385
Slovenci.
Spisal dr. Vinko Fereri Klun. Posvečeno velikim posestnikom kranjskim. Kaj zlodja! — bode zakričal marsikdo naših bralcev videvši napis „Slovenci; spisal dr. Vinko Fereri Klun". Ali se je mož zopet spokoril in začel pisati na pravico Slovencem, ali pa bode udrihal po njih zato, da v eno mer spuščajo pšice po Savlu. Pomiri se, dragi čitatelj; ki to ali uno misliš, kajti nobeno ni pravo. Spis, ki ti ga priobčujemo v tem članku, izvira od leta 1857. in se nahaja v 3. delu „Ruske besed e", časopisa za slavenske in občne literarne interese. Kakor vredništvo tega časopisa piše, dobilo je ta članek iz Lichtensteiga (v Švajci kantona St. Galen) od ondotnega profesorja in ravnatelja učbenih zavodov dr. Vinka Ferera Kluna v nemškem rokopisu z napisom „die Slovenen. Ein Beitrag zur Kenntniss der Sudslaven". —
386
Po tem oznanilu ne bode noben čitatelj dvomil, kdo da je ta dr. Vinko Fereri Klun.
Ne bomo pa celega spisa iz ruskega prestavili v slovenski jezik, ampak le toliko, kolikor je treba, da se primeri politično nnšljenje gosp. dr. Vinka F. K lun a iz leta 1857. v Svajci s političnim mišlenjem gosp. dr. Ceneta Klun a, c. kr. dvornega svetnika leta 1870. v Beču.
Poslušajmo tedaj, kako je oni doktor od leta 1857. svoje politično mišljenje v tem spisu razvil. Po tem bode vsak čitatelj sam sebi lahko primero napravil, kajti sedanje politično mišlenje dr. KI. je vsakemu znano. Kdor bi dvomil, da pričujoči prevod ni natanjčen po originalu, naj ga čita v „Ruskej besedi". Evo ga!
„Koliko časa je še le od tega, kar so učeni trudi-telji v svojih skromnih kotih začeli delati preiskave o Slavjanih, skrivaje se,   kakor puščavniki,  in ne misle
niti na pohvalo niti na slavo?.....Koliko časa je od
tega, da so v Evropi o Slavjanih še tako govorili, kakor da bi oni bili mongolska ali tatarska četa?"
„Pred 30 leti je jedva li kdo na Slavjane mislil, — pred 20 leti je malokdo o njih pisal, — pred 10 leti je malokdo nje razsojeval in preiskavah A sedaj so se kar na enkrat v devetih mestih Evrope na vseučiliščih začela predavanja o Slavjanih. čas je prišel; on sam daje znati o sebi, on sam obrača dejatelnost k temu, kar mu je potrebno. Vsak ne ugane, k čemu vse to pelje, vendar vsak grž za njim, čeravno proti želji svoji in počasi".
„S temi pomenljivimi besedami slavnega Sreznev-skega začenjam jaz svoj popis enega iz najmanj znanih slavjanskih plemen, kajti te mnogoobsegajoče besede izrazujejo to osnovno zrenie (nazor), na k ter o se tudi jaz opiram. Izobraženi svet je v poslednjem času na Slavjane posebno in to prav po pravici svojo pozornost obračal".
„Posebno je literatura enega južnoslavjanskega kolena, in sicer junaško-sveža poezija vitežkega plemena Srbov z njihovo smelo fantazijo, z močnimi oblikami in njihovim blagoglasečim jezikom postala, tako reči, občno dušno blago Evrope".
„In resnica je! Slavjani, kteri večo polovico našega dela sveta v oblasti imajo, in kteri so na poprišče vse-svetske zgodovine z vso silo mladosti stopili, zaslužijo, posebno v sedanjem trenutku, pozornost celega izobraženega sveta. In naša dolžnost je z orožjem duha si pridobiti in vzdržati tisto mesto, ktero nam grč. Naša sveta dolžnost je, opovreči tiste grde laži, ki so jih naši vragi in nevedneži raztrosili, in kazati jim vso praznost njihovih napuha-polnih in nečimurnih fraz. Naše delo mora biti, pobijati predrzno razsojevanje „velemodrega profesorstva" o Slavjanih, in pokazati prosto in jasno, kaj da smo in česa da mi hočemo. Ce je Nemcu, Francozu, Angli-čanu dozvoljeno, ponosno polagati na oltar človeštva svojo narodno zavest, kako da bi sami Slavjani tega prava ne imeli? Ako se mi brezstrastno in nepristransko, vendar pa z narodno ljubeznijo in narodnim ponosom, potrudimo druge narode z vsemi Slavjani seznaniti, — ako zavrnemo napačne nazore glede nas, ako razjasnimo krive misli in vzdignemo zagrinjalo, ki že marsiktera plemena zakriva, takrat izpolnimo mi še le svojo dolžnost in prižgemo svetilo, ktero tujcu osveti vso neizmerno slavjansko zemljo, ki mu pomaga spoznati, ki ga uči ljubiti in čislati nas. Bati se tega svetila nam nikakor ni treba. Izučeni in spoznani Slavjan bode ena iz važnejših pridobitev našega veka. Mi za-vojujemo sebi priznanje in ostanemo zmagovatelji".
„To ravno je, kar je mene spodbodlo, da opisujem
v kratkih očrkah en del velike slavjanske porodice namreč svoje rojake Slovence".
Po številu prebivalcev in po prostoru, na kterem bivajo, ta del ni velik; al v zavesti svoje narodnosti, v svojih trdnih nadah in v eneržiji ga nobeden izmed njegovih soplemenikov ne prekosi. In ravno to so močni in plodotvorni faktorji v življenji narodov; o njihovem sodelovanji se slišijo tehtne besede: „Naša je prihodnost"!
,,Sedaj prestopam k svoji nalogi". —
L
V prvem oddelku naš „ljubeznjivi" dr. Vinko Fereri Klun opisuje pokrajine dežel, ktere so po Slovencih zaseljene. On jako vestno meje proti nem-štvu zaznamuje in skoraj še natančnejše kakor se one na Kozlerjevem zemljovidu vidijo.
Potem pride tudi na sosede slovenskega naroda, namreč Italijane in Nemce. Pri tej priliki stavi sledečo opazko: „Posebno Slovencem, ki so od ene strani od Italijanov, od druge pa od Nemcev pritisnjeni, grozi velika nevarnost, da izgub6 svojo narodnost, in v resnici se mora človek začuditi, da silovitost tolikih vekov skoraj nič ni dosegla; to pa je ravno bliščeči dokaz, kako živa da je v tukajšnjih Slavjanih narodna zavest".
Ovštevilu Slovencev pravi sledeče:
„Število Slovencev znaša (po manj sej meri) do 1 milijon ia 274.000 duš. Oni se razdel6 po sledečem načinu: V Italiji 26.317, na Ogerskem (po manjši meri) 50.000, v Trstu, v Istriji in na otocih 179.779, na Goriškem 119.211, na Koroškem (po manjši meri) 96.000, na spodnjem Stajarji 363.000, v Kranji 418.000, v armadi 22.000, vseh skupaj 1 milijon in 274.307",
„In tako je eden in isti narod razdrobljen med sedem različnih deželnih vlad! Ali je prišlo to od izvestnega načela: „divide et impera", ali od zgodovinskih vzrokov, kakor dokazujejo nekteri jedno-stranski učenjaki, — za mene, Kakor za etnografa, je to vse eno. V vsakem slučaji bi se moralo pri „preobrazevanji" Avstrije na to pozorljivost obračati. Ne bilo bi vsaj nobenega državnega razloga vnovič potrditi to neugodnoin krivično delenje (tako je leta 1857. govoril Švicar dr. Klun, — 1. 1870. je sumičil Slovence ministerski svetnik Klun, da imajo ves drug program) in to tem manj , ker je na korist zedinjenja vseh Slovencev v eno politično skupino mnogo glasov govorilo, kteri so tako veljavni, da jih vlada sluša, in kteri dobro poznajo deželne potrebe. Ali se je dakle čuditi, da Slovenci, kteri so toliko vekov verno hranili svetinjo svoje narodnosti proti vsem javnim in tajnim poskušnjam jih spreobrniti, sebe čutijo zatirane in zatrte in da z zavistjo gledajo na srečne svoje soplemenike, kterim je že dano državno edinstvo. Res je, da se ničesa bilo ne bi bati za veliko idejo občnega državnega edinstva, če bt se ustanovila posebna provincija ,,Slovenija". Sest vekov je dovolj dokazalo, da so se Slovenci vsigdar trdno in verno svojih domačih vladarjev držali. Po tem takem je razumljivo, zakaj da Slovenci zedinjenja žele, in da oni tega v Avstriji za nemogoče ne drž6".
(Konec prihodnjič.)
395
Slovenci.
Spisal dr. Vinko Fereri Klun.
Posvečeno velikim posestnikom kranjskim,
(Dalje.)
Iz omenjenih črtic je razvidno, da je Kranja v resnici predstaviteljnica Slovencev; v tej Vojvodini jih živi največ, in oni so tudi manj zmešani s tujimi elementi. Iz 474.800 prebivalcev Kranje je 410.000 Slovencev, 17.000 sorodnih jim Hrvatov, 39.000(?) Nemcev." (Opomba stavca: to bode malo preveč, kajti po najnovejšem številjenji iznaša število Kočevarjev 26.000 duš, na Kranjskem se ne more 500 pravih Nemcev našteti, kje tedaj je ostalih 13.000 Nemcev? vendar ne v Weissenfelsu?)
„In tako pride na 10.000 prebivalcev 9.189 (?) Slovencev in 811 (?!) Nemcev. Iz tega sledi, daje Kranja po vsej sprevidlj ivosti slavjanska zemlja, kajti Nemci sestavljajo samo 10% (?) vsega prebivalstva. Nemci izključiteljno so samo v občini Weissenfels na koroški meji, potem paše v vojvodstvu Kočevskem na Dolenskem, čegar prebivalci se držijo za potomce davno že preselivših se Frankov".
„Druge nemške občine pa, tako nazvani jezični ostrovi, kakor na primer Sorica in Bitnje, kjer se je še za 150 let nemški govorilo, so se sedaj že popolnoma poslovenile. Slovenci obsedavajo 158 avstrijskih kvadratnih milj, Nemci 13, a Hrvati 2." —
(Potem dr. Klun popisuje precej obširno Kranj o in posebno Gorensko; al ta popis puščamo mi na stran.)
II.
V drugem oddelku popisuje dr. Klun slovenski narod, kterega na tri dele razdeluje.
Slušajmo, kaj pisatelj sam pravi.
„Jaz predstavljam Slovence v treh glavnih oddelih in sicer po mestu prebivanja".
„Prvi oddelek — Slovenci v Kranj i, — drugi oddelek — Slovenci v Štiriji, k kterim prištevam tudi koroške in ogerske Slovence, in tretji oddelek — Slovenci na Primorskem".
„Jaz sem posebno zavoljo tega izbral tako deljenje, ker hočem pokazati, koliko sta imela in dosle še imata vpliva na Slavjane nemški in romanski element (življej). Okoljnost ta naravska ravno ni tolažilna, vendar pa obstoji, in tem več potrebuje pozorljivosti, ker Slovenci so najmanjša in najbolj oddaljena vejica slavjanskega plemena, in zato njih nalog obstoji osobito v ohranjenji slavjanskih svobodnih načel in vigod (Errungenschaften) v političnih in narodnih razmerah. Spolnovaje ta nalog so se večkrat podvrgli težkim trpljenjem; vendar se pa ne enkrat ni posrečilo, da bi se bila zadušila' njih narodna
396
zavest, akoravno so jim branili slovenski govoriti in so vsako še tako malovažno in nedolžno projavljenje te narodne zavesti zatrli. Iz sto primerov, o kterih bodem govoril na drugem mestu, navedem tukaj samo jednega, kteri ima prav tesno zvezo z mojo nalogo".
(Dalje prihodnjič.)