. Copeland uči našo mladino mogočrega angleškega Jezika, sama se je priučila našemu, za tujce tako težkemu jeziku in živi z našo družbo v najtesnejši zvezi. Kdo med alpinisti ne pozna živahne, žilave Angležinje? Premalo skoraj uvažujemo nje delo. ki ostane tudi manj uspešno zaradi tega. ker na'si višji krogi ne goje stikov z Angleško tako. kakor zahteva nje velikost In važnost za obstoj naše narodne države. Tudi v kulturni smeri bi morali poklicani činitelji bolje Podpirati vezi z romanskim in angleškim svetom, s prvim, ker nam stoli duševno bližje, z drugim, ker tvori vez med romanskim In germanskim svetom. Vzorec neumornega svojega dnevnega dela in zanimanja za nas je gdč. Copeland dala s svojim predavanjem. Uvodoma Je poudarila, da ji ne gre za razlaganje znal-cem in Ilteratom in ne izbranih, ljudstvu malo pristopnih angleških umetnikov, marveč hoče pokazati okus umetnosti srednjih stanov, morda takih, kakor smo ml sami. Pričela Je z dobo reakcije L 1850. To dobo je najbolje opisal Bernard Shaw, čl-tali naj bi ga. Pregledna Je bila ta doba v razstavi 1. 1851. v Crystal Palače. Um-stveno stanje tedanjega občinstva, gospe v krlnollnah etc. nam kaže ta razstava. Ideal moškega s svojim krojem Je segal še daleč nazaj v prejšnje stoletje, ženske so bile zamotane v čudne halje, pohištvo stanovanja je bilo lz rdečega mahagonija, drapi-rano s težko tkanino. (Gdč. Copeland Je spremljala svoie predavanje s skloptičniml slikami.) Angleško notranjost te dobe nam slika Sir Edwin Landseer (do g. 1873), angleško športno gnečo pa Will. Frlth (do I. 1909). Novo strulo prerafaelitov Je zanesel Millais, čigar otroške slike so povso-dl razširjene (deček z milnim mehurjem. bubbJes). Dante Gabriel Rossettl (do leta 1882) nam Je dal tip angleške !ady. Edvard Burne — Jones iz VValesa Je prinesel svoj narodni kertski misticizem. Okoli 1. 1890. je splošni okus precej pre-menjen. S sten gledajo slike slovitih umetnikov; težke oboje in mahagonl Je zamenjal hrast in šarene barve. Frederick baron Lelghton (do I. 1896) Je dajal tipične moške slike z grškim odsevom. Georg Frederick Watts (do 1. 1904) Je dajal freseo-slike. K prerafaelitom spada »Luč sveta« Holmana Hunta (do 1. 1910). Ta doba Je dala celo vrsto ilustratorjev; Walter Gra-ne, Kate Oreenaway in dr. dobICek pa nad lest slo osemdeset tisoč dinarjev. To so številke, pred katerimi dobi vsakdo upravičen respekt Zadruga ima svoj lastni dom, v katerem ima ix>leg krasne prodajalnice Se točilnico, skladišča in pisarne. Lansko leto si je nabavila tovorni avto. Svojim članom preskrbuje vse potrebščine, tudi kurivo In razen luksuznih stvari članstvo lahko vse pri njej nabavi. Iz nabavljalne zadruge sta v zadnjem času Izšli dve novi; Kreditna zadruga in Stanovanjska zadruga. Ako bosta Imeli vsaj nekaj takih uspehov kakor njih matica, bo upravičen njun obstoj. • Nekako centralno društvo državnega uradništva Je »Okrožna skupina državnih nameščencev In upokojencev«, ki zastopa splošne uradniške Interese. Koncem lanskega leta Je bilo včlanjenih 826 članov, za katere Je društvo doseglo razne ugodnosti v gledališču, v mestnem kopališču, pri mestnem avtobus-podjetju za jutranje vožnje Itd. Društveni odbor Je interveniral tudi v raznih drugih splošnih uradniških zadevah na raznih pristojnih mestih, deloma z uspehom. Člani so v stiski dobivali tudi brezobrestna posojila; ta ugodnost se Je ustavila, odkar Je ustano^jena posebna kreditna zadruga državnih nameščencev. Paralelno z okrožno skupino in z Istim odborom Je delovala splošna uradniška »Samopomoč«, medsebojna zavarovalnica za slučaj smrti. Koncem preteklega poslovnega leta Je imela 622 članov, a po svojih IntenciJah In nizkih prispevkih bi zaslužila, da bi se njeno članstvo najmanj podvojilo. Poleg teh splošnih uradniških organizacij Je v Mariboru še večje število strokovnih. ki zastopajo Interese državnih nameščencev posameznih strok in ki v splošnem tudi prav uspešno delujejo. Tečaji za avtegensVo vare- nizZem-JaBentminnaTeiederPr(ndeoI,a I V Madboril mes Mc. Nelll Whistler (do L 1903) in dr. Pod temi vplivi se spremeni zopet notranjost angleškega doma. Nasledkov velike vojne še ne moremo dovolj preceniti — stara oprava gine pred plinskim ognlem in električno lučjo. Ce vi pa novi bogataši kupujejo zopet stari mahagoni. Občinstvo je predavateljico simpatično pozdravljalo. Slovenska Bistrica dobi artiljeriisko parnizijo Slovenska Bistrica, 19. marca. Slovenska Bistrica je dolga, leta bila gar» nizija konjiče in topništva. Ima lepo voja« šnico in veliko manežo. Zadnja leta pa »e v Slovenski Bistrici nahaja samo skromna remontna postaja in zato se je mestna ob« čina ves čas prizadevala, da doseže zopet« no vrnitev konjiške odnosno artiljerijske garnizije. Sedaj je akcija končno uspela in SHoven« ska Bistrica bo dobila zopet gamizijo. Ka« kor javljajo iz Beograda, bo iz Subotice premeščena v Slovensko Bistrico I. divizija konjiške artiljerije z 18 častniki in 3 bate« rijami. Artiljerijska posadka pride v Slo« vensko Bistrico še tekom pomladi. Uradniške organizacije v Mariboru Maribor, 19. marca Poleg delavstva Je uradništvo v Mariboru in njega bližnji* okolici zelo važen faktor javnega življenja. Zlasti po prevratu so se vrste državnega in pozneje še samoupravnega uradništva pomnožile, posebno odkar je naše mesto sedež velikega županstva In nekaterih drugih višjih uradov. Iz znanih vzrokov je takoj po prevratu nastopila med uradnfštvom huda kriza. Veliko število novodošlih uradnikov ni dobilo ne stanovanj niti ni zmoglo visokih izdatkov za preživljanje sebe in svojih družin. Ni čuda, da se Je ravno pri nas prav zgodaj pojavila in tudi v precejšnji meri uveljavila misel samopomoči, ki jo Je naravnost diktirala realna nujnost. Takoj prve mesece je bila centrum samopomoči uradniška menza, ki Je omogočala stotinam slovenskih uradnikov skozi dolga letn bivanje v Mariboru in ki še sedaj blagodejno vrši, dasi že v bistveno drugačnih razmerah, svojo nalogo. V njo so se zatekale uradniške družine, ki si še niso mogle ustanoviti lastnega gospodinjstva. Kakor hitro pa se jim je to posrečilo, je postala aktualna nakupovalna organizacija, ki se je polagoma razvila v močno nabavljalno zadrugo, ki se po sedanji organizaciji imenuje »Zadruga državnih uslužbencev za nabavljanje potrebščin.« Kakor je razvidno Iz poročil na občnem zboru, ki se je te dni vršil, je mariborska nabavljalna zadruga ena največllh in najbolje uspevajočih v vsej državi. Koncem preteklega poslovnega leta je imela 1556 članov. Njen celokupni promet Je znašal 8 milijonov sedem sto tisoč dinarjev,' čisti Kulturni pregled Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani priredi v Mariboru tečaj za avtogensko varenje in mizarski tečaj za luženje. Avtogensk! tečaj se bo vršil od 22. aprila do 1. maja v delavnici kovaškega mojstra g. Peklarja v Krčevini. Poučevalo se bo varenje železnih pločevin, proiilnega železa. cevi, jeklenih izdelkov, enostavnih in kompliciranih izdelkov iz litega železa, avtomobilskih cilinderskih blokov, štedilniških plošč, varenje bakra in medi z elektrolit-nim bakrom, aluminija in drugih kovin. V tečaju bosta poučevala priznana strokovnjaka gg. inž. Fedor blajmer in varilni mojster Gjurakevič iz Tovarne za dušik v Rušah, vežbanje pa se bo vršilo z varilnimi aparati tvrdke Jos. Tscharre iz Maribora. V tečaj se sprejemajo predvsem mojstri in pomočniki raznih kovinarskih strok (ključavničarji, kovači, mehaniki, kleparji, instalaterji itd.), vajenci pa le, če so že v zadnjem učnem letu ln kolikor bo dopuščal prostor. Mojstri plačajo učnino 100 Din pomočniki so prosti. Mizarski tečaj se bo vršil od 22. do 24. apriia v dvorani bivše restavracije Ander-le v Mariboru. V primeru, da bi bilo število prijavljenih preveliko, se bo vršil še en tečaj od 25. do 27. aprila. V tem primeru bo zbornica obvestila poedine pri-javljence, v kateri tečaj so spreleti. Poučevalo se bo luženje lesa različnih vrst. odnosno trdot po najmodernejši metodi. Pouk bo vodil strokovni učitelj g. Josip Tratnik iz Ljubljane. Mojstri plačalo učnino 50 Din, pomočniki so prosti. Vaienci se bodo pripustili k pouku le. če bo prostor in če so že v zadnjem letu učne dobe. Udeleženci avtogenskega In mizarskega tečrria dobe uradno izpričevalo o rednem obisku. n^m^g Zbornica opozarja kovinarske in mizarske obrtnike in pomožne delavce na ta dva strokovna tečaja ter poziva one, ki bi se želeli teh tečajev ideležiti, da se prijavilo z navedbo točnega naslova najkasneje do 10. apri'a L 1. neposredno Zbornici za trgovino, obrt in Industrijo v Ljubljani. Žrtve škrlatmke v pohorskih krajih « . , Lovrenc na P.. 19. marca Redko kdaj Je čuti iz nagega kota kaj posebnega. vendar pa to še ne uoravlčuje sodbe, da bi se pri nas ne zgodilo nič poseb nega. Baš po ostri letošnji zimi, ki si nas Je z nemalo neobzirnostjo privoščila tako, da 11 tudi tukajšnji stari ljudje ne pomnijo enake, nas Je doletela Se težja nadlog-nevarno se širita na'ez!Jivi bolezni gripa in po^bno še škriatlnka. Ze koncem januarja so se pola vil a prva obolenja na škrlatinkl med šolsko mladino, nakar so se kljub prekinitvi pouka, že Po nekaj tednih, ponovili v večjem številu novi primeri, ki so. žal. zahtevali že več smrtnih žrtev med otroki kakor tudi med odraslimi. Tako sta neki rodbini umrla v ^kratkem presledku kar dva otroka. A zoret drugi, še bolj tragičen primer Je zarite val smrt mladera, v cvetu fantov-Vih I Očaniivo ia nepozabno i Novo! i?oža iz džungle V glavni vlogi božanska Mmi del H o Eksotična Hubavna drama lepe inulatkinje in mladega Evropejca. V sijaju tropične narave. Mulat-kinja Kolomba. Med divjimi zvermi. Krokodili. Zahrbtni stric. Ob A., pol 6., po! 8. In 9. uri. Tel 2124 Elitni kino Matica. koletno zažiganje gozdov {mmerno kaznu« je. — Čeprav so nastopili toplejši dnevi, je vendar ponekod še vedno zamrzei vo» dovod. Skoro gotovo so cevi preveč pri vr» hu in čakati bomo morali, da se v njih odtaja led, še gotovo precej časa. Poslu« žujemo se vodnjakov iz katerih pa dobi« varno zaradi topečega se snega umazano vodo. MENGEŠ. V našem okraju so se zadnji čas začele pogosteje pojavljati tatvine. V Suhadolah sta se nedavni dan sprehajala po vasi dva sumljiva mladeniča, ki sta pravila, da kupujeta golobe. Prišla sta tudi v gostil« no g. Avgusta Rodeta. G. Rode ima poleg gostilne tudi trgovino v isti hiši. V trgovini sta »edeli ga. Rodetova in njena mati, go» stilna pa je bila prazna. Omenjena mlade« niča sta stopila v gostilno m ker ni bilo nikogar v njej sta izrabila priliko in odne« sla iz gostilne okrog 1400 Din. Ko sta rav« no odhajala rt gostilne, ju je še na pragu gospodar vprašal, kaj iščeta. Odgovorila sta tudi njemu, da kupujeta golobe. Vpra« šal ju je, od kod sta in dejala sta, da ia Smarce pri Kamniku. Nato sta odšla in na začudenje g. Rodeta vstopila t sosedno go* stilno, kjer sta zopet pravila, da kupujeta golobe; nekaj sta popila in pojedla, nato pa odšla dalje proti Loki. Zvečer je gospa Rodetova preštela denar in ugotovila pri« mankljaj 1400 Din. Gospodar je še tisti večer prijavil zadevo orožnikom, ki so Ja* tiča fzsledili v Loki. KOČEVJE. Sokolsko druStvo ▼ Kočevja je priredilo 7. t m. »Masarykov večera združen s slavnostno akademijo. Akademi« ja je popolnoma uspela, za kar gre največ« ja zahvala incijatorju br. načelniku Danilu Fonu. Goste je pozdravil br. starosta dr. Rajh, ki je prečital brzojav g. čsl. konzula v Ljubljani dr. Resla in sporočil, da je bi« la odposlana vdanostna čestitka preziden« tu Tomi Masarvku. Predavanje o Masarvku je ime! tajnik in načel lik br. Fon. ki je ▼ kratkih, jedernat.h besedah očrta! velikan« iko delo tega velikega moža. Po čsL him« ni, ki so jo zapeli naši dijaki»Sckoli, so sle diie lepe telovadne točke dece ter moške« ga in ženskega naraščaja. »Ja sem Čeh« j« deklamiral mali brat Čeh Kopal, a uara« ščajnica Danila Rutarjeva je podala Gre« gorčičevo pesem: »Pozdrav bratom Če* hom.c Pozabiti ne smemo tudi brata A. \Villirzerja, ki nam je zaigral Smetanovo »Iz moje domovine«, ter mladega in nadar« j enega Mirka Trosta, ki je spremljal na klavirju. To nad vse uspelo slavnostno aka« demijo je zaključila naša himna. Sokol ▼ Kočevju je dokazal, da je njegova ^ot pra« va in želeli bi, da v tej smeri koraka dalje. ŠOŠTANJ. Po dolgem času je Sokolski oder spet igral. Igra sicer ni bila najsreč« nejša, a kar je, je v tej suši dobro. Uprizo« ritev »Prisege o polnoči« je pri nas le v glavnem zadovoljevala. Malo je motila raz« svetljava in pa zadnji prizor z obešencem bi se dal podati — okusne j še .. Tudi pet« je bi bilo treba bolj vaditi Dobro so po» dali svoje vloge Anica (ie prehitrega govo« renja se mora odvaditi), Marko, potovka, Selma, potrudili so se sicer tudi ostali, ven« dar bo za popolnejši uspeh potrebnih še paT vaj. V glavnem pa je naša želja, da postane delovanje Sokolskega odra zopet živahnejše. 'adio , , , . ,et s« nahajajočesra posestniškega sina Fra- J najnežnejšlh, a obenem najsvojevrstnejših "a Kormana z Rute. S težko prizadeto cvetk francoskega impresionizma, oziroma | rodbino, ki Ji Je tragična u>-oda malo dni &er srtoar Narodnega gledališča v Ljubljani ljubljanska drama. (Začetek ob 20., spremembe označene.) Sreda, 20.: Zaprto. Četrtek. 21.: Pravkar izšlo. Premijera. Pre- mijerski abonma. ljubljanska opera. (Za?etek oh pol 20., spremembe oznajene.) Sreda, 20.: Zaprto. Četrtek, 21.: Beg iz seraja. A. MARIBORSKO (»LED A LISCE. Sreda, 30. ob 20.: V agoniji. A. Premijera. Četrtek, 21. ob 20.: Romeo in Julija. C. Ku poni. Srečko Kosovel t srbšJinl. »Srpsfel književni arlasnikt z dne 16. t. m. je priobčil v prevodu Gustava Krkleca tri pesmi Srečka Kosovela (»Bori«, »Oktober« in >Starka beda«). Prevajalec je napisal med beležkami nekaj prikupnih besed o pokojnem pesniku. _ V tej številki je izšel tudi obširen ese dr. Leonida Pitamica o Pascalu. Nadaljnji prispevek, ki zanima Slovence, je pre-pled slovenskih časopisov in časnikov. — Vrhu tega je izšlo več zanimivih leposlovnih in poučnih prispevkov, ocen in poročil Komorni koncert Sevčikovega kvarteta V soboto smo imeli po daljšenfpresled-ku zopet enkrat priliko čuti prvovrstno kvartetno udruženje, to pot praški Ševči-kov kvartet, ki ga sestavljajo Lhotsky (1. violina). Prochlska (2. violina), Moravec (viola) in Pour (violoncello). Kvartet, ki je že pred led koncertiral v Ljubljani, je to pot posebno pokazal svojo izenačenost ln popolnost Vsi instrumenti zvene polno, ekvivalenca med posameznimi instru-mentalisti je dovršena. Iz tega sledi skladbam adekvatno prednašanje v tehničnem oziru, kar je pogo) dobrega muziciranja. Sevčikovci so na visoki stopnji tehnične popolnosti. Instrumenti Jim pojo po volji in tehnične težkoče zanje ne obstojajo več. Zato je bil ta večer pravi užitek za glasbo-ljubeče ljubljansko občinstvo, ki pa se je, žal, le v znatno decimiranenv številu udeležilo koncerta. Spored Je uvedel Dvofdkov kvartet op 34 v d-molu. To delo je nastalo v kratki dobi komaj 11 dni decembra 1878. in je posvečeno Brahmsu. Elegični prvi stavek Je manj posrečen kot scherzo (polka), med tem ko Je Adagio poln romantične melodi-ke ter tudi instrumentalno najbolj uspel. Ravel Je priobčil svoj edini kvartet leta 1904. To delo je poleg Debussyjevega ena bolje: francoske glasbe sploh. Skozi vse stavke se vije začetni tema prav kakor pri Debussyju, samo da je tu uporabljen manj konsekventno, prosteje. Kvartet je poln najsubtilnejših instrumentalnih domislekov ter zahteva jako popolne izvajalce. S Sevčikovci smo bili lahko zadovoljni. Dasi i>l si želel toplejšo 1. violino, moram poudariti, da je bil kva/tet izvajan kar moči dovršeno ter so prišle vse neštete finese, ki niso karakteristične le za ta kvartet temveč za francosko glasbo sploh (ki se pri nas le vse premalo goji) do veljave in uspeha. Koncert je zaključil Schubertov L 1825 ali 1826. komponirani kvartet v d-molu. Kvartet ki Je nastal kmalu po težki pre-ftfni bolezni skladatelja, nosi tragično obeležje. Ze takoj prvi stavek ga očituje, še bolj pa drugi, ki sestoji iz varijacij teme »Smrt in mladenka« (naslov pesmi, ki Jo Je Schubert komponiral I. 1817 in katero je uporabil pri tem stavku). Po nji nosi ves kvartet ime, dasi se ostali stavki ne nanašajo nanjo. To delo Je staviti v eno vrsto z najuspelejšimi Beethovnovimi kvarteti srednje dobe ter je še danes zbog svoje neposrednosti, melodične in ritmične in-vencije ter neprisiljene, odkrite dramatičnosti zanimivo. Umetniki so ga odigrali bravurozno ta s toplim občutjem. Na nene-hajoči aplavz so dodali čarobni, sloviti Bo-rodinov »Notturno« iz d-dur kvarteta, eno najefektnejših del ruske šole, ki Je vzbudilo ponoven aplavz. V vsem Jako lep in zanosit večer. L M. S. Prej ugrabila tudi !, so prišli v nedeljo in včeraj na Jožefovo kar trumoma k nam na sprehod, iu m tam je v n-jčem okolišu še nekai snega, ji na prisojnih krajih ie že mnogo trobent,c m zvončkov, ki jih ljubitelii cve« tie že pridno trgajo, veseleč sc prvih tt* nrtadnih označevalcev. _ Takoj za »Mu« renčevo« gostilno je hrib »Tabor« imeno« ran, odkoder je prav len razgled po Po*av. Ju in tja do zeleneča Krima. Ob vznožju pelie cesta v Gamellne. Na solnčni strani s>tje in suha tra« va je začela goreti tn ogeni je zavzemal vedno večje dimenzije. Kadilo se je ne« znosno. Prihiteli so ljudje in pričeli "as i ti § tem, da so tolkli po tlečem listju s smre. kovimi vejami. Pogorel je precejšen kos gozda. Potrebno bi bila da se takšno vm* Četrtek, 21. marca. LJUBLJANA 12-30: Reproducirana tfasba. — 13: Napoved časa in reipfoducdfana glasba. — 13.30: Stanje vode hi borsne vesti. — 17: Jotmy Jazzbaad. — 16: Antologija slovenske lirike. — 18.30: Kmetijsko knjigovodstvo (iai. LaJi). — 19: Češčina. — 19JO: Zgodoviaa Sioveacev (prof. Kzarijec). — 20: Večer italijanske glasbe II. — Izvaja radio-orkester; vmesne spev« poje akademski oktet. — 22: Poroiiia is napoved časa. — ZAGREB 13.15: Reprodiiciratia giasba. — 17.30: Popoldanski koncert ciganske kajpei«. — 19.30: Pienc3 simfoničnega koncerta a Prage. — BRNO 19.30: Prenos simfoničnega koncerta is Prage. — VARŠAVA 17.55: Koncert komorne glasbe. — 20: Koncert godbt na pihala: Italijanska glasba. — 22.30: Godba za ples. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 16: Popoldanski koncert fcvarteta. — 20: Koncert dunajskega s:-mfoničnega orkestra. — Večerni koncert lahke godb«. — berlin 16.30: Popoldanski koncert. — 20: Veder posvečen knjigi. — Zabav«® gfesbeni večer. — Oodba za ples. — FRANKFURT 16.15: Prenos koncerta iz Stutt-garta. — 20: Prenos programa iz Berlina. — 21-30: PevTsfci koncert Pavie Lindberg. — 32: Koncert komorne glasbe. — langenberg 17.45: Večeroj koncert. — 20: Glasben« večer v stilu »-Hoffmannovfo pripovedk«. — Notni koncert ta godba za ples. — stuttgar1 16.15: Popoldanski koncert: Pomlad in ijabe-— 20: Prenos programa iz Berlina. — 21.30: Koncert vo.jaš&e godbe. — 2230: Koncert komorne glasbe. — TOULOUSE 21.30: Večera! koncert ortkestra hi solistov. — BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert. — 17.45: Koncert ruskega orkestra balalsjk. — 19.50: Madžarske pesmi. — 21: Koncert solistov. — Godba za pJe«. — london 19.45: Btabinsove pesmi. — 20.15: Lahka eodba. — 20.45: Prenos orkestralne*« konc»rta iz Manchestra. — RIM 17.30: Vokalen ia instrumentalen konoert. — 20.45: Slm-foniJen koncert. - STOCKHOLM 18.30: K IjumJam,^ rifrt) Diaj- nasijft zji&sti. Vuv to - Vrutojbuuv to. rifrtf Duc 5 - Za pošiljanje ponudb in dajanje naslovov fe plačati oosebno pristojbino Din 2.—. Za naslove kličite telef. štev. 3492. 2402 t«r <4c*TM>7?tnro * telef 5tev. 3203. M »fjJtJ Samostojno gdčno »li mlajšo vdovo, dobre, ki ni ime!* otrok, zaneslji-to, v pisavi perfektao nemščine, sprejmem Ponudbe i sliko pod »Trajno 75«. 7751 2 izurjeni pletilji in vajenko sprejmem takoj. Naslov t oglasnem oddelku »Jutra«. 7816 Vodovodnega InštaJaterja i najmanj 4 letno pomočniško prak.-o, iščemo za ta toj-nji nastop. UiSar ia drug, Gorje pri Bledu. 7493 Dobro goSpodVo Izurjeno t vseh domaih delih, kakor tudi veščo samostojna kuhe, iščem. — Prednost imajo tiste. ki K lahko izkažejo i dobrimi »pričevali in priporočili — Dopse na naslov: Sed'ar, Zemnii. 7724 Prvovrstni pianist i referencami, za klne-©rkester dobi takoj mesto. Jadran-Palace kino, Sušak. 7732 Krojače ▼ereirane v velikem tn malem delu po meri. sprejmem v ,-tolno službo Isto taka sprejmem krojače za delo 7» zalogo — Ponudbe na oglasni oddelek »Jatra« pod značko »Verziran krojač«. 7411 Kino operaterju izprašanemu, nudim po-atranski zaslužek za Igranje ob nedeljah v mariborski okolici Ponudbe je poslati na upravo »Jutra«, Maribor, pod značko »Ki-»o operater«. 7792 šivilje Starejša ženska vaiena vsakega dela prevzame delo v jutranjih in dopoldanskih urah — Ponudbe aa oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Vsako delo 7«. 7476 Grafični strokovnjak 28 let star, samski, samostojen delavec. vešč vseh za nolko perilo. U ae bile že zaposlene v tovarnah perila, se sprejmejo takoj pri Joe. Rojina, Ljubljana 7765 Korespondentko za tuje Jezike, zmožno tudi nemške stenografije la z daljšo prakso, »prejme _____ _____ Sever i Komp., Ljuhlja- i poslov v stavljenju akci-7799 dene ki k-ompresov Knji-gotiokarski strojnik, vešč ročnega in mehaničnega opravljanja, kako- tudi pa pfavljanja graf strojev, stereotiper, rezar tona in Unoleja. Knjigoverz. dela. istotako aa stroju za pozla-tenje. Dober organizator, poznavalec blaga, izboren v kalkuiiranju. vešč pisarniških poslov, špeoijalist v administraciji novin Zelo zmernih zahtev, prosi za primerno nameščeni«. Ponudbe v nemškem ali hrvatskem jeziku na Pub'icitae, Zagreb. Gunduličeva 11 — pod »Stručnjak 19127«. 7496 Uvedenega potnika za inozemstvo, ki pozna zunanje razmere in stroko ter zna nemški, francoski in Italijanski jezik i i 6 » veliko industrijsko podjetje pisalnih im risalnih Izdelkov. Ponudbe pod znamko »Za 19167« na Publicitas, Zagreb, Gunduličeva 11. 7817 Pensjon Grintovec Grad Preddvor pod Kranjem Ljekovito alpinsko ozračje Solnčn* lega Najboljša obskrba. Cena od 85 Din na.prej za vso oafcrbo. 6266 Šivilja išče me«ta. ali gre tadi sa dom. Naslcv pove oglasni oddelek »Jutra«. 7821 Starejši zakon, par mož se razume pri strojih in je mizar, žena pa vajena vseh hišnih del — ŽELI ZAPOSLITVE. Pismene ponudbe na naslov: Jnrij Dobraie, Laške toplice pri Celju. 7814 Puhasto perje razpošiljam po povzet-j u najmanj 5 kg po Din 38 kg, — Izkorietite priliko, dokler traja zaloga. — L. Brozovtj, Zagreb. Illea 82. Kemična čistilnica per'a. 189 Trgovino meš. blaga združeno s trafiko, novo, dobro vpeljano, v Indu.-tT. okraju, brez konkurence, vsled nakupa lastne hiše podam. Pogoj J» odkup inventarja, zaioge ia pohištva, za pribiiino 90.000 Din. — Le resni in plačila zmožni reHektanti naj po-šljeo ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Industrijski kraj-«. 7819 F. N. motorno kolo 350 ccm t v. doseže hitrost do 90 fcm na uro porabi I bencina na 100 km in stane same 12 9be ln kuhinje iščem • 1. majem. Plačam tudi naprej Ponudbe • ceno na oglas, oddelek »Jutra« pod »btanovanje«. 7657 Kuhano kravje maslo kupim v vsaki množini. — Ponudbe na ogl oddelek »Jutra« pod »Stara Srbija« 7812 Voz aren za prevajanje :ruha, kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Voz« 7822 pripra kruha Sostanovalca sprejmem na Starem trgu št. 3/II, desno. 7768 Opremljeno sobico majhno, oddam takoj. Naslov pove oglasni eddelek »Jutra*. 7810 Opremljeno sobo s posebnim vhodom oddam gospodu na Vidovdaaski e. št. 14. 7834 Prodajalka ki bi pomagala tudi pri ... gospodinjstvu, želi preme- Ucenca niti a 15. aprilom službo. I dobro šolsko izobrazbo Ponudbe na oglas, oddelek sprejme tako; v trgovino : »Jutra« pod šifro »Pridna mešanega blaga K. Bevc, in poštena prodajalka«. Guštanf. 7712 7722 Miček Tiček piše in r'še Ksenlia Prunkova. Nato je segel t gozd po škornje, ai jih »bul in topil na gozdno jaso, kjer je bil pustil fižoifka. A ker je bil velik, kakor bi stal na gori, ni ugledal fižoleka nikjer. Po-hrustal je zadnje solnčnično seme in si za-ielel, da bi bil zopet pravi Mifek Tižek, ne več velikan. Tako se je zgodilo. Sredi jase je zagleda) staro znanko miško, ki je idela poleg mlade rastlinice. Hiška je hitela pripovedovati: »Ko si ti odšel, je iižoleek spal naprej, venomer je spal, tako ga je bil prevzel boj z zmajem. Klicala sem ga, nit! Eosa ga je namakala, iižolček .je lezel v zemljo, globlje in globlje, pognal koreninice in listke in zrastel.< Kaj je preostalo Mičkn druzega? Dal je' rastlinici prekljo in ližolžek se je naslonil nanjo, kakor junak na svoj meč. Poslovili so se s solzami v očeh in Miček je krenil proti domu. Zaga z električnim pogonom, z okroglim lesom, prodam radi selitve. Naslov ▼ ogla' oddelku »Jutra« 7679 Gospodinje! Podgane ubija RATOL w>Ijsk» miši ubija ARVIi lN ščurke ubija GAH \DIN stenice ubij. S'! ENOL bolh* ubija PDLEKSIN Dobiva se pov«od — Biokemia Zagreb Hatzova ulica št 25 Telefon 59 69 Pozor! Praške tal domače šunka, garantirano neslane po solidni ceni se dobe pri tvrdki 1. Buzzolinl delikatesna trgovina. — Stritar Singerjeva ul. 7798 Premog plinsk) koks po 80 Din. rujavl premog po 40 Din. šlezijski premoč po 80 Din 100 kg dostavlja na dom (najmanj 200 kg) Din 4 — za 100 kg Mestna plinarna Gabrove sadike ta živo mejo imam naprodaj Anton Bernard Zasip, pošta Bled I. 7491 Vrhniško zid. opeko Ima v zalogi po tvorniškl ceni Jakob Goli. Trnovski pristan 22. Lisičje, polhove kože in vseh drugih divlfh živali kupuje stalno »kozi celo leto D Zdravič trg u^nja. Ljubljana Clorijan ska ulica 9 18E0 a Družabnika z vlogo 150—800,000 Din iščem za brezkonkurenčno velepodjetje v Spi.tu. Gospodje * znanjem tujih jezikov ln veseljem do potovanja naj naslovijo ponudbe na podružnico Jutra v Mariboru pod značko »Sodelujoč družabnik«. 7809 Kdo posodi 30.000 D!n čez poletje, proti primernim obrestim, za zidavo hiše, v katerj dobi lahko v jeseni lično stanovanje, event. hišo kupi. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Stanovanje Jeseni«. 7818 2 lepi parceli Sena In otave prvovrstnega lastnega pridelka 100—100 m st. proda S. Singer, posestnik, Ca-kovec. T815 Krompir roza ln bel ku|imo Prer zamemo takoj na nakladal ni postaji Ponudbe t ozna ko cene n» naslov. Novak. 7.agreb. Maksimirska e 64 7208 Klavirji ln pianlni prvih inozem.-kil> svetovnih »vrdk po znižanih cenah vednu v zalogi! Dajem tu dj na obroke Vsa [.opravi ia in uglaši-vanja strokov no ia po zm> rnib oenab — M Ropaš, Celje. 6615 Ženltev Vdora, stara 38 let, brez otrok, ki ima hiše v večjem me.-tu, ki donaša mesečno 1500 Din stanarine, išče primerne partije. — Prednost imajo samo boljše in rosne osebe od 40 do 60 let, hišni posestniki, vpokojenci ali trgovci Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šilro »St. 55«. Velikonočna šunka majcen*}* v (VJfkateeni trgovin: K. JARC »Pri turistu« Dnnajska cesta It 1. Avtotaksa Logatec—Idrija ter vožnje to in onstran me je sploh Trgovskim potnikom za daljše vožnje primeren popust Na razpolago 2 voza. Garaža pri e'ek telefon 8 Š937-Š : tra rni v Logatcu Rezerviranje voza tudi pismeno. Poizv« se tudi v restavraciji Serini, tik kolodvora 7268 Zimo cvilb in druge potrebščine kupujte redno samo pri strokovnjaku Rudolf Sever tapetništvo Marijin trg i, ki vas najbolje ln najcenejše postreže. I Suha drva (iamanje) dostavlja ba dom parna FRAN ŠUŠTAR Dolenjska cesta 12 8332 Svejkove pustolovščine v svetovni vojni razv eseljujejo ves 'vet Imamo jih tudi Slovenci v dveh knjigah. IL knjiga, ki popisuje Svejkove doživljade na potovanju na bojišč« za fronto, na fronti, v ruskem vjetništvu in po vojni zopet v Pragi, je pravkar izšla in velja broš. Din 46__, vezana Din 56.—. Dobiva se v KNJIGARNI TISKOVNE ZADRUGE V LJUBLJANI Prešernova ulica 54. ali Maribora. Aleksandrova cesta 13. Upanje Videl Te v B ograda. — Srce je krvavelo. Popolnoma pozabljen — Poljube. 7811 Venera-Afrodita želita dopifovati z inteligentnima gospodoma, v starosti do 30 let. Fotografije, ki bi se na; [iriložile, se na zahtevo vrnejo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šilro »Venera-Afrodita«. 7813 Vls a vls za zidavo vile, jirodajn r m T r0IB bjiS-mertu. - Poizve f« pri večk-at se z očmi vlovila: »Tičku na gričku«, Btrmi je m, boste uganila P0* 8. 7773 j„ Vam moja družlia mila. vprašam: kdaj spet Stavbišče v Izmeri 720 m', v 8podnjl Šiški poleg šišenskega kolodvora prodam za 80.000 Din. Lepa solnčna lega. Ponudbe na ogla« o ldel k »Jutra« pod šifro »J E« 7658 7792 Orehe in orehova j e d e r e a nudi prar ugodno M. Geršak & Co., Ljubljana, Prečna ulica 4. 7650 Stavbno parcelo ca ladustrijsko podjetje r 7554 Ljubljani, na katero ie 1 možno z manjjimi stroški vjiostaviti železniško do-rjačnico. kupim Eventualno že obstoječi objekti bi prišli v poštev. Ponudbe z navedbo cene in iz-m»re je poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod »Nov«. 7749 Vallnlco za perutnino, noro, po tele ugodni ceni prodam. Na- Dobro žago Kreutzgatter na 4 liste, t cirkuiare. električni pogon, nor motor 20 HP, h šo b izu kolodvora za 150.000 Din proda K. Breznik, Cedje, Dolgo polje it. 1. 7390 Kmetsko posestvo lepo, 10 minut oi farne slov pove oglasni eddelek cerkve tri če tri ure »Jutra«. 7655 Motorno kolo 6 konj. skoraj nore nged- rdravilišča in železu od po- Spalne dlvane etomaoe. iimnic« in vse tapetniške izdelke kupite najceneje in najbolj,, pri Fr. Jager, tapetnik Ljubljana. Sv. Petra na-ip št 29 8868 ^.»"l.^r.r^ Damska krojačica TarJašU trg 2/11 te pn poroča o»nj lamam v me •ralev njir. tramikor. sa donosnika, rinograda ia gozda Hiša in gos^odarako poslopje je aevozidano — Zrave« se lahko kupi tudi nekaj inventarja. Poja-nfla no prodam Ponudbe pod daj,, lastnik Anton Sutja, »D. K. W. motor« aa ogl. K tpela._ po:t» ia postala 1 lizkih »«ni eddelek »Jutra«. 7826 Slatina Radenri. -t« ia ia letel' u obilen 'ihisk izvršujem lanske oblek- is olasče tet vse • to stroko »j« ta;oč» lela po najnovejših krojih ia ah 7645 iJulai Rezi Ljubljana - Pozor! O lašamo prvovrstne velikonočne šunke ala Praga, kakor vse vrste prekaieiKga me^a kranjske klobase, prvovrstno svežo svmjino, govedino in teletino po na i iž h dnevnih cenah. Anion Tavčar Maribcr, Jurčičeva ul. 3 Želim kupiti solidno In dobro uvedeno lekarno z večjim prometom, v večjem mestu Slovenije, kjer so srednje šole. Cenjene ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod značko »Lekarna«. 3941a >fiainovei a iznaidba za kadilce cigareti Sedaj je došel iz tovarne iieniini ustnik H Pczor! irralci na harmonike. Pozor! Če se hočete za prihodnjo tekmo dobro pripraviti, preskrbiie se ž e s e d 8 i s pripravam instrument' m. Vsak tekmovalec z lubaso«o harmoniko, ki dob' na-giado, dobi razun oli-cijelne nagrade, še od nas poseben dar. Po rabne to priliko in igrajte samo na svetovnoznano lubaiovo harmoniko. Sestavni deli, note, surovi materi;al za harmonike po najn žjih dnevnih cenah. Zahtevajte cenovnik. Prva avstrijska izdelovalnlca harmonik Franc Lubas & sin Celovec (Kska cef» št. 56 LIKA 99 ki uniči škodljivos tobačnih snovi in neverjetno oowiša ckus tobaku amo vsled svoje posebne konštrukcije i baku se ne pr meša nonena reč Ustnik ^lane brez poštnine Din ;0 —. Naroča se za sedaj samo pri izumitelju NG. JOSIP UKOR K O S T A N E V «C A NA KRKt KOLYNOS pest a Je od najboljSib oajboljša, cd najceoc-iih najcenejša, k vrb vseza zelo ekono-mična. 1 cm KOLYNOSA na sirili 56eifcid zadostuje- Posku&it«, pa se boste uverili. da Je K0LYN0S naJboljSa pasti u zobe. Dobi se r vseh lekarnah, droge-geriiah io parfiunerigah. iflK B Pogrebni zavod J liajšek Potrti žalosti, naznanjamo pretužno vest, da je naš iskreno ljubljeni oče, gospod Ivan Veleč nadsprevodnik drž. žel. v p. včeraj ob 10. uri nenadoma preminul Pogreb se bo vršil v č e t r t e k ob 15. ud iz splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 19. marca 1929. Žalujoča sinova Ivan in Alojzij ter ostali sorodniki. JutfeM^imka 0ni po ceni zato po sta kruh in pecivo iz nje r»encicfki*iljivci. Urejuje Davorin Ravljtn. izdaja za ioozorcij «Jvtra» Adoll Ribuik«. Za Naroda« bakamo d. d. kot tukaruarja frant Jezeršck. Z* in^eratai del j* odguv«MB Aim^ Novak. Vsi ? Ljubljani