GOSPODARSTVO
[jTO XIII ŠTEV. 303_CENA LIR 30	TOREK, 31. MARCA 1959	Poštnina plačana v gotovini TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933
Zagrebški velesejem 1909-1959
Letošnje prireditve v znamenju petdesetletnice - Pregled celotnega jugoslovanskega gospodarstva = Mednarodni sejem široke potrošnje
(Od našega stalnega dopisnika)
Zagreb, marca 1959
Na VAŽNEM prometnem KRIŽIŠČU
. Zagreb je zrasel na položa.u, ki je ,lL'l že od pamtiveka pomemben pro-dk‘l.ni in trgovinski značaj. Tod je po-ekala tudi rimska cesta, ki je vezala aselja v Panoniji z mesti ob Jadranu 111 v sami Italiji. Prav tu, na območ-J'1 današnjih jugovzhodnih zagrebških Predmestij, je nastalo tudi rimsko me-jV Adantonium. Nič čudnega, če je dkaj tudi po selitvi narodov nastalo ■neslo živahne menjave dobrin in da že zelo zgodaj začeli mestni občini "■aptol in Grič organizirati svoje se;-Jle: prva leta 1094, druga pa leta 1256. Prva so bili ti sejmi združeni s cer-Vcnimi proslavami in so se šele z '■graditvijo posebnih tržnic ločili od cer-kvenih pragov.
Pred nekaj več ko sto leti (1852) je Zagrebško prebivalstvo spravilo svoje eJme iz fevdalno-cerkvenih okvirov in le Hrvatsko - slavonsko gospodarsko društvo začelo organizirati gospodarske razstave po vzoru podobnih organizacij ' drugih državah. V začetku tega sto-elJa se je pojavila med hrvatskimi
gospodarstveniki težnja, da bi se organizirala moderna ustanova, ki bi skr-ea za prirejanje sodobnih sejmov; s crn so hoteli pridobiti organizirano
Višek nespametne politike
Povsem naravno je, da je usoda ko-r°ških Slovencev pri srcu vsakemu zarodnemu Slovencu, pa naj živi kjerko-1 na svetu. Saj pravijo, da kri ni vo-a. Gre za naše rojake, ki se že sto-elJa borijo za svoj obstanek na me.i nemškim narodom kakor se Sloven-oi na meji z italijanskim narodom, darci, ki jih prejema naš rod na ka-erenr koli področju, morajo boleti vse narodno telo, ako je organizem še zdrav ln polje po njem ista topla kri.
Toda danes bi radi zagrabili koroško Prašanje z druge strani. Poskušajmo itratko oceniti s širšega političnega vi-d'ka glasovanje v dunajskem parlamentu o zakonih, ki postavljajo vsaj za nekaj desetletij pravni okvir živl e-nju koroških Slovencev. Pustimo cb strani samo vsebino teh zakonov in Poskušajmo označiti golo potezo avstrijske vlade in dunajskega parlamenta.
Prvič, obe veliki stranki, ki že ves ras po vojni vodita Avstrijo — katoliška ljudska stranka in socialistična — se imata za demokratični. Izglasovali sta zakone, ki režejo v živo meso slo-yensko narodno skupino, ne da bi upo-š,tevali niti eno samo željo obeh političnih organizacij koroških Slovencev.
Drugič, avstrijska vlada in na njen Predlog avstrijski parlament sta tako ravnala kljub formalnemu protestu jugoslovanske vlade, ki je sopodpisnica drž.avne avstrijske pogodbe; ta pogodba je po drugi svetovni vojni vrnila Avstriji popolno vrhovnost ter slovenski in hrvatski manjšini zajamčila poli-tično, kulturno in gospodarsko enakopravnost. S političnozgodovinskega vidika je za bodoči razvoj v Podonavju takšno briskiranje vseh Jugoslovanov 'ažen dogodek. Bodočnost bo pokaza-la> ali so Avstrijci res tako močni, da s' lahko privoščijo v današnjih dneh takšno »Machtpolitiko«, ki spominja na čase, ko je po Ballplatzu (kjer je pa-lača avstrijskega zunanjega ministrstva) še hodil ne preveč brihtni grof “erchtold in vodil avstrijsko zunanjo Politiko v usodnih časih leta 1914. Da gre za takšno politiko, je jasno povedal tisti avstrijski poslanec, ki je v Parlamentu pojasnil, da so avstrijske oblasti po drugi svetovni vojni uvedle dvojezičnost in vsaj deloma izpolnile Zelje koroških Slovencev na pritisk britanskih zasedbenih oblastev. Ko tega Pritiska ni več, Slovencem lahko vzamemo pravice, ki so jih zanje zahtevali Angleži. Lepo pojmovanje dolžnosti države do svojih državljanov, pojmovanje demokracije, krščanske in socialistične, in pojmovanje človečanskih pravic!
S takšnimi pojmi so se na Dunaju brez posebnih težav in politično moralnih skruplov dokopali do čudnega o-Pravičila pred zunanjim svetom: »Koroška ni Južni Tirol!« Glede Južnega »irola obstaja italijansko - avstrijski mednarodni dogovor (De Gasperi . Dr. Gruber), pravijo na Dunaju, Koroška Pn je notranja zadeva Avstrije in za-to dela Avstrija na Koroškem kar hote. Tudi pred širšo nemško javnostjo bočejo dunajski dopisniki velikih nem-skih listov opravičiti ravnanje avstrij-vlade s takšnim modrovanjem. Tako preprosta pa vendar ni ta zadeva!
Marie-Madeieine Martin obsoja v svo--Ii knjigi »Othon de Habsbourg prince d Occident«, ki je nedavno izšla v Pa-fizu, tiste državnike, ki so po prvi svetovni vojni zaradi Wiisonovih idej razkosali Avstrijo, in obžaluje, da se prestolonasledniku Otonu, ki čaka na vr-nitev v Avstrijo ob bavarski meji, še ni todil moški potomec. V resnici habsburške monarhije niso razkosali držav-njki, temveč svobodoljubni narodi, ki niso hoteli dočakati usode koroških Slovencev. Dunajska politika na Koroškem in novi manjšinski zakoni po 41 iotih, odkar so bili pregnani Habsbur-zyni, potrjujejo, da je bil upor podložnih narodov zgodovinska nujnost in da vlada v starih vladnih palačah na Dunaju star avstrijski duh, čeprav so se vanje po prvem in drugem porazu na bojišču vselili novi ljudje.
Nišek politične slepote pa je v tem, si ti ljudje še danes domišljajo — ■n teh načrtov še niso opustili — da bodo s podobno politiko pritegnili sosedne narode in obnovili svoje gospostvo nad njimi.
L. B.
vzorčno tržišče in odvrniti gospodarsko poseganje Madžarov in drugih tujcev iz avstroogrske monarhije v to področje. Tako je bil leta 1909 ustanovljen »Zagrebački zbor« (zagrebški velesejma), katerega dejavnost se je posebno razvila po drugi svetovni vojni v novi Jugoslaviji in v katerega delokrogu je organiziranih 56 velikih, državnih in meddržavnih splošnih vzorčnih sejmov in okrog dve sto drugih specializiranih salonov, razstav in drugih prireditev.
DOMAČI POTROŠNIK POSTAVLJA
VEČJE ZAHTEVE
Ko otvarja svojo letošnjo spomladansko mednarodno prireditev, ki bo od 3. do 12. aprila, začenja potemtakem Zagrebški velesejem svoje delovanje v jubilarnem letu. Ta manifestacija je po vrsti tretji spomladanski vzorčni sejem, njegova struktura pa je raznolična in zanimiva. Kar zadeva jugoslovansko udeležbo na prireditvi, je zanjo značilno, da razstavljajo predstavniki vseh panog jugoslovanskega gospodarstva iz vseh republik. Od tako široke udeležbe jugoslovanskih razstavljalcev se mnogo pričakuje. Z njihovim blagom se mora v prvi vrsti zadovoljiti povpraševanje domačega trga, ki zahteva zaradi stalnega višanja življenjske ravni prebivalstva čedalje večje količine, čedalje boljšo kakovost in čedalje večjo izbiro proizvodov. Domača proizvodnja izvečine to tudi zmore, razen tega pa ji preostanejo lepe količine, ki jih je treba plasirati na zunanjih tržiščih. Moramo takoj poudariti, da je jugoslovanska proizvodnja dosegla na zelo mnogih področjih tako kakovost, da lahko vzdrži in tudi premaga tujo konkurenco. Jugoslovanski izvoz je po drugi svetovni vojni zelo spremenil svojo strukturo; tradicionalna tržišča, ki so nekdaj .nabavljala pri nas surovine in polizdelke, so postala kupec jugoslovanskih končnih proizvodov, mimo njih pa se pridobivajo vsak dan novi tuji potrošniki, do katerih so prišli jugoslovanski proizvodi šele v novejšem času. Ohranili smo stare kupce, nove pa smo po velikem delu pridobili prav s tem, da smo razstavljali na mednarodnih splošnih vzorč nih velesejmih; in k temu je mnogo doprinesel tudi Zagrebški velesejem. Zato se zanesljivo pričakuje, da bo tudi letošnja spomladanska prireditev omogočila jugoslovanskim razstavljalcem, da bodo izpolnili svoje načrte, vsaj kolikor zadeva izvoz, in s tem doprinesla k učvrstitvi trgovinske bilance.
TEKSTILNA INDUSTRIJA NA PRVEM MESTU
Zanimivo je, da je z največjim številom razstavljenih predmetov zastopana na velesejmu tekstilna industrija, čeprav se prirejata v Jugoslaviji dve specializirani razstavi prav za to vejo proizvodnje; to pa dokazuje, da sta v Zagrebu tudi za to panogo osredotočeni največja ponudba in povpraševanje, če že nočemo posebej poudariti, koliko vpliva na njeno proizvodnjo Zagreb kot izrazito modno središče. Poleg 554 vrst proizvodov tekstilne industrije bo predstavljenih 513 vrst vzorcev strojegradnje, za katero ne zaostaja mnogo niti proizvodnja kovinskih predmetov s 440 razstavljenimi predmeti. Razen največjih in najbolj poznanih jugoslovanskih tovarn teh strok je močan tudi nastop elektroindustrije, kemične in prehran-bene industrije; druge gospodarske stroke so zastopane sorazmerno s svojo močjo; kar zadeva kožno in obutveno industrijo, je očitno, da je glavne sile rezervirala za nastop v »Tednu kože in obutve« v okviru jesenskega velesejma. Posebno je treba vsekakor poudariti nastop lesne industrije,, ki na sedanji prireditvi posveča največjo pozornost prikazovanju in plasiranju (z neposrednimi naročili potrošnikov) sodobnega lahkega pohištva, za katero jugoslovanska trgovina doslej ni pokazala mnogo zanimanja, kar zelo preseneča; saj se ravno tako pohištvo izvaža v številne druge države.
USPEHI OBRTNIŠTVA
V okviru spomladanskih sejmov so do sedaj redno razstavljali tudi obrtniki ; tako je tudi to pot. Toda za razliko od prejšnjih zadnjih obrtniških sejmov, ki so na njih številčno prevladovale obrtne delavnice s Hrvaškega, je tokrat tako po številu kakor po raznoličnosti asortimana zelo močna in tudi zanimiva udeležba obrtnikov iz drugih republik; tako bo letošnji spomladanski velesejem pokazal možnosti proizvodnje in stopnjo dosežnosti celotnega jugoslovanskega obrtništva. Ker so mnogi obrtniški proizvodi znani tudi izven meja, pričakujejo tudi v tem sejemskem oddelku zanimivih zaključkov s tujimi kupci. Zanimivo bo tudi videti prve uspehe prizadevanj, ki težijo za tem, da bi se močneje vskla-dili industrijska in obrtniška proizvodnja; temu vprašanju posvečajo pristojni organi čedalje večjo pozornost.
TUJA UDELEŽBA
Inozemska udeležba na spomladanskih zagrebških manifestacijah je v glavnem posvečena blagu široke potrošnje. Tako je bilo na dosedanjih prireditvah in tako je tudi tokrat. Vsekakor se za te kakor za druge tuje proizvode posebej skrbi, da bi se s posredovanjem velesejma uspešno vtrži-li, in je njihova izbira omejena na artikle, ki se v državi ne proizvajajo in ki se imajo po načrtu uvoziti. Poleg teh predmetov bodo inozemski raz-stavljaici predstavili tudi vrsto proizvodov, ki so namenjeni opremi za jugoslovansko gradbeno dejavnost, ki je enako aktivna na področju stanovanjske izgradnje kakor v dviganju novih industrijskih in prometnih objektov, elektrarn itd. Del tujih razstavljenih predmetov pa bo moral zadovoljiti potrebe obrtnih delavnic po novih sodobnih strojih, opremi ni drugih potrebščinah. Tudi tokrat so najštevilnejši razstavljale! iz sosednih zahodnih dr-
žav: Avstrije, Italije in Nemčije; sodelujejo pa tudi razstavljalci iz Francije, Grčije, Madžarske, Izraela in drugih držav. Razen lepega števila podjetij, ki jih štejemo med stalne udeležence zagrebških sejmov, so se na sedanji manifestaciji pojavila tudi mnoga nova podjetja.
ZANIMANJE ZA ZAGREBŠKE PRIREDITVE
Ce se spomnimo še neizbežne modne revije, in omenimo s primernim poudarkom izvode najnovejše založniške dejavnosti iz kakih tridesetih evropskih in čezmorskih držav, ki jih prikazujejo na Mednarodni razstavi strokovne in znanstvene knjige, smo na majhno, toda zaokroženo prikazali našim bralcem tisto, kar bodo obiskovalci videli na Zagrebškem velesejmu.
Sedaj se seveda še ne da govoriti o komercialnem uspehu te prireditve; če bo v skladu z zanimanjem, s katerim so jo pričakovali, bodo vsekakor zadovoljni tako prireditelji kakor udeleženci.
Pa še nekaj! Veliko je tudi zanimanja za naslednji jesenski velesejem od 5. do 20. septembra, tako veliko, da se že sedaj postavlja vprašanje, kam namestiti vse razstavljalce. To je samo odsev tradicije, ugleda in uspešnega poslovanja čemur je dala priznanje tudi Unija mednarodnih sejmov UFI, ki bo prihodnje jeseni v oktobru imela svoj redni letni kongres v Zagrebu.
V. M.
--•--
Hladilne naprave na padovanskem sejmu
Uprava . padovanskega velesejma se je odločila, da bo v bodočih letih zlasti poudarila pomen embalaže v sodobni trgovini. Organizatorji so mnenja, da ni mogoče vse sodobne pridobitve na tem področju razkazati na enem samem sejmu. Zato bodo razdelili sejem embalaže na tri dele. Prvi del bodo opremili letos, drugega na prihodnjem, tretjega pa na naslednjem padovanskem velesejmu. Letošnja razstava bo obsegala embalažo blaga, ki je pripravljeno za prodajo. Leta 1960 bodo razstavili industrijsko embalažo, lo je embalažo za blago, ki potuje z železnico, z ladjo ali z letalom. Leta 1961 bodo razstavili embalažo za blago posebnih vrst, kakor farmacevtskih proizvodov, oblačil itd. Posebej bodo letos razstavili stroje, ki tehtajo in ovijajo hitro kvarijivo blago, kakor meso, sir in perutnino.
Prve dm junija se na sejmu sestanejo strokovnjaki za cesto in promet, ki bodo razpravljali o »tovorni enoti«. Kongresa se bo udeležil tudi dr. Mat-teo Maternini s tržaške univerze. V naslednjili dneh bo drugi kongres, ki se bo bavil s temo »Barve v šoli«. Govorniki bodo razpravljali o učinku raznih barv na šolsko mladino med poučevanjem.
Na sejmu bodo organizirali tudi VIII. kongres hlajenja, ki se ga bodo udeležili strokovnjaki iz vse Italije. Govorniki bodo proučevali porabo hladilnikov bodisi v velikih skladiščih, kakor tudi na prometnih sredstvih. Tega vprašanja se bodo dotaknili ne samo s strokovnega, temveč tudi s sanitarnega in pravnega vidika.
GRADBENA DEJAVNOST SE JE UMIRILA
Na prostoru, ki je namenjen prikazovanju sodobnega gradbeništva, bodo razstavljali najsodobnejše stroje, ki služijo pri gradnji velikih stanovanjskih blokov. Poudarili bodo zlasti koristnost novih strojev, ki so v marsičem različni in popolnejši od strojev, ki so se uporabljali komaj pred desetimi leti. Gradbena dejavnost v Italiji se je v zadnjem času nekoliko umirila, ker je prenehala gradnja srednjih in zlasti bogatih stanovanj. Zato se je zmanjšalo tudi zanimanje gradbenih podjetij za razne natečaje, ker so zaslužki pri ljudskih stanovanjih nižji. Do večjih zaslužkov in do večjega zanimanja — in torej do večje gradbe-
Kazno je, da so Nemci zopet v svojem elementu. V nekaj letih bodo postavili na noge sodobno opremljeno vojsko. Tako imajo že poseben bataljon, ki se vadi v streljanju z raketami. V aprilu prispe v Zahodno Nemčijo večje naročilo ameriških raket »Honest John« (Pošteni Janez). Sovjetska diplomacija napenja vse sile, da bi preprečila popolno oborožitev Nemčije zlasti pa z atomskim orožjem. V tem ima na svoji strani seveda tudi Poljsko in Češkoslovaško, ki sta prvi na udaru oborožene Nemčije in sta v zadnji vojni poskusili vso trdoto nemških pesti. Zahodna Nemčija ne priznava nove nem-
ško poljske meje, na drugi strani organizira priseljene sudetske Nemce proti Češkoslovaški. Nekateri zahodni listi naglašajo, da je strah pred Nemčijo najtrdnejša vez med Sovjetsko zvezo, Poljsko in Cečkoslovaško. V Varšavi in Pragi očitajo zahodnim državnikom, da niso nikdar doumeli, koliko zla je Nemčija prizadela Poljski in Češkoslovaški ter niso temu primerno usmerili svoje zunanje politike. V Berlinu so močno zamerili De Gaullu zaradi njegove izjave, naj se nemško vprašanje reši v okviru sedanjih meja. Francija priznava torej novo mejo med Poljsko in Nemčijo?
Če se prejemki povečajo
življenjsko raven prebivalstva presojamo med drugim tudi po podatkih, koliki del svojih dohodkov potroši delavec ali hameščenec za prehrano. Čim višji je odstotek, tem nižja de življenjska raven; kdor zasluži skrajno malo, potroši namreč za prehrano skoro vse, kdor pa zasluži zelo mnogo, mu največji del dohodkov ostane za druge potrebe in ugodja. Popolnoma jasne slike o prehra^ njevanju nam taki podatki seveda ne dajejo; vsi se pač ne hranijo enako.
Z raziskovanjem, kako se prebivalstvo hrani in koliko za prehrano potroši ter kako si prehrano izboljšuje, če se mu povečajo prejemki, so se ukvarjali nedavno na Angleškem in so prišli do zanimivih zaključkov. Ugotovili so, da vpliva povečanje do-
ne dejavnosti — naj bi pripomogli sodobni stroji, ki znatno znižujejo gradbene stroške. Padovanski velesejem je posvetil tej razstavi razmeroma velik prostor na razstavišču.
ZANIMANJE ZA BEOGRAJSKI SEJEM
Te dni so se v Beogradu sestali predstavniki podjetij, ki zastopajo tuja podjetja v Jugoslaviji. Na sestanku je večina prisotnih potrdila, da vlada v tujini veliko zanimanje za letošnji sejem v Beogradu in da so številna tuja podjetja zagotovila že zdaj svojo udeležbo. Predstavniki bodo do časa sejma v tesni povezavi z upravo beograjskega sejma, da bi z nasveti pomagali pri organizaciji razstave tako, da bi ta čimbolj ustrezala željam domačih in tujih razstavljalcev.
Za proučevanje vprašanj, ki zadevajo jugoslovansko udeležbo na sejmu so v Beogradu sestavili poseben odbor, v katerem so strokovnjaki iz Ministrstva za industrijo, industrijske zbornice in predstavniki specializiranih podjetij in organizacij v industriji. Tudi ta odbor naj bi z nasveti doprinesel k čim večjemu uspehu letošnje prireditve.
PRED MILANSKIM VELESEJMOM.
V času od 12. do 27. aprila bo v Milanu 37. velesejem. Po prijavah sodijo, da bo število vseh razstavljalcev za o-koli 30% večje, kakor je bilo lansko leto. Tudi število tujih razstavljalcev se bo povečalo. Lansko leto je sejem obiskalo 93.512 tujcev, ki so prišli iz 118 držav. Milansko sejmišče obsega
400.000	kv. metrov ter se zaradi mestnega regulacijskega načrta ne more več širiti.
hodkov le malo na potrošnjo za prebrano. Gospodinjstvo, pri katerem je družinski poglavar zaslužil več ko 18 funtov (30.600 lir) na teden, je izdalo v zadnjem tromesečju 1957 za prehrano 32š. 9d. (2783 lir) na družinskega člana; to pa je bilo komaj 5š. 8d. (ali 485 lir) več kot v družini, kjer je gospodar zaslužil 7 funtov do 10 L 10Š. (t. j. 11.900 do 17.850 lir) tedensko.
Premožnejše družine so potrošile več za meso in za sveže sadje; povišanje plač pa je imelo za posledico tudi močno povišanje potrošnje jajc. Posebno zanimivo je, da se je pri prehodu srednjedobro plačanih družinskih poglavarjev z dohodki od 10 f. 10Š. do 18 funtov (torej od 17.850 do 30.600 lir) na teden v višjo kategorijo s prejemki nad 18 funtov povečala potrošnja rib v teh družinah, in sicer kar za 40%.
Hrana revnih je na Angleškem, kakor matrsikje drugje, vsekakor kruh in krompir, ki .ga premožni kupujejo samo v prav majhnih količinah. Njihova pijača pa je čaj, ki ga popijejo toliko, da bi ga morali, če bi ga sodili po enakih merilih kakor kruh in krompir, imenovati pijačo revnih. Res pa je, da je čaj na Angleškem razmeroma poceni.
Ako bi ZSSR odpovedala Egiptu kredite?
Iz Kaira poročajo, da je Naserjeva vlada proučila položaj, ki bi nastal v Egiptu, ako bi Sovjetska zveza odtegnila Združeni arabski republiki gospodarsko pomoč ter bi prenehala kupovati bombaž v Egiptu. Vse to bi Sovjetska zveza lahko storila iz političnih razlogov, in sicer zaradi gledišča, ki ga je zavzel Naser nasproti Iraku in Sovjetski zvezi.
To vprašanje je načel tudi egiptovski politični tednik »Rosse el Youssef«. List domneva, da sovjetska vlada ne, bo odpovedala gospodarske pomoči Egiptu. S tem bi samo trpel njen ugled med afriškimi in azijskimi narodi. Če bi se kljub temu to zgodilo, je Egipt pripravljen za vsak primer. Ni verjetno, da bi Sovjetska zveza prenehala s kupovanjem egiptovskega bombaža, ker dobro ve, da bi si Egipt lahko našel nov trg za svoj bombaž. Do srede marca je Egipt izvozil okoli 2 milijona kantar-jev bombaža v Sovjetsko zvezo in v zavezniške države, izvoz v druge dežele je dosegel 1,250.000 kantarjev.
Malta lahko postane drugi Ciper
Nezadovoljstvo ima gospodarsko la socialno ozadje
Voditelj delavske (laburistične) stranke na Malti in dosedanji ministrski predsednik Mintoff je za ureditev političnega položaja Malte navedel kot zgled nekdanje Tržaško svobodno o-zemije. že zaradi lega njegovega predloga zasluži to vprašanje pozornost naših bralcev. Po Mintoffovi zamisli naj bi Malta postala prosto pristanišče pod nadzorstvom Organizacije združenih narodov. Mintoff, ki je voditelj najmočnejše stranke na otoku, je dodal, naj bi se Malta priključila k Evropskemu skupnemu trgu. Po njegovem bi Malta lahko postala nekaka Švica sredi Sredozemskega morja. Obtožil je Angleže, da niso v 140 letih, odkar vladajo na otoku, ničesar storili za prebivalstvo razen, da so Malto izpreme-nili v trdnjavo.
Tem ostrim izjavam so sledile na Malti velike demonstracije delavcev v ladjedelnicah, ki so razbijali tudi o-premo ladjedelnic in lučali kamenje proti angleškemu admiralu. Politično-socialno ozračje je postalo tako napeto, da je posegel vmes tudi nadškof Gonzi, ki se je v naglici vrnil iz Rima ter v javnem govoru nastopil proti nemirom. Doslej so predstavniki Cerkve stali ob strani in se niso mešali v spor med Londonom in Malto. Londonski tisk je z zadovoljstvom zabeležil korak malteškega nadškofa. Njegovo posredovanje so v Londonu pozdravili toliko bolj, ker je bila katoliška duhovščina po prvi svetovni vojni, ko je vladal na otoku guverner
Strickland, v bistvu na strani malteških nacionalistov, ki so agitirali za odcep Malte od Anglije in za priključitev k Italiji. Tedaj je v Rimu vladal Mussolini, ki je seveda podpiral nacionaliste na Malti. Danes ne kaže Rim posebnega zanimanja za Malto.
Če bi se iz Malte razvil drugi Ciper, je nedavno pisal neki londonski list, potem vemo, da bo Cerkev, ki ima velik vpliv med prebivalstvom, na strani zakona in reda, medtem ko je bil na Cipru nadškof Makarios na strani upornikov. Danes so konservativni nacionalisti na otoku v manjšini, ker si je delavska stranka že leta 1947 priborila večino; pozneje je bila zaradi notranjih razprtij zopet potisnjena v opozicijo, a si je februarja 1955 priborila zopet večino in s tem tudi oblast. Dominik Mintoff je razmeroma mlad človek, saj mu je komaj 42 let ter je po poklicu gradbeni inženir, študije je končal na Angleškem ter je poročen z Angležinjo.
Zakaj pravzaprav gre na Malti? Politični položaj se je zaostril in zapletel iz gospodarskih in socialnih razlogov. Angleška vojna mornarica, ki je bila doslej edini veliki delodajalec kot lastnica ladjedelnic, ne potrebuje več ladjedelnic v takšni meri kakor doslej. Dobršen del njenih strateških nalog pri varovanju angleških koristi na Sredozemlju in drugod po svetu je prevzelo letalstvo; zato Angleži svojo mornarico naglo modernizirajo, toda po
obsegu krčijo. Ko je v začetku marca
6.000	delavcev v ladjedelnicah prišlo po plačo, je poleg denarja našlo v zavitku tudi listek, s katerim jim je poveljstvo vojne mornarice odpovedalo službo, a jim hkrati sporočilo, da bodo lahko še naprej delali v ladjedelnicah, ki jih prevzame družba Baileys. Ostali delavci bodo lahko še naprej delali za vojno mornarico; lani je bilo v vseh ladjedelnicah zaposlenih okoli
13.000	ljudi.
Voditelj delavske stranke Mintoff je to rešitev zavrnil in izjavil, da bi se delavstvo sprijaznilo z novim položajem edino pod pogojem, ko bi vojna mornarica izročila ladjedelnice drugemu angleškemu podjetju, to je družbi Vickers, ki bi po njegovem mnenju dajala bolj zanesljivo jamstvo za bodočnost nameščenega delavstva. Poveljstvo vojne mornarice se vsekakor hoče otresti finančnega bremena, ki ga zanjo predstavlja vzdrževanje ladjedelnic, katerih danes ne potrebuje več v takšni meri kakor nekdaj; zato jih hoče izročiti privatnim podjetjem.
Avtonomija Malte, ki je s politično-ustavnega vidika kolonija Velike Britanije, je bila ukinjena in oblast je prevzel guverner admiral Guy Grant-ham. Zanimivo je, da se je Mintoff dolgo pogajal za popolno združitev Malte z Anglijo in da so se ta pogajanja razbila, ker so bili po njegovem mnenju v Londonu s finančnega vidika pretrdi in niso na primer hoteli zagotoviti delavstvu na Malti določene višine plač.

V Beogradu je bil podpisan dopolnilni sporazum za eno leto
V	torek, 24. marca je bil v Beogradu med predstavniki Italije in Jugoslavije podpisan dopolnilni zapisnik k trgovinskemu sporazumu iz leta 1955, ki postavlja okvir trgovinski izmenjavi med obema državama za dobo enega lela. O vsebini dodatnega protokola še niso bili objavljeni podrobni podatki, vendar je že iz uradnega poročila razvidno, da je bila osnova za trgovinsko izmenjavo med obema sosedoma razširjena. Z ene strani bo uvoz jugoslovanskega blaga v Italijo, predvsem živine, bolj sproščen, na drugi strani pa bo s povečanjem izvoza iz Jugoslavije ustvarjena širša podlaga za italijanski izvoz v Jugoslavijo. Beograjski sporazum pomeni zaključek pogajanj, ki so se začela v začetku decembra lanskega leta v Rimu in zadeva tudi sporazume o trgovini na obmejnih področjih. Poleg tega sta se delegaciji sporazumeli, da se še v aprilu prično pogajanja glede obnove sporazuma o kreditiranju izvoza italijanske industrijske opreme v Jugoslavijo. Kreditni sporazum iz leta 1957 je predvideval izvoz italijanske industrijske opreme proti kreditiranju do skupnega zneska 30 milijonov dolarjev, ter je bil izvršen v zadovoljstvo obeh strani. Jugoslavija teži zdaj za tem, da se sporazum obnovi, kar bi bilo seveda tudi v interesu italijanske industrije; saj si la prizadeva, da bi izkoristila konjunkturo na jugoslovanskem trgu ter si tako zagotovila izvoz industrijskih izdelkov.
V	kratkem se sestane tudi mešana komisija, ki jo predvideva sporazum o tehničnem sodelovanju med obema državama iz leta 1956. Gre za to, da bi sc to sodelovanje še pospešilo.
SPROSTITEV JUGOSLOVANSKEGA IZVOZA V ITALIJO
V	smislu beograjskega sporazuma se jugoslovanski izvoz v Italijo skoraj v celoti sprosti. Ostalo je še prav malo blaga, ki je podvrženo kontingentira-nju, pa tudi ti kontingenti so tako visoki, da bodo v glavnem ustrezali iz-voznim možnostim Jugoslavije. Predvsem je bilo zadovoljivo rešeno vprašanje izvoza jugoslovanske živine. Kakor poročajo rimski listi, je bil kontingent za izvoz goveje živine povišan od
12.000	na 34.000 glav, konj od 15.000 na 25.000, prašičev od 8.000 na 12.000. Za meso znaša 6.000 ton, za konservirane ribe 1.000 ton, za koruzni škrob 300 ton. Za ureditev trgovine z živino je bil postavljen .nekak ključ, to je uvoz živine iz Jugoslavije v Italijo bi se ustavil v trenutku, ko bi cene v Italiji padle izpod ravni, ki zagotavlja italijanskim živinorejcem primerne doliodke. Na drugi strani se je Jugoslavija obvezala, da bo po možnosti povečala uvoz industrijskih izdelkov iz Italije.
OBE STRANI ZADOVOLJNI
Sodeč po komentarjih italijanskega in jugoslovanskega strokovnega tiska sta z beograjskim sporazumom zadovoljni obe stranki. Ni dvoma, da pomeni sporazum toliko večji uspeh za italijansko gospodarstvo, v kolikor nastajajo za italijanski izvoz na druge trge nove ovire. Beograjska »Ekonomska politika« pripominja, da je beograjski sporazum odraz dejanske koristi obeh gospodarstev. Ker bo z novim sporazumom omogočen večji izvoz v Italijo, bo s tem postavljena tudi realna podlaga za izvoz iz Italije, ker si bo Jugoslavija s povečanjem izvoza pripravila zadostna sredstva za kupovanje v Italiji. Kako pomembna je trgovinska izmenjava med obema državama kaže že dejstvo, da je bila Italija od leta 1952 vselej na prvem ali drugem mestu v jugoslovanskem izvozu in ji je v tem pogledu tekmovala samo Zah. Nemčija. V zadnjih dveh letih je kupila v Jugoslaviji za okoli 16 milijard blaga na leto ter je bila v jugoslovanskem izvozu na prvem mestu. V jugoslovanskem uvozu zavzema Italija drugo, tretje ali četrto mesto. Nastajale so težave v tem, da je bil jugoslovanski uvoz iz Italije vedno večji kakor izvoz v Italijo razen v letih 1953, 1954 in 1956. Čeprav si je jugoslovanski izvoz v zadnjih dveh letih nekoliko povečal, in sicer od 16 milijard na 16,173 milijarde dinarjev, je uvoz nekoliko upadel, prav zato, ker je morala Jugoslavija zaradi pomanjkanja deviznih sredstev krčiti uvoz iz Italije, za katerega ni mogla najti kritja s svojim izvozom. Zato je uvoz iz Italije naza-
doval od 23 milijard 640 milijonov na 20 milijard 279 milijonov dinarjev.
V	italijanskem uvozu je Jugoslavija na 16. mestu, v izvozu pa na sedmem. Prav ta okolnost dokazuje, kako važen je za Italijo jugoslovanski trg. »Ekonomska politika« naglasa zlasti dejstvo, da se Jugoslavija ne more zadovoljiti samo z izvažanjem kmetijskih pridelkov, temveč da teži za tem, da bi povečala izvoz tudi industrijskih proizvodov, Važno je tudi sodelovanje na industrijskem področju med jugoslovanskimi in italijanskimi podjetji. To sodelovanje čedalje bolj napreduje. Sedaj je samim podjetjem prepuščeno, da iščejo medsebojne stike. Tako so bili doseženi sporazumi za sodelovanje med jugoslovanskimi ladjedelnicami in italijanskimi podjetji. Takšno sodelovanje je n. pr. tudi med podjetji »14. oktober« in »Torpedo« z jugoslovanske strani in italijanskim podjetjem »Wen-der«.
ZADOVOLJSTVO TUDI V TRSTU
V	Trstu so z zadovoljstvom sprejeli vest iz Beograda, da so bili podaljšani sporazumi o trgovini med obema področjema, tako tudi sporazum, ki ureja trgovino med Trstom in jugoslovanskim obmejnim področjem, saj ustvarja ta trgovina v času splošne tržaške krize precejšnjo možnost zaslužka za tržaške poslovne ljudi.
SODELOVANJE
MED ITALIJANSKIMI
IN JUGOSLOVANSKIMI PODJETJI
V	Beogradu so te dni podpisali pogodbo, po kateri bosta italijanski družbi Mantecatini in Ansaldo sodelovali z jugoslovanskim podjetjem Rudnap pri gradnji tovarne umetnih gnojil v Lukavcu v Bosni, Stroški za projektiranje in za gradnjo tovarne bodo znašali 8,5 milijona dolarjev.
nn
nase
MM

Naša pravda pod tržaškim tlakom
Tržaški tlak je potrpežljiv. Potrpežljivi so tlaki tudi po drugih sodobnih mestih. Po vseh mestih imajo namreč tlaki več gospodarjev. To so podjetja za napeljavo vodovoda, elektrike in plina, kakor tudi za tramvaj, telefon in kanalizacijo. Vsako izmed teh vrta potrpežljivi tržaški tlak na svoj račun, pač kadar se njemu zljubi. Vsakdo gospodari po svoje in preveč bi bilo zahtevati od njih, — tako trdijo njihovi predstavniki — da bi nastopala dogovorno in ob istem času, da ne bi vsako zase razdiralo cestišča in toliko bolj pogosto oviralo prometa.
Verjetno ne bo po drugih mestih v tem pogledu mnogo bolje kakor v Trstu. Za nas Slovence pa ima vrtanje tlaka po tržaških ulicah nek poseben čar. Ne morda zato, ker nas mestna dela sama po sebi posebno zanimajo; kako naj bi nas zanimala, ko pa občina Slovence sistematično najmanj že sto let odriva od vsega, kar je v zvezi z Občinsko upravo in nam ne pusti do besede. Tista velika zijala, ki jih odpirajo s pnevmatičnimi svedri in krampi po tržaških ulicah, kadar jih preurejajo ali kopljejo rove pod tlakom za razne napeljave, nas čudno vlečejo v globino. Kar prebijejo nas ob svoje robove z nedoumljivo silo, ki se je ne moremo otresti. Glejte, ta zemlja, pristna zemlja iz globine tržaških ulic, v Videmski ulici ali Carduccijevi ali tam nekje pri Novem Sv. Antonu nas e atavistično silo vleče nase.
Kaj nam mar črni asfalt, železne vodovodne ali plinske cevi ali črni telefonski kabli. Zemljo poglejte, globoko izpod njih! Kako je še nedotaknjena in živa, mestna nesnaga se odteka po kanalih dalje v morje mimo nje; ostala je čista, lapornata. Oj koliko srag naših ljudi je vpila v stoletjih, ko je naš človek na njej še gojil trte kakor jih danes v Bregu. Toda za temi sragami ni več sledu, ni dokumentov, ki bi pričali o naši stari pravdi.
Ib
»Ali me, še ljubiš, Ike?« je boječe poizvedoval nemški kancler Adenauer že maja leta 1957, ko je že petič obiskal Eisenhovverja. Karikatura je delo znanega političnega karikaturista poljskega porekla Szevvczuka, ki je risal za hamburški dnevnik »Die Welt« in je med tem časom umrl. Danes postavlja Adenauer podobno vprašanje angleškemu ministrskemu predsedniku, ki se je po svojem obisku v Moskvi precej omehčal ter izjavil, da bi bilo treba deloma ustreči Sovjetski zvezi glede Zahodne Nemčije. Tako na primer naj bi zavezniške čete v Zahodni Nemčiji in zlasti ob meji proti Vzhodni Nemčiji razredčili. Nemški kancler je zaradi te Mac Mlllanove izjave protestiral
v Londonu.
uli i
f'

UPOR TIBETANCEV PROTI PEKINGU. Že delj časa so iz Indije poročali, da so se Tibetanci uprli proti osrednji kitajski vladi v Pekingu. Končno je pekinški radio v soboto, 28. marca sporočil, da je^osrednja vlada v Pekingu odstavila tibetansko krajevno vlado ter njene člane obdolžila sodelovanja z uporniki. Upor se je začel 10. marca v glavnem mestu Tibeta Lhasi. Podrobnosti o pravih vzrokih upora še danes niso znane. Prav tako ni znana usoda verskega poglavarja Tibeta Dalai Lame, o katerem pravi pekinško poročilo, da so ga uporniki prisilili, da je stopil na njihovo stran. Osrednja vlada v Pekingu je namesto vlade imenovala »pripravljalni odbor za avtonomno tibetansko deželo«. Poročilo kitajske vlade pravi tudi, da je bilo že nekaj čez 4000 upornikov ujetih. Iz tega se da sklepati, da se je upor zelo razširil. Tibet je vselej užival v svoji zgodovini veliko avtonomijo ter je bil pravzaprav samo na zunaj podrejen Kitajski. Včasih se je opiral tudi na Indijo, zlasti ko je bila ta še pod britansko oblastjo. Leta 1947 je popolnoma prešel pod kitajsko oblast, ko ni mogel več računati na- pomoč britanske Indije. Boj med Kitajsko in Indijo za vpliv v Tibetu traja že dolgo. Kitajske komunistične čete so zasedle Tibet leta 1949. Tibetanci živijo visoko v gorah ob vznožju Himalajskega pogorja in so skoraj ločeni od ostalega sveta. Mao Tse Tung je leta 1957 pomiril Tibetance s tem, da jim je priznal večjo avtonomijo.
POPUŠČANJE NAPETOSTI ZARADI BERLINA. Mednarodna napetost zaradi Berlina in nemškega vprašanja sploh je zadnji teden nekoliko popustila. Na Zahodu iščejo še osnovna načela za enoten nastop proti Sovjetski zvezi. Te dni je bil Moskvi odposlan odgovor zahodnih držav na sovjetsko noto od 2. marca. V nekaterih taktičnih točkah je bil sporazum dosežen. Zahodne sile so sprejele sovjetski predlog o konferenci na visoki ravni, katere se bodo udeležili predsedniki velikih držav: Eisenhower in De Gaulle sta bila prvotno proti takšni konferenci. Na drugi strapi se je Sovjetska ,zveza_ sprijaznila s predlogom Zahoda, ki želi poprej sestanek zunanjih ministrov. Moskva je dala razumeti, da ne predstavlja več dan 27. maja kot rok za rešitev berlinske krize.
POSVETOVANJE ZUNANJIH MINISTROV V WASHINGTONU. Zunanji minister Pella je odletel v Washington na posvetovanje zunanjih ministrov zahodnih držav o nemškem vprašanju.
ITALIJA HOČE PRISOSTVOVATI KONFERENCI ZUN. MINISTROV.
Predsednik italijanske vlade Segni in zunanji minister Pella sta obiskala Pariz in Bonn, kjer sta postavila zahtevo, da se tudi Italija pritegne h konferenci zunanjih ministrov, ki bo reševala nemško vprašanje, zlasti v primeru, ako bi tej konferenci prisostvovali tudi predstavniki Poljske in Češkoslovaške. Pariz in Bonn sta izrazila svojo pripravljenost, da podpreta v tem pogledu Italijo. Tudi »Osservatore Romano«, vatikansko glasilo, je podprlo to zahtevo Italije.
ZA NEPOSREDNA POGAJANJA MED VZHODNO IN ZAHODNO NEMČIJO
se navdušuje angleški ministrski predsednik Mac Millan. Toda Adenauer in Dc Gaulle sta nastopila proti priznanju Vzhodne Nemčije »de jure«.
POHOD PROTI VODIKOVI BOMBI.
Iz Alderfnaston se je napotilo okoli 25(10 Angležev proti Londonu, kjer hočejo protestirati .proti uporabi vodikovih bomb. Med potjo se jim pridružujejo novi demostranti, tako da se množica čedalje bolj veča. Sprevod po mestu Reading je trajal dve uri.
NASER VNOVIČ ZOPER SOVJETSKO ZVEZO. V neki vojašnici v Kairu se je Naser zopet obregnil ob Sovjetsko zvezo, rekoč, da Rusija ni rešila Egipta za časa Sueške krize. Sovjetska zveza ni v nobenem pogledu podprla Egipta v jeseni leta 1956. Za svojo trditev je Naser poklical za pričo tedanjega predsednika Sirije Kuwatlija, ki je bil v tistem času v Moskvi.
—-
Pocenitev papirja
Angleške tovarne papirja so sklenile znižati ceno papirja (kraft paper) za 5 funtov 10 šilingov pri toni, ker so škand-dinavske tovarne znižale ceno za 4 funte 15 šil. To znižanje je povprečno, nekatere vrste so bile znižane za 3 f. 5 šil., druge za več.
Mednarodna trgovina
ITailJl-JDGOSLMlM
ITALIJA NUDI Materija! za dizel motore:
SPECIAL DIESEL, Mompiano (Brescia), Via S. Antonio 51.
Uredjaji za valjanje Čelika toplim postopkom :
OFF. MECC. Ing. MARIO DANIELI, Buttrio (Udine).
Strojevi alatni:
ZANELLA RENATO, Schio (Vicen-za), POB 46.
Strojevi za obradu lima:
OFF. MECC. F.LLI SALA, Čarate Brianza (Milano), Via F. Borromeo 9. Krzna raznih vrsta:
DOMENICO SCARAMELLA, Salerno. Kvačila, elektromagnetske kočnice itd.: BARUFFALDI & Co„ Milano, Via Morosini 8.
Smole sintetične:
A.L.C.R.E.A., Milano, Via Rubens 19. Vijci i matice:
OFF. MECC. PONTINE, Milano, Via Valsugana 6.
Rublje žensko:
»LA PONSESINA«, Milano, Via S. Pietro alPOrto 26.
Konfekcija ženska vunena: »ARIANNA«, Torino, Via Meucci 1.
Dijelovi doknadni i pribor za talj. vozila i traktore:
INDUSTRIA COLTELLERIE ZOP-PIS, Torino, Via Cavour 35.
Uredjaji sanitarni porcelanski, lijevane kade, elektr. bojleri, pipci i Slavine, sanitarne pločice od majolike:
Soc. COMM. KOZMANN, Trieste, Piazza Ospedale 7.
Granulat od mramora, pločice od mozaika i dr.:
TOGNETTI UBALDO, Ouerceta — (Lucca).
Aparati za rasvjetu, rasvjetni uredjaji: AGRELLA, Milano, V. Coni Zugna 37. Olovke automatske:
KOH-I-NOOR L. & Co. HARDTMUTH Milano, Via Moscati 18.
Uredjaji sanitarni, gramofoni, magnetski registratori:
S.E.S.I.M., Milano, Via A. Panzini 13. Naliv-pera:
F.LLI TOFFALI & Co., Settimo To-rinese, Via Matteotti 7.
Potrepštine kučanske celične, sanitarni uredjaji:
ONETO & Co., Genova, Via Bertuc-cioni 34.
Rezanci šečerne repe sušeni (za proiz-vodnju kavovina):
IDA Alessandria, Corso Acqui 10. POTRAŽNJA ZASTUPSTVA Materijal za dizel motore:
SPECIAL DIESEL, Mompiano (Brescia), Via S. Antonio 51.
Kvačila, elektromagnetske kočnice itd.: BARUFFALDI & Co., Milano, Via Morosini 8.
ITALIJA TRAŽI Kosti deželatinizirane:
PATAK & Co., S.p.A., Milano, Via F. Casati 12.
Kemikalije na italijanskem trgu
MILAN. Na področju maščob je trgovanje nekoliko živahnejše, vendar pa kupci neradi plačujejo nove cene, ki so jih' postavili prodajalci. Kokosovo in palmovo olje imata še vedno trdne cene. Pri topilih in mehčalih v splošnem opažamo stalne cene. Pri acetatih in predvsem pri butilnem acetatu je cena precej padla. S farmacevtskimi kemikalijami se posli leno razvijajo, cene pa teže navzdol. Tudi alkohol se je pocenil.
Farmacevtske kemikalije: Cene veljajo za 1 kg blaga (v kolikor ni drugače označeno), f.co skladišče, v prodaji na debelo za takojšnje plačilo. V cenah nista vračunana občinski davek ter IGE. V primeru sprememb so cene preteklega tedna navedene v oklepaju. — Acetilfenetidin 1400-1500, ace-tilsalicilna kislina 1100-1200, adrenalin krist. gr. 95-110, agar-agar, Koreja, Ja-pan 2300-2400, agar-agar danski 1800 do 2000, amidopirazolin 5200-5500 (5800 do 6000), atropin sulfat gr. 105-120,. bizmu-tov karbonat FU 3800-4000, bizmutov subnitrat 3800-4000, efedrin klor. 9500-10.000, fenilkinolinkarbonska kislina 3400-3500, fenolftalin FU 1600-1700, hek-sametilentetramin FU krist. 525-550, ho-lesterin 7500-8200, jod, bisublim. 5300-5500, kafein, anhidr. 3450-3500, kalijev bromid 600-630, kalijev jodid 4300-4800, kalcijev glicerofosfat FU 2100-2200, kalcijev glukonat za inj. 1000-1200, kalcijev kanfosulfonat 2850-2900, kalcijev laktat 500-550, kalcijev pantotenat 22.000-23.000, kafra naravna, v hlebcih 1400-1550, kafra naravna, v prahu 1025-1180, kinin baza anhidr. 13.500-14.000, kinin etilkar-bonat 15.900-16.900, kinin klorhidrat 13 tisoč do 14.000, kinin sulfat 9000-9500,
litijev karbonat 1300-1400, mentol, kitajski 11.500-13.000, mlečna kisi. 90% vol. FU 410-700, natrijev benzoat 580-630, natrijev bromid 650-700, natrijev pantotenat 23.500-24.500, natrijev salicilat 1100-1250, natrijev stearat 400420, niko-tinamid 5000-5500 (5400-5700), nikotinska kisi. 3500-3600, papaverin 1/350 7200 do 7500, papaverin klorhidrat 23-24.000, pe-ru balzam 2250-2350, piperazin 2100 do 2300, progesteron gr. 180-200, resorcin, bisublimiran 3400-3500, salicilna kislina 820-840 (840-860), santonin g. 6062, strihnin baza in soli 28.000-30.000, sulfamid (enostaven) 1400-1450, sulfamid guani-din 2300-2400, sulfamid tiazol 3600-3800, teobromin, čist 5300-5600, testostemn-proprionat gr. 280-300, timol krist. 3400 do 3600, vitamin A (betakaroten) gr. 270-290, vitamin BI gr. 20-22, vitamin B2 gr. 25-26, vitamin B6 gr, 105-110, vitamin B12 krist. mg. 57-59, vitamin C kg 6800-7000, vitamin D2 gr. 330-350, vitamin E acet. gr. 77-80, vitamin HI (pa-raaminobenzoj kisi.) 3250-3400, vitamin HI (Na-sol paraaminobenzoj kisi.) 2300 do 2500, železov laktat 850-930, živo-srebrov diklorid 5200-5500.
PROIZVODNJA ŽVEPLA V ITALIJI
SE MANJŠA. V primerjavi z letom 1957 je lanska proizvodnja surovega žvepla v Italiji nazadovala za 7,4 %. Dosegla je namreč le 161.000 ton, medtem ko je leta 1957 znašala 174.000 ton (leta 1956 173.000 ton). Lansko leto je močno nazadoval tudi izvoz žvepla: izvozili so 30.600 ton, leta 1957 pa 124.500 ton (leta 1956 skoraj enako). Padec v izvozu je bil zlasti velik v drugem polletju.
IZVOZ ITALIJANSKIH HARMONIK NARASTEL. Lansko leto je vrednost harmonik, ki so jih izvozili iz Italije, dosegla 6 milijard 108 milijonov lir. Leta 1957 je Itatija izvozila za 5 milijard 613 milijonov harmonik, leta 1956 pa za 4 milijarde 171 milijonov lir. Harmonike izvažajo zlasti v Združene a-meriške države. Da je vrednost izvoza tako narastla, je treba pripisati zlasti izvozu glasbil »mikrorgan«, ki jih izdeluje v prvi vrsti tovarna »Farfisa«. V zadnjem času pa so začele mnoge druge tovarne v državi proizvajati podobne instrumente in predvidevajo, da se bo v kratkem času razvila huda konkurenca med domačimi tovarnami.
Napredek piranske ladjedelnice
Koper, marca
Za razvoj piranske ladjedelnice sta bila v zadnjih 2 letih pomembna dva dogodka: pripojitev k podjetju »Splošna plovba« v Piranu in obenem s tem pospešitev prehoda od lesenih na železne ladje.
Med uspehe tega prizadevanja je šteti splavitev 1000-tonske vlečnice (tankerja za prevoz nafte in naftnih derivatov), ki jo je bilo naročilo Jugoslovansko rečno brodarstvo iz Beograda. Takšnih vlečnic so doslej izdelali 5, Tri za Donavski Lloyd iz Siska in dve za že omenjeno JRB. Za to podjetje imajo naročeni še 2 enaki vlečnici, za Donavski Lloyd (Sisak) pa bodo kmalu začeli graditi motorni vlačilec z motorjem 1.800 K.S.
Vlečnico, ki so jo splavili v soboto, m drugo, ki je doživela svoj krst 15. marca, bo prve dni aprila vlačilec odpeljal v matično pristanišče Beograd. Pot bo šla po Jadranskem, Egejskem in Črnem morju ter Donavi.
ZGODNJA TURISTIČNA SEZONA
Hotelska vodstva in drugi čimtelji v obmorskih letoviščih si povsod v svetu prizadevajo, da bi v mejah danih objektivnih, predvsem pa podnebnih pogojev kar najbolj podaljšali letoviško sezono. V Portorož so prišle letos prve skupine tujih turistov tako rano, kot še nikoli doslej, namreč 21. marca. Oživili so hotela »Central« in »Istra«. Nove skupine so prišle med tednom, ki je sledil tej soboti, tako da je imel »Palače« konec tedna (za velikonočne praznike) zasedenih več kot polovico razpoložlji vih postelj, »Istra« tri četrtine in »Central« skoraj vse postelje.
Posebej naj omenimo skupino osnovnošolskih otrok iz Francije, ki prihajajo že nekaj let sem na spomlad v Portorož, da preživijo tukaj velikonočne praznike.
F. M.
POGAJANJA MED ITALIJANSKO TOVARNO avtomobilov FIAT in avstrijsko tovarno Steyr so se zaključila uspešno: tovarna Steyr bo izdelovala doma avtomobile »FIAT 1800«.
PREMIERA SNG: »POP ČIRA IN POP SPIRA«
V soboto, 21. marca je bila v tržaškem Avditoriju premiera komedije »Pop čira in pop Spira« S. Sremca B. Kosarja. B. Kosar je namreč dal uspešno odrsko obliko istoimenskemu priljubljenemu romanu srbskega pripovednika, satirika in humorista Ste-vana Sremca (1855-1906), ki je napisal več povesti s prikazom srbskega podeželskega življenja. Njegova dela so še danes zelo iskana, ker jih odlikujeta pristen humor in globoka vedrina.
Treba je takoj reči, da je tržaška uprizoritev komedije »Pop čira in pop Spira« popolnoma uspela in da je bilo občinstvo vprav navdušeno. Kako bi tudi ne bilo, ko pa Je imelo po tolikem času spet priložnost, da prisostvuje predstavi domačega jugoslovanskega književnega dela v spretni odrski predelavi. Razen tega je komedija vedre, torej predvsem nekritičnemu delu občinstva najprimernejše vsebine. Saj sestoji iz vsakdanje, preproste zgodbe, v kateri najdejo prostora tako pogoste meddružinske zdrahe. V Sremčevi-Kosarjevi komediji je govora o dveh popovskih družinah, ki živita v neki banatski vasi sredi preteklega stoletja, in ki si prideta navzkriž zaradi malenkostnih zadev. Nosilki spora sta seveda obe gospodinji, od katerih je ena žrtev, druga pa spletkarica, ki odpelje prvi izpred nosu zeta. Zaradi tega se popu tožarita in končno pobotata.
Interpretacija posameznih oseb ne predstavlja težav za naše dobre igralce, predvsem ne za Modesta Sancina, Jožka Lukeža, Elmo Starčevo in Nado Gabrijelčičevo, ki so prednjačili pred drugimi. Modest Sancin in Jožko Lu-keš sta dovršeno prikazala podobi popov čire in Spire, žrtvi svojih klepetavih žena. Igrala sta naravno, neprisiljeno. Tudi Nada Gabrijelčičeva kot čirova žena je brezhibno zaigrala v vlogi, za katero je kot nalašč ustvarjena. Dobra je bila tudi Ema Starčeva kot Spirova žena, čeprav je bila mestoma nesigurna. Mira Sardočeva i- vlogi čirove hčerke Melanije in Bogdana Bratuževa kot Spirova hči
Ljubljansko pismo
Ljubljana, konec marca 1959.
Zima je za nami. Lepo, toplo vreme nam že nekaj dni oznanja prihod pomladi. Termometer opoldne ponekod že kaže tudi do 22 stopinj C, kar je za ta čas pri nas bolj redko. Po vrtovih cveto marelice in če ne bo preveč hudega preobrata, lahko z zaupanjem gledamo v prihodnje dni. Snega v tej zimi nismo imeli skoraj nič in smučarji tako niso prišli na svoj račun. Zimska turistična sezona je bila torej bolj slaba, zato pa upamo, če nam bo vreme milo, toliko bolj na poletje.
Zdaj, ko smo v Ljubljani odpravili zadnje ostanke častitljivega tramvaja, švigajo po mestu vsepovsod veliki trolejbusi in avtobusi. Potnikov imajo vedno dovolj. Saj so razdalje v Ljubljani že kar precejšnje in zasebnih avtomobilov ni še posebno veliko. (Pešec bi dejal: Hvala Bogu!) Bil pa je res že skrajni čas, da so ti stari, predpotopni tramvajski vozovi izginili z ljubljanskih ulic, saj kar več niso spadali v sedanji okoliš mesta. Tako se pač vse preživi in kar je bilo svoj čas velika novost in okras mesta, gre med staro šaro. Nihče ne žaluje za njim, saj vemo, da boljše je vedno konkurent dobrega.
Tudi gradbena delavnost se je pri nas že pričela. Marsikaj starega mora pasti in tako so pričeli v Nazorjevi (bivši Frančiškanski) ulici podirati kopališče hotela Slona, da izenačijo ta del ulice z ostalo. To kopališče je dolgo dobo let služilo Ljubljančanom ter ga bodo zelo pogrešali. Seveda ga bo treba nadomestiti, saj takih ko-
pališč v Ljubljani ni preveč. V splošnem se pri gradbeni in prenovitveni dejavnosti posebno uveljavljajo hišni sveti, če le-ti pametno gospodarijo z denarjem, ki se steka z najemnino lahko dosti doprinesejo k lepši zunanjosti mesta. Hiše dobivajo lepo zunanje lice, pri čemer posamezne hiše prav okusno menjavajo barve, tako da je ena zelenkasta, druga modrikasta, tretja rjavkasta in podobno, kar noživi enoličnost mestnega zidovja in- vpliva kaj pestro na gledalca. V stare hiše, ki so bile zidane še pred prvo svetovno vojno in so bile večinoma brez kopalnic, vzidava-jo moderne kopalnice in to brez posebnih doplačil. Priznati je treba, da je prav na ta način stanovanjska kultura v Ljubljani zelo napredovala. Stanovanjska kriza pa seveda še vedno ni odpravljena, ko pa prebivalstvo mesta postopoma narašča. Toda kje ni stanovanjske krize?
RAZBURJANJE ZARADI KOROŠKE
Precej razburjenja je tudi pri nas povzročil sklep avstrijske vlade in parlamenta glede koroških Slovencev. Ne moremo razumeti, da vlada, ki se sama bori za pravice svojih konacional-nih rojakov v tuji državi, zamore s svojo narodnostno manjšino postopati tako mačehovsko. Tisti nacistični duh, ki je v pravkar minulem času povzročil toliko gorja koroškim Slovencem, se po vsem videzu še ni ublažil in še vedno ima Slovence za manj vreden narod. Kako čudne pojme imajo nekateri avstrijski politiki o pravicah manjšinskega naroda, sem
se zadnjič sam prepričal, ko sem poslušal dunajsko radijsko postajo. Govoril je neki avstrijski parlamentarec in dokazoval, kako pravični so Avstrijci, nasproti Slovencem, Pravil je, da je srečal na Koroškem tamkajšnjega Slovenca, ki je dobro govoril nemško. Pa mu je pripovedoval, da so mu za časa Hitlerjevega režima vzeli posestvo in ves živi in mrtvi inventar ter pognali njega z vso družino v Nemčijo na suženjsko delo na nekem veleposestvu. Mi pa, se je pohvalil »pravični« parlamentarec, smo mu vse vrnili, da, celo goveda, ki jih je ob svojem odhodu imel na posestvu in ta Slovenec nam je sedaj hvaležen. Kaj ne, kakšna pravica! Zato, ker so mu takrat koroški veljaki s pomočjo nemških šovinistov ukradli vse in njega z družino vred pognali na suženjsko delo v Nemčijo, sedaj pa so mu ukradeno po dolgih letih vrnili, naj jim bo hvaležen ! Kdo pa tem ljudem povrne telesno in duševno trpljenje, ki so ga morali on in njegovi prestati? To pa ni samo naša sodba; podobno smo brali tudi v nekem graškem socialističnem listu, ki je brez lepotičenja povedal tem ljudem, kar jim gre...
Vidite torej, da Ljubljane! niso zaspanci ! Poleg vsakovrstnih problemov in skrbi, ki jih tarejo, imajo tudi mnogo smisla za razne prireditve, razstave in druge dejavnosti družbenega življenja. Sedaj pa, ko se prične turistična sezona, bo postalo naše mesto posebno živahno, saj se vsi, ki potujejo skozi Ljubljano zadržijo navadno tudi nekaj dni v beli Ljubljani, ki jim nudi posebno s svojimi zgodovinskimi zanimivostmi dosti užitka. Vsem. ki nas to leto nameravajo obiskati, lep pozdrav in dobrodošli!	— om —
Jula sta dobro prikazali lik dveh deklet, nasprotujočih si značajev: naivne, boječe podeželske butare in podjetne spogledljivke pod kvarnim materinim vplivom, v katerem se odraža nemškutarska morala. Miha Baloh se kot učitelj Peter Petrovič ni mogel sprostiti in pokazati vse svoje dobre igre, ker je bila vloga premalo zahtevna. Stane Raztresen kot cerkovnik Arkadija in Danilo Turk kot kmet Pera Tocilov sta nastopala le v stranskih vlogah, seveda z običajno bravuro, čeprav bi lahko glede Raztresena rekli, da morda le preveč zanesenjaško.
Končno naj omenimo Staneta Starešiniča v vlogi podjetnega brivca šace. Starešiničeva simpatična in topla interpretacija zajame občinstvo, ki se zanj vedno bolj navdušuje. Njegovi plesni in pevski vložki so želi veliko odobravanja zaradi posrečenega prednašanja.
Sremčevo-Kosarevo tridejanko »Pop čira in pop Spira«, ki je je naše narodno gledališče poklonilo tržaškemu občinstvu kot svojo 110. premiero, je mojstrsko režiral Ljudovit Crnobori kot gost. Za scenografski del predstava je skrbel Dario Sokolič. Slovenski prevod iz srbščine je oskrbel Lojze Štandeker. Plese in pesmi je naštudiral Stane Starešinič.
ji-
ITALIJANSKI PREVOD DEL MAJAKOVSKEGA
Rimska založba »Editori Riuniti« je izdala pred kratkim italijanski prevod celotnega opusa znanega ruskega književnika Vladimirja Mojakovske-ga, ki je živel od leta 1891 do leta 1930, in ki je pisal v glavnem revolucionarne pesmi in satirične drame.
»Opera omnia« Majakovskega v italijanščini obsegajo štiri luksuzno vezane knjige s skupno 4.000 stranmi. Italijanska izdaja je opremljena z bogatimi in številnimi ilustracijami. Barvne priloge, ki jih je 24, je oskrbel Lorenzo Vespignani. Cena vseh štirih knjig je 20.000 lir.
O delu Majakovskega so izšle številne ocene v glavnih italijanskih listih. Aldo Garosci je napisal v »Espressu«, da je pesniško delo Majakovskega prvovrstni dokument. List »H Contemporaneo« je zapisal, da je celotna objava del Majakovskega prav gotovo zelo pomemben kulturni dogodek. Kulturni poročevalec it ali jam ske radijske ustanove RAI je rekel, da predstavlja Majakovski enega od bistvenih momentov sodobne pesniške zavesti. O tem je govoril po radiu tudi Leone Piccioni, ki sodi da je delo ruskega pesnika in dramatika zelo važno in zelo obsežno. »LTJnita« je mnenja, da je italijanski prevod njegovih del najvažnejši dogodek tega leta na italijanskem knjižnem trgu. Podobno sodi list »LTtalia domani«, ki je prepričan, da gre za izreden knjižni in izdajateljski podvig.
USPEH SLOVENSKE UČENKE
Državna komisija za pregled šolskih nalog v okviru IH. državnega nagradnega natečaja za »Praznik drevja« je končala svoje delo. Najboljše naloge na Tržaškem so bile naslednje:
v osnovnošolski skupini je zmagala Majda Mahnič, učenka V. razreda slovenske šole v Dolini; v nižjesrednje-šolski skupini je zmagala Flavia Piesz, gojenka III. razreda nižje gimnazije »A. Manzoni« v Trstu; v višjesrednje-šolski skupini pa je dosegel prvo mesto dijak Tulilo Bressani, ki poseča III. razred tržaškega klasičnega liceja »Dante Alighieri«.
Naloge so bile v italijanskem jeziku, zato je uspeh Dolinčanke Majde Mahnič tembolj pohvale vreden, čeprav smo že večkrat pripomnili glede takšnih nalog, da bi bil uspeh slovenskih udeležencev boljši, ko bi smeli pisati naloge v svojem učnem jeziku, to je v slovenščini.
Dne 31. marca so dijaki vseh italijanskih šol, in seveda tudi slovenskih na Goriškem in Tržaškem, spet pisali takšno nalogo ob priložnosti IV. državnega nagradnega natečaja za »Praznik drevja«.

ITALIJANSKO MINISTRSTVO ZA TRGOVINSKO MORNARICO je te dni sprejelo 25 prošenj za dodelitev finančnih olajšav pri gradnji trgovskih ladij v italijanskih ladjedelnicah. Sprejeti sta bili tudi prošnji tržaških ladjedelnic CRDA, ki bodo v ladjedelnici Sv. Marka zgradile 2il.000-ton-sko turbinsko petrolejsko ladjo za družbo »B. P. Tanker C. Limited« iz Londona in 29.000-tonsko turbinsko petrolejsko ladjo za družbo »Sicula Oceanica« iz Palerma, ter prošnja miljske ladjedelnice Felszegy, v kateri bodo zgradili 12.000-tonsko motorno ladjo za družbo »Olin Mathie-son« iz Monrovije.
NAPOVEDANE LADJE JUGOLINIJE (Odhodi iz Trsta)
Proga Jadransko morje:
— Indija — Pakistan: Triglav 6. apr., Romanija 25. aprila, Avala 6. maja.
— Ožine — Indonezija — Daljni vzh.: Triglav 6. aprila, Avala 6. maja.
— Sev. Kitajska — Japonska: Triglav 6. aprila, Avana 6. maja.
— Sev. Amerika: Črna Gora 3. aprila, Srbija 15. aprila.
— Juž. Amerika: Vojvodina 30. apr.
— Sev. Afrika: Črna Gora 3. aprila, Srbija 15. aprila.
NAČRT SOVJETSKEGA BLOKA V POMORSTVU
Svet za vzajemno gospodarsko pomoč med sovjetskimi zavezniškimi državami je izdelal načrt za sporazumno razdelitev prog med plovnimi podjetji zavezniških držav. Po tem načrtu bodo plovna podjetja teh držav kupila več 8 do 10.000-tonskih tovornih ladij, ki bodo vozile na progah proti Kitajski. Madžarska bo odprla redno progo do Perzijskega zaliva, in sicer v kratkem času. Načrt predvideva tudi podrobnosti, kako se bodo plovna podjetja izognila nepotrebni konkurenci. Med državami bodo zamenjavali tudi ladje. Podeljevali bodo kredite in olajšali popravila ladij. Dogovorili se bodo tudi glede višine pomorskih prevoznin. Verjetno bo Svet za vzajemno pomoč .nadziral tudi gradnjo ladij.
MTOPREl/OZ
Cuuifi ]liliii'tfl
TRST - Strada del Friuli 289, telefon 35-379
Osebni in tovorni prevozi za tu - in inozemstvo - Kunkurenčne cene
^ „VISTA =
TEST, Ul. Carducci 15, tel. 29-656
Bogata izbira naočnikov, daljnogledov, šestil, računal in potrebščin za višje šole, toplomerov in fotografskega materiala.
I■!lllllllllllllllllllllllllll!lllllll)llllllllll■l!llll!!llllllllll!lllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
l/laibl&dvi}b hoteli be priporočajo
Hotel COLOMB1A
Trst, Capo di Piazza 1 - Tel. 36478 (Piazza Unita) III. kategorije. — Popolnoma obnovljen. Vse hotelske u-dobnosti. Enoposteljne sobe od 980 do 1390 lir, dvoposteljne od 1960 do 2500 (davki in postrežba vključeni).
Hotel ADRIA
Trst, Capo di Piazza 1 - Tel. 36-478 (Piazza Unita) III. kategorije. — Popolnoma obnovljen. Vse hotelske u dobnosti. Enoposteljne sobe od 950 do 1360 lir, dvoposteljne od 1900 do 2500 (davki in postrežba vključeni).
Hotel POŠTA
Trg Oberdan 1 (v centru mesta) - Tel. 24-157. — Vse udobnosti, mrzla in topla tekoča voda, centralna kurjava, telefon v sobah. Dvigalo. Cene od 750
Hotel ABBAZIA Trst, UL Geppa 20 - Tel. 23-068 III. kategorije. — Vse hotelske udobnosti. Enoposteljne sobe od 875 do 1100 lir, dvoposteljne od 1700 do 2200 (davki in postrežba vključeni).
Hotel SLON
Ljubljana, Titova 10 - Telefon 20-643
do 46. — Priporočamo obiskovalcem svoje obrate: kavarno, restavracijo in bar. Hotelske sobe od 350 din dalje.
Hotel MOSKVA
Beograd. Kategorija A. Razpolaga s 100 udobno opremljenimi sobami, a-partmani, sobami s toplo in mrzlo tekočo vodo, telefonom, restoranom z domačo in tujo kuhinjo, kavarno, barom, salonom za bankete in konference, vodiči in šoferji.
Popust za skupine!
i— IMA IN ZLATARNA —
Hliholj Katel - IRST
Čampo S. Giacomo 3 - tal. 95-881
Ura najboljših znamk, velika izbira
zlatih okraskov za voo prilike
»GOSPODARSTVO«
izhaja trikrat mesečno. — UREDNIŠTVO in UPRAVA: Trst, ul. Geppa 9, tel. 38-933. — CENA: posamezna številka lir 30, za Jugoslavijo din 15. — NAROČNINA: letna 850 lir, polletna 400 lir. Pošt. ček. račun »Gospodarstvo« št. 11-9396. Za Jugoslavijo letna 550 din, polletna 300 din; za ostalo inozemstvo 3 dolarje letno. Naroča se pri ADIT, DRŽ. ZALOŽBA SLOVENIJE, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3/1, te-k. rač. štev. 600-70/3-375 — CENE OGLA SOV: za vsak m/m višine v širini enega stolpca 50 lir, za inozemstvo 60 lir
Odgovorni urednik: dr. Lojze Berce Založnik; Založba »Gospodarstva« Tiskarna »Graphis« v Trstu.
Magazzini del Corso
TRIESTE - TRST — Corso Italia 1
(vogal P. Borsa) — Tel 29-043
Bogata izbira moških, ženskih in otroških dežnih plaščev iz najlona, popelina in mako.
Neizpodbitne cene — Dežni plašči po 6.700 lir iz najlona za moške in ženske
Obiščite nas s polnim zaupanjem !
Škocjanske jame vas vabijo
vsak dan in ob vsaki uri -cene: 200, 100, 40 din.
Gostinski obrati: »RISNIK« v Di-
vači in gostilna pri Škocjanski .»Žil jami Vam nudijo tuje in domoče specialitete in domača vina.
TVRDKA
fietezl
Ustanovljena leta 1866
TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO!
Emajlirani štedilniki najmodernejših oblik na vsa goriva. Popolna oprema za kuhinje, jedilnice, restavracije iz emajla, nerjavečega (Inox) jekla, stekla itd. Električni likalniki, sesalci za prah, pralni stroji, grelci za vodo, hladilniki. Dekorativni predmeti umetne obrti, od keramike do brušenega kristala. Lestenci ter vseh vrst električnih luči, klasične in moderne oblike.
TRST, P.zza S. GIOVANNI 1, Tel. 35-019
/ W	TRST, Trg GOLDONI 7, tel. 23-352, 61-101
Grosistično podjetje za dobavljanje vsega fotografskega in kinematografskega materiala.
»TRICHINOSCOPIO« za mikroskopični pregled svežega mesa. APARATI ZA MIKROFILME — ZNANSTVENI APARATI — ELEKTRONSKI APARATI
Popolne opreme materiala za fotomehaniko, za industrijo in za znanstvene zavode.
IZDELKI SVETOVNIH ZNAMK PO KONKURENČNIH CENAH
JAZBAR STANISLAV
UVOZ-IZVOZ
vseh vrst blaga za stavbeništuo
VEZANE PLOŠČE VSEH VRST
TRST Ul. Cologna 13, Telet 41-643 Urad in skladišče: Scalo legnami ■— Tel. štev. 44-552
TVRDKA VSTAiVUVLJlllVA LETA 1083
Destilacij a esenc
Janoušefc
TRST - BARKOVLJE - TELEFON 29-963
Lastna proizvodnja in izvoz:
eteričnih olj za lekarniško uporabo in izdelavo parfumov! eteričnih olj za izdelavo dišečih mil in kozmetičnih izdelkov ; esenc za izdelavo likerjev, sirupov in slaščičarskih proizvodov; neškodljivih barvil in aromatičnih kemičnih proizvodov
SpuUUi&Uo-


ttv


T
‘ e\ei-

iV;zz miriaini|ii.‘x
D. D.
ZASTOPSTVA, TRIESTE, via Geppa 9, Telef. 3B-720	29 135
(j. f lvtUiZt* tfucc.
•
Podjetje ustanovljeno v letu 1886
TRST Trg CAVANA 7 Tel. 24-689
Corso Italia 17 Tel. 36-776
•
IpimemikivK tfo-itovn vmcUvko (tajeAne cene Iš-UAiiti, chilcite mu!
SPECIALIZIRANI OPTIKI . DOBAVLJAMO NAJRAZNOVRSTNEJŠE FOTOGRAFSKE IN KINEMATOGRAFSKE APARATE . SVETLOČUTNI MATERIAL ZA ČRNO-BELO IN BARVNO FOTOGRAFIJO . LASTNI LABORATORIJ ZA ČRNO-BELO IN BARVNO FOTOGRAFIJO.
Velika izbira specialnih aparatov za geodezijo — Sekstanti — Logaritemska računala.
Prosite svoje sorodnike v inozemstvu, da vam poklonijo fotografski aparat! DARILNE PAKETE dobavljamo po najnižjih cenah. Pišite jim, naj se obrnejo do nas in poslali jim bomo kataloge in cenike!
Ob decentralizaciji uprave na Goriškem
l/la pottla 2 ( t
Za potovanje v Jugoslavijo je potreben vizum na potni list. Vizum izdaja-j° vsa jugoslovanska poslaništva in konzulati v tujini: v Italiji jugoslovansko poslaništvo v Rimu (Via dei Mon-
Parioli 20), generalna konzulata v Milanu (Via Luigi Pirandello 3) in v krstu (Strada del Friuli 54). Turistič-n' vizum stane povprečno 1 ameriški dolar (v Trstu 650 lir); prav toliko stane tranzitni vizum, medtem ko je cena tranzitnega vizuma, ki velja tudi za povratek, dvojna (2 dolarja). Kolektivni vizum za 5 od 50 oseb stane 2 dolarja in še 0,25 dolarja za vsako osebo. Ako imajo otroci do 14. leta starosti potni list, je tudi zanje potreben jugoslovanski vizum, toda zanj ne Plačajo nikakšne pristojbine. Turista Prijavijo oblastem v Jugoslaviji hotelski vratarji; za podaljšanje vizuma so Pristojne jugoslovanske upravne oblasti.
PREHOD CEZ MEJO
Jugoslovanske oblasti si prizadevajo, da bi čimbolj omilile formalnosti na meji ter tako olajšale turistom prehod meje. Turist lahko vzame čez mejo o-sebno prtljago, kakor obleko in obuvalo, v ustrezni količini. Poleg tega smejo potniki vzeti s seboj fotografski aparat z 12 fotografskimi ploščami ali 5 ovitki traku; aparak za kinematografsko snemanje do 16 mm z dvema zavitkoma traku; daljnogled; prenosni gramofon z 20 ploščami; magnetofon; Prenosni pisalni stroj; glasbila; lovsko Puško s 50 naboji; eno garnituro priprave za ribolov; kolo s pomožnim motorjem do 50 ccm; motorni čoln do 5,5 m dolžine; šotor za kamping; šport-ne priprave itd. Vse te predmete mora vpisati v »potniško prijavo«, da jih potem ob povratku lahko zopet iznese iz Jugoslavije. Turist vzame s seboj lahko tudi 200 cigaret ali 20 cigar ali 250 gramov tobaka; en liter vina; tričetrt litra močne alkoholne pijače; četrt li tra kolonjske vode; 25 g parfuma, vse t0 v odprtih steklenicah oziroma škatlah. S seboj vzame lahko tudi takšno količino jedil, kolikor je potrebna za Potovanje. Za psa je potrebno živino-zdravniško izpričevalo, ki ne sme biti starejše kakor 14 dni. Potnik lahko iznese iz Jugoslavije razne spominčke, ki jih je kupil z jugoslovansko valuto, katero mu je zamenjala Narodna banka ali katerakoli pooblaščena agencija.
koliko denarja lahko vneses
Tuje valute lahko neseš čez mejo kolikor hočeš, v smislu jugoslovanskih določb seveda. Valuto prijaviš s tem, da vpišeš zadevni znesek v potniško Prijavo. V Jugoslaviji lahko menjaš denar pri vseh bankah in pooblaščenih menjalnicah. Pri povratku lahko vzame turist s seboj samo tisti preostanek vnesene valute, ki ga ni porabil, od celotne vsote, ki jo je prijavil pri prehodu meje.
Vsak turist ali potnik sploh lahko Prinese v Jugoslavijo do največ 3.000 dinarjev (na vsako osebo), in sicer v bankovcih od 100 dinarjev ali manj. Pri vstopu v Jugoslavijo morajo potniki prijaviti in deponirati na carinarnici vse zneske, ki presegajo 3.000 dinarjev ali pa bankovce z vrednostjo nad 100 dinarjev. Carinski organi izdajo za prijavljen in deponirani denar zadevno pobotnico. S to bo potnik pri °dhodu iz Jugoslavije lahko dvignil deponirani denar, in sicer najkasneje v 60 dneh po dnevu izročitve. Ako bi ho tel dvigniti denar kasneje, si mora za to izposlovati posebno dovoljenje od Narodne banke (glavna centrala Beograd). Dinarje, ki jih potnik ni potrošil v Jugoslaviji in ki presegajo vrednost 3000 dinarjev, lahko zopet menja v tujo valuto pri podružnicah Narodne banke; lahko pa si da ta denar tudi nakazati domov v svoji lastni valuti.
Turistom menja jugoslovanska Narodna banka (ali pooblaščene menjalnice) tujo valuto po uradnem tečaju, a poleg tega mu izplačajo 33'/3% premije, se pravi, da-mu menja na primer dolarje po tečaju 400 dinarjev za en dolar, torej ne samo 300 dinarjev, ko-hkor znaša uradni tečaj. Za 100 lir Prejme turist ne samo 48 dinarjev, kolikor znaša uradni tečaj, temveč 64 dinarjev.
UVOZ MOTORNIH VOZIL
Lastni osebni avtomobil, motorno koto ali kolo sploh lahko prepelješ čez mejo brez vsakega zadevnega mednarodnega dokumenta, to je triptiha ali karneta. To velja za vozila, ki nimajo več kakor 9 sedežev in motorna kolesa za osebno uporabo. Se razume, da tuji turisti lahko uvozijo ta vozila tudi z mednarodnimi listinami, to je z triptihom ali kametom. Na carinamici izpolnijo carinsko prijavo, v kateri navedejo podrobnosti o svojem vozilu, med temi tudi njegovo trgovinsko vrednost v valuti države, iz katere prihaja vozilo. Oprostitev mednarodnih carinskih listin (karneta in triptiha) velja samo za dobo trajanja vizuma. Potnik ne sme prodati svojega vozila drugim osebam. Potnik mora imeti šofersko izkaznico, in sicer zadostuje ta, ako je sam državljan države, ki priznava recipročnost Jugoslaviji. Izkaznica mora biti napisana v angleščini, Irancoščini, ruščini ali nemščini ali pa mora biti prevedena v enega izmed teh jezikov oziroma v srbohrvaščino. Šoferskim izkaznicam, izdanim v sosednjih državah, ni potreben prevod. Ako hi potnik hotel zapustiti Jugoslavijo brez vozila, mora to izročiti pod nadzorstvo najbližji carinarnici.
Pri prehodu čez mejo lahko vzame s seboj toliko goriva, kolikor ga drži rezervoar. Za ostali presežek mora plačati carino. Tuji turisti, ki se pripelje-jo v Jugoslavijo z osebnim avtomobilom ter ne ostanejo v državi več kakor 90 dni, ne plačajo cestne pristojbine. Turisti si lahko nabavijo v tujini bencinske bone, s katerimi lahko kupijo v Jugoslaviji bencin (70 okta-nov) z 10% popustom. Bone si lahko nabavijo pri avtomobilskih in motornih klubih in v nekaterih potovalnih uradih, tako na primer v Milanu in v Rimu. V Jugoslaviji stane bencin (70 oktanov) 58 dinarjev liter, bencin (84 oktanov) 68 liter. Dieslovo gorivo 53 dinarjev liter, domače olje 305 do 450 dinarjev kg in uvoženo 1000-1100 kg.
Tuji turisti, ki prispejo v Jugoslavijo s svojim vozilom, lahko avtomobil zavarujejo zoper odgovornost nasproti tretjim osebam, kakor tudi zoper nevarnost poškodbe ali uničenju vozila, in sicer pri Državnem zavarovalnem zavodu DOZ.
potoiMmje o
Hotelske cene v Primorju
Tržačani radi zahajajo na bližnjo o-balo v Slovenskem Primorju še posebno v letni sezoni. Zato navajamo cene za hrano in prenočišče v nekaterih bolj znanih hotelih.
Ankaran, hotel »Turist«: v vsem letu 850-880 dinarjev; leseni vveekendi od 1. maja do 15. junija 500 din., od 16. junija do 30. junija 600 din., od L julija do 31. avgusta 800 din.
Izola, hotel »Riba«; od 1. sept. do
30.	junija 700-800 din., od L julija do
31.	avgusta 1000-1100 din.
Koper, hotel »Galeb«; od 1. sept. do
30.	junija 750 din., od 1. julija od 31. avgusta 1100 din. — hotel »Triglav«: od 1. jan. do 30. junija 980 din., od 1. julija do 31. avg. 1300 din.
Piran, hotel »Metropol«: od 1. sept. do 30. junija 800 din., od 1. julija do
31.	avg. 1400 din. — hotel »Sidro«: od 1. sept. do 30. junija 800 din., od L julija od 31. avg. 1400 din.
Portorož, hotel »Central«: od L sept. do 30. junija 750 din., od 1. julija do 31. avg. 1300-1400 din. — hotel »Jadranka« v istem času 750 in 1400 din. — hotel »Riviera« v istem času 750 in 1400 din. — »Slovenski dom« v istem času 750 in 1300-1400 din. — hotel »Istra« od 15. marca od 30. aprila 650-700 din., od 1. sept. do 30. okt. 700-750 din., od L julija do 31. avg. 1300-1350 din. —-hotel »Bristol« od 15. marca do 30. apr. 600-650 din., ista cena od 1. do 31. okt., od 1. maja do 30. junija 650-700 din., od 1. julija od 31. avg. 1250-1300 din. — hotel »Helios« od 15. marca od 30. apr. in od 1. do 31. okt. 700-750 din., od 1. maja od 30. junija in 1. do 30. sept. 750-800 din., od 1. julija od 31. avg.
Menda je ni rude na svetu, ki bi bila dala ljudski domišljiji, pa tudi zgodovinarjem, mislecem in pesnikom, toliko snovi, kolikor je je dalo zlato. Tem je zlato simbol bogastva in sreče, onim vir nesreče ali nezadovoljstva; vse, kar je plemenito in vzvišeno, pa je enim in drugim tudi zlato, že rimski Ovid je opeval zlato dobo tistih davnih časov, ko ljudje še sploh niso poznali zlata, in naša pesem poje o mamici, ki nima zlata, pa je vendar vsa zlata. Mogočnega Wagnerja pa je prevzela misel o zlu, ki ga prinaša zlato »Wer ihn besizt, den sehre die Sorge, und wer ihn nicht hat, den nage der Neid!« (kdor ga ima, naj tare ga skrb, kdor ga pa nima, naj ga razjeda zavist) vzklikne njegov Alberich v Renskem zlatu. ko prekolne ukradeni zlati prstan Nibelungov.
ZLATO V STAREM IN SREDNJEM VEKU
Zlato je v naravi večji del samorod-no; vezanega na kako druTo prvim, kakor n. pr. na telur v Romuniji, ga najdemo le redkokdaj. Njegova ležišča so ali primarna, torej na krajih, kamor ga je v davnini odložila sama narava ob silnih vulkanskih izbruhih na zemeljski skorji, ali pa drugotna, tam namreč, kamor so ga naplavili atmosferski in drugi podobni vplivi; v pesku, v rekah in potokih. Raztopljeno pa je celo v morski vodi. In prav v pesku lidijskih rek v Mali Aziji ga je bilo svoje dni kar dosti. Seveda se je stekalo zlato v kraljeve roke in še dandanes pravimo ljudem, ki plavalo v bogastvu, da so bogati kakor lidijski kralj Krez.
Tudi biblija nam govori o nič manjšem bogatašu, judovskem kralju Salomonu. Salomon je skupaj s Hira-mom, kraljem iz feničanskega Tira, poslal odpravo nekam za Rdeče morje, v deželo Ofir, in samo ta odprava, ki ni bila poslednja, mu je ob vrnitvi prinesla 420 talentov ali pri-bližno'10.500 kg zlata. Kje naj bi bila dežela Ofir, ne vemo za gotovo; nekateri domnevajo, da gre za Južno Rodezijo, ki je skupno z Južnoafriško Unijo še dandanes najbogatejša z zlatom; od skupne svetovne proizvodnje, ki je brez Sovjetske zveze, Romunije in Kitajske vrgla leta 1956
III.
V CAMBRIDGEU
Potnik, ki se z vlakom pripelje v Cambridge, ne bo pred prihodom niti opazil, da se približuje mestu. Z vlaka ni posebnega razgleda; niti ne opaziš predmestja, niti ne more tvoj pogled zajeli vrh kakega zvonika ali stolpa. Ves drugače razgled pa se nudi potniku, ki se pripelje v mesto po avtomobilski cesti. S ceste že od daleč lahko zapaziš številne stolpičke »King's Collegea«, zvonik katoliške cerkve, veliki stolp univerzitetne knjižnice in visoki stolp »St. Jolin’s Collegea«. Voziš se mimo slikovite vasice Trumpingh-lona, ki je povezan z imeni Chaucerja in Wordswortha, in približuješ se mestu po krasnem drevoredu.
ZNAMENITOSTI ANGLEŠKIH KNJIŽNIC
Ime Cambridge je sestavljeno iz »Cam« (ime reke) in »bridge« (most). Nič čudnega, če je to malo mestece dobilo tako ime, kajti vse polno mostov in mostičkov pelje čez reko, ki se vije najprej ob mestu, potem pa ga proti severnemu koncu razdeli na dva dela. Enemu izmed teh mostov pravijo »most vzdihljajev«, prav tako kot znanemu mostu, ki veže ječo z doževo palačo v Benetkah. Nista pa samo imeni enaki, marveč mostova sta si podobna tudi po strukturi. Mesto ima
100.000	prebivalcev in je eno izmed naj-starejših v Angliji. Predvsem slovi po svoji univerzi, ki skupno z univerzo v Oxfordu tvori nekak steber, na katerega se naslanja vzgoja in znanost večine izobraženih Angležev. Zalo lahko rečem, da je Cambridge tipično študentovsko mesto.
CAMBRIDGE JE BREZ ŠTUDENTOV MRTEV
Poleti, v času počitnic, je tam pusto in prazno. Mesto je mrtvo, nekako brez duše, brez tistega življenja, ki mu ga lahko vlije samo študent s svojo prisotnostjo. Zdi se, da ostajajo meščani večinoma doma. Ulice so skoro prazne ali pa, in to zlasti ob nedeljah popoldne, srečuješ skupine turistov, ki si ogledujejo in slikajo zanimivosti mesta. Večeri so mirni in svetli, ker se tam v poletnih mesecih stemni ko-
1350-1400 din. — hotel »Palače« od 1. marca od 15. maja in od 1. do 31. okt. 1000-1100 din., od 15. maja do 15. jun. in od 15. do 30. sept. 1150-1350 din., od 15. od 30. junija in od 1. do 15. sept. 1430-1590 din., od 1. julija od 31. avg. 1800-2000 din.

DOVOLJ VALUTE ZA FRANCOSKE TURISTE. Zaradi izrednega varčevanja so lansko leto francoske devizne oblasti ustavile valutna nakazila turistom, ki so hoteli potovati v tujino. Ta omejitev ne bo več veljala od L junija naprej. Francoski turisti bodo poslej lahko vzeli s seboj za 100 dolarjev tuje valute, to je 49.300 frankov. Poleg tega bodo lahko vzeli s seboj
20.000	frankov v francoskih bankovcih.
MEDNARODNI KARNET ZA AVTOMOBILSKO POMOČ. Italijanski avtomobilski klub »ACI« je sporazumno z drugimi evropejskimi klubi uvedel mednarodni karnet za pomoč. Člani Italijanskega avtomobilskega kluba bodo lahko v tuii.ni, kjer obstajajo podobni klubi, deležni pomoči v primeru nezgode ali kakršnekoli potrebe.
POSEBNO MINISTRSTVO ZA TURIZEM. Italijanski ministrski svet je te dni odobril zakonski načrt, ki predvideva ustanovitev Ministrstva za turizem, prireditve in šport. Zakonski osnutek predvideva ukinitev dosedanjega komisariata za turizem, prireditve in šport. Njegove funkcije bo prevzelo novoustanovljeno Ministrstvo.
870.030 kg, sta sami ti dve državi proizvedli 511.200 kg zlata. Tudi kraljica Saba iz današnjega Jemena, ki se je potegovala za osebno in poslovno Salomonovo naklonjenost, je prinesla judovskemu kralju lepo darilo: 120 talentov ali okrog 3.000 kg suhe-• ga zlata. O talentih govorimo, ker so merili Grki zlato na talente (1 talent 25 kg); dandanes merimo na talente — zopet na brez zveze z zla-

KOLIKO STANE MODERNO OROŽJE? Med polemiko po časnikih, kako naj se Velika Britanija oboroži in kakšno vrsto orožja naj izbere, je prišlo na dan, da stane en bombnik 1 milijon funtov šterlingov (1 milijardo 700 milijonov lir), prav toliko stane vodljiva raketa; podmornica na atomski pogon stane 25 milijonov funtov šterlingov (42 milijard in pol lir). Neki vojaški izvedenec je predlagal, naj bi na morju uredili premična pomorska oporišča, in sicer s podmornicami, ki bi lahko izstreljevale rakete. Postavitev takih premičnih oporišč bi stala okoli 500 milijonov funtov šterlingov (850 milijard lir).
AMERIŠKE ŠTEVILKE. Po proračunu, ki ga je ameriška vlada predložila parlamentu (kongresu), bodo prihodnje leto potrošili v Ameriki 45 milijard 805 milijonov dolarjev za vojsko. Izdatki za vzdrževanje Komisije za atomsko energijo bodo povišani za 2 milijardi 272 milijonov dolarjev. Za vojaško pomoč ameriškim zavezniškim državam pojde 1 milijarda 600 milijonov dolarjev. Stroški za vojaške namene, v katerih je vključena tudi vojaška pomoč tujim državam, znašajo 60% izdatkov v državnem proračunu. Eisen-ho\ver je izjavil, da hoče Amerika o hraniti svetovno vodstvo glede oborožitve z atomskim orožjem.
maj po deseti uri zvečer. Ko se ob takem času sprehajaš ob reki, hodiš čez parke in tu pa tam ugledaš tiste vitke stolpičke, ko hudomušno prikukajo izza visokih topolov, se ti zdi ta pogled bajen, kot da bi narava uresničila tvoje otroške sanje o pravljičnih gradovih. Pozabiš, da si daleč v svetu, pozabiš na vse neprijetnosti, ki ti ga povzroča prav ta svet, tebi še vedno tuj. Septembra meseca, pa ves ta mir izgine, vse zopet oživi, ulice niso več prazne in tud-i pot ob reki je sedaj bolj živahna, verjetno prav zato, ker je tako romantična, a mladini je romantičnost vedno všeč.
MESTO »COLLEGEOV«
Cambridge je mesto »Collegc-ov« (ko-ležov). To so domovi, v katerih imajo študentje vso oskrbo pa tudi predavanja. Po videzu kakor ludi po notranjosti, so vsi koleži zelo stare zgradbe, podobne gradovom ali celo trdnjavam. Skozi veličasten vhod prideš na ogromno dvorišče, ki se pravzaprav niti ne zdi dvorišče, pač pa zaprt travnik, obdan s hišami. Angleži zelo ljubijo cvetje in travo, zato tudi gojijo oboje vsepovsod, kjerkoli se da. Celo pozimi so travniki v Angliji vedno zeleni, kot da bi se rogali golemu drevju, a jeseni, ko porumenelo listje obleži mrtvo na zelenih tratah, se prikaže očem taka poezija barv, da je niti znameniti Van Gogh ne bi mogel upodobiti. Anglije si ni mogoče zamisliti brez njene trave; in kako mračna bi bila dvorišča, obdana s sivimi zidovi, brez tiste osvežujoče zelene barve. Največje takšno dvorišče ima »Tri-nity College«. Ob vstopu, bo vsakdo takoj opazil najprej prelep vodnjak v renesančnem slogu iz leta 1602, ki pa ne stoji točno v sredini. Stene v dvorišču si tudi niso enake in se niti ne srečajo pravokotno, a prav ta nesimetričnost jim daje očarljivo zunanjost.
Izum rakete naj bi ne bil človeštvu samo v pogubo in države naj bi ga ne uporabljale samo za medsebojno obstreljevanje na večje razdalje. V Združenih ameriških državah proučujejo sedaj možnost, da bi vodljive rakete uporabljali tudi za prenos pošte. S praktičnimi poizkusi naj bi začeli že to leto. V ta namen bi uporabili raketo Regu-lus, ki jo zdaj uporablja ameriška mornarica v vojaške namene. Številni po izkusi so pokazali, da je mogoče to raketo voditi natančno na mesto, ki si ga izberemo. Raketa Regulus bi lahko v 20 minutah preletela iz Nevv Torka v VVashington ter bi prenesla okoli 2000 funtov (funt tehta nekaj manj kakor pol kilograma, t j. o,45 kg).
tom — umske sposobnosti.
Grki so nam zapustili pripovedko o Argonavtih, ki so iskali in našli zlato runo (zlato ovčjo kožo) v Kol-hidi, sedanji Transkavkaziji. Kakor nam pripoveduje grški geograf Stra-bon, so v Kolhidi pridobivali zlato tako, da so vodo z zlatonosnim peskom napeljali čez ovčje kože; pri tem je voda odtekla in odplavila tudi pesek, zlata zrnca pa so obtičala med volno. Od tod ime zlatega runa, ki se je ohranilo še do nedavne preteklosti; v avstrijski dvojni monarhiji je bilo namreč najvišje državno odlikovanje »red zlatega runa«, vendar so imeli do njega pravico samo člani vladajoče habsburške hiše.
Rimljani so Iskali zlato v Iberiji (današnji Španiji), v Galiji (današnji Franciji) in na Balkanu. V Franciji, Romuniji in Jugoslaviji je proizvodnja zlata še dandanes donosna (v Jugoslaviji so pridobili leta 1956 okrog 1.400 kg zlata), ne da se pa primerjati s proizvodnjo v raznih deželah neevropskih celin. V Evropi predniačita vsekakor Romunija in švedska.
V srednjem veku je bilo v Evropi v obtoku le malo zlata. Vrednost njegovih zalog cenijo dandanes na 300 do 400 milijonov dolarjev; toda zdaleč pretežni del je bil varno shranjen v kraljevskih in samostanskih kleteh. Trgovina in industrija sta mogla gospodariti le z majhnim delom tega bogastva. Zato ni nič čudnega, če so si v svojih laboratorijih prizadevali alkimisti, da bi pridobili zlato na umeten način. Seveda se jim čudež ni posrečil; novi dobavitelji zlata za Evropo so postali Španci po odkritju Amerike.
(Nadaljevanje sledi) D. S.
IZVOZ SALONITA
Poleg številnih evropskih držav kupujejo salonitne plašče iz Anhovega tudi Združene ameriške države, Kanada, Malta, Kenija, Sudan, Pakistan in Libija, čeprav je lani tovarna prekoračila svoj plan proizvodnje, ni uspela zadostiti vsem naročnikom Iz tujine. Zato bo v tem letu povečala svojo zmogljivost na 6 milijonov kv. metrov salonitnih plošč na leto.
Vseh koležev v Cambridgeu je 21. Samo v treh stanujejo študentke; v o-stalih osemnajstih pa fantje; kajti odstotek deklet, ki študirajo je zelo nizek, komaj 10%. To se pravi, da je v Cambridgeu približno le 700 deklet med
70.000	študenti. V imeniku tistih, ki so kdajkoli študirali v Cambridgeu, najdemo imena pesnikov in pisateljev,'ki so zavzeli pomembna mesta v angleški književnosti, kakor Tennyson. Spencer, Chesterfield, Wordsworth, Cole-ridge, Laurenče Sterne in Milton; soba, kjer je ta stanoval, je sedaj spremenjena v muzej.
Najstarejši koleže (Peterhouse) je bil ustanovljen leta 1284. Drugi pp starostni dobi jc »Clare College«, ustanovljen leta 1326. V istem stoletju so ustanovili še tri druge, v naslednjem še pet, v šestnajstem stoletju pa zopet drugih pet. Od takrat, pa vse do 19. stoletja niso gradili dingih koležev pač pa so stare obnavljali. Ostalih 5 so zgradili v prejšnjem stoletju; najnovejši sega v leto 1882. Vsak kolež. ima svoj poseben grb po svojem ustanovitelju; navadno je postavljen nad vhodom v stavbo ali vklesan v debeli zid nad portalom. Koleži so znameniti tudi po arhitektonski strukturi. Tako n. pr. slovi zavod »King’s College« po vsem svetu. Čeprav mu je temeljni kamen postavil njegov ustanovitelj Henrik VI. že leta 1446 je bila zgradba dokončana komaj v prvi polovici 16. stol. Pri tem opaziš, kako so se z leti menjali arhitektonski načrti, kako je prvotni gotski slog prešel v renesančnega. Pravijo, da je kapela »King’s Collegea« najboljši vzorec takoimenovane perpendikularne arhitekture na Angleškem. Kapela je znana po skrajno visokih oknih z barvanimi stekli iz zgodnjega 16. stoletja, po čudovito izrezljanem kamnitem stropu in prekrasni steni, ki je delo nekega italijanskega kiparja iz časov kraljice Ane Boylene. Knjižnica koleža »Trinity Hall« je dru-
Sodobni svet
ENA SAMA NAROČNINA ZA VEC RADIJSKIH APARATOV
Radijski aparat imamo navadno v sobi, kjer se čez dan največ zadržujemo; iz kraja v kraj ga ne prenašamo, ker ga s tem kvarimo. Zato si marsikdo želi poseben, čeprav majhen aparat, n.pr. tranzistor, na nočni omarici, gospodinja pa v kuhinji. Vendar si ga ne nabavi, ker se plaši naročnine, t.j. letne radijske pristojbine. Vse take opozarjamo, da se v Italiji radijska naročnina ne plačuje na vsak radio posebej; naročnina velja temveč za poljubno število radijskih sprejemnikov v enem samem bivališču. Samo če ima kdo več bivališč, n. pr. več stanovanj ali pa stanovanje in pisarno, mora plačati za drugo stanovanje ali za ločeno pisarno posebno naročnino, če namesti v teh prostorih radijski aparat. Prav tako se plača posebna naročnina za aparat, ki ga namestimo v avtomobilu, motornem čolnu itd.
Kdor pa ima televizor in radijski aparat, plača samo naročnino, ki je predpisana za televizor, in ni treba, da bi plačal za radio še posebej.
LADJE NA ATOMSKI POGON SO PREDRAGE. V angleški poslanski zbornici je bila daljša razprava o graditvi ladij na atomski pogon. Angleška vlada je naročila graditev podmornice na atomski pogon, ki jo bosta zgradili neka angleška in ameriška družba v sodelovanju. Podmornica bo grajena tako, kakor so podobne ameriške podmornice. Proučujejo tudi vprašanje graditve velikih vojnih ladij na atomski pogon, toda velika ovira za graditev takšnih ladij so izredno visoki stroški. Trenutno se bodo omejili na graditev podmornic, da bi se zavarovali pred presenečenjem sovjetskih podmornic, ki jih je 500. (Kitajska jih ima okoli 20, Nemčija pa jih je imela ob koncu vojne 59).
Razna ugibanja glede graditve trgovinskih ladij na atomski pogon so še v toliko preuranjena, ker so stroški za takšne ladje preveliki v primerjavi z njihovo donosnostjo. Poseben odbor, ki je proučil to vprašanje, je ugotovil, da so tudi v tujini glede graditve ladij .na atomski pogon zelo previdni, in sicer v kolikor gre za trgovinske ladje pa tudi za vojne ladje. Samo Sovjetska zveza ima eno takšno ladjo (Lenin) in poleg nje Amerika (Savannah),
PREVEC ŽELEZNIŠKIH POSTAJ.
Uprava angleških železnic je sporočila, da namerava odpraviti 300 do 400 postaj, ker so nedonosne ter pojema promet na njih.
OCEANSKE LADJE DO CHICAGA
Leta 1954 so začeli in sedaj dokončujejo urejevanje vodne poti po reki Sv. Lovrenca, ki bo omogočila, da bodo oceanske ladje lahko plule tja do velikih jezer na meji med Združenimi državami in Kanado. V aprilu bodo pot izročili njenemu namenu, v juniju pa jo bodo odprli tudi uradno ob predvideni navzočnosti britanske kraljice in predsednika Ei-senhowerja. Tako bodo oceanske ladje do 10.000 ton nosilnosti brez težav lahko pristale tudi v Chicagu in drugih jezerskih pristaniščih.
Piši in izgovori!
(Naglasna znamenja so v naslednjih besedah navedena samo zaradi pravilnega poudarjanja, v pisavi jih zato lahko izpustiš.)
Pravilno: Hruščev (izg. hrušččv); nepravilno: hruščev;
pravilno Godunov; nepravilno; Godunov ;
pravilno: Hartiim; nepravilno: Kartum (Angleži in Francozi pišejo Khartoum, kakor pišejo Khruscev in Kharkov, samo zato, ker jim je arabski in naš ostri »h« tuj);
pravilno Mbsul; nepravilno Mosiil;
pravilno:	Honduras; nepravilno
Hčnduras;
pravilno: buldožer; nepravilno buldožer.
ga posebnost oz. najboljši vzorec srednjeveške knjižnice glede na razporejenost polic in raznih predalov za knjige. Toda v Cambridgeu je še druga moderna univerzitetna knjižnica, v kateri hranijo vsak izvod tiskane knjige v Angliji, pa tudi dragocene knjige ne samo iz angleške književnosti, temveč tudi iz literature drugih narodov. Bila sem prijetno presenečena, ko sem zapazila v slovanskem delu knjižnice dela naših .najstarejših pesnikov in pisateljev ; pa nič čudnega, saj je pred nedavnim univerzitetna knjižnica v Ljubljani prejela celo najstarejši izvod Trubarjevega »Katekizma«, ki so ga hranili v Oxfordu.
UMETNINE V MUZEJIH
Edinstven primer, ki se povsem loči od ostalih zgradb v gotskem ali renesančnem ali elizabetskem slogu, je muzej v Fitzvvilliam s svojim izrazitim pročeljem v korintskem slogu. Muzej v Cambridgeu hrani, z izjemo Londona, najvažnejšo zbirko v Angliji. V njem lahko občudujemo slike Rembrandta, Rubensa, Tiziana, Paola Vero-nesa in mnogo drugih manj pomembnih italijanskih slikarjev, kot tudi srednjeveške rokopise, avtografe in beležke Haendla, Bacha, Beethovena, Mozarta in Haydna. Med drugim je še zbirka italijanske keramike in miniaturnih slik.
Tak je torej Cambridge, vsestransko bogato mesto, na lepoti in umetnosti; obe se prelivata druga v drugo in tvorita nepozabno sliko. Sediš na bregu Cama in občuduješ naravno lepoto, sprehajaš se od koleža do koleža in spoznavaš umetnost; hodiš po ulicah, srečuješ ljudi, opazuješ njih življenje in vidiš, da je Anglija v bistvu še vedno taka, kot -je bila pred mnogimi leti. Občutiš moč tradicije in borbo za ohranitev preteklosti.
S. P.
(Nadaljevanje sledi)
Nova Gorica, konec marca
Decentralizacija gospodarstva in uprave je v Jugoslaviji povzročila nekatere nevšečnosti. Okraji in občine so v zadnjih letih v resnici prejeli mnoge nove pristojnosti in široko upravno avtonomijo, vendar so hkrati odtlej vedno bolj odvisni od lastnih možnosti in gmotnih virov. Država sicer še naprej finansira večino važnejših krajevnih investicij, za kritje proračunov pa nasprotno lahko računajo na dotacije samo zaostala in revna področja.
Gotovo je taka politika v bistvu pravilna, saj vzpodbuja k varčevanju, dobremu gospodarjenju ter izrabljanju neizkoriščenih virov. Kljub najboljšim namenom oblasti pa so okraji in občine zaradi naglega uveljavljenja omenjenih načel zašli v finančne težave, ker so pač še zmeraj računali na obilno državno podporo. V kočljivem položaju so se nenadoma znašli mnogi krajevni predstavniški organi v Sloveniji, razen morda v Kranju, na Jesenicah, Mariboru in drugih gospodarsko razvitejših mestih.
Goriški okraj je letos prejel od republike za kritje proračunskih izdatkov nad 200 milijonov dinarjev pomoči. Ko so sredstva razdeljevali občinam, so ugotovili,- da je denarja premalo. Nekatere občine so zato zašle v občutne finančne težave, ki Jih poskušajo premostiti na razne načine. Ponekod so ljudski odbori že razpisali dodatne davščine na prodajo blaga v trgovini, od podjetij in gospodarskih organizacij pa bodo zahtevali dopolnilni proračunski prispevek.
Bile so tudi težnje, da bi ukinili otroške vrtce in druge prosvetne usta-
nove, ki se vzdržujejo iz občinskih proračunov. Zaradi hitrega in odločnega posredovanja višjih oblasti In političnih organizacij niso na Goriškem nikjer zaprli nobene proračunske ustanove. Verjetno se kaj takega tudi ne bo zgodilo.
V javnosti prevladuje mnenje, da bi morali ljudski odbori svoje finančne težave reševati drugače. Dodatne davščine so sila neprimerna oblika, 'ker bi utegnile najbolj prizadeti predvsem delavce in uslužbence. To bi bilo škodljivo tembolj zdaj, ko vsa družbena prizadevanja težijo za zboljšanje življenjskih razmer. Občine naj bi rajši zboljšale svoje finančne razmere z večjim varčevanjem pri izdatkih za javno upravo. Treba je končno začeti resno razmišljati o racionalizaciji uprave in ukrepih za povečanje njene učinkovitosti.
— jo —
—#—
POENOSTAVLJENI PREHOD CEZ MEJO. Da bi poenostavilo prehod čez mejo turističnim vozilom, je Ministrstvo za finance odredilo, naj se za zdaj samo kot poskus odpravijo vse listine, ki so potrebne za kontrolo vozil na meji. Za vozila registrirana v Italiji ne bodo izdajali posebnih dokumentov. Prehod v tujino se bo razvijal brez formalnosti (začasni izvoz), ob povratku pa bo dovolj pokazati avtomobilsko knjižico, ki naj dokaže, da je vozilo registrirano v Italiji. Na kolesa in motorna kolesa bodo ob prvem prehodu pritrdili poseben znak, ki bo služil tudi za vse poznejše prehode v obe smeri. Ta odredba ne bo veljala za začasen izvoz tovornikov.
Hotel
IskiCf&OLl/ Koper
najmoderneje urejen hotel: velika revstavracijska terasa ob morju; kavarna, glasba, ples, nad 100 postelj.
hotel JHefropol pm**
z depandanso „ROTONDA“ in depandansami v „FIJESU‘‘; kavarna, ribja restavracija, glasba, ples, kopališče, 220 postelj.
HOTEL
Pojlace
PORTOROŽ
Najmoderneje urejen hotel z vsem sodobnim konfortom; reprezentativna restavracija; bar; KAVARNA JADRAN s TERASO ob MORJU. Glasba, ples, razne prireditve, obširen subtropski park ob morju, kopališče, nad 400 postelj.
Restavracija in kavarna v PORTOROŽU
JADRAN
nudi gostom vse ribje specialitete na ražnju. Vsak dan godba na vrtu V nočni kavarni dnevno, razen ponedeljka, godba do 3. ure zjutraj.
HOTEL
Galeb
Koper
Pristna Istrska vina, domače In tuje specialitete v hrani, vljudna postrežba, glasba, restavracijski vrt ob muzejskim parku, udobna pre-nočišča v sodobno preurejenem hotelu.
Hotel CENTRAL portorož
z depandansami SLOVENSKI DOM — RIVIERA — JADRANKA — PLANIKA. Sodobna ureditev ob morju, ribja restavracija, nad 317 postelj.
' ^
Bled
VAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA^AAAAAAAAAAAj
(fatuitl H&tel toplice
BLED, tel. št. 222,246
odprt je vse leto in nudi svojim gostom prijeten oddih. — 320 postelj — lastno kopališče — termalno kopališče — čolni — tenis. — Idealna smučišča in drsališča v bližini hotela. — Specialne cene za ižvensezono in zimsko sezono od 1.080 do 1.500 Din. — Uprava sprejema rezervacije direktno in po vseh potovalnih agencijah.
hotEI ZAGREB & ESPLANADE
Opatija — tel. 375
otvoren čitavu godinu. U turističkom centru na moru, uz ravne plaže. Ukup-no 160 ležaja, 28 soba sa kupatilom. Tople morske kupke i masaže. Resto-ran prvorazredni, bečka i internacionalna kuhinja. Nacionalna jela i riblje specijalitete.

Hotel Idoi/Ua - BUd
Sankališča - Smučišča - Žičnica Odprt vso zimo. Tekoča, topla in mrzla voda. 61 postelj. Sobe s kopalnico. Lasten taksi, restavracija z narodnimi in mednarodnimi specialitetami. Depandansa BLE-GAŠ z lastno restavracijo, 45 postelj, kurjava s pečmi.
PENZION 800-1000 DIN DNEVNO
Zlato simbol bogastva in srečo
Maj sta flovenfci
doživeti na Jtn&lešhem
r
§. A. F. E. m.
Societa Adriatica Ferramenta e Metaili
TRIESTE — Via G. Marconi, 22 — Tel. 35-741 — 44
Trgovina: železo, pločevina, cevi, izdelki iz valjane žice, izdelki iz svinca, cina (kositra) in cinka.
Industrija: cevi iz svinca.
Zastopstva: LOMBARDSKE ŽELEZARNE IN JEKLARNE FALCK - MILAN : železni izdelki in kovinski materiali vseh vrst.
TVRDKA FERDINANDO ZOPPAS & FIGLI, Conegliano Veneto: štedilniki, peči, hladilniki.
Splošna
trgovska
uvoz
IZVOZ
Mazzucca Isacco
zastopa za Jugoslavijo razne industrije strojev, električnih naprav za gospodinjstvo, barv in lakov.
TRST, Ul. Traversale al Bosco št. 8. tel. 96894 Ulica Vidaciovich 5 - Telefon 65-539j
PKKMNA
ZAFRED
MARI]
Trst, Čampo Belvedere, 2 tel. 23 148
KOPE K
(CAPODISTRIA)
TE1.EFOJV 4» In 100
USE USLUGE M C.TO (lUTONOMU
ELEKTR0TRG0V1NA
Malalan Ernest
OPČINE
Narodna ul. 128 - Telefon 21 189
Vsakovrstne VREČJE
Nove in rabljene — jutovo vlakno
za tapetnike dobite pri tvrdki
MARGOH im)
Zaloga in delavnica — TRST Ulica Fonderia 10, telefon 90-720
Opčine, Alpinska ul. 18 - Tel. 21-465
TRGOVINA ČEVLJEV	.	> . ,	, , A k ,
MALALAN
URARNA IN ZLATARNA
Opčine, Proseška ul. 18 - Tel. 21-465
TECHNA
IMPORT-EXPORT
Zastopamo za Jugoslavijo razne industrije strojev, orodja in tehničnega materiala
TRST ULICA FAB10 F1LZI 17/1 Tel. 35-907 - Teleg. TECHNAIUIN
Vršimo vsakovrstne izvozne in uvozne operaolje
IZVOZNO IN UVOZNO PODJETJE
TVRDKA
£• ®oii
TRST - TRIESTE ULICA ROMA 20 TELEFON 35-108
ŽELEZARNA JESENICE
JESENICE NA GORENJSKEM
i
AGROIMPEX
Uvozno - izvozno podjetje Impresa di
esporlazione - imporlazione
BUJE
Vrši vse posle po Videmskem sporazumu
Specializirano za izvoz:
VSEH VRST ŽIVINE PERUTNINE IN JAJC VSEH VRST LESA SADJA IN POVRTNINE MLEČNIH IZDELKOV RIB IN RIBJIH KONSERV
Sedež tvrdke: Buje, ul. JNA št. 8
Telef. 18, 36, 76
Telegr.: AGROIMPEN, Buje
Intraprende affari in materia di tutti gli articoli previsti nella lista merceo-logica delTAccordo di Udine
Specializzazione particolare nelTesportazione di:
BESTIAME D’OGNI SPECIE
POLLAME E UOVA
OGNI SPECIE DI LEGNA
FRUTTA E ORTAGGI
PEŠCE E PREPARATI DI PEŠCE
VINI ISTRIANI
Sede delPimpresa: Buje, ul. JNA No. 8
Telef. 18, 36, 76
Telegr.: AGROIMPEN, Buje
Predstavništva: Rappresentanze:
Beograd — Belgrado ul. Stevana Sremca 2/Tli Telef.: 31494
Zagreb — Zagabria Torbareva ul. 14/1. Telef.: 36-590
Trst — Trieste Via Machiavelli 17/1. Telef.: 24-964
GARLO MISCHOU
Kmetijska zadruga v Trstu
UL Foscolo 1 - tel- 94-386
S
Podružnice: Trst. UL Flavia 23 Milie. UL Roma 1
Nudimo Uam vse potrebščine x» vinogradništvo, poljedelstvo in živinorejo!
D( din; e I >c r ekt razr Jed;
jto-
v
Sodi
Gondrand
late

žlec
TRST - TRIESTE, VIA CARDUCC110
lelefon: 37-157
Telegroml : GONDRAND - TRIFSTE
Tin
stvc
PODJETJE S POPOLNO USTREZAJOČ^
OPREMO ZA PREVOZ GOVEJE ŽšVlN^Z
KONJ, PERUTNINE, MESA
■fen
IN JAJ{ D
__________ ki ,
nja
Lastna obmejna postaja na Proseku [Gondrand Prosscco) ?a s hlevi sa počitek živih živali	pra
mei
J°p
:un
deli
u u u Z 1 Z l o z
m
dva
tne:
Ben
E
Pov
lak
lov
1
slu:
fin
TH lliST 1! - Via Crispi 8-9 Tei. 92 982
Zuaoo ime in znana znamka = garancija = dvokolesa - motorna kolesa in nadomestni deli - skrajno konkurenčne cene - posebni popusti za izvoz
is k
k,
ne
doj
ver
Poj
nta
12
var _ iuc Oko]
UVOZ DRV IN OGLJA
GORICA
UL, ANGIOLINA 17 - TELEFON 23 29
PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE
L, A GORIKIANA
G0RIZIA - VIA DUCA D AOSTA N. 88 TEL. 28-45 - G0R1CZV 1
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAG^t
šte
Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavije
da
»a,
de
Izradjuje za potrebe mašinogradnje:
VALJANI ČELIK — VUČENI ČELIK — LIAA (DEBELI, SREDNJI, TANKI) — HLADNO VALJANE TRAKE — VUČENU ŽICU — ZA-VARENE CIJEVI — ELEKTRODE — POLUPROIZVODE ZA DALJNU PRERADU.
U SVIH VRSTAMA:
GRADJEV1NSKE I KONSTRUKCIONE NELEGIRANE I LEGIRANE VRSTE ČELIKA PO DIN NORMAMA ZA OPČU MAŠINOGRADNJU — UGLJENIČNI I LEGIRANI ALATNI ČELIK ZA IZRADU RUČNOG I MAŠINSKOG ALATA ZA OBRADU METALA, DRVA I DRUGOG MATERIJALA — SPECIJALNE VRSTE ČELIKA ZA NAROČITE SVRHE
Detaljne podatke o vrstama, osobinama pojedinih vrsta Čelika, načinu termičke obrade, dimenzijama, tolerancijama i načinu isporuke pruža Vam
Katalog proizvoda Železarne Jesenice
Generalni zastopnik za FLRJ	D R
AVTOTliHIM Ljubljana	A N
CELOVŠKA DL. 38	S G 510
Predstavništva:	
BEOGRAD, Brankova ul. 14	R 50
ZAGREB, Prcobraženska ni. 4 REKA, Neboder S A RA JETI), Dl. M. Irbina KDPER, Dl. Revolucije 1	C D
Spoljna guma sa 2152 teleskopska pipka u obliku okroglih malih zubaca, koja u sebi harmonično sjedinjuje prednost lakog kretanja, kočenja i dugotrajnosti.
Spoljna guma koja stvarno dozvoljava mogočnost sigurne vožnje po visokom snegu, a da se ne mora pribeei starom sistemu upotrebe lanaca.
Spoljna guma koja rešava Vaše probleme kada ovi predstavljajo blato, pesak, nevaran i rdjav teren.
Gigantska spoljna guma koja je več položila ispit i koju, kao takvu, cene hiljade korisnika prevoznih sredstava u celom svetu.
Spoljna guma sa izuzetno dubokom gazečem površinom i jako pojačanim bočnim stranama, koja če svoda odstraniti Vaše probleme, gde uslovi sredine uzrok brzog iztrošneja.
GENERALNO ZASTOPSTVO
Mamič Josip
TRST - TRIESTE
Via S. Lazzaro 23 - Telefon 31 098. 28 449
ZASTOPA:
,,DELAMARIS", Izola, izvoznik konser-viranih rib.
..FRUCTDS", Koper, zadružno podjetje, izvaža in uvaža sadje in zelenjavo. „C00PERATIVA“, Beograd, izvaža sadje in zelenjavo, suhe gobe, suhe slive, krmo za živino.
,,RIBA", Izola, izvaža sveže ribe, uvaža ribiške potrebščine.
„RIBI“ Piran, izvaža sveže ribe, uvaža ribiške potrebščine.
UVOZ ŽIVINE
Catiimar Umberto
TRST = Ul. F. Severe 3 - TeleL: 34=089
Kmetovalci in vrtnarji!
\
Po ugodnih cenah lahko nabavite semenski grah »Holandski« in vse druge domače in uvožene vrste.
Vseh vrst uvožena in doma pridelana semena, trte, sadna drevesa, razne cvetlične sadike, vrtnice itd. — Poljedel ske stroje in druge potrebščine.
I
Marinac Vladimir
Strada Vecchia per ITstria Tel. 41 176
	TRST
o	Ulica Trento 15 - III, nad.
	Telefon 23-049
cd	Telegrami s METMtN
U	UVOZ - IZVOZ
	PREDSTA VNIŠTVA
G	
• pel	
G	IZVAŽA:
S	abrezivni materijal, nmjetne smole,
	stroje za šolane,
aS	kamenolome i ostalu industriju
	stableno predivo itd.
%	UVAŽA:
5!	bvarcni pjesak, blokove mramora,
&	lomljenao i ostale minerale.
Jožef Merševani
»-
a
o
a
x
u
H
et
o
a
z
ra:
TRST, Ulica Coroneo 45	do
GORICA, Corso Italia 24 — Tel. 26-^pr
Pr
je:
izvozi razni biciklistički materijal, bicikl6
bicikl motore, sve vrste guma
bicik%
motore i automobile, radioaparate, šiva6pr
mašine i razne druge predmete za široCTTc
potrošnju.	rr
Pr
NOVI NASLOV SPEDICIJSKEGA PODJETJA
Fratelli PRI0GLI0
tl£
St
Pl
h
tr
sl,
Trieste, Ulica S. Anastasio 2
(V neposredni bližini glavne postaje)
ja
TELEFON ŠT. 31-167, 24-853 - TELEGRAMI: PRI0GLI0 TRIESTE
—'rr
■-Pc
vi
Pl
kc
se
m
0\
d:
ru
za
k<
re
li
n
,liLi
MSCIffl
$7 NADOMESTNI DELI - SERViS
TRST
UL. CORONEO 39 TEL. 24-955
AGNtF
»c
d:
e
n
b:
P<
ir
Sr
tl:
n
u
k
b:
ti
C. G. R.
COMMERCIO GENERALE E RAPPRESENTANZl
jp,
IMP0RT
d. z o. z.
TRST-TRIESTE
p
ESPOBlP
TELEF-: 37-040, 28-35? TELEGR.: CIGIERRE
(z:
VIA DELLA GEPPA, N. ;b C. P. 185 c)
-*C|
I.
E.
IM PORU
L
M.
A.
EXPORT
T
n
E
S: b * t,
Trst - Trieste -
Tol. 29-970
Via F. Filzi 23^
ToUgr. lELMAT-Tri#*!11
cestnik
SEDEŽ. TRST .	0 1. ICA PA RIO PILZI iT. I«/I. . T E L E P O N ST. I*.««
SujvTDSPODARSKkGA ZDRUŽEN JA 1
Kako je z dopusti
Dopusti uslužbencev urejuje že ci-rm zakonik, poleg tega jih urejujejo r Posebej kolektivne (skupne) pogod-c med delodajalci in delojemalci. Ko--aK lvne Pogodbe urejujejo delovna I mer j a posameznih strok ter so se-^e a različna. Tudi vprašanje dopu-«4°y Je v posameznih kolektivnih po-t urejeno različno, vendar so ne-, ere določbe načelne narave skupne kolektivnim pogodbam, se pravi, l, So določbe načelnega značaja v po-, u dopustov enake ali skoro ena-v vseh strokah gospodarsko-prido-Pega značaja kot so trgovine, gostin-uvo, industrija in obrt.
komu pripada dopust
W Določbe načelnega značaja, ki so /'tipne vsem strokam, bi bile v glavam sledeče:
°pust pripada vsem uslužbencem, so dopolnili vsaj eno leto službova-Ja pri istem podjetju. Torej do ene-P .ta službovanja uslužbenec nima ‘Vlce do dopusta; vendar se v pri-"tln ?^pusta uslužbenca, preden je ta A p°md eno leto službovanja, temu ra-r na ob likvidaciji prejemkov toliko a^Sstin letnega dopusta, kolikor secev je uslužbenec služil v dotič-“em podjetju.
opustu se uslužbenec ne more od-i .Vet*a*k Vsaka pogodba med deloda-. Ceitl in delojemalcem, ki bi naspro-Jtla tej načelni normi, je nična, sli .-rKJanje dopusta odvisi od trajanja zbovanja pri istem podjetju, t. j. | , dalj ie uslužbenec v službi pri Lj™ Podjetju, tem daljši je dopust, ne ^U. vsal5;o leW pripada. Za posamez-don 10ke veDa različna doba trajanja VenH8*3 ' sm's'u tozadevnih pogodb, r.nnCar iz posameznih kolektivnih toc-b izlušči določba, da znaša naj-]2 n)Js.a doba trajanja letnega dopusta p'« dni po enem letu službo-
i.	lfJa', Doba trajanja dopusta odvisi T , od kvalifikacije uslužbenca. V vseh
Le e bvnih pogodbah najdemo določ-.	° ttajanju dopusta, ki predvideva-
j.	za uslužbence z uradniško kvalifi-s|n..V0 daljšo dobo dopusta kot za u-
ence z delavsko kvalifikacijo.
Zji i°Pust je plačan; uslužbencu pripa-r ,°.za vso dobo trajanja dopusta vsi 'P Prejemki kot so: osnovna plača, k,. ,e..n;> doklada, doklada za kruh in ^■nske doklade.
/v Dopuste
dovoljuje delodajalec, upo-
štp, ■ :	ulJvojjuje delodajalci
At,... ai°P tudi želje delojemalca, po pola fd P°djetja navadno v dobi od ma-•da t 0 oktobra vsako leto, razen seve-^so t' p.°djvetjih sezonskega značaja, kot ^.f^mria, plovna, gradbena podjet-dcl'	Prav v tem času največ
^.‘''Delodajalec sme v nujnih prime-,. d°bo trajanja dopusta razdeliti, udar ne več kot na dva dela.
Primeru, da delojemalec po spo-a/umu z delodajalcem ne izkoristi Pusta, mu za dobo, za katero bi mu 1. Upadal dopust, pripada poleg rednih ejemkov še odškodnina za neizkori-cen dopust, ki je enaka rednim prejemkom za to dobo.
.°J5Ust se navadno ne sme začeti na K Ce j°. praznik ali sicer za uslužbenca čip“st dan, razen ako se začne dopust a'' šestnajstega dne v mesecu, dn a nedejje, prazniki ali sicer prosti Du<hVI' Padejo v dobo trajanja do-a> se štejejo v dobo dopusta.
DOPUSTI PO STROKAH
^ja^ayedene določbe načelnega znača-n‘ -V . aj° za vse stroke. Poleg tega pri-s, saJ0vk0lektivne pogodbe posameznih Di]°t .druge določbe v pogledu do-. s ov, ki so različne od stroke do stro-e-. Najvažnejše so še določbe glede sled^^ dopusta' ki Jih navajamo kot
Trgovska stroka
? kolektivni pogodbi med deloda-1Cl m delojemalci, ki je bila podpi-
sana v Trstu dne 11. decembra 1950, pripada delojemalcem sledeči dopust:
Za vse osebje tako z uradniško kot z delavsko kvalifikacijo, ki je bilo v službi na dan podpisa pogodbe, t. j. 11. decembra 1950:
po enem letu nepretrganega službovanja: 12 dni dopusta;
po 2 letih do dopolnjenega 6 leta: 16 dni dopusta;
po 6 letih do dopolnjenih 10 let: 20 dni dopusta;
po 10 letih do dopolnjenih 20 let: 25 dni dopusta;
po dopolnjenih 20 letih službovanja: 30 dni dopusta.
Za osebje z uradniško kvalifikacijo, ki je nastopilo službo po gornjem datumu, t. j. po 11. decembru 1950, velja ista doba trajanja dopusta kot zgoraj.
Za osebje z delavsko kvalifikacijo, ki je nastopilo službo po gornjem datumu, pa velja sledeča doba trajanja dopusta:
po enem letu do 10 let službe: 12 dni dopusta;
po 10 letih do 20 let službe: 15 dni dopusta;
po 20 letih službe: 18 dni dopusta.
Gostinski obrati
Osebju z uradniško kvalifikacijo, zaposlenemu v restavracijah, gostilnah, krčmah, bifejih in podobnih obratih pripada dopust:
po enem letu do 5 let službovanja: 13 dni dopusta;
po 5 letih do 15 let službe: 20 dni dopusta;
po 15 letih do 20 let službe: 25 dni dopusta;
po dopolnjenih 20 letih službe: 30 dni dopusta.
Osebju z uradniško kvalifikacijo zaposlenemu v kavarnah, barih, sladole-
darnah, slaščičarnah in podobnih obratih pripada dopust:
po 1 letu do 5 let službe: 15 dni dopusta ;
po 5 letih do 15 let službe: 18 dni dopusta;
po 15 letih do 20 let službe: 21 dni dopusta;
po 20 letih službe: 30 dni dopusta.
Osebju z uradniško kvalifikacijo zaposlenemu v restavracijah, gostilnah, krčmah, bifejih in podobnih obratih pripada dopust:
po 1 letu do 5 let službe: 15 dni dopusta ;
po 5 letih do 10 let službe: 18 dni dopusta;
po 10 letih službe: 21 dni dopusta.
Osebju z delavsko kvalifikacijo zaposlenemu v kavarnah, barih, sladole-darnah, slaščičarnah in podobnih obratih pripada dopust:
po 1 letu do 5 let službe: 12 dni dopusta;
po 5 letih do 10 let službe: 15 dni dopusta;
po 10 letih službe: 18 dni dopusta.
Industrijski in obrtni obrati
Doba trajanja dopusta je različna za posamezne vrste industrije ali obrti. Velja pa tudi načelo, da pripada dopust šele po dopolnjenem enem letu službe pri istem podjetju in da pripada za dobo od dopolnjenega enega leta do dopolnjenih 7 ali 8 let (tudi 10 let) službe 12 dni dopusta za osebje z delavsko kvalifikacijo. Za uslužbence z uradniško kvalifikacijo gre doba dopusta od 10 do 30 dni po dobi trajanja službe pri istem podjetju. Vsa nadaljnja pojasnila prejmejo člani na tajništvu združenja.
IZID VOLITEV NA TRŽAŠKI UNIVERZI. Volitev v predstavništvo študentov na tržaški univerzi se je udeležilo 1147 študentov (lani 1180); Slovenci so v glavnem glasovali za dve listi, in sicer so 74 glasov oddali slovenski listi »Adria«, neznano število slovenskih glasov pa je bilo oddanih levičarski listi pod geslom »U.niversita libera« (svobodna univerza). Na slovenski listi sta bila izbrana dva predstavnika, na levičarski listi pa en Slovenec. Krščanska demokracija jc prejela 357 glasov (13 odbornikov), levičarska 324 (11), liberalci 190 (6) in mešana furlansko-goriška 129 (4).
OBČNI ZBOR POSOJILNICE NA OPČINAH. Posojilnica in hranilnica na Opčinah bo imela svoj redni letni občni zbor v nedeljo, 5. aprila ob 15,30 v svojih prostorih v Proseški ulici št. 22. Dnevni red občnega zbora je naslednji: 1. čitanje zapisnika o prejšnjem občnem zboru, 2. poročila upravnega in nadzornega odbora, 3. razprava in odobritev bilance za leto 1958, 4. volitve novega upravnega in nadzornega odbora in 5. razno. Vabljeni so vsi člani.
NOVO MARIJINO SVETIŠČE bo v
Trstu postavilo italijansko ljudstvo, je izjavil tržaški škof msgr. Santin v svo-
NAŠE SOŽALJE
Februarja meseca je v Clevelandu umrl 65-letni Josip Durn, doma iz Gradišča pri Vipavi. Pokojni je bil ustanovni član Slovenskega delavskega doma, pevskega zbora Jadran, dra-matskega društva, itd. Dolgo je bil tudi tajnik društva št. 53 SNPJ in član glavnega odbora Slovenske narodne podporne jednote.
V Trstu sta umrla Josip Gregor,! in Apolonija Martelanc por. Žnidarčič, v Boljuncu 63-letna Ema Korošec, na Proseku Jožefa Daneu roj. Prašelj.
jem velikonočnem govoru. Pravijo, da bodo novo cerkev zgradili na Škorklji v bližini sedanje Geiringerjeve vile (ob koncu openske vzpenjače). Temeljni kamen bodo postavili letos, ko bo v Trstu zaključeno romanje podobe fa-timske Matere božje. Cerkev bo posvečena, Mariji, kraljici Italije, poroča a-gencija »Italia«.
MANJ PROMETA V TRBIŽU. Ne
ki avstrijski turist iz Graza, ki je prispel v . Trst čez Trbiž na veliko noč popoldne, je pripovedoval, da je bil tisti dan potniški promet iz Avstrije čez Trbiž razmeroma šibak. Lansko leto bi moral ta dan čakati na žigosanje dokumentov več ur, letos pa sploh iti bilo treba čakati. Avstrijski turisti so letos rajši potovali na Južno Tirolsko.
ZA NOVEGA TAJNIKA KRŠČANSKE DEMOKRACIJE V TRSTU je bil na
pokrajinskem kongresu zopet potrjen Corrado Belci.
TEČAJI ZA KMETIJSKO STROKOVNO IZOBRAZBO
Agencija »Italija« poroča: Državni zavod za kmetijsko strokovno izobrazbo INIPA bo letos priredil 1400 splošnih kmetijskih tečajev, poleg različnih posebnih, ki naj dvignejo raven strokovne usposobljenosti pri italijanskih kmetovalcih. Osem takih tečajev bo tudi na Tržaškem ozemlju, posebno na Krasu, za slovenske kmete. Doslej je ta ustanova priredila okoli 6000 tečajev, od tega 4000 za moške in 2000 za ženske. Vsega se jih je udeležilo kakih 230.000 obiskovalcev. INIPA prireja te tečaje po vseh pokrajinah v državi, in sicer na račun Ministrstva za delo ter s podporo Ministrstva za kmetijstvo in raznih prizadetih ustanov. (Razume se, da bi morali biti tečaji za našega kmeta v slovenskem jeziku. Prip. ur.).
KAJ MORAMO VEDETI O POGODBAH
(Nadaljevanje)
.^>0 sedaj smo obravnavali vpraša-TJe> v kakšni obliki moramo sklepati ■'PPgOdbe, da ne bo v kvar našim pra-icam. Preden preidemo na davčno Plat pogodb, moramo omeniti še ne-0 Posebnost italijanskega prava, ki ® spričo svoje starosti zdi morda ko-u naravna, a je na vsak način v _riro iskanju resnice v civilnih prav-ah Korenini pa ta posebnost, če že e tudi v fiskalizmu, gotovo vsaj v ne-aupanju do pogodbenikov, češ da lah-o navedejo v pogodbi neresničen, sta-Jsi datum, samo da bi se zavarova-| proti pravicam tretjih oseb.
»DATA CERTA«
^ mislih imamo tako imenovano ’ ata certa« ali očiten dokaz, da je atum, naveden v pogodbi, resničen. 6 je pogodbo sklenil notar v sveča-1 obliki ali če je na navadni pogod-1 D^orittura privata«) samo overovil Podpis in pristavil, kakor je naravno n tudi predpisano, svoj lastni datum, P°r o dnevu pogodbe navadno ne bo n'°Soč. Mogoč pa bo, če na pogodbi i nobenega uradnega podpisa ali adnega pečata z datumom. Pri ta^ k’11 Pogodbah se prizadeta tretja ose-lahko upre in zanika, da bi bil da-
resničen.
Vzemilno primer! Nekdo proda c le™išk° sliko, a jo na prošnjo kup-seb' odpotuje, obdrži za sedaj še pri 1L l' ° tem napravita navaden zapis ' pr*°dbe brez kakih uradnih pečatov. „ den se kupec vrne, se oglasi neki zar v a^ev PPHik in prodajalcu sliko ‘bo Ut>i' ^PP60 se upniku in rubežu ne g , moSel upreti, ker pogodba nima - fazano resničnega datuma (»data tir a<<>' Morebitne priče mu nič ne me .agaj°> ker jih zakon v takih pri-f ta na naravnost izključuje. »Data cer-ko* h6 narn'red lahko dokaže samo ta-Kt ’ da se pogodba registrira (o regi-cDi bomo še govorili) ali omeni reproducira
ril in
nekPa’ Če se dokaže, da stranka po >a določenem dnevu sploh ni bi-sat 1^eno. sPosobna pogodbo podpi-rokh 6r na Primer umrla ali se na I teh8il .Pol:labila, in podobno. V vseh dan	se šteje za resničen ne
1 dan v ^e. naveden v pogodbi, marveč ' ali ' u° i® bila pogodba registrirana • su ^eležena v nekem uradnem spi-
v nekem uradnem spi-aij__s Podobnimi uradnimi dokazili.
Važnost tega zakonskega predpisa je torej očitna in se moraš takrat, ko sklepaš pogodbo, spomniti tudi nanj.
DAVŠČINE NA POGODBE
Stara je že stvar, da pobira država davek od pogodb. V tem ko se v mnogih drugih državah pobira ta davek v obliki pristojbin, ki se plačujejo največkrat tako, da se na pogodbo nalepijo predpisani kolki, je treba v Italiji razločevati med predpisi o kolkovnih in predpisi o registrskih pristojbinah. Ce pogodbeni stranki teh predpisov ne upoštevata, utegne neupoštevanje imeti dvoje posledic: po eni strani zapadeta denarnim kaznim in dodatnim ali dopolnilnim pristojbinam, po drugi pa se v morebitni pravdi ne bosta mogli sklicevati na pogodbo; sodišče namreč pogodbe ne sme sprejeti v dokaz kakega dogovora in se v sodbah nanjo sklicevati, dokler niso bile od nje plačane vse kolkovne in registrske pristojbine. Zakasnela registracija pa bo seveda imela za posledico denarne kazni in dopolnilne pristojbine.
Razen kolkovnih in registrskih pristojbin se mora pogosto plačati na kupčijo tudi prometni davek (imposta generale sulTentrata — IGE), na kar morajo paziti posebno trgovci na debelo, pa tudi pripadniki nekaterih prostih poklicev. Toda o tem davku bomo govorili kdaj pozneje.
KOLKOVNE IN REGISTRSKE PRISTOJBINE
Vsak izvirnik podpisane pogodbe (torej izvod z originalnimi podpisi strank) se mora napisati na uradnem kol-kovnem papirju z vtisnjenim kolkom za 200 lir; samo za najemne pogodbe zadostuje kolkovni papir za 100 lir. Ni v redu, če se napiše pogodba na navadnem papirju in prilepi nanjo ustrezni kolek. Neupoštevanje teh predpisov kaznujejo finančne oblasti z denarno kaznijo od 1.000 do 10.000 lir.
Večina pogodb se mora predložiti registrskemu uradu v registracijo, in sicer v 20 dneh od datuma pogodbe. Urad pridrži en izvirnik in pobere istočasno predpisano pristojbino, na vrnjenih izvirnikih pa potrdi registracijo in višino plačane pristojbine. Ta seveda ni za vse pogodbe enako visoka. Najnižja pristojbina (brez nekih dodatkov) znaša za vsak izvod 200 lir; od nakupa nepremičnin se plača do
vrednosti enega milijona 2%, čez milijon pa 5%; od nakupa premičnin 2%, od denarnih obvez V/2V0, od naje^ ma '/2%, vse seveda pod pogojem, da ni za posebne vrste pogodbenih odnosov predpisana višja ali znižana pristojbina. Tarifa je zelo obsežna in je zato na tem mestu ne moremo podrobneje obravnavati. Važno pa je vedeti, da se morajo najemne pogodbe registrirati tudi takrat, kadar so bile sklenjene samo ustno.
OLAJŠAVE IN DOPOLNILNE PRISTOJBINE
Mnogo je takih pogodb, ki se morajo registrirati samo v primeru uporabe (»in caso d’uso«), to se pravi takrat, ko jih kdo uporabi pri sodišču, državnem svetu itd. Sem sodi predvsem trgovska korespondenca, ki je tudi kolkovine prosta, dalje kupne pogodbe med trgovci, če je blago namenjeno nadaljnji prodaji, delovne pogodbe med delodajalcem (indu-strijcem ali trgovcem) in delojemalcem, pooblastila za sklenitev ene same pogodbe in še razne druge pogodbe. Za razne druge primere pa so predvidene oprostitve ali znižane pristojbine.
če se pogodba, ki je podvržena registraciji, ne registrira v predpisanem roku, to navadno nima kazenskih posledic. Plačati se mora vrhu redne še dopolnilna pristojbina, ki znaša največkrat petino, v nekaterih primerih pa 60% redne pristojbine. Samo če pogodbeni stranki opustita registracijo nepremičninske najemne ali zakupne pogodbe (tudi ustne), znaša dopolnilna pristojbina šestkratni znesek redne pristojbine. Pač pa je zagrožena denarna kazen v višini enkratne do dvakratne redne pristojbine na zamolčano vrednost, če navedejo stranke v pogodbi neresničen znesek, n. pr. nižjo kupnino od tiste, za katero so se dogovorile.
Register je tajen. Stranke same lahko zahtevajo prepis ali izvleček registriranih spisov in jih vpogleda-jo, druge osebe pa samo z dovoljenjem okrajnega sodnika (pretorja).
Končno naj še omenimo, da mora notar vsako registraciji podvrženo pogodbo, pri kateri sodeluje, registrirati; to velja ne samo za pogodbe v svečani obliki, temveč tudi za tiste, pri katerih je samo overovil podpise.
dr. d. s. I
Tržaški ..Uradni vestnik" in točnost
Ob obisku rimskega ministra
Agencija »Italia« poroča: Minister za trgovinsko mornarico Jervolino se je vrnil iz Trsta, kjer si je ogledal pristaniške in druge naprave, se udeležil splavitve cisternske ladje »Esso Roma« ter imel razgovore z zastopniki tržaških oblasti, gospodarstvenikov in delavstva.
Ob vrnitvi v Rim je dejal, da ga veseli, ker je lahko sam preučil položaj tržaškega gospodarstva in ker so mu težave našega mesta prikazali jasno in temeljito. Za odpravo teh težav bo zdaj potrebno temeljito preučevanje, pa tudi nagli državni posegi, tudi na finančnem področju.
Minister je pohvalil delo Vladnega glavnega komisarja Palamare, ki uspešno pomaga pri urejanju zelo težavnih krajevnih vprašanj. Dostavil je dalje, da so bili koristni tudi stiki, ki jih je imel s tržaškimi gospodarskimi krogi, uslužbenci, sindikati in posameznimi delavci.
Na koncu je senator Jervolino izrekel željo, naj bi vlada, ki se zaveda potreb Tržaškega ozemlja, čim prej storila nadaljnje finančne korake, ki so v skladu s splošnim gospodarskim položajem v državi, da bi ustregla zahtevam našega mesta.
(Vsi Tržačani se gotovo strinjajo s trditvijo ministra Jervolina, da bi bilo treba za Trst nekaj storiti čim-prej. Ne vemo sicer kakšne finančne korake je imel v mislih g. minister; vsekakor je skrajni čas, da rimska vlada te finančne korake, ki bi lahko na primer vključili razne davčne olajšave, v resnici tudi stori.)
(Prip. uredništva)
OPOZORILO
NAROČNIKOM GOSPODARSTVA Opozarjamo naročnike, ki niso poravnali naročnino za leto 1958 (700 lir za Italijo, za Jugoslavijo 420 dinarjev, za ostalo tujino 2 dolarja), da jim bomo ustavili list s prihodnjo številko. Naročnina znaša zdaj za list, ki izhaja trikrat mesečno: za Italijo 850 lir; za Jugoslavijo 550 dinarjev; za ostalo tujino 3 dolarje.
Naročnina se vplača na Poštni tekoči račun št. 11'9396, za Jugoslavijo na tekoči račun 600/70-3/375.
Uprava Gospodarstva
Današnjo številko Gospodarstva
smo posvetili Zagrebškemu velesejmu, ki se prične 3. aprila. Razdeljena bo brezplačno razstavljal-cem na sejmu. Prihodnja številka izide v petek, 10. aprila.
TARIFA RAČUNOVODSKIH IN TRGOVINSKIH IZVEDENCEV
V rimskem Uradnem listu z dne 23. februarja je bila objavljena nova obsežna tarifa za opravila računovodskih izvedencev (»ragionieri«) in trgovinskih strokovnjakov, ki izvršujejo samostojno ta poklic.
Generalni vladni komisar za Tržaško ozemlje izdaja svoj lastni Uradni vestnik; ob hvale vrednem nadaljevanju tradicije bivše ZVU izide k vsaki številki tudi slovenski prevod. Žal pa prevod ne zadovoljuje; morda niti ne toliko zaradi jezika samega, kolikor zaradi pogostih netočnosti, spričo katerih je besedilo odloka ali odredbe bodisi nejasno ali naravnost pomensko pogrešeno. V dokaz naj navedemo samo nekaj primerov iz novejših številk, en primer pa iz leta 1957, ki dokazuje, da se temu vprašanju že precej časa ne posveča potrebna pozornost.
V	letošnji številki 8 je govor o davka (namesto carine) prostem uvozu plemenske živine.
V	številki 7 se govori o komisiji »za presoditev neizterljivih povračilnih prošenj« (kako neki naj bodo prošnje neizterljive?), čeprav gre za presojo prošenj, ki jih prizadeti davčni izterjevalci vložijo zaradi povračila neizterljivih davkov (»per Lesame del-le domande a titolo di inesigibilita«).
V	številki 2 beremo, da je rok za dovršitev gradenj... »določen na dve leti od dneva, ko bo interesent obve-
ščen o nakazovanem (namesto dovoljenem) posojilu« (»... in cui šara stala notificata all’interessato 1’avvenu-ta concessione del mutuo«).
V	lanski št. 36 je v 4. členu odloka št. 78 v frazi »e successive modifica-zioni e interpretazioni« izpuščen prevod besed »e interpretazioni«.
V	lanski št. 32 je govor o predpisih »za vstekleničenje (?) petroleja, namenjenega za ogrevanje hiš«, čeprav gre po vsebini odloka za denaturira-nje petroleja, namenjenega za ogrevanje stanovanj, v posebnih za to določenih posodah (»norme per il con-fezionamento in recipienti del petro-lio destinato al riscaldamento dome-stico«),
V	odloku št. 167, objavljenem v št. 28 iz leta 1957, je italijansko besedilo »le importazioni e le esportazioni tra il territorio di Trieste e le zone limi-trofe delle merci... per le quali non sia previsto il regime m doganau, sono soggette a licenze...«, prevedeno napačno takole; »Uvoz in izvoz blaga med Tržaškim ozemljem in obmejnimi področji..., za katero ni predvideno ocarinjenje, sta podvrženi dovoljenjem...«. Prevajalcu je bilo očit-
no popolnoma nejasno, kaj pomeni izraz »regime a dogana«.
Ti primeri naj zadoščajo, čeprav bi jih lahko še dolgo naštevali. Prevajanje resda ni lahka stvar, posebno če prevajalec ne obvlada popolnoma strokovnih izrazov, ki so mu pogosto tudi pomensko tuji. Mislimo pa, da generalnemu vladnemu komisariatu ne bo težko in da mu tudi ne sme biti pretežko, da grajano pomanjkljivost odpravi. Zato ga prosimo, naj to čim prej stori.
ŠKOFIJSKI CERKVENI ZBOR (Sinodo) jc napovedal tržaški škof msgr. Santin v svoji velikonočni pridigi; škofijska sinoda bo od 14. do 16. septembra. Zadnja škofijska sinoda je bila v Trstu 1628. Glavna naloga sinode je preurediti škofijska disciplinska pravila ter jih prilagoditi spremenjenim časom in potrebam. Ob zaključku sinode bo tržaško romanje v Rim, kjer se bodo predstavniki Trsta poklonili papežu.
NIŽJE VINSKE CENE V FRANCIJI.
Zadnji teden so vinske cene v južni Franciji padle za 15 do 25 frankov v primerjavi s prejšnjim tednom. V trgovini na debelo gre vino po 50 frankov liter.
PEDESET GODINA POSTOJANJA -PEDESET GODINA USPJEŠNOG POSLOVANJA!
Sudjelujete kao izlagač, kupac ili posjetilac
na priredbama, što ih u svojoj
jubilarnoj godini priredjuje
ZAGREBACKI VET ES A T A M
MEDJUNARODNI PROLJETNI VELESAJAM: 3. - 12. IV. 1959 MEDJUNARODNI JESENSKI VELESAJAM: 5. - 20. IX. 1959
Ne zahtevajmo preveč od naših! šolnikov
Slovenski šolniki na Tržaškem so z zadovoljstvom prebrali poročilo o sklepih italijansko jugoslovanskega mešanega odbora na zadnjem zasedanju v Beogradu; saj je bilo v njem rečeno, da se je Italija obvezala, da bo moralno in gmotno olajšala slovenskim šolnikom, da uredijo svoj položaj. Gre namreč za njihovo dokončno namestitev na slovenskih šolah in dosego pogojev (dovršitev izpitov) za namestitev.
Po tem načelnem sklepu bi bilo treba pohiteti s podrobno izvršitvijo in sporazumno z našimi šolniki jasno določiti, v čem obstoje obljubljene olajšave. Čas hiti in bliža se rok, ko bodo profesorji vnovič vlagali prošnje za namestitev v prihodnjem šolskem letu. Negotovost povzroča med profesorji zaskrbljenost in strah pred bodočnostjo.
Osnovno vprašanje predstavlja pravna ureditev položaja profesorjev, ki so dovršili nauke na jugoslovanskih univerzah, a jim italijanske šolske oblasti ne priznavajo tega študija in zahtevajo nostrifikacijo. Večkrat smo že omenili, da so morali prizadeti profesorji zaradi takratnih političhih razmer (fašizma) zapustiti domači kraj in oditi na študije in za kruhom v Jugoslavijo. Ta okolnost zasluži primerno upoštevanje.
Na drugi strani jih prav študij v Jugoslaviji še posebno usposablja za pouk na slovenskih šolah, ker so dovršili študije v slovenskem jeziku. Za nostrifikacijo bi bilo dovolj, ko bi italijanske šolske oblasti zahtevale morda še dokaz o njihovem poznavanju specifičnih italijanskih vzgojnih metod in italijanskih šolskih razmer; sicer so si mnogo tega znanja že pridobili v dolgoletni praksi pod italijansko šolsko upravo. Nostrifikacija ne bi smela nikdar zahtevati nemogočega od naših profesorjev, to je, da namreč napravijo vse ali večino izpitov, ki jih zahteva italijanska univerza od mladega študenta za poučevanje na italijanskih šolah, že londonska spomenica govori o »razumnih ukrepih« za ureditev položaja šolnikov. Zahtevati od profesorjev, da se lotijo znova visokošolskega študija, bi prav gotovo ne bilo razumno, saj bi pomenilo zahtevati od njih, da se pomladijo za kakih 20 ali celo 30 let! Ultra posse nemo obligatur.
N. A.
Izvoz
francoskih ur
Po vojni se je francoska proizvodnja ur zelo razvila in dela danes že v veliki meri za izvoz. Lani so Francozi izvozili 830.000 zapestnih ur in poldrugi milijon budilk.
JUGOLINIJA
RIJEKA - Jugoslavija
Poštanskl pretinac 379; Telex 02526; Telefoni 26-51, 26-52, 26-53, 27-02
Održava osam teretno- putničklh linija iz jadranskih luka za: SJEVERNU AFRIKU, SJEVERNU EVRO-PU, ŠPANJOLSKU, SJEDINJENE DRŽAVE AMERIKE, JUŽNU AMERIKU, BLISKI ISTOK, PERZIJSKI ZALJEV, SREDNJI ISTOK, DALEKI ISTOK, te za SJEVERNU KINU I JAPAN.
Prihvačamo terete, s izravnom teretnicom, za i iz skandinavskih luka, s prekrcajem u Hamburgu. Za luke Chicaga, Halifaxa, Toronta, Montreala i drugih, u ovom području, obavljamo prekrcaj u Rotterdamu. Za luke u Zapadnoj Africi vršimo pre-tovar u Axitwerpenu, a za luke Južne Koreje u Moji.
Naš zastupnik u Trstu je: »NORD ADRIA« - v. Bor-toluzzi, P.zza Duca degll Abruzzl 1, Tel. 37-613, 29-829.
Tuidka
S I E« A. JOŽEF
UVOZ	IZVOZ
Vsakovrstni les za predelavo, rezan mehki In trdi les. jamski les In les za kurjavo
TRST — Riva Grurnula 6-1 - Telefon 37-004
,Juec- l}o'tnft'eil!ii('
BOGATA IZBIRA TKANIN ZA MOŠKE IN ŽENSKE KONFEKCIJA - DEŽNI PLAŠČI KRAVATE ITD.
Pri cerkvi Sv. Antona N.TRST - Ulica S. LAZZARO 13 a (Govorimo hrvatski)	Telefon 23-810
Jadran
IMP0RT - EXP0RT
IZVOZjIN UVOZ VSEH ARTIKLOV PO GORIŠKEM IN TRŽAŠKEM SPORAZUMU
sožana, tataf. 4, 62, 66
x obratom LIPICA, kjer deluje pltališče goveje iivine xa ixvox in kobilarna x Jahalno šolo
Zelena kraška oaza LIPICA je priljubljena izletniška točka. Njene livade Vas vabijo izprehode, oddih in razvedrilo. Na lepih lipicancih imate možnost napraviti lepe jahalne ture in novinci se lahko nauče jahanja. Za okrepčilo pa poskrbi sodobno prenovljena' in s kraškimi dobrotami založena gostilna v LIPICI.
Jiotoi TURIST
(ex Sv. Nikolaj) ANKARAN
Odlična postrežba. Kopališčna restavracija, Restavracija »KONVENT« - Bife na plaži -Hotel in weekend hišice. V poletni sezoni nočni bar - Lokali odprti dan in noč - Plesišče s priznano godbo - Odlična kuhinja
Restavracija »KONVENT« v Ankaranu |e odprta vse leto. Ob sobotah in nedeljah zvečer, ples.
KMEČKA BANKA
r. z. z o. j. . ...	.	__ __ . . ,,.
e o r 1 c a
Ulica Morati! 14 - Telafon 22-06
Banka pooblaščena xa posle v zunanji trgovini
UatamovlJ*na lata 1008
Posojilnica Nabrežina
bo imela občni zbor v nedeljo, 12. aprila 1959 ob 10. uri zjutraj v dvorani Prosvetnega društva »Igo Gruden« v Nabrežini.
Vabljeni vsi člani!	Odbor
ZNANA TRGOVINA Z MANUFAKTURNIM BLAGOM IN DROBNARIJO
PETER PA VEL ČEPAR
TRST — ULICfl UDINB 30 — Telefon 20 290
Aa BOLKO mr. ph.
UVOZ-IZVOZ
Farmacevtski proizvodi #» kemikalijo 1RST - Ul. TORREBIANOA 81/11
TELEFON 31-315
Zaloga stavbnega materiala in lesa
Celebtiii
UJaneii
Opčine, Narodna ulica 77 Telefon 21-034
BufetPino
„Pri Jožku11
TRST
Ulica dhega It. 5
Telef. 24 780
Prvovrstna istrska in briška vina. Dober prigrizek in pristna domača kuhinj a
TRŽNI PREGLED
Italijanski trg
Na italijanskem trgu s kmetijskimi pridelki je v zadnjem tednu mehka pšenica ohranila visoke cene. Povpraševanje je bilo precejšnje. Mirno je na trgu s koruzo in otrobi. Trg z neolušče-nim in oluščenim rižem ni razgiban, povpraševanje je omejeno. Cene mlečnih izdelkov popuščajo zaradi sezonskih razmer. Največje zanimanje je za trdi sir grana. Cene klavne živine so se nekoliko izboljšale zaradi večjega povpraševanja po mesu ob velikonočnih praznikih. Zlasti je to bilo čutiti pri nakupovanju jagnjet in kozličkov. Cene živine za rejo so padle. Zaradi večje potrošnje, olivnega olja so se cene zvišale. Tudi druge vrste olja so izboljšale svoj položaj. Normalno se razvija trg s krmo; cene se še vedno nagibajo navzdol. Mirno je na trgu s paradižnikovo mezgo, cene, padajo. Na trgu z zelenjavo se je znatno povečala ponudba, cene mnogih pridelkov so popustile kot n. pr. solate, koromača, špinače in karčofov.
KAVA
TRST. Na mednarodnem tržišču s kavo se cene krepko držijo. Italijanski trg s kavo je oživel, ker so grosisti povečali svoje zaloge za velikonočne praznike. Tržaški tranzitni trg je neaktiven. Tržaški prekupčevalci so z zadovoljstvom sprejeli vest, da bo brazilska delegacija postavila v prostorih Javnih skladišč skladišče kave, ki bo imelo zmogljivost 500.000 vreč. To bo dvignilo važnost tržaškega tržišča za mednarodno trgovanje s kavo.
TRST. Cene ocarinjene kave v lirah za kg f.co Trst: Kenya dark bean 1100, id. »B« oprana 1490; A.P. 2 20-26% 1220, id. 15-20% 1240; Sumatra Robusta 20 do 25% 1180; Uganda Robusta oprana in prečiščena 1220; Congo Robusta 4 1220, id. tipa 2 1210; Indonesia Liberica Plan-tation 1320; Victoria N.Y. 7 stocklot 1190; Victoria N.Y. 5 criv. 18/19 1240; Minas N.Y. 4/5, criv. 17/18 1240; Per-nambuco stocklot starega pridelka 17/ 19 1340; Santos oprana good to large bean 1340; Santos Fancy criv. 17/19 1420-1450; Haiti XXXXX 1450 1480; Peru oprana extra 1520; San Domingo Barabona 1520; Guatemala Desola strictly hard bean 1570; Costarica 1530 do 1550; Me.\ico Maragogype 1730; Tan-ganika »A« oprana 1450.
POPER
Trst. Ponudbene cene popra v šilingih za cwt. Trst so naslednje; Sara-wak special črni London Quality 195 proti vkrcanju v marcu-aprilu, id. 192 proti vkrcanju v juliju-avgustu; Lam-pong gardbled proti vkrcanju v aprilu 190; Sara\vak beli proti vkrcanju v marcu-aprilu 350, id. proti vkrcanju v juliju-avgustu 339; Mountok proti vkrcanju v marcu-aprilu 352/6; Malabar proti vkrcanju v marcu 220; Tellicher-ry proti vkrcanju v marcu-aprilu 226, id. »extra bold« proti vkrcanju v marcu-aprilu 232/6.
ŽITARICE
MILAN. Mehka pšenica fina 6800 do 6900, srednje vrste 6450-6550, navadna 6300-6400; trda pšenica srednje vrste 8800-9000; moka boljše vrste tipa »00« 9450-11.200; krušna moka tipa »0« 8550 do 8950, tipa »1« 7950-8150; moka za testenine tipa »0«	8400-8700; pšenični
zdrob 11.400-11.500, tipa »1« 11-11200; pšenični ortobi 3450-3550; koruza fina 4950-5050, srednje vrste 4350-4400; koruza navadna 4300-4350; inozemska koruza 43004400; koruzna moka extra 7000 do 7100, fina 5600-5700, srednje vrste 5100-5200, navadna 4500-4700; inozemska rž 4200-4300; inozemski ječmen 4600 do 4650; oves 5000-5700; inozemski oves 4800-4900; proso 5000-5700; inozemsko proso 4300-4400.
Neoluščeni riž:	Arborio 8100 8200;
Vialone 7800-8700; Carnaroli 8500-9200; Gigante Vercelli 6800-7200; R. B. 7400-7350; P. Rossi 7000-7200; Maratelli 7100 do 7200; Roncarolo Stirpe 136 6800 do 7000; Balillone 6500-6900; Ardizzone 6800-7000.
Oluščeni riž: Arborio 13.800-14.500; Vialone 14-15.300; Carnaroli 17.500 do 18.000; Gigante Vercelli 12.300-12.500; R B.’ 11.800-12.300; Rizzotto 11.200 do 11.500; P. Rossi 11.200-11.400; Maratelli 11.400-11.600; Roncarolo 10.700-10.800; Styrpe 136 in Ardizzone 10.200-10.400; riž krajevne vrste 10.200-10.800, slabši 10-10.100; Balillone 10.200-10.400.
ŽIVINA
FORLI. Klavna živina: voli I. 29.000 do 33.500 lir stot, II. 18-21.000; krave 29-33.500, II. 19-23.500; junci in junice 31 500-34.000; biki 33.500-36.000, II. 26.500 do 30.000; telički L 47-51.000, 11.30 41.000.
Živina za rejo: voli 15 stotov težki 295-400.000 par; krave 11 stotov težke 295-365.000 par; plemenski biki 300 do 420.000 lir glava; mladi biki 180-320.000 lir glava; molzne krave 90-190.000. Pra-
VALUTE V MILANU	
18-3-59	31-3-59
Dinar (100 )	90.—	90,—
Funt šter.	6100.—	6100 —
Napoleon	4650.—	4450.—
Dolar	620,10	620,60
Franc. fr.	123,90	126,59
Švicarski fr.	143,45	143,70
Funt šter. pap.	1746,50	1747,50
Avstrijski šil.	23,95	23,98
Zlato (gram)	706,—	704,—
BANKOVCI V CURIHU 31. marca 1959	
ZDA (1 dol.)	4,32
Anglija (1 funt šter.)	12,22
Francija (100 fr.)	86,00
Italija (100 lir)	69 7/6
Avstrija (100 šil.)	16,75
ČSR (100 kron)	17,00
Nemčija (100 DM)	103,60
Belgija (100 fr.)	8,55
švedska (100 kron)	83,25
Nizozemska (100 11.)	114,85
Španija (100 pezet)	7,40
Argentina (100 pezov)	6,50
Egipt (1 funt šter.)	8,45
Jugoslavija (100 din)	63,00
šiči 170-200 kg 350-370 lir kg, 130-169 kg 330-340 lir, prašički za rejo 550-650 lir, 30-40 kg 460-530, 41-70 kg 370-480, 71-100 kg 350-370, nad 100 kg 330-340; mlade svinje za rejo 400 450. Ovce 120-180; ko-štruni 90-200; jagnjeta 450-480.
KRMA
MILAN. Majsko seno 2800-3100; otava 2800-2900; detelja 2800-2900; stlačena slama 1200-1300; pogače iz zemeljskih lešnikov 5350-5400; kokosove pogače 5350-5450; koruzne pogače 4600-4700; lanene pogače 7300-7500; pogače iz tropin 1100-1200; krmilne moke: iz zemeljskih lešnikov 5250-5350; koruzna 4150-4250; sojina 5150-6000.
PERUTNINA
MILAN. Živi piščanci extra 950-1000, I. 850-920; zaklani piščanci 1100; madžarski zmrznjeni piščanci 450-600; žive kokoši 700-730; žive inozemske kokoši 500-550; zaklane kokoši 900-950; inozemske zmrznjene kokoši 450-600; zaklane pegatke 1200-1300; golobi L 800; zaklani golobi 1000-1100; zaklane pure 950; inozemske zmrznjene pure 500-600; živi purani 500-550, zaklani 700-750; žive race 500-530, zaklane 550-650; živi zajci 450; zaklani zajci 570 640. Prvovrstna sveža jajca 22,50-23,50; navadna jajca 21-21,50; inozemska sveža jajca 17-23 lir komad.
MLEČNI IZDELKI
LODI. Cajno maslo 730-740; maslo L 690-700, II. 590-610, III. 570-580; emilij-ski sir proizvodnje 1957 majski 770 do 790; majski 1958 650-680; grana majski 1957 740-770; zimski proizv. 1957-58 690 do 730; majski 1958 620-660; grana svež 1-30 dni star 490-515, 30-60 dni star 515-525; sbrinz svež 490-510, postan 570-600; emmehthal svež 510-520, postan 540 do 580; provolone svež 500-520, postan 530 do 560; italico svež 390 400; crescenza svež 320-340, postan 410 420; gorgonzola svež 250-265, postan 440-480; taleggio svež 330-360, postan 450-470 lir.
OLJE
FIRENZE. Olivno olje do 1% kisline 630-680 lir kg, do 1,50% kisline 600 630; do 2,50% kisline 550-600; do 4% kisline 520-550; dvakrat rafinirano tipa »A« 495 do 505, tipa »B« 440-460; prvovrstno semensko olje 355-360; olje iz zemeljskih lešnikov 365 370.
VINO
ALESSANDRIA. Črno namizno vino 5500-6000 lir hi; belo vino 7000-7500; Bar-berato 7-8000; Barbera 8-9000; Barbera extra 10-11.000; Freisa extra 12.000; beli moškat 15.000.
ZELENJAVA IN SADJE
MILAN. Suh česen 90-120.000; ohrovt 20-30; karčofi 2550 lir komad; korenje
Cene elektrolitičnega bakra sicer v zadnjem času močno nihajo, a se sukajo vedno še na izredno visoki ravni. Svinec in cink deloma popuščata. Sladkor je zopet pridobil na ceni, medtem ko je cena žita pa tudi kavčuka napredovala.
ŽITARICE
V	Chicagu se je cena pšenici v tednu do 26. marca dvignila od 204 5/8 na 208 stotink dolarja za bušel proti izročitvi v maju, cena koruze pa od 118 na 119 5/8 stotinke dolarja za bušel. Amerika še vedno izvaža mnogo žita.
SLADKOR, KAVA, KAKAO
V	New Yorku je cena sladkorju v tednu do 26. marca zopet padla, in sicer od 3,04 na 3,01 stot. dolarja za funt. Kava je v pogodbi »M« izgubila nekaj točk, in sicer od 45,80 na 44,10 stotinke dolarja za funt. V Washingtonu so se nadaljevala pogajanja s predstavniki Latinske Amerike in afriških dežel, da bi ustalili tečaj kave. — Kakao je v New Yorku napredoval od 33 na 34,20 stotinke dolarja za funt.
VLAKNA
Cene bombaža zlasti pa volne so razmeroma trdne. V New Yorku je bombaž v tednu do 26. marca napredoval od 35,70 na 35,80 stotinke dolarja za funt, proti takojšnji izročitvi. Cenitve letošnjega pridelka v Ameriki si močno nasprotujejo. Tako cenijo v zasebnih krogih pridelek na -12,5 oziroma 13,5 milijonov bal, medtem ko se cenitev upravnih oblasti suka okoli 16 milijonov bal. — V New Yorku je bilo zaključenih izredno mnogo kupčij z volno. Prav tako so bile kupčije živahne v Londonu. Povpraševanje je pognalo ceno navzgor. V New Yorku je cena v tednu do 26. marca napredovala od 108 na 111 stotink dolarja za funt suinta, v Londonu od 92 na 91 penijev za funt česane volne vrste 64’s B, proti izročitvi v maju; v Roubaixu na Francoskem od H20 na 1150 frankov za kilogram.
KAVČUK
Cene kavčuka težijo še vedno navzgor. V New Yorku je cena za vrsto latex RSS št. 1 napredovala od 31 5/8 na 32 stotink dolarja za funt; v Londonu za vrsto RSS št. 1 od 26 1/8 — 26 5/8 na 26 3/4 — 26 7/8 penija za funt. Te cene pomenijo višek v sezo-
30-50; koromač 20-30; čebula 15-25; cvetača 30-50; žajbelj in rožmarin 70-100; cikorija 90-100; krompir Bintje 38 42; južnotirolski Majestic 30 35; grah iz Sicilije 60-90; nov grah 100-130; por 20 do 25; peteršilj 30 60; paradižniki s Kanarskih otokov 250-320; zelena 50-100; špinača 15-60.
Pomaranče 60-75; rdeče pomaranče 100-120; mandarini navadni 60-100; mandarini Palermo extra 120-140; prvovrstne hruške 100-150; jabolka Delicious I. 75-80; jabolka Morgenduft 50-80; limone 45-80 lir kg.
MED
ROVIGO, Naravni med 330-350 lir kg.
KOŽE
MILAN. Krave z glavo in parklji do 30 kg 270-280, nad 30 kg 240-250; junci do 30 kg 310-340, 30-40 kg 260-280; voli z glavo in parklji 40-50 kg 210 do 220, nad 50 kg 190-200.
Surove osoljene kože: teleta brez glave in parkljev do 4 kg 1025-1075, 3-6 kg 990-1020, 6-8 kg 780-820, 8-12 kg 660-690, 12-20 kg 470-520; žrebeta do 12 kg 420 do 440; konji 250-280; mezgi 170-180; osli 120-130.
Suhe kože: jagnjeta z belim krznom 50-60 kg za 100 ko: 820 850 lir kg, jagnjeta z drugobarvnim krznom 50-60 kg za 100 kož 620-650; ovni 150-180 kg za 100 kož 530-550; kozlički 26-31 kg za 100 kož 1850-1950; kozlički nad 31 kg za 100 kož 1900-1920; koze 120-140 kg za 100 kož 840-860; zajci z belim krznom 10 15 kg za 100 kož 520-540; zajci s sivim krznom 10-15 kg za 100 kož 180-190.
Kože iz čezmorskih dežel: Cordova Sierra 85/15 10-11 kg 350-360 lir kg; Buenos Aires americanos 70/30 5-10 kg 450 do 470; Capetovvn suhe kože I. izbira 18-20 funtov 420-440; Capetown suhe 30-40 funtov 80/20 360-380; Addis Abeba 40/50/10 do 8 funtov 420-440, 8-12 funtov 400-420, nad 12 funtov 320-330.
GRADBENI MATERIAL
FIRENZE. Cement tipa »500« 805 lir stot, id. tipa »350« 685; gašeno apno 410-480; živo apno 4600-5400; pesek in gramoz 750-850; polna opeka navadna 26x13x6 cm 9250-9500 lir 1000 opek; dvo-prekatni votlaki 26x13x6 8250-8500; šest-prekatni votlaki 26x13x8 cm 9100-9500; votlaki za zunanje stene 26x26x13 cm 29-29.500; večprekatni votlaki za zunanje stene 29.350-29.650; strešniki marsejskega tipa, 15 strešnikov na kv. m, 3 kg težki 19-20 lir strešnik.
PAPIR
FIRENZE. Bel tiskovni papir 160-175 lir kg; pisarniški srednje vrste 160-185; id. fin 200-330; barvani papir za lepake 170-215; tiskovni barvani papir srednje vrste 170-200; ovojni fin 120-140; siv karton 50-80.
ni. Kupčije so bile izredno živahne v Londonu in New Yorku.
KOVINE
Ameriške topilnice postavljajo izredno visoke cene za baker, in sicer kar 34 stotink dolarja za funt. Na borzi se ta cena ni mogla ohraniti, pač pa je cena v New Yorku v tednu do 26. marca napredovala od 32,25 na 32,44 stot. dolarja za funt, proti takojšnji izročitvi. V ozračju lebdi strah pred stavko, ki naj bi bila v juniju ali v juliju, ko pojde za obnovitev kolektivne pogodbe. V Washingtonu so sprožili zakonski osnutek, s katerim naj bi onemogočili podobne stavke. Tudi cink je zopet napredoval, in sicer od 102 na 102,75 stotinke dolarja za funt. Cena svincu in cinku je ostala neizpremenjena, prva pri 11,50, druga prav tako pri 11,50 stotinke dolarja za funt, čeprav krožijo v New Yorku glasovi o novih spremembah, ki so jih sprožili v Kongresu. Gre za to, da bi še bolj omejili uvoz cinka in svinca, a hkrati naj bi zagotovili ameriškim prodajalcem višje cene, in sicer za svinec 15,50, a za cink pa 13,50 stotinke dolarja za funt. Antimon Laredo neizpremenjen pri 29 stotinkah dolarja za funt. Lito železo nespremenjeno pri 66,41, Buffalo pri 66,50, staro železo povprečen tečaj 43 (prejšnji teden 40,83) dolarja za tono. Živo srebro je napredovalo od 221 -226 na 226-230 dolarjev za tono.
Cene barvastih kovin v Zahodni Nemčiji 26. marca v nemških markah za 100 kg: cin, Duisburg 965-975; svinec osnova New York 106,06, osnova London 78,23 — 78,81; cink osnova East St. Louis 101, 45; osnova London 84,61 — 84,90; elektrolitični baker za prevodnike 295-298, svinec v kablih 85 — 86, aluminij za prevodnike 225 do 227 nemških mark za 100 kilogramov.
UVOZ ŽIVINE V ITALIJO
V prvih 9 mesecih lanskega leta je Italija uvozila 114.226 glav goveje živine (v istem razdobju leta 1957 pa 115.888), 60.416 konj (43.698), 74.065 prašičev (26.403), 54.731 stotov perutnine in zajcev (64.227), 1,191.135 stotov svežega in zmrznjenega mesa (771.793), 64.949 stotov mesnih konserv in masti (59.576). Na prvem mestu med državami izvoznicami je Danska (40%), nato sledi Argentina (22%), dalje Nizozemska (6,9%), Zah. Nemčija (6,1%) itd.
	V	V	V
MEDNARODNA	TRZISCA		
CHICAGO	6/3	19.3	31 3.
Pšenica (stot. dol. za bušel)			209J/*	2094/8
Koruza (stot. dol. za bušel)		• • llSVs	11872	121.78
NEW YORK			
Baker (stot. dol. za funt) 			34.-	34,-
Cin (stot. dol. za funt)				103.37	102 50
Svinec (stot. dol. za funt)		. .	11.30	11.30	11.30
Cink (stot. dol. za funt)				11,—	12 25
Aluminij (stot. dol. za funt)		. . 26.80	26.80	26.80
Nikelj (stot. dol. za funt)		. .	74 —	74,—	74,—
Bombaž (stot. dol. za funt)		. .	35.60	35.70	35.90
Živo srebro (dol. za steklenico)		. . 218,—	221.—	231,—
Kava (stot. dol. za funt Santos 4) . . .	. .	37.50	37.50	37.50
LONDON			
Baker (funt. šter. za d. tono)		. . 24g.72	252.V*	249.7*
Cin (funt šter. za d. tono)			. . 779.—	787,—	7HU.—
Cink (funt šter. za d. tono) 		. .	76,-	74.25	73.50
Svinec (funt šter. za d. tono)		• • 71J/8	71-78	66.7*
SANTOS			
Kava Santos D (kruzejrov za 10 kg) . . .	. . 437.40	438,—	433.40
Vestnik KMEČKE ZVEZE
1. POBIJANJE JETIKE MEP GOVEJO ŽIVINO
Se o zatiranju plevela
VPRAŠANJA IN ODGOVORI
V zadnji številki smo spregovorili o zatiranju plevelov s kemičnimi sredstvi, danes pa nekaj o uporabi teh sredstev.
Zatiranje plevela s kemičnimi sredstvi je priporočljivo edinole, ko je to opravilo neizbežno in gospodarsko utemeljeno. Pravilna obdelava in predsetvena priprava zemlje, uporaba čistega semena, pravilna setev in pravilno kolobarjenje, izbira primernih sort in primerna količina semena so še vedno najbolj ustrezni ukrepi, ki zadržujejo rast plevela toliko časa, da gojene rastline jih prerastejo in zmagajo v tekmi za prostor, svetlobo in prehrano.
nitrofenoli (10 kg v 1000 litrih vode).
Po vzkalitvi in ko so rastline že razvite uporabljamo klor IPC, in sicer 10 litrov na hektar, s '000 litri vode.
2,4 DS uporabimo 5 kg na hektar, s 1000 litri vode, ko so rastline zelo razvite.
Če kljub vsem tem varnostnim ukrepom opažamo močno zapleveljenost, nastane nujno — vprašanje — mehaničnega ali kemičnega zatiranja plevela. Mehanično zatiranje je vsekakor zelo zamudno in ga zato v vrtnarstvu združimo z okopavanjem vrtnin. S tem opravilom dosežemo več uspehov; razbijemo skorijo, ki se navadno tvori na lehi, zračimo tla, zadržujemo vlago v tleh in zatremo plevel.
Če se odločimo za zatiranje plevela s kemičnimi sredstvi, moramo dobro poznati način uporabe, koristno količino, njihovo učinkovitost pa tudi škodljivi vpij iv na gojene rastline.
Za vsako rastlino uporabljamo ustrezno sredstvo, ki ne škoduje posevku, če uporabimo pravilno količino ob pravem času. O času uporabe herbicidov odloča razvojna stopnja posevka; zato moramo vedno upoštevati na razvoj posevkov, preden uporabimo herbicide.
V naslednjih stavkih bomo podali pregled zatiranja plevelov pri raznih vrtninah.
Korenje — zelena; Zatiramo pred vzkalitvijo ali po vzkalitvi posevka in uporabljamo najrajši sledeča sredstva:
Fižol in grah: Te stročnice so zelo občutljive za vse herbicide, zato je potrebna velika previdnost. Navadno uporabimo vse herbicide pred vzkalitvijo rastlinic, in sicer najrajši — Nebu-ron — a: 1-4 kg na hektar, s 1000 litri vode.
Dinitrofenoli: 2,5 — 3 kg na hektar. To uporabimo pri grahu, preden zrastejo rastline v višino 10 cm.
Apnenicianamid lahko uporabimo po razrasti, in sicer 80 kg prahu na hektar. Grahovi listi se včasih skravžajo in se na njih pojavijo rumene pege, ki s časom izginejo.
Krompir:	Kemično zatiranje
plevela pri krompirju pride v poštev le, ko imamo opravka z večjimi površinami posajenimi s krompirjem. Za zatiranje plevela uporabljamo:
Monuron, in sicer pred vzkalitvijo; 1 — 1,5 kg na hektar.
DPA: Pred vzkalitvijo ali pred sajenjem; v prvem primeru potrebujemo 3,5 kg na hektar, pred sajenjem pa 10-11 kg na hektar. V tem primeru uporabimo sredstvo po oranju in približno 10 dni pred sajenjem gomoljev.
Naš pregled ni popoln; ne razpolagamo niti s podatki o zadevnih poskusih. Zavedati se moramo, da se uporaba kemikalij za zatiranje plevela izplača le na večjih parcelah in le takrat ko se plevel razbohoti kljub vsemu našemu prizadevanju.
Kmet iz Doline nam je postavil dvoje vprašanj: Prvo zadeva bolezni pri govedu. Težko je dajati nasvete glede bolezni pri živini, ako si te ne ogleda živino-zdravnik. Zato ne moremo odgovoriti na to vprašanje.
Drugo vprašanje se glasi: Kupil sem umetno gnojilo za krompir. Nisem kupil mešanice, ampak vsako gnojilo posebej, za dušično gnojilo so mi dali amon-sulfat (solfato ammonico).
Odgovor: Krompir je okopa-vina in v kolobarju igra vlogo obnovitvene rastline. Gnojiti mu moramo s hlevskim gnojem. Hlevski gnoj zadelamo že jeafe-ni ali ga potrosimo v jarke. Gomolji ne smejo neposredno na gnoj posebno, če jih režemo. Krompir potrebuje prvenstveno kalijeva gnojila, vendar mora gnojilni obrok vsebovati tudi fosfor in dušik. Za gnojenje krompirja uporabimo kalijev sulfat (48-50 'S,) ali kalijevo sol (40-42%). Tega gnojila porabimo 4 — 5 stotov na hektar. Po-
Rejci, lastniki krav katere 5 bile pri zadnjem pregledu ozd-čene za jetične, ki prej odstraf jo — prodajo vse bolne žival^ lahko prosijo za prispevek /*, njihovo nadomestitev z drugif zdravimi, katere izhajajo iz iC^ sičnih krajev sivo-rjave pasme il jih je kupila pristojna stroko''^ na komisija.
Zainteresirani rejci naj pre( ložijo prošnjo za prispevek k P kupni ceni goveda, ki ga bo p( krajinsko kmetijsko nadzorništ'1' dajalo v najvišjem iznosu 30/J’| to je največ 60.000 lir za vsake], kupljeno govedo. Pri vpisu ziic naročitev, ki traja za prvi nakit11' do vključno 31. maja, mora t1^1. jec položiti za naročeno gove#iSa jamstveno vsoto 200.000 lir. f>je bo rejec prejel govedo, bo krnTi tijsko nadzorništvo napravilo o^c račun na podlagi dejanskih cV ter izdalo tozadevno nakazilo zot dvig prispevka.	(i;
|0C
2. IZBOLJŠANJE HIGIENSKI^ RAZMER V HLEVIH ‘k
leg tega uporabimo še 5-6 stotov na hektar superfosfata in 1 —2 stota na hektar amonsulfata. Omenjena gnojila lahko mešamo ob vsakem času in ob vsaki količini.
CEPLJENJE KOKOŠI ZOPER KUGO
Clor IPC v različnih dozah, vendar ne smemo preseči količi-
Kmet in vrtnar v aprilu
! no 10 litrov na hektar. Omenje-
no količino pomešamo s 1000 litri vode. Navadno uporabimo 1,5 — 3,5 kg kemikalije na hektar. Po zatiranju zaostane posevek začasno v rasti.
2,4 DS uporabljamo pri korenju in zeleni, le ko je posevek že močno razvit. Uporabimo 4 kg sredstva v 1000 litrih vode za vsak hektar.
ATA 4-5 tednov po setvi, uporabimo 3-4 kg na 300-500 litrov vode na ha.
Solata in špinača: Zelo uspešna je uporaba 2 klorallildietildi-tio-carbammata, katerega označimo z oznako CDEC. Zatiramo pred vzkalitvijo in po presajanju solate.
Čebula, česen: Te rastline kalijo počasi. Pred vzkalitvijo lahko uporabljamo žvepleno kislino (koncentracija 2-2, 5% rabimo 9 hi ha) apneni cianamid, di-
Na polju: Sadimo krompir in posejemo večne in druge detelje. Če smo sejali v vrste lahko uporabljamo pri okopavanju stroje. Ko temperatura preseže 10 stopinj lahko sejemo peso.
V	vinogradu: Za vinograde nastopi v aprilu mrtva sezona, ako smo vsa vinogradna dela izvršili pravočasno.
Sadno drevje:	Pri sadnem
drevju nimamo mnogo opravka, dokler ne preneha cvetenje. Šele po cvetenju bomo sadna drevesa škropili proti živalskim zajedavcem in proti glivičnim boleznim.
V	kleti: je zadnji čas za drugo pretakanje vina. Vino moramo pretočiti, še preden trta ozeleni.
V Jugoslaviji so uvedli obvezno cepljenje kokoši zoper kugo. V nekaterih občinah v Sloveniji in drugod po Jugoslaviji so veterinarji že prej cepili proti kugi, vendar ne v zadostni meri, da bi se preprečilo širjenje bolezni. Bolezen se širi zlasti zaradi trgovanja ter se prenaša v okuženih jajcih, s kokošmi, pa tudi z okuženim perjem. Cepljenje ene kokoši stane približno toliko kot pol jajca. Izguba jajc po cepljenju je prav majhna, posebno, če se kokošerejci ravnajo po navodilih cepiteljev glede nege in prehrane kokoši nekaj dni po cepljenju. Na Goriškem so kugo, ki se je razširila v preteklih mesecih, v glavnem zatrli.
Vsi rejci, lastniki hlevov, ki ustrezajo higieni, lahko predite žijo pokrajinskemu kmetijskerHli nadzorništvu v roku do 31. ma'£c prošnjo s priloženim zgoščeni1^1 poročilom o delih, ki jih narF rava izvršiti, za prejem prispe ka 75% za dokazane stroške, 1 jih je imel z nakupom porabi]1 nega materiala pri izboljšanjpe hleva.	'i'
Dela za katera se lahko pi-^ me prispevek so: naprava noUne jasel in zračilnih naprav, popilo va jasel, popravilo stropa, uredb' tev ležišča, naprava ograj za leta, odvodnih kanalov gnojiš1 nih jam ter ostalih majhnih p( pravil, ki se imajo za potrebrl Za vsa pojasnila se rejci lah^J; obrnejo na pokrajinsko kmetij,, sko nadzorništvo — živinorejslpr urad —- Ulica Ghega, štev. 6 tel. 23-9-27 v dopoldanskih ur^.11 vsak ponedeljek in soboto.
ZA DVE MILIJARDI ŠKODE
V KALABRIJI
Medtem ko je bil pri nas februar zelo topel, je bilo tedaj vreme v Kalabriji hladno. Ponoči je tudi zmrzovalo. Zmrzal je močno poškodovala limonove in pomarančne nasade ter uničila okoli 70% pridelka, in to še posebno na področju Piana di Gio-ia Tauro. škodo cenijo nad dve milijardi lir. — Veliki nalivi so na področju Rossana močno poškodovali olivne nasade.
je
ga
PREGOVORI	g'
Pravi prijatelj je dražji od d‘Pr narja.	r’r
Najprej presodi, potem obsoC Na tujem hrbtu je breme l^gc ko.	te
Mravlja ni velika, a koplje g‘iz re.
Pr
(Po Živinoreje^,,
i,------- —>Vi'
,JlacUa Tsctiste
da
Sli
TRST VIALE XX SETTEMBRE 15 K
Popolnoma prenovljeni radijski sprejemniki
Z enoletnim jamstvom od 4.500 lir naprej
E,
sk
m.
iz
N,
bi
Telefunken, Magnadyne, Geloso, s« Phonola
:F
NAČRT
V hlevu: Bomo postopoma pričeli pokladati živini zeleno krmo. Prehod mora biti počasen, da se ne pojavijo pri živini črevesna vnetja in driske.
S sredstvi, ki jih je stavilo na razpolago ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo v smislu zakona štev. 1367 z dne 27. novembra 1957, ima pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo v načrtu sledeče pobude:
Obtliul - lil o to
Trst = UE Macchiavelli, 28 °b
Tel. 37-286
Ekskluzivni zastopnik za moloma Pa kolesa DUCATI, AERMACCHI in MO- ca RINI. — Novi in rabljeni motorjii velika izbira nadomestnih delov, Uc Plačilne olajšave	sk
lo;
»Trans - Trieste”
S. a r. 1.
TRIESTE-TRST V, Conota 3
Tel- 38 827 31-906 95-880
UVAŽA: vse lesne sortmane in produkte gozdne industrije
vse proizvode FIATOVE avtomobilske industrije in rezervne dele. — Vse vrste gum tvornice CEAT in vse produkte najvažnejših italijanskih industrij.
IZVAŽA
Ribarič Ivan
uvoz
IZVOZ
VSEH VRST LESA IN TRDIH GORIV
TRST
ULICA F. CRISPI 14 - TEL. 93-602 ULICA DELLE MILIZIE 19 - TEL. 96-510

d. d.
IMPORT • RXPORT
Vaeta vrat lesa, trdih goriv in atro-jev aa lesno. industrijo
TBST - Sedet: ul. Clcerone 8/II - Telefon: ul. Cieeroiic 80*14 - Scale Legnami 00716
mednarodna špedicija in transport
Glavna direkcija Koper tel. 141; 184 telex 03—176
Brzojav: Intereuropa Koper,
Tek. rač. 600-31 — 1-34 Jugobanka Ljubljana
Direkcije:
BEOGRAD ul. M. Tita 7/III Telef. št. 31-617, 32-445 Telex 01-128
Zagreb: Smičiklasova 22 tel. 39758 , 39691, telex 02 — 148
RIJEKA
žrtava fašizma 10 Telefoni: 27-11, 37-84, 54-81, 54-82, 54-83, 54-84 Telex 025-15 Sklad. 23-54
Filiale: Ljubljana, Maribor, Sarajevo in Jesenice.
Izpostave: Nova Gorica, Kotoriba, Subotica, Kozina, Podgorje, Sežana.
Se Vam priporoča in zagotavlja hitre in cenene spedicijske in transportne usluge. — Prevzema vse spediterske posle v zvezi z mednarodnimi velesejmi!
6. Ul. COLOMBIN & F«
UVOZ - IZVOZ
l*JLITTOVrSIE in IZI>F/L.K©V
Trst, Porto Industriale - Zaule
TEL. 69-182
Tlgr. C0LINTER - TRIESTE
"v
LUKSUZNE TISKUimVIE PISitllAIIŠKE POTREBŠČINE GUMIJAST! ŽIGI
da
Ji
je
sk
Pii
kr
Prodajamo in popravljamo da imiCMA PERESA bo
TISKARNA-PAPIRNICA £
U.BERMRDI
TBST - TRIESTE
ULICA MAZZINI 44 Telef. 63-667
ka
da
sli
ni
Ne
*ste
PRIZNANA GOSTILNA
FUITCAJtf
REPENTABOR TEL. 21-360
Domača kuhinja in pristna vina — Cene ugodne.
PREVOZNA IN SPEDICIJSKA
TVRDKA
Edina eskluzivna prodajna Agencija v Ttstu
Ul. S. FRANCESCO 44-46
Takojšnja Izročitev vseh vrst Vesp modela 1959 z nemudno špedicijo v Jugoslavijo.
Največja izbira vseh vrst že rablje* nlh In obnovljenih Vesp v pokrajini* Edina zaloga originalnih nadomestnih delov Rlagglo
da
SO
Pu
--TO;
Giorgio
Vitturelli
GORIC A
Bt. aiFIEHI, 17/1 Teist. S004/S404
TRST
Ut. UTATOIO 2 Telefon, 2 4 ■ ODI
Zaloga prvovrstnih briških, vipavskih in domačih vin
BRIC IVAN
Gorica • Ul. Croce 4
Telefon	pisarna 34-97
„	dom	20-78
tloc/aince na deSelo in na dtoSno
Simeoni-
OPfilNE, Narodna ul. 24, tel. 21-589
Nogavice za ženske od lir 175 uaprej
Nogavice za moške od lir GU naprej
Popolna izbira tkanin s skrajno konkurenčno ceno.
so
L POZAB
AVT@PREVOZNIŠKO
PODJETJE	!1s
2n;
JU.
sli
TRST - ULICA M0RERI ST. 7 Ls Tel. 28-373	P
Prevzemamo vaahovretB* na prevaze za tn In inozem- Sp( sivo. — Postrežba hitra. j>a
gO'
Cone ugodne
| /UIIOMOTOR |
IMPORT - EXPORT
PREDSTAVNIŠTVO za nadomestile dele italijanskih*
Po:
Pri
fri
nemških, angleških in am*' riških avtomobilov ter nado* mestnih delov za DIESEh
motorje, pampe, injektorj* tor traktorje
TRIBTE-TRST, Via UdintlS
TELEFON 30-157 -30-19«
ak
va
vi
sij
jslil
že,
bil
Pis