T lufcl! M ooj -ku knjt Sulr.a mu, ilr:'* ^i'ntv/I Številka 22. toK=>saaaE^BqMgBMBHBsaaBaKSS. Pavlahtf Franke « drlavl sm. V Ljubljani, dne 3. junija 1920. n. leto. L« — ■---- Cijena u prodaji 1 K 50 m m Naš Glas izlazi n ijednu avakog četvrtka* Godišnja pretplata * .... K 72'—> Polugodišnja B 80*— Četvrtgodišnja ....... B 18*— 2a inozemstvo dodati poštarinu. Oglasi po ejeniku. —= =■ liana y npo^aja 1 K 50 $nx. =— Ham r.iac Hs.iadH ee^ManHo csauor 'lerspnca. jTo.ajiinaa nperiuiaTa...................K 72 IIojyro4,irrrtFML v ....... a 36 HeTBprro tHniHA ..£.«•.( «18 3a HHoaeiieTBo ^o^aTH nonrrapHHj. OraaoK no TapH(J)H. Uredništvo: Ljubljana Rimska cesta štev. 20/11. Rokopisov ne vrača, ako ae ve priloSi znamk. Dopise v latinici in cirilici sprejema le podpisane in zadostno frankirane. Rokopise je poiiljati samo uredništvu v Ljubljani Hrvatske in •rbake dopise je pošiljati le potom organizacij, ki so za vsebino odgovorna Upravnlitve; Na naročila brez denarja ae ne oziramo. Naročnina naj ae pošlje po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov tog št Uji. Tja je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad. Zagreb —u—o — Naša organizacija. Dok još nisam imao sreću ubrajati se med j u javne namještenike, svakom danom Zgodom, kad se povela rječ o njima, na-glasivao sam, da je za javne namještenike neophodno potrebno, da se organiziraju. Dobra organizacija je najbolji štit 1 branič njihovih interesa. Bez organizacije neima života, neima obstanka. I konačno zaslugom nekolicine agilnih, koji ne prezaše pred ničim, povela se rječ o davnoj potrebi, uzbibaše se naši redovi i doživismo našu organizacija Velim doživismo našu organizaciju, nu dali se ova u pravom smislu rječl ima smatrati organizacijom, druga je stvar. Bacimo li pogled na organizacije drugih društvenih slojeva, a pogotovo na onu našeg radnlčtva, tad ćemo brzo uvidjeti, da smo daleko od organizacije onakove, kakva bi poželjna bila, onakove, koja bi n stanju bila da štiti, brani i uspješno promiče sve naše interese, o koju bi se •vaki nasrtaj, dolazio s koje mu drago strane, razbio, kao što se razbijaju uzbibani morski valovi o nepomične hridi. Za ovakovu organizaciju potrebno je: samosvijest, dobra volja, samoprijegor, rauogo težka i mukotrpna rada, a to nam nažalost manjka. Svi smo, sa časuim izuzecima, za našu svetu stvar više nego nemarni. Danas nebi smjelo biti ni jednog namještenika uopće, koji ne bi bio član naše organizacije, odnosno našeg Saveza. Svaki Član morao bi da točno i savjesno vrši sve članske dužnosti. Mnogi su u bludnji i nerazumevanju, kad misle, da je članskim dužnostima udovoljio, ako je podmirio članarinu. O ne! to je tek jedan dio dužnosti naša. Prave su dužnosti propagirati svagdje i na svakom mjestu našu Ideju, širiti svuda naše glasilo, biti pretplatnik glasila, po mogućnosti sarađjivati u njemu, prikupljati nove članove, a stare, koji su zbog bilo kojeg razloga postali malodušni, bodriti ua nstrajnost i požrtvovnost, itd. Stotine i stotine ih ima, koji se ne »ačlaniše, ne razumijevajući važnost organizacije, a stotine i stotine ih ima, koji ne če navlas, da se začlane, jer to ne ide u pfijog njihovoj puzavosti i štreberslvu, držeći čim se začlane, zbogom lijepe nade, *b 'gom zamišljene kariere. Što više ovi Jadnici odgovaraju na svemoguće načine i ®ne koji bi voljni bili začlaniti se, predo-®*vujući im. kako je to skroz suvišna stvar. jer je državna vlast tu, koja vodi brigu i račun o nama. Imade ib na stotine i takvih, koji se pod moralnim pritiskom za-članiše, a drže glavnom zadaćom svojom, rovariti proti Savezu, bacati mc. klipove pod noge, osujećivati svaku dobru nakanu i ideju, jer im je Savez trn u oku. Nisu ni oni rijedki, koji dižu svoj glas proti Savezu zato, jer da imamo Našu Udrugu, pa čemu na dvije ptrane biti član i plaćati članarinu. Koliko se puta čuje od ovih sirotana, gdje s punim uvjerenjem govore, kako Savez ništa ne radi; ono što smo dobili, vele, dobili bi i bez Saveza. Drugi put se opet čuje: Što je pravo, pravo, ipak je Udruga više činila nego U Savez. Jest, tim se i ja slažem. Najme Udruga je više činila, ali ne za nas nego proti nas, rovareći dan i noć proti Savezu i proti njegovu vodstvu. Nikada neću zaboraviti veselje, koje je raspust Saveza onim ljudima, kojima fe Savez od prvog dana nepoćudan, prouzročio. Kliktalo ae s očitom zloradošću: I neka je, i pravo je, da je raspušten, ovo je već previše bilo što je Savez radio, to se nije smjelo više trpiti, i tko bi sve nabrojio, što su u svom zanosu protiv Saveza govorili, a da ni ne spominjem pogrde protiv njegovu vodstvu. Govorilo se dosta glasno, da je bilo medju javnim namještenicima i takovih sirotana, koji su ovom zgodom kupili i slali tadašnjoj vladi podatke proti neustrašivom borcu za naša prava i dičnom našem predsje Inlku g. Dr. Benkoviću, te njegovim sudrugovima i supatnicima, dok su ovi u zatvoru čamili, ne bi U na ovaj pošteni način ušićarili koji mastan zalogaj. Sramota 1 Čudim se samo — ako je ovo istina — da naše vodstvo njje već obračunalo sa ovima paraaitima. Nehaj za našu stvar kod nas jo silan, a to se najviše opaža a našem glasilu. Koliko puta osvane ovo, a da ne donese tako rekuć ni jednog člančića našeg. Da nije agilne braće preko Sutle, zbog pomanjkanja materijala više puta ne bi mogao ni izaći. Sva je sreća, da su braća Slovenci tu, koji svojim neumornim radom našu golotinju prikrivaju. Ugledajmo se u njih! Kolika se indoiencija sa strane članova prigodom pobiranja članarine pokazuje, upravo je nevjerojatno. Imao sam prilike vidjeti, da je jedan član, koji je dobrovoljno ovaj težak i nezahvalan posao, jednom te istom članu po više puta ići morau dok je od njega ubrao ono par kukavnih kruna. Jedan put ga oe nadje u uredu, drugi put neima vremena, treći put drži, da je već uplatio članarinu, pa mora kod kuće potražiti potvrdu, četvrti put dovikne srdito: pustite me, i onako od Saveza ništa neimamo, itd. Mnogi članovi drže, da je samo odbor zvan i da je njegova dužnost, da radi za našu opću stvar. Jest, i ja kažem, da je odbor zvan da radi, ali ne sam, nego us potporu i saraduju nas sviju. Odbor je sam po sebi nemoćan, ako ne nalazi sa strane članova odaziva i potpore. Sada je baš hora, kad se radi o našoj i naših porodica sudbini, sada je baš čas, da svi bez razlike zasučemo rukave, ta rame o rame složno poradimo za naša stvar, jer od našeg rada imat ćemo samo mi korist Stoga na posao, jer a rado je spas, a u neradu propast! Tovariši! Rešite poslane Vam položnice pozabljenosti in obnovite žnjirm - ......... naročnino i -...... Fr. KOssel (Trebnje): Česa nam treba? Nekdaj so bile zadaće države ograničene bistveno zgolj na osiguranje mfru ln reda na zunaj in znotraj. Država namreč ni tvorba medsebojne ljubezni, temveč uprav narobe, ustvarila jo je medsebojna kruta borba. Ta izrek mora vsakogar osupniti, pa je vendar le resničen. Glasoviti učenjak na polju socijologije, dr. Gumplovicz uči, da ljudje ne ustanavljajo držav zato, ker bi hua to za ljudi srečna in blažena ustanova, tudi ne zato, ker jih družijo skupne koristi in skupni cilji, pa tudi ne zato, ker govore enak ali vsaj sličen jezik ter se tako laže in bolje razumevajo, marveč edino radi tega, da se drug pred drugim laže brani, da more eden čim laže Živeti na račun družega. Gumplovicz trdi, da države ne ustvaija sloga ljudi, temveč nasprotno njihova nesloga. Čebi bili ljudje složni, bi bile države nepotrebne in bi jib tudi ne bilo. Ljudje pa niso nikjer složni, torove? so si neprijateljski in se sovražjjo med sabo do krvi v nesita, to neprijatrtjatvo in to sovraštvo silijo vsakega posameznika, da išče sredstev in pripomočkov, ki ga bi obvarovali in očuvali pred poželjenjem bližnjikovim. Edino sredstvo za tako obvarovanje je pristop k draštvu ali skupini ljudi, ki se medsebojno zavežejo, da bodo drug dragega pustili živeti v miru. Tej pogodbi se reče potem zakon. . Kdorkoli bi se vkljub zavezi predrznil dotakniti koga dragega, takoj se mu naloži primerna pokora, kajti v pogodbi je dana izbranim ljudem oblast, da po določenih zakonih delijo pravico in kaznujejo netnirneže. Te oblasti, ali z drugo besedo označeno, te vlade se vsi boji. mnogi jo tudi mizUo in sovražijo, toda vsak priznava, da je brez nje obstanek nemogoč, kajti tako ga tlači samo nekoliko ljudi, med tem ko bi se sicer, da ni vlade, vsi vrgli na posameznika. To bi bila veSna vojna enega proti vsem in vseh proti enemu. _ Resničnost nauka tega velikega misleca čutimo vsi vsak dan, vsak na svoji lastni koži, posebno v zadnjih časih. Najkrvoločnejša iu najdivjejša zverina is človek, država je pa oni zverinjak, v katerem samo sila prepreči izbruh te krvoločnosti in divjosti. V državi šele je torej nastal mir in red. Vsled tega miru in reda je pa človeštvo napredovalo in čim večji napredek, toliko večje in širše so postale tudi naloge države. V prvih časih je poglavar države sam hodil po svojih zemljah, obdržavnl uradne dneve in takrat res vladah To pa ni dolgo držalo. Vladarske naloge so se neprestano večale in širile; poglavar in njegovi dvorjani tem nalogam sami niso bili več kos. Moralo se je poveriti razno zaupnike z izvrševanjem vladarskih poslov. Pa tu!'i to sčasoma ni zadostovalo. Tako so nastali uradi in v teh so uradovali javni nameščenci. Naloge države se pa neprestano večajo in širijo. Država mora posezati v gospodarstvo svojih državljanov, mora prevzemati šievilne socijalne zadače, upravljati. velika in važna podjetja ter razširjati svoje delovanje na vseh poljih, posebno ! ▼ higijeni, vzgoji in šolstvo. OLm širše postaja to delovanje, toliko j več je samo ob sebi umevno potreba tudi j javnih nameščencev. Posli in opravila javnih nameščencev ss v bistvu spreminjajo in pjih važnost narašča v neskončnost. Kaj sledi iz vsega tega? Za vse državljane sploh in še bolj za vsakega posameznika posebej je velikanskega pomena, neizmerne važnosti in naravnost življenjska potreba, da so v državi urejene razmere, da je uprava taka, da popolnoma in vsestransko zadostuje svojim socijalnim ljudskim nalogam in še posebno, da je sodstvo ▼ rokah neodvisnih in nepristranskih sodnikov. Nihče državljanov ne more hoteti javnih nameščencev, ki bi bili ljudstvu tuji birokrati, ki se ne brigajo za ljudski pokret, ki so nasproti ljudskim težnjam ravnodušni in se ne čutijo kot živa veja živega ljudskega drevesa. Nihče si ne more želeti brezbrižnih bi brezvoljnih nameščencev, k bi bili samo orodje v rokah posameznih mogočnežev, samo avtomati vladarske moči; pač pa si želi vsakdo mož, ki opravljajo svojo Hj službo samostojno in samotvorno v korist splošnosti, ki ji služijo in ki tvori državo. Z veseljem in nesebično naj služijo v vsakem slučaju in pod vsakim pogojem vedno le po najboljši vesti in vednosti, uporabljajo obstoječe veljavne zakone brez ozira na desno ali levo. To je pa ne strmo vzvišena, temveč tudi brez dvoma prav težka naloga. Kdor hoče, da bo javnemu nameščencu mogoče to nalogo v polni meri izpolnjevati, mora mn pa tudi dati za vse to neobhodno potrebne predpogoje. Kaki pa so ti predpogoji? Nameščenec mora biti v takih razmerah, da se lahko čuti neodvisnega od naklonjenosti ali nenaklonjenosti posameznikov, da se lahko zaveda popolnoma jednakopravnega člana države, če tudi je njen služabnik, in je deležen vseh državljanskih pravic neokrnjeno, kakor vsak drug ud splošnosti. Njegovo službeno razmerje mora biti postavljeno na neomajno Irden, siguren temelj. To je edino možni temelj pravice in zakona, v katerem so mu zasigurane vse državljanske pravice neomejeno, in po katerem je zavarovan pred brutalnimi skrbmi za vsakdanjo preskrbo svojo in vse svoje družine. (Konec prihodnjič). Bez organizacije i stališkog glasila ne možemo postići poboljšanje svog ........materijalnog položaja. , Jedno skroz opravdano pitanja Kad rečem, da dandanas prolaze — u svakom pogledu — najgore državni namještenici, mislim da nijesam ni malo pretjerao. Pače, izrazio sam se orilično umjereno. Držim da nije nikako opravdano, da jedan oficir mora imati do 100 °/0 više plate nego li jedan činovnik u istome razredu čina. Tako da se na pr. prinad-ležnosti jednog kotarskog poglavara ili sudbenog savjetnika u VII. razredu čina nekako jedva približuju prinadležnostima jednog — nota bene — nepismenog poručnika. A gdje je tu osim nauka odgovornost i rad jednog činovnika u VII. razr. čina naprama jednog vojnika u X. razredu? Jeli to u opće prispodobivo? Ne kažem, da taj poručnik možda ne zaslužuje ono, što mu država daje. Ne, ali neka mi se oprosti ... što Je previše, nije nikako zdravo, taman to i dobro bilo. Protivan sam, i neću nikada pristati na to, da se terorističkim načinom iznudi naša država; ali mislim, da mi neće nitko živ zamjeriti, ako se usudjujem ozbiljno zapitati: zašto ne svim Če je bil kateri izmed nas, ki si je pred vojno pristradai nekaj kronie za boljše čase, jih je gotovo med vojno že zdavnaj potrošil in ima sedaj edino to, kar dobi vsak mesec enkrat A slučajni postranski zaslužki so tako malenkostni, da v najboljšem primeru zadoščajo jedva, da se obitelj dostojno, čeprav sila {skromno obleče la obuje. Iz lastnih sredstev si torej nihče izmed nas ne more pomagati. Pomoč dobimo samo v solidarnosti. Treba je torej razmišljati, kako pridemo Žimpreje do ustanovitve bolniškega društva javnih nameščencev, ki bi svojim članom nudilo pomoč v slučaju bolezni. Po mojem mnenju naj bi imelo društvo namen: 1. dajati Slanom v sinčajn bolezni bolniško podporo; 2. plačevati zdravniške stroške in zdravila; 3. preskrbovati v primeru potrebe bolniško oskrbo v bolnici, EL razr.; 4. omogočati svojim članom bivanje v zdraviliščih po znatno znižani ceni ali brezplačno; 5. plačevati pogrebne stroške; 6. dovoljevati Iste ugodnosti tudi drn-žini javnega nameščenca (ženi, otrokom in ev. tudi potrebnim staršem.) Pri današnjem gmotnem položaja javnih nameščencev je izključeno, da bi mogli tako društvo ustanoviti iz lastnih sredstev — kajti en sam malo težji primer bolezni ali nekaj pogrebov bi nam lahko izčrpal vse premoženje — moramo torej Iskati pomoči pri vladi, da nam priskoči na pomoč. Opozoriti jo moramo, da je v njenem lastnem interesu, če je javni nameščenec v dobrem socialnem položaja in da ni dovolj samo izboljšanje plač, ampak daje treba nuditi svojim nameščencem pomoč tudi V Tozadevno so druge države, ki so nastale iz bivše Avstrije, že daleč pred nami. Celo avstrijska republika, ki je v najsiabšem gmotnem položaju izmed vseh novonastalih držav, se je začela s tem vprašanjem prav resno pečati. Tako čitamo v „AlIg. Beamtenzeitung“ z dne 20. 3. t. 1. št. 5, da je državni urad za socialno skrbstvo (Staatsamt fOr Soziale Venval-tung) predložil organizacijam javnih nameščencev osnutek zakona o bolniškem zavarovanju. Avstrijska vlada je obljubila, da dovoli v ta namen kredit 10 do 15 miljonov kron. Kolikor je iz osnutka razvidno, so se v tem vprašanju postavili na moderno in demokratično stališče. Opozoril bi posebno na § 4 tega osnutka, ki pravi, da se naj zavarujejo ne samo oni družinski člani javnega nameščenca, ki živijo z njim v skupnem gospodarstvu, ampak sploh vsi družinski člani. To se utemeljuje s tem, da mora uradnik večkrat svoje otroke pošiljati v mesto študirat itd. in mora za nje skrbeti, četudi ne živi ž njimi skupaj. V isti točki jo tudi predlagano, da naj se bolniško zavaruje ne samo žena, ampak tudi ev. gospodinja, ki opravlja gospodinjska dela brezplačno in nadomestuje ženo. Zelo važna je tudi točka 10 tega osnutka, Id pravi, da se bolniška podpora izplačuje za ves čas bolezni in ne samo 4 tedne, kakor je bilo preje določeno. Točka 12 določa, da se naj plačuje bolniška podpora nosečim ženam mesec dni pred porodom in dokler dojijo oziroma kolikor časa bi morale dojiti, če je potrebno, da se med tem časom najame kaka druga oseba za vodstvo gospodinjstva. Tu vidimo, da je zakon zasnovan na zelo moderni in demokratični podlagi in da ima avstrijska vlada veliko razumevanja za položaj svojih nameščencev. Pri nas ni vlada tozadevno do danes še ničesar ukrenila. Zato je neobhodno potrebno, da vprašanje sprožimo sami in začnemo razmišljati, kako bi čimpreje prišli do tozadevne zakonodaje. Vlada bode morala čimpreje kaj ukreniti in dovoliti večji kredit, ki omogoči ; delovanje bolniškega društva in s tem od-pomore socialnemu položajn javnih nameščencev. Želeti je, da bi se oglasili tudi strokovnjaki, juristi, zdravniki i. dr., ki bi stavili konkretne predloge in nasvete, kako bi se dalo to najmodemeje in najhitreje Izvesti. Na vsak način pa je ustanovitev bolniškega društva delo aajbližje bodočnosti Drugovi, u svim gostionama i kavanama zahtjevajte „Naš Glas* / Pragmatika. (Nadaljevanje.) § 40. „Administrativne kazni so te-le: a) pismeni ukor, b) odvzetje plače do treh mesecev, c) zguba selitvenih stroškov pri premestitvi, č) odpust iz službe*. — To so vse občutne kazni, ki bi jih smel izrekati edinole zato sestavljeni in poklicani senat po vsestranski preiskavi in zasliašnju okrivljencev in zagovornikov po izčrpni pismeni in ustni razpravi Za nemarnosti in malenkostne pregrcške v neposredni službi naj bi pa bila predstojniku v vzdrževanje discipline dana pravica kaznovanja In karanja v manjšem, natančno očrtanem obsegu. V trdovratnih primerih neposluš- nosti in neubogljivosti naj predstojnik talni slučaje naznani kompetentni komisiji v razsodbo. § 41. „Pismen ukor in odvzetje plače do 15 dni smejo izrekati: predsednik glavne kontrole, predsednik velikih sodišč in sodišče prva stopnje, okrožni načalnilri in predstojniki podobnih oblastev, vsi ti nad podrejenim osobjem. „Istotako smejo predstojniki v dragih nižjih oblastvih kaznovati svoje podre-jence (mladje), in sicer: a) okrajni načelnik svoje podrejene uradnike s pismenim ukorom in odvzetjem plače do osem dni; b) predstojniki telegrafskih oblastev, pošt in karanten svoje podrejene« s pismenim ukorom in odvzetjem plače do pet dni. Vsi ti predstojniki (a in b) se pri izrekanju teh kazni ravnajo v drugem po predpisih v zakonu o uradnikih, ki obravnavajo disciplinarno kaznovanje. „Razen tega so podvrženi kaznim, predpisanim v § 40. zakona o uradnikih državljanskega reda, tudi sami predstojniki posameznih oblastev, ako proti svojim podrejeacem, ki so osumljeni, d& delajo zlorabo ali Id so že storili kako krivdo, ne izvrše, kar jim nalaga dolžaost, bodisi z izgovorom, da se dotična oseba ni pritožila, bodisi da hoče podrejenca drugače obvarovati, ali ako proti svojemu prepričanju priporoča višjemu oblastvu mlajšega uradnika nedostojnega vedenja. (Dopolnitev z dne 28./12. 1879.) „Te kazni kakor tudi odvzetje plače do treh mesecev izvršuje pa predsednik državnega sveta nad pisarniškim osobjem sveta, ministri nad osobjem lastne pisarne in nad osobjem podložnih oblastev. „Da se uradniku ne prizna selitveni Strošek, izreka dotični minister; da se pa uradnik iz službe odpusti kot nepotreben a*' to neporaben, izreče disciplinarno sodišče, razen kjer zakon določa drugače*. Iz predstojeČih določb je posebno jasno, da so podrejeni uslužbenci izročeni samovolji svojega predstojnika, ki jim lahko izreka preobčutne kazni, ne da bi bil vezan na druge osebe. Tak predstojnik sam izdaja odredbe (ki lahko niso v skladu s predpisi), sam zaslišuje podrejenega uradnika, ako sumi, da je zakrivil kako krivdo, in ga končno sam obsodi! Tega tudi no preminja določba, da se tak predstojnik kaznuje, ako proti podrejenim uradnikom ne postopa, „kakor mn veleva dolžnost*. Ni pa nikjer izrečeno, kdo naj predstojnika nadzoruje, ali si ne dovoljuje — milo rečeno — nekoliko samovolje in morda pristranosti v izvrševanju kazenske oblasti. Ni tudi izključeno, da si kak predstojnik, videč, da ga pri tem nihče ne nadzoruje, dovoli ščititi ali priporočati posamezne podrejene« navzlic njihovemu nedostojnemu vedenju. Postopanje je vsekakof zelo pomanjkljive ter lahko daje povod velikim zlorabam. Pustimo določbo, da sme priznati selitvene stroške sam minister; edina pravilna določba se nam zdi, da *me kazensko odpuščati iz službe samo disciplinarno sodišče. To sodišče ali senat bi pa ne smel omejevati svojega delovanja na sama odpuščanja, temveč na razsojanje disciplinarnih pogreškov v obče, ker pri nobenem disciplinarnem dejanja ni mogoče kar naprej ugotoviti, ali bo disciplinarni preiskavi sledila obsodba, in celo kazen — odpustitve. Prehod iz stanja dosedanjih službenih pragmatik v nejasnost in popolno samovoljnost določil izza zastarelega srbskega zakona o uradnikih državljanskega reda, bi torej pomenil globok® v pravovarstvenih ozirih dr* Žavnega uradnistva, proti kateremu se bo to opravičeno odločno uprla § 42. „Vsaka disciplinarna obsodba ima za posledico tudi poplačilo stroškov nastalih povodom preiskave o krivici. Vendar če bi poleg komisijonalnih stroškov bilo odločati tudi o kakih državljanskih Zahtevkih, kakor n. pr. doplačilo stroškov, pričam itd., odločbo o krivdi bi pa izdalo administrativno oblastvo, se ta državljanski zahtevek odstopi v odločitev disciplinarnemu sodišču*. Novo za nas je plačevanje stroškov za kazensko preiskavo. Po novem pravilniku o taksah pa mora tako kaznovani uradnik poleg gornjih stroškov plačati še predpisano pristojbino za izdajo odločbe O prestopku. § 43. „Službeni prestopki in nedostojna postopanja, zaradi katerih se uradniki disciplinarno kaznujejo, so poglavitno ti-le: 1. Nemoralno In nedostojno vedenje v zasebnem življenju, kakor pijančevanje, ▼lačugarstvo, kvartanje in podobno v krajih, po društvih ter na način, ki ponižuje dostojanstvo uradnikov; 2. Lahkomiselno zadolževanje; 3. Nečloveško in preko postopanje s podrejenci iu občinstvom; 4 Zloraba oblasti starejšega uradnika proti nižjim (mlajšim), posebno ako predstojnik dobre in zmožne uradnike očrni pri višjem oblastvu ali nesposobne in nezmožne ščiti ali priporoča; 5. Nemarnost in nerodnost v prihajanju v službo in nje izvrševanju; 8. Neposlušnost proti starejšim ali proti naredbi predpostavljenih oblasti; 7. Vsako obrekanje v zlobni nameri postopanja ali odredb oblastev, v pisarni ali pred mlajšimi, v kolikor primer ne bi soadal v višjo kategorijo prestopkov, ki se kaznujejo po kriminalnem zakonu. Islotako nagovarjanje mlajših ali drugih oseb na pritožbo proti predpostavljeni ali oblastvi vobče; 8. Provzročanje nemirov (smutnje), razdora in neskladanja s tovariši v službi; 9. Vsaka „esnafska* obrt in trgovsko delo pod svojim imenom kakor tudi ad-vociranje; 10. Vobče, ako uradnik: a) prekrši dolžnosti svojega zvanja, b) ako se s svojim vedenjem in pona-ianjem v službi ali izven te pokaže nedostojnim uvaževanja in zaupanja, ki pa zahteva njegovo zvanje.* Vsi tukaj našteti delikti so gotovo take nravi, da se morajo disciplinsko kaznovati, ako se hoče obvarovati disciplina v služb! in ugled v upravi. Vsi enaki prestopki so disciplinsko kaznivi tudi po določbah dosedanjih službenih pragmatik. Ne želimo, da bi se morda v prihodnje ne kaznovali, temveč naj bi se kaznovali •amo na podlagi izrekov pristojnih disciplinarnih senatov, ker posamezni predstojnik urada, ki jih po srbskih določbah Bnie kaznovati je le ena oseba, vršeča ukazovalno, preiskovalno in sodno moč. Nepristranost taki, če tudi prav odlično Smožni in kvalifikovani osebi, pa moramo * priori odrekati, k? j ti — non credimus Ih verba magistri. (Dalje prih.) Drugovi, vršite svoje st&leške duž-t*osti, šahirajte pretplatnike i agitirajte svuda za „Naš Qlasa: — Povišanje draginjskih doklad državnim nameščencem za mesec junij 1920. Obljavljamo obe naredbi ministrskega sveta in sicer za Srbijo in Črnogoro: Ministarstvo Finansiji kraljevstva Srba, Hrvata 1 Slovenaca, Generalna Direkcija Državnog Računovodstva D. R. br. 65.563, 19. maja 1920. godine Beograd. Ministarskom Savetu. Uredbe i rešenja Ministarskog Saveta, kojima su regulisane dnevnice i dodaci na skupoću državnih j službenika i njihovih porodica, prestaju i važiti 31. maja ove godine. Kako razlozi, koji su diktovali donošenje ovih odluka, ne samo i danas stoje, već je položaj državnih službenika u materijalnom pogledu pogoršan stalnim po-skupljavanjem najnužnijih potreba za život, Čast mi je predložiti Ministarskom Savetu i umoliti ga da izvoli resiti: Da se važenje sledećih odluka produži do 30. juna 1920. godine: 1. Rešenje Ministarskog Saveta o dnevnicama državnih činovnika i službenika od 28. maja 1919 godine D. R. br. 41546 sa dopunama od 22. septembra 1919. godine D. R. br. 97271, kao i uredba o posrednim privremenim dodatcima radi skupoće i nabavke državnim službenicima od 16. decembra 1919. godine br. 1349 (D. R. br. 143990), s tom dopunom što se posebni privremeni dodatak, o kome je reč u čl. 1. pod 1. ove uredbe povećava i to: za neukazne državne službenike i služitelje sa..............Din. 2’50 za ukazne niže državne činovnike sa......................... „ 4'— za ukazne više državne činovnike sa......................... „ 5'— tako, da će ovi državni činovnici i službenici imati svega na ime dnevnice za mesec i juni 1920 godine: : neukazni i služitelji po . . . Din. 12'50 j ukazni niži po.............. „ 20‘— . ukazni viši po.............. „ 25’— Tako isto povečava se dodatak na člana porodice, predvidjen ovom uredbom, i to za sve napred pobrojane službenike sa Din. 1’50 (jedan i 50/100) prema čemu će na ime ovog dodatka svaki od njih primati svega po 3*— (tri) dinara dnevno na svakog člana porodice. 2. Rešenje Ministarskog Saveta o dodatcima na skupoću pensionera i pensio-nerka od 22. jula 1919. godine D. R. br. 68522, kao i uredba o posebnim privremenim dodacima na skupoću pensionerima i i pensionerkama i njihovoj siročadi od i 10. februaria 1920 godine br. 154 (D. R. br. 22500). S tom dopunom, što se pensionerima i pensionerkama, o kojima je reč u čl. i. pod L tač. 3 ove uredbe, povečava za mesec juni 1920. godine tamo predvid-jeni dodatak na skupoću sa po din. 50’— j tako, da će za pomenuti mesec primiti na I ime dnevnice svega po 250'— dinara, i Tako isto povećava im se za taj mesee’T dodatak na člana porodice na JSL I. pod EL tač. 2 sa 25*— dinara na svakog člana porodice mesečno. Izuzetno od postoječih odredaba rešenje Ministarskog Saveta od 22. jula 1919. godine D. R. br. 68622 pravo na dodatke na skupoća za mesec juni 1920. godine imaju svi pensioneri i pensionerke, bez obzira na to, da li pored pensijo imaju druge prihode ili zarade. Za ranije vreme imaju se pr imeni ti odredbe, koje sa tad« važile. 3. Rešenje Ministarskog Saveta o isplati pomoći na račun invalidske potpore od 27. maja 1919. godine D. R. br. 25.907. 4. Rešenje od 17. februarja 1919. godine Đ. R. br. 651 o isplati pomoći porodicama civilnih činovnika i zvaničnika na račuii plate njihovih branioca, koji su nestali prilikom interniranja, povlačenja jt.sl., a Sja smrt nije zvanično utvrdjena. 6. Rešenje Ministarskog Saveta od 9. aprila 1919. godine D. R. I r. 3766 o isplati plata i bira udovicama i deci sve-štenika poginulih, umrlih i nestalih u ratu ili za vreme okupacije, kao i dopuna ovog rešenja od 20. juna 1919. godine D. lC br. 49.277. 6. Rešenje Ministarskog Saveta o isplati dnevnice svešteništvu od 2. septembra 1919. godine D. R. br. 80.176. 7. Rešenje o isplati dodatka na skupoću udovama vojnih muzikanata od 4. novembra 1919. godine D. R. br. 114940. 8. Rešenje o isplatama dodatka na sknpoću samoupravnim službenicima na teret okružnih, sreskih i opštinskih budgeta od 13. jula 1919. godine D. R. br. 59.264 9. Rešenje Ministarskog Saveta od 17. maja 1919. godine C. br. 3525 o isplati dodataka na skupoću financijskih stražara. Ministar Finansija: K. Stojanovič s. r. Ministarski Savet u sednici svojoj od današnjeg usvojio je u svemu prednji predlog gospodina Ministra Finansija i odlučio je, da se po njemu postupi. Predsednik Ministarskog Saveta: MiL Vesnić s. r. Dodatek generalne direkcije drž. računovodstva za drž. nameščence z dinarsko plačo izven Srbije in Črne gore se glasi: „Činovnici van Srbije i Crnegore sa dinarskim platom primaju dosadapji dodatak, t. j. 6, 12 i 16 dinara (dnevno). Za prečane: Ministarstvo Fin&ns^a kraljevstva Srba, Hrvata i Slovenaca. Generalna direkcija državnog računovodstva D. R. br. 66.398, 19. maja 1920. godine Beograd. Ministarskom Savetu. Rešenjem Ministarskog Saveta od današnjeg D. R. br. 65.563 produženo je važenje uredaba i rešenjj Ministarskog Saveta o dnevnicama i dodacima na skupoću svih državnih službenika u kraljevstva Istim rešenjem B obzirom na velika skupoća najnužnijih potreba za život povečam! su državnim službenicima na teritoriji Srbije i Crno gore ukupni lični dodaci sa 25 n/#. Kako isto tako teško materijalne prilike vladaju n pokrajinama van Srbije i Crne gore, mišljenja sam, da je potrebnoj da se i dodaci državnim službenicima, koji tamo služe u istoj razmjeri poviša Stoga mi je čast predložiti Ministarskom Savetu i umoliti ga da izvoli resiti: da se državnim službenicima u pokrajinama van Srbije i Crne gore, na kojo se odnosi uredba od 28. juna 1919. godine D. R. br. 63.510 povise posebni privremeni dodaci po uredbi od 16. decembra br. 19 (D. R. br. 143.990) sa 25 °/t. Tako isto pensionerima, pensioner-kama i siročadima, na koje se odnosi uredba od 28. juna 1919. godine D. R. br, 63.515, povečavaju se dodaci, koji im pripadaju po toj uredbi kao i po uredbi od 10. februarja 1920. godine br. 154 (D. R. br. 22.500) sa 25#/„ u istoj srazmeri povi-Sevaju im se i dodaci na porodicu. Izuzetno od propisa poslednje alineje ŽL 9. uredbe D. FL br. 63.615 1919. godine pravo na dodatak za skupoću za mesec juni 1930. godine imaju svi pensiouori i pensionerke — be* obzira na to, da li imajn drugih prihoda Ili zarade, ako sa državljani našeg kraljevstva. Za ranije vreme postupaće se po odredbama, koje su iada važile. Ovo važi od 1. do 80. jnaa 1030. godine. Ministar Ftnansijat K. Stojanovič s. r. MinistncsM Savet u sadnici svojoj usvojio je prednji predlog Gospodina Ministra Finansija i odobrava da se po njemu i postupi Predsednik Ministarskog Smota: MH. Vecnič s ft Dostavek gener. direkc^e drž. računovodstva: Povišenje dodataka po ovom rešenju ima se razumeti tako, da se procenti, ustanovljeni Oređbom od 16. decembra 1919. godine bnrf 1849 (D. R. br. 143.990) 51. 1. pod II. i i£I. povećavaju sa 25*/, t j. činovniku XL mnovnog razreda od 120 % na 145 *!„ činovniku X čio. razreda od 110*4 Hd. Generalni direktor: dr. Dnfiž s. r. Osredka zveza javnih nameščencev in upokojencev. V ožji odbor osrednje zveze je širši odbor nominiral v L seji dne 17. maja L L sledeče tovariše: Za nižje uslužbence Henrika Zalesjaka, za poštno prometno nradništvo Prana Saleharja in za učiteljstvo Luko Jelenca. Posle I. tajnika je prevzel Joža Bekš, ki ga nadomešča II. tajnik prof. Kuno Hočeva r, blag iniškf podi pa so MH poverjeni Ivanu Lavriču oziroma njega namestnika Frana Urbancu. Ustanovitev Centralu. Saveza, ki je bUa določeii« za 23. hi 24. naj In se je imela izvršiti v Zagrebu, se je morala žal ponovno odgoditi, ker je bil predsednik beograjskega Saveza vseač. prof. Ando-nović zadržan is tod! dalmatinski Savez ni mogel pravočasno odposlati svojega delegata. Za trdno pa upamo, da ustanovimo Centr. Savez, ki *e ž njfei ne sme ''bsolutno več dalje odlašati, tekom tega meseca. Nared M o novih dragJnJsJdh dokladah prinašamo na drugem mestu. Interpretacijo naredbe, k! pride v poštev m drž. .lameščenct izven Srbije in Črnegore, smo objaviH v zadnji številk! našega glasila. Pod vtisom najnovejše igre z drž. nameščenci je razpravljal širši odbor o novih, popolnoma nedostatnih draginjslrih dokladah v 2. sej! dne 27. maja. Vlada je naše, v resoluciji z dne 17. aprila obrazložene zahteve popolnoma prezrla in je s takšnim poviškom hotela prizadejati kvečjemu udarec našiin organizacijam, češ, čutim se močno, kaj mi morete?! Izjavljamo, da se s tem povi&oni ne more zadovoljiti prav nobeden dr*, nameščenec, zato smatran.o tako poetopanje za izzfvanj‘e državnih nameščencev, ki so tudi v najbolj kritičnih dnevih zadnjih komunist ičnili poskusov vzdržali v svojih vrstah red in dfedpHno. „ Predsedstvo dež. vlade za Slovenijo je sicer o našem ogorčenju in nedostatnosti drag. doklad brzojavno poročalo osredufi vladi, bolimo se po. da br»- i uspešno. Odbor je sklenil najprej stopiti v stik z drugimi pokrajinskimi zvezami in uveljaviti naše zahteve z dne 17. aprila po svojih delegatih pri regentu. (Kakor smo posneli iz dnevnikov, je regent med tem odšel v kopališče.) O ukrepih, ki smo jih storili v sredo, 2. t m., sporočimo prihodnjič. Delegati za šfrš! odbor. Kljub ponovnim urgencam nam še niso javili v zmislu sklepa obč. zbora delegatov m njih namestnikov sledeče organizacije, ki jih vnovič poživljamo, da to takoj store: Društvo geometrov kraljestva SHS, Društvo finančne straže. Društvo akrven-skrh sodnikov. Podporno in pravovarst-veno društvo poštnfh in brzojavnih pod-uradnikov, Podružnica Slomškove Zveze za Ljubljano, Društvo slovenskih žfvino-zdravnikov, Odsek jugoslovanskih drž. uslužbencev v Mariboru ki Društvo nižjih drž. gozdnih nastavljencev v Sloveniji- — Samo namestnike delegatov pa nam Imajo Še prijaviti: Društvo pisarniških oficijan-tov in pomočnikov. Društvo slovenskih profesorjev. Krožek mestnih uslužbencev Maribor In Zveza magistratnih organizacij Ljubljana. Nominirajte takoi! Istotako hi bilo glede članskih seznamov ponoviti vse ono, kar smo povedali v 20. številki našega glasila. Radi povišanja poštnih pristojbin pro-sbno vsi prizadete, da svoja na Osrednjo zvezo naslovljena pisma in dopisnice zadostno frankirajo. Posamezne člane strokovnih organizacij, ki se obračajo na Osrednjo zvezo s kakršnim koli vprašanjem, pa prosimo, da prilože tudi znamko za odgovor. Nečlanom sploh ne odgovarjamo, In romajo njih dopisi kot nerešeni v registratore. Komisija za ureditev uradniških vprašanj v Beogrudo. Javilo se nam Je, da je osrednja vlada sestavila za ureditev vprašanj drž. nameščencev posebno komisijo in poverila nje posle izključno le Srbijancem. Zahtevali smo pri ministrskem pred-sedniku. da jemlje v poštev tudi Slovenijo in nominira za komisijo tudi zastopnika Slovencev. Slični korak pričakujemo tudi od ostalih pokrajinskih zvez. Brez organizacije in brez stanovskega Usta je izboljšanje naših razmer —........ nemogočel -................ Vestnik. Danas označismo pretplatnicami u Hrvatskoj, Bosni i Dalmaciji, koji nam duguju pretplatu, kraj naslova dan, do kojeg je pretplata plaćena. Molimo, da nam odma šalju dotični iznos poštanskom doznačnicom, inače obmtamčemo im Ust, Upravo. Društvo dav:..::, uradnikov v Sloveniji bo Imelo svoj redni letni občni zbor bržkone 20. t. m. Ker bo o tem še sklepal odbor, priobčimo natančno določeni dan z dnevnim redom v prihodnji številki. Društvo bo skušalo preskrbeti članom, ki se nameravajo udeležiti občnega zbora, za Progo Južne železnice znižano vožnjo. Zato prosimo vse tovariše, kl reflektiralo na to ugodnost, da nam Javijo nomadoma po dopisnici svoje ime hi dotično železniško postajo. Trgovska zbornica je na | našo vlogo priznala zvišanje nagrade za oskrbo prepisov predpisnih in odpisnih iz* kazov v obči pridobntad itd. od 2 vin. na 12 v za vsako postavko brez izjeme in sicer od vseh doslej še ne obračunanih prepisov ter nadalje do preklica. Vsled trenotnega finančnega položaja nam zbornica zaprošenega poviška na 20 v za po* stavko ni mogla dovoliti. — Nadalje smo prosili delegacijo ministrstva financ, da izposluje posebno nagrado vsem tovarišem, ki so imeli posla pri zamenjavi av* atrijskih bankovcev v kroosko-dtnarske, 0 uspehu bomo svoječasno poročali. — Vse tovariše, ki so zaostali s plačilom članarine, poživljamo, da store svojo dolžnost še pred občnim zborom. Na občnem zboru dne 4. maja 1919 določena članarina znaša za vse leto 24 K. Istotako se odboro/i okrožnici za prispevke v akcijski fond po 25 K za vsakega člana še niso od* zvali Brdo, Litija, Marenberk, Mokronog, Radovljica, Rogatec, Sv. Lenart v Sloven. Goricah, Tržič In Velikovec. Osebna m-fervencila v Beo^adu bo v doglednem času neizogibna, ker je rešitev naše glavne zahtr/e v zvezi s s'ažbero pragmatika, ki se bo o njej v dagh dnem času ukrepalo. Stroški za potovan’e bodo veliki, zato M bHo osebno posredovanje brez izdatnih prispevkov za akcijski fond neizvedljivo. — Neorganizirani upokojeni davčni uradniki ne morejo glasom spremenjenih pravil več biti neposredni člani Osrednje Zveza in potemtakem tudi ne zadružniki „Samo* pomočiw. Vabimo lih da Javijo nemudoma svoj pristop k naš*-rnu društvu. O njih sprejemu bo določal odbor. Predsedstva Fin. straža o Zagreba. Od nove go* dnte prestale su izlaziti „Novine** za financ. stražu u Zagrebu. Zašto i s kojih razloga, nije predplatnicima objavljena Isprva se js mislilo, da leži krivnja neiz-lažeaju na štrajku slagara. Na i taj je prestao ali „Novine*4 i dalje ne izlaze. Mogla se je pozvati sve drugove, da se predplate na „Naš Glas**, glasilo nas svijuh, te zamoliti SJN, da obrati veću pažnju i na naS stalež. Prije smo plačali članarinu za „Društvo financ, straže*4 kao i za Savez javnih namještenika putem našeg društva; a sad nitko ne poziva na predplatu odnosno na uplatu članarine i kome se ima poslati, nitko ne zna. Zato molim odbor Društva financ, straže, neka razjasni: Postoj! Još Savez fin. straže? Ako da, stoji li u kontaktu sa SJN? Zašto rečeni savez ne pozove drugove na uplatu članarine? Neka razjasni, s kojih razloga ..Novine" ne izlaze. Ako jo nemoguće i nema subvencije, neka pozove sve one, koji su bili predplatnici tih „Novina4*, neka se predelate na „Naš Gl.“. Sam odbor neka se bolje priklone Savezu Javnih namještenika 1 neka zamoli Savez, da veću pažnji* obrati na zapostavljeni i zaboravljeni stalež financ, stražo. Neka bdije Savez 1 nad financ, stražom., G. P. Sjednica odbora Zavjeđnfe® pođvonrfk* 1 službenika u Zagrebu 16. 5. Zapis, prošle sjednice nakon pročitanja bude primljen do znanja te po odborniku Štimcu i But-koviću ovjerovjen. Blagajničko izvješće za mjesec travanj 1920 Je u redu pronad-Jeno. Primitak 2922 K 54 v. izdatak 74 K 32 vin., podpore 1375 K, podpore djeci 345 K. Ukupni Izdatak u mjesecu travnju 1920 1794 K 32 vin. Cista imovina: B. 6% obveznicama ratnog zajma 8200 K* n staflonic* do 31. BL 1920 TKO kron, u ručnoj blagajni koncem mjeseca travnja 1920 1128 K 32 v. Sve ukupna imovina zajednice do 30. IV. 90.388 K 32 v. Revizionalno izvješće suglasno sa bla-gajničkkn prhna se do znanja. Na dopis OJ. pošt. i brzojavn. podCtaovnika, koji moli za doznaku podpore, pošto ]e koncem mjeseca ožu^ta trajno umirovljen, zaključuje odbor, da mu se na temelju društv. pravila § 13., pošto je bio članom ove zajednice 12 godina, podpora dopita od 1. VL 1920 u iznosu od 204 K godišnje. Centralni odbor jest zaključio, da će sve svoje članove obavjestiti o važnim zakljo-čima glav. skupštine na otvorenim dopisnicama. U imotskom (Dalmacija), Doe 13. V. t. g. držala se je glavna skupština đrž. i pokrajinskih podčinovnika I poslužnlka. U novi odbor bi Izabran za predsjednika Marijan Milas, porezni poslužnik (overovoditelj), podpredsjedn. J. Rebić, nadglednik radnika kod urada odkupe duhana, tajnikom Mijo Galič, poglavarstvom! poslužnik, blagajnikom Ivan Lo-brović, sudbeni poslužnik. Presjednik Milas zahvaljuje skupštini na časti, prepo* ručujoć, da svaki vrši marno i savjesno svoje pripadajuće dužnosti. U samom radu 1 slozi se postizava sve. Preporuća članovima, da budu točni u plačivanju članarine, predočujući im potrebu, da se što više članova pribroji na „Naš Glas“. Ako hočemo imati tvrd temelj organizacije, treba graditi tvrdo i nepopustljivo temelj naše blagajne, koja s vremenom može nama svima biti od velike koristi. Zato preporučuje svima, da da svaki u fond blagajne po deset kruna; predsjednik daje prvi pa svi ostali redom i bi skupljeno kruna četiristočetrdeset (440), koji iznos bi poslan glavnoj organizaciji u Split. Ponovno presjednik preporuća, da se što u Višem broju predbroju na službeni list „Naš 01as“. Iza toga se vpisalo novih 13 članova. Povišanje plač ln naši listi. Nedavno Je neki tovariš omenil neumestno trobentanje časopisja, če se dd v dokladah par kronic več državnim nameščencem. Tudi sedaj, ko je vlada milostno dovolila 25% povišanja — draginja je narasla za več kot 100% — alarmantno poroča o tem Časopisje. „Jugoslaviji” se Je zdelo naj-utnestnejše. da je stavila dne 22. t m. poročilo kar na prvo mesto, koj v začetku ir z velikanskim naslovom: „Povišanje plač državnih uradnikov!” Pa ravno v isti številki prinaša poročilo o umazanih manipulacijah 'r Pollakovih tovarnah omia. seveda bolj sredi in koncem lista. To naj bi tiskala z velikimi črkami, to, ne pa itak prehitro alarmirati vse kar leze In gre, da v cenah poskoči in drž. nameščencu vse podraži. Še predno ima tisti skromni 25% povišek sploh v rokah. Veljka Nova pragmatika? Prejeti smo brošuro: Carinski zakon, izdala deleg. mtn. financ. Ta zakon Je prejšnji srbski in sedaj začasno uveljavljen v celi kraljevini. Pravimo: začasna ker nikakor ne verjamemo hi tudi ne moremo dopustiti, da bi se med drugimi famoznimi, posebno sledeče naredbe, Id se tičejo fin. straže, uveljavile. N. pr. Člen 242. „Finančni stražniki napre-mdejo iz nižje v višjo vrsto samo po dokazani pridni in gorečni (!) službi..Tore; i rotekdja! In člen 245: „Ako je bil fina u n! stražnik ranjen v službi in se zdrahi v bolnld, uživa svojo plačo do popolne ozdravitve; če pa je zbolel drugače, ima i', »„>*■. m, . .................. ..- plačo samo za prvih 30 dni od dneva, ko je zbolel” Tu pa pogin! Veljko. Lind to-tobak. 2e od pamtiveka so dobivali vojaki, orožniki hi finančna straža limitni tobak; sedaj so nam ga kratkomalo odvzeli. Pa so poprej toliko bobnali, koliko ga pridela Srbija. Bosna, Crnagora m kaj še le Macedonija ter obetali kadilcem zlate čase. Tudi sicer mesečno množino vedno prikrajšujejo in kadilcem bo končno ostala edinole še tobačna, karta v rokah. Finančna straža ima težko nalogo, da kolikor toliko kadilce pomiri in pouči, da preveč ne zabavljajo. A če se že nam odvzame limitni tobak in se zraven tobak izvaža za južno sadje in drage nepotrebne reči in če se ga v Ljubljani v tovarni na debelo krade, potem gospoda, bogami, ml si umijemo roke. Zadovoljite v prvi vrsti domače državljane in dajte nam naš limitni tobak nazaj! — Voljko. Žrtev svojega poklica. Pri Mariji Snežni ob Muri se je izvršil te dni napad oboroženih tihotapcev na službojočo obmejno finančno stražo. Padel je mlad finančni paznik pri izvrševanju svoje težke službe. In še se najdejo ljudje, ki hočejo postopati s tihotapci z rokavicami m se zgražajo, če so čuje tu pa tam ob metf streljanje straž in če pade kak zrel tihotapski falot. Naši listi naj ne dajejo prostora takim hiperfflantropičnim jeremijadam ! Postopa naj se energično, rabi naj se orožje, zob za zob in straža naj se dovoljno ojači. Naša straža, ki se ne da podkupiti, Je trn v peti lopovu, ki je organizator napadov, rovarjenj in 'iraven tega še vedno trafikant. Naj se slučaj preišče in na} se lopova izžene! Potem bo mir v tem gadjem gnezdu. Mrvica Već prije desetak dana počeli su naši dnevnici donositi medju vijestima iz Beograda notice o uredjenju beriva javnih namještenika. Govorilo se i pisalo o tome, da je pitanje uredjenja tih beriva opet samo privremeno riješeno i to tako, da se javnim namještenicima daje na sva njihova dosadašnja beriva 25% povišica Službeno nije bilo o tome ništa poznato, a mi smo to slušali i čitali, ali ni-jesmo vjerovali. Nijesmo vjerovali zata jer smo bili uvjereni, da je vlada ipak jednom shvatila ozbiljnost i kritičnost našega položaja i prešnost rješenja našega pitanja. Nismo dakle vjerovali, da je to pitanje opet odgodjeno i samo privremeno riješeno, a ovaj dodatak od 25% na sva beriva bio bi i ovo vrijeme skoro toliko, koliko ništa. Osim toga smo mi u svojoj predstavci svome poslodavcu — državi — stavili svoje mjesto i dali rok za njihovo ispunjenje. pa smo punim pravom mogli očekivati, da će država barem uzeti tu predstavku u pretres, obazreli se na naše zahtjeve i s nama pregovarati o definitivnom ispunjenju tih zahtjeva. Tako radi ovdje gradska uprava s tramvajskim namještenicima, krojački obrtnici sa svojkn osobljem, tvorničar sa svojim radnicima, pa smo mislili, da ne ćemo ni mi gore proći od njih, Jer smo napokon i mi neka-kovi radnici i ako nam gospoda ministri toga ne će da priznaju. Kad se med ju tim prenijela vijest, da se taj 25% dodatak odnosi samo na one posebne vanredne dodatke, držali srna da Je to „vic”, dok nijesmo napokon našli i štampanu naredbu n Narodnim Novinama, Dodatak taj iznosi kod onih najbolje plaćenih činovnika najviše 250 T(. slovima dvjesta petdeset kruna mjesečno. Metar sukna stoji 1300—1500 K, cipele isto toliko, a javni namještenik, kali se već nalazi u tako očajnom položaju, da nas Je stid pred prih stojnim čovjekom priznati, kako država honorira naš rad, dobiva za poboljšanje toga položaja 100—200 K mjesečno. Zar, to nijesu mrvice? Priznajemo otvoreno, da se stidimo te povišice i čudimo se onima, koji su je dali, da se i oni ne stida Kraj sve bijede, u kojoj se nalazimo i koju smo već Vikli snositi u državnoj službi još smo uvijek ponosni i to je sreća za državu, dok je njeno namješteništvo ponosi no. Mi protestiramo protiv ovakovih doj bachrauja mrvica. „U svečano) odori”. Zagrebačke „Narodne 'ovine” od 25. maja donose na čelu lista naredbu o proslavi Tijelova, pa se ti njoj veli, da predstavnici ureda i zavoda — dakle činovnici — imadu kod te svečanosti sudjelovati u svečano) odori. Da jflj to donio koji drugi list, a ne službeni ti formi naredbe, mislili bismo, da je to kaka nezgodna šala na naš račun. Ovako treba to ozbiljno shvatiti. Dakle moramo ipaki reprezentirati: A sada neka gospoda, koja to žele, pokušaju proračunati, kako će javni namještenik, koji Je oderao već sve, što je hnao, išto ga Je sjećalo njego* vih dobrih vremena, smoći svečanu odoru. Ili Je možda i ta naredba izdana samo zato, da onako „iza spuštenijih trepavica* mislimo jedan čas na stara dobra vremena. Napokon „frak” se valjda Jo5 spasao, ako ga nfjesu moljci pojeli, jer se od toga nesretnoga fraka ne može ništa prekrojiti, što bi se dalo dalje derati, ati će nezgodno pristajati naše poderane i pokrpane Košulje otvorenom prsluku, koji se uz fraK nosi i koji je takodjer vrlo nezgodna svakidašnja nošnja. Dakle i to će teško ići. Tko će nam dakle pomoći, da možemo obući i svečanu odoru, kad ni obične nema. „Otkud harač, koji kruha nema”?!! Rad! nevzdržnih razmer pri ljubljanski slavni carinarnici ter nje šefa Ačimoviča nam priha;u}o pritožbe od vseh strisL Poskrbeli smo s primerno vlogo na merodajno mesto, da bo osrednja vlada o rečefi, ki Jih uganja Ačimovič, natančno poučena. Glavna skupščina „Saveza” društava financijske straže kraljevstva Srba, Hrvata 1 Slovenaca se sklicuje v smislu § 7. pravil na 26. Junija 1920 ob 8. v Brod ob Savi s sledečim vzpoređom: Poročita predsednika, tajnika in blagajnika „Saveza” o dosedanjem delovanju; sklepanje o nedaljnem delovanju; sklepanje o strokovnem glasilu finančne straže; volitve odbora za prihod, leto; slučajnosti. Včle* njena društva finančne straže se glede od* poslancev na glavno skupščino opozarjajo na § 6. pravi! „Saveza”. Celje, de 24. maji 1920. Martin Kovač, t č. predsednik. Peto) Držaj, t. č. tajnic. btvežbano strojepisko z lepo ročno pišemo in s perfektnim znanjem slooenahegn jezika potrebuje za popoldanske ure (od 8.-7.) Osrednja zveza javnih nameičenceo in upokojencev o Ljubljani' Mesto je prim meno za gospodične o javni službi z dopoldansko uradno frekvenco. Lastnoročno pisane ponudbe z zahtevkom mesečne no. grade do 8. junija 1.1. na tajnika Osrednjo zveze, davč. upravitelja Jožo Bekš-a, Dalmatinova rMca Slin. „Samopomoč* v Ljubljani kupnje vsakovrstna živila lu druge potrebščine x vsaki množini. Tovariši se prosijo, da poizvedujejo po takem blagu in posredujejo v prilog zavoda. M deluje v korist vsem JavnUn nameščencem. O zalogah, oziroma ponudbah naj se poroča naravnost „Samopomoči" v Ljubljani, Vodnikov trg štev. 5. k! poravna radevoije vse stroške. Za tiskovni sklad „Našega glasu" so darovali meseca januarja 1920 sledeči: Stjepan Kočič, Njebodar Rožič, Franjo Sabljale, Zofija Stipetič, Franjo Sagek, Mirko Turkovič, Miloš Trivunovič, Mijo Tandarič, David Weinber-ger, Gabo Zonta, Rudolf Zebec, Stanko Žagar, Teodor Žmara, Matija Jurovič vsi v Križevih, po 7 K, gg. Rud Rotter, Ivan Remic, Fr. Podboj, Avg. Juh, Olga Krčmar, Antonija Turk, Ljubljana, Marjan Obersnu, Gornjigrad po 6 K, gg. L Kogoj, Vel. LaSče, Peter Golouh, Vinica pri Črnomlju, dr. Alojzij Lešnik, Jurij Hudritz, Edm. Lorgar, Pavl Sattler, Rudolf Bižal, Ign. Tkavc, Blaž Meško, Frane Pernik, Ign. Karba, Murko Jernejšek, Simon Kampe, Ivan Rataj, Avgust Vivod, Slov. Bistrica, s Mirko Železnik, Lovro Novak, Vinko Pirnat, Ra- I I dovljica, Ivan Vidmajer, Ormož, Josip Černivc, j Franc Robida, Iv. Prah, prof. dr. VI. Korun, dr. Branislav Fišer, dr. Hugon Hofbauer, Franc Javanec, Fran Slana, Anton Zorko, Franc Gregorčič, Matija Kren, Mih. Vončina, Jurij Hočevar, Ivan Sabec, Aleks. Hlavač, Edvard Breznik, Marija Per in Makso Gruden v Ljubljani po 5 K, gg. Jože Perne, Ljutomer, Avg. Kos, Krško, I. Sorglechner, I. Vandut Vel. Lašče, Franc Irgolič, Maribor, Franc Valentinčič, Velikovec, Rafael Pečnik, Gornjigrad, eopold Mandelj, inž. Ivan Verbič, Litija, Mihael imenc, Kranj, Jakob Grašič, Spij-Vetrinj, Franjo Pea, Mitnica — državni kolodvor, Dragutin Cidić, Zagreb, Martin Preli, Klokovičevič — Našice, I. HeČimovič, Stjepan Raslić, Sisak, Nikola Toth, Fužine — Hrvatsko, Ivan Budnar in Albin Istinič v Ljubljani po 4 K, gg. Ivan Košič, Raka pri Krškem, Josipina Dolžan, Tupaliče, Leon Ozimič, Ljubljana, Milica Kasunić, Jastreba rako po 3 K, gg. Josip. Strojar, Ignacij Muren, Karol Kos L, Friderik Ščitar, Srečko Cabarija, Lešane pri Radgoni pa 2 K ,40 v, gg. ivan Benkovič, Val. Rupnik, Rihard Svetlič, Karol Ferjan, Ljubljana, Albin Marčič, Ribnica, Stefan Plut, Kranj, Peter Korošec, rajan, Lož, Jelka Vlahek, Sisak, L Rebec, Milivci Obajdin, Zagreb, I. Petrič, I. Žnidaršič, Vel Lašče, Franjo Volny, Snežnik, Albin Knapič, Beograd, Milan Milensnič, Bjelovar, po 2 K, gg. Franjo Štirna^ Zagreb in Ivan Gerčar, Ljubljana po l K, skupaj 198« K, z v št. 17 izkazanimi 12431 K 77 v, skupaj 14417 K 77 v. Vsem darovalcem iskrena hv&lai Drogerija ,ADRIJA‘ •» Fotomanufaktura # 22—8 Parfumerija B. Čvančara & Ljubljana, Selenburgova ul. 5. mm. Modni salon m M! LJUBLJANA, Zidovska ul. 3, Dvorski trg 1. Priporočamo veliko izbiro najnovejsih svilenih klo» m bukov, teple In slamnikov za dame In deklice. Popravila tolno In Žalni klobuki vacf- cano. no v zalogi. HalMa mineralna ?ođa Tempe! mlet, namlma voda Ma mlet, nietlltliialna voda Banatsld mlet, meditinalna Toda naimotiieift mte. Zntiip>tw i »uh reljUi milili h knjib. Dtbin u r ml piadajaliik ra mtimdjab : : : Pojis-Bi kja Bamteljstvo Zdraiila Bogalka Slatina. Društvo drl uslužbencev kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev za slov. ozemlje v Ljubljani. Tiska UMtaUaka tiskarna v Ljubljani. regis trovana zadruga z omej enim jamstvom. ~ Posojila na osebni kredit: «°/,. — Posojila na hipoteke: SV* *L- — Mesečna odplačila. RanžUska posojila na več let; mali vračevalnl obroki. Pisarna: Kongresni trg 19. Uradne ure od 3. do U. sre. — Prospoktl bros-platno na rospoUgo. — Ramami maklsdl asd m 500.000 K. — Hranilne vlage V/t •/•. m — Odgovorni urednik Makso Daka-