79. številka. Ljubljana, v soboto 5. aprila. XVII. leto, 1884.
Izhaja vsak dan tveter, i/.i nisi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejemati za avstrijsko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., po jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se za
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrBte po ti kr., če Be oznanilo jfdenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole franki niti. — Rokopisi se ne vračajo.  Uredništvo in uprav ništv o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, „Gledališka stolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
V Lijubljmii 5. aprila.
Cesar Ferdinandove severne železnice veliki nadzornik pl. Eichler razposlal je dne 26. marca t. 1. do načelnikov postaj na obojnih črtah severne in Ostravske železnice okrožnico, katera sldve: „Z ozirozn na že večkrat ponovljeni nalog, s katerim se je strogo razporedilo, da jo tistim uradnikom in služabnikom, ki občujejo z občinstvom slovanskim, a razumejo le nemščino, naučiti se tudi slovanskega jezika, zato da se morejo razumevati 8 slovanskim občinstvom, — dajem na znanje, da se bomo v kratkem potom izpita prepričali, ali so dotični uradniki in služabniki se ravnali po imenovane j naredbi. Kdor izpita ne dostaue in se ne po trudi, v najkraj 'ej dobi priučiti si slovanskega jezika, kateri je zastran službe potreben neizogibno, tisti naj nasledke prisvaja samemu sebi. Osobje, katero spremlja OBobne vlake, je morati, da na postajah s slovanskim občiustvom imena postaj in dobo ustanka kličejo najprvo s slovanskim jezikom in potlej še le z nemškim. Konečno se vsacemu služabniku priporoča jako živo, da, občuje z občinstvom, izpolni na vsako stran njega pravične želje." — Na to umestno in krasno okrožnico opozarjamo vse narodne naše kroge, katerim je mari časti in koristi slovenskega naroda, v kot potiskovanega po svojih pokrajinah tudi v železniškem prometu, in priporočamo njim, zlasti pa gospodom odbornikom trgovinske in obrtne zbornice za Kranjsko, naj se — konečno tudi posredovanjem gospoda trgovinskega našega ministra — v kratkem obrnejo do vodstva južne železnice s krepkim pozorilom in nujno prošnjo, da tudi ona rajši danes nego jutri v dubu pravice in svojemu podjetju v prid z jednako naredbo, kakor Brno jo zgoraj priobčili, razporedi in zapreti svojemu osobju po vseh postajah, ob katerih Slovenci stanujemo, in da ukrene še drugo potrebo, s katerim bi v ime jednakopravnosti in iz ozirov do prav cenjenih odnošajev ustreženo bilo narodnemu čuvstvu in vsakdanjim potrebam potujočega slovenskega, občinstva. Ne držimo križem rok, in oglašajmo se! Južna železnica saj ne bo delala baš za Slovence izimnega stanja in trgovinski naš minister gledati ima tudi na nas! Sicer pa je vodstvo
samo nedavno doposlalo uradnikom svojim zapisnik slovensko nemških imen za postaje, da si morejo pomagati, kadar je potujoča stranka slovenska. Iz tega zapisnika se nemšk uradnik gotovo ne bo naučil potrebnega 8i slovenskega jezika, — ali z imenovano naredbo je vender izraženo načelo, da je slovensko stranko razumeti treba, če nečemo na vsakej post* ji imeti komičnih prizorov mej Slovencem m nemškim uraduikom. Tedaj trkati°je treba; — kdo gre prvi naprej ?
Casniski kolek.
Tempora mutantur!
— o.— Državnega zbora odsek, ki se je pred leti sešel bil v posvete zastran predloga poslanca dra. Fanderlika, naj bi se odpravilo kolek za časnike; imel je v 27. dan marca meseca čez dolgo zopet svoj« zborovanje. Vlado sta v tej seji zastopala in sicer notranje ministerstvo dvorni so-vetnik pl. Freiberg, finančno ministerstvo pa dvorni sovetn k Chiari. Freiberg je naglašal, da ne pripada vladi, glede prenaredbe pri časniškem koleku staviti svoje predloge, nego da vlada le-to odseku prepustiti mora. Chiari pa je izjavil, da država ne more utrpeti dohodkov, katere dobiva po koleku od časnikov. Od strani večine poslancev pa se je poudarjalo, da časniški kolek namestuje nekako zaščitno carino za sedunja podjetja časnička, da on- zavira vsakatero konkurencijo na novinarskem polji in da sploh berilo ljudstvu dražf. Po kratkej debati se je sklenilo, državnej zbornici v potrjen je predložiti načrt zakona, sestavljeni od poslanca dra. Fanderlika, kateri nalaga, odpraviti s 1. j a n u v a ri e m 1885 kolek za časnike in koledarje. Za to glasovali so: klerikalec P. Karlon, Čehu dr. Fanderlik in Keller. levičarja Stourch pa Reachauer; proti temu pa grof Stockau, Sax in Chumiec. Poročevalcem izvoljeu bd je dr. Fanderlik.
Naredba o časniškem koleku imela je isti blagi namen, kakor druge naredbe, s katerimi hotelo Be je za vlade absolutizma zapreke delati časnikarskemu delovanju, mučiti in uničevati novinarska podjetja v Avstnji.
Obljube iu poroštva, ki so se leta 1848. v duhu   svobodomiselnem   delala  tudi   glede tiska
in novinarstva, jele so kmalu preko §-a 5 podeljene ustave s 4. dne marca 1849 in preko cesarjevih patentov s 13. in 14. dne marca 1849 o tisku presedati avstrijske j vladi, v stara absolutistična načela do grla potopljenej, ia že v G. dan julija 1851. leta presadila jo cesarska naredba na avstrijska tla francoski sistem za pol'tična posvarjenja in javna zavračanja; imela pa je ta naredba v prvem odstavku jako tvrdo določbo, da oblastva časopis lahko začasno ustavijo ali za zmirom uničijo, ako dvakratno pismeno svarjenje ni nobenega uspeha imelo.
Nov tiskovni red, kateri je podjedno s kazenskim zakonom prišel v 27. dan 1852 na svitlo, imel je za podstavo poostren dopustni sistem, nastavil je Časnikarskemu podjetju vse polno zanjk, izročil rezke oblasti v tiskovnih stvareh političnim gospodskam, a ne sodiščem, s kratka zatrl je prejšnjo svobodo tiska in plašeč odvračal od časnikarskega dela.
Naredba z 22. dne novembra meseca 1852.1. za c. kr. vojaštvo prepovedala je vsem vojaškim osebam, tako ali tako udeleževati se pri novinarstvu.
Razglas pravosodnega ministra z dne 6. junija 1854 pa je uradnikom zabranil, poročati v časopise brez dovoljenja svojih uradu načelnikov.
Tem samovoljnim pritiskom na časnikarstvo pridružil se je konečno še izza 1848. leta odpravljeni kolek ras niski. Uvedla ga je zopet, in sicer zelo visečega z jednim starim krajcarjem za vsak list posameznega čusnika, na podlagi večletnih posvetovanj cesarska naredba z dne 23. oktobra 1857, katera naložila je tudi na uvrstke za pet starih krajcarjev višji davek.
Razlogi, kateri poklicali so Časniški kolek v življenje, so nam pravotno ohranjeni v spisu, s katerim pl. Vahlkampf, avstrijsk zavezni poslanec v Frankfurtu a. M, odgovarja k pritožbi „Frankfurter Postzeitung"-e, kateremu časopisu rečena naredba zlasti tudi za tega delj ugajala ni, ker je po njegovem avstrijske koristi zagovarjal vstrajno in spretno, a brez gmotuega dobička.
Vahlkampfovo poročilo pa slove: Cesarska naredba brez dvojbe hoče s financijalno naredbo čas-niškega koteka dosezati le višje in politične kulturne svrhe. Časniški kolek bode zatrl premnoge manjše liste, ki nikakor neso sposobni za pospeševanje narodne izomike, in berilo tujih novin bode praviloma
LISTEK.
Listi iz tujine.
XXVII.
Gatania 26. marca 1884. Dragi prijatelj! Videč, da sem ustregel z zadnjim svojim listom Tebi in staremu mi prijatelju Dragotinu, hočem biti zopet malo bolj priden ter se oglasiti večkrat, nadejajoč se, da se ne bodo zopet ponovile one zmešnjave, katere so bile v prvej vrsti krive, da se je za dalj časa pretrgala nit mojih do pisov. Gradiva k pisanju mi ne manjka, za danes naj Ti popišem izlet svoj izMessine v bližnjo Catanijo — 93 kilometrov z železnico ali kacih 50 morskih milj s parobrodom. Priliko podalo mi je prijazno povabilo prijatelja, kapitana velicega italijanskega parobroda „Segesta", ki vozi mej Genovo-Marseille z jedne in Odesa-Cari-grad z druge strani. Bilo nas je več prijateljev pozvanih na veseli obed na krovu in mej obedom izcimila se je misel „izleta"; malo ur pozneje ee bila nas je vesela družbica zopet na parobrodu in
kmalu po polunoči odpluli smo iz luke Me s si n-ske, katera v nočnem mraku ne podaje nikake posebne zanimljivosti. Polegli smo tedaj v kabinah prvega razreda, da v jutro rano ustanemo in pozdravimo očeta Etno, ognjenega starca, katerega videti sem bil toli radoveden, da dolgo nesem za-tisnil očesa.
Ko se je začelo daniti, bili smo vsi na krovu, in okolu pete ure prikazal se je mogočno v nebo kipeči velikan, več ko do polovice svoje visokosti s snegom kriti ogenj bljuvajoči Etna. Sneg in ogenj, kakov kontrast, razburjajoč fantazijo človeško 1 Na površji bela odeja gostega snega, v notranjem neprestano goreči drob, večna revolucija nepoznatih podzemeljskih močij! Povem Ti, dragi prijatelj, da ta velikansko krasen pogled ne izgine mi tako hitro iz spomina ! Lahna megla belega dima, ki se vedno dviga nad vrhom in je jedini znak notranjega ognja, priča Ti, da starec pač počiva, a da je pripravljen vedno, na novo pokazati svojo gro-zovitost, kakor je to storil že tolikokrat.
Ako Ti rečem, da po vsem tem, da sem pred-lauskim pet duij navduševal se nad čarobno krasno lego Carigrada, prvo na svetu,   da sem pred
par meseci gledal vso krasoto Ne a polja z Ve-suvom, — o katerih Ti bodem pisal pozneje, ko se ustavim nekoliko dnij nazaj grede — katero velja za drugo najlepše mesto sveta, kar se tiče lepote lege in narave, da po vsem tem se mi je globoko v spomin utisnil krasen razgled na Etno in na mesto Catanijo, v katero smo dospeli proti osmej uri zjutraj, misliš si lahko čarobnost tega prizora!
Ker pa pri vsej navdušenosti za krasote narave in pri vsej poeziji duha prozajični sitnež želodec zahteva tudi svoj tribut, dal je prijazni kapitan proti devete uri, ko je bil opravil svojo službo, pogrniti mizo k „zajutrku". A ta zajutrk, dragi moj, bil Ti je pravi obed, kakor je to navada na brodu, kajti morski zrak nekako čudno upliva in človek je vedno pri naiboljem apetitu, — če nema ravno morske bolezni, česar ga Bog vaiuj in pa — sv. Urh!
Ob desetej uri izkrcali smo se na suho in se začeli voziti v dveh vozeh po mestu. Naj Ti tedaj na.kratko povem nekoliko o njem.
Catanija, v sredini železnice iz Messine v Sirakuzo na podnožji Etne ležeča, je zgrad-
dopuščal samo tistim krogom, ki vedd kaj presoditi, in se torej ne dado v tistej meri preslepiti po napačnih teorijah. Kar pa zadeva „Frankfurter Post-seitungeu, tudi ona mora kakor vse druge vnanje novine prenašati časniški kolek; ker se pa, jedin nemšk časopis, dosledno poteza za politiko vlade cesarske, ker s tega pozorišča spretno pretresa politiko druzih držav, zato ga je bolj priporočati, nego-li zavirati. To pa bi se dosezati dalo, če bi se „Post-zeitungu-i plačevani kolek vračalo in bi njej tako bilo mogoče, z manj povoljnimi novinarskimi glasili vspešoo tekmovati in kosati se t. j. polagano izpodrfti liste, kateri vladi dajejo manj poroštva za hvalevredno mišljenje ....
Tak poklic, tako ulogo imel je časniški kolek pred petindvajsetimi leti! Veliki in močni novinarski domovi, kateri so bili vsako uro odprti neomejenej in vohunskej vladi, ti so bili zaupanja vredni in uživali so dobro ime iu brezskrbne ure, — nezavisno, za pravico in resnico pisano časnikarstvo gledalo se je pisano, bilo je uamenjeuo, da se potuje iu iztrebi kot plevel, kot glasilo nezadovoljnih, nemirnih in upom h državljanov! Časniški kolek naj bi prot.vni-kom dražil in gmotno ugonabljal veselje do nezavis-nega novinarskega dela, pohlevnim, blagomislečim kukavicam pa naj bi dajal zasluženo nagrado in plačilo: taka je bila tedanja državna modrost!
Lep čas je pretekel od tistih dob in znamenite politične provale ločiio nas v Avstriji od go-Bpodstva neomejenega tedanjega državnega sistema. Časniški kolek, došedši in kažoč Be nam v opravi in službi reakcije, zopet je postavljen pred zakonodavno sodišre, katero sodi v drugačnih razmerah iu ima druge misli o svetu. In upanje imamo, da se iih v državnej zbornici ne bode veliko dobilo, ki bi še resno zagovarjati hoteli ustanovo novinarskega koleka ! Časi se spreminjajo, in to je dobro!
Iz državnega proračuna.
Pravi se navadno, da številke aajtočneje govore. To je tudi istina, posebno pa pri našem državnem proračunu, ki nam leto za letom predstavlja ogromne in vedno naraščajoče vsote pred začudene in nevoljne oči. Izmej raznih vsot, utegne naše čitatelje zanimati, koliko imajo posamične kronovine letnih dohodkov, koliko plačujejo davka, kar je razvidno iz naslednjih podatkov:
Bukovina........ 4,187.968 gld.
Galicija........ 44,773.763 „
Šlezija ........ 9,543.937 „
Moravska........ 43,876.263 „
Češka......... 124,780.733 „
Dolenja Avstrija...... 112,950.956 „
Gorenja Avstrija...... 20,518.308 „
Solnogradžka ...... 5,725.015 „
Tirolska........ 13.196.886 „
Štajerska........ 20,216.242 „
Koroška........ 4,442.503 „
Kranjska........ 5,558.409 „
Primorska s Trstom    ....     17,096.998 „
Dalmacija ....... 3,219.129 „
Češka, Moravska in Šlezija, te tri kronovine, ki skupaj sodijo, imajo tedaj na leto 178,200.934 gld. dohodkov, skoro polovico vseh drugih, zlasti Češka sama kaže se v teh številkah kot pravi biser v avstrijskej kroni. Galicija in Bukoviua pa imati za svoje veliko ozemlje razmerno malo dohodkov in
v tej zadevi jedva Moravsko zmagati. Po navedenih številkah moglo bi se delati razne sklepe o obrtniji, trgovini, uplivu te ali one narodnosti,  kar pa pre j>um*,nio čitateljev iznajdljivosti.
Govor poslanca dra. Josipa Vošnjaka
v državnem zborn 20. marca.
(Po Btenografičnem zapisniku.) (Konec.)
Gospod poslanec dr. Foregger je jako razkačen na Slovence, ker se ti, po njegovej trditvi dado vedno od poslancev slovenske narodnosti zapel ia vat i. Kakor se kaže, ga zelo jezi, da se naš narod ne pusti za nos voditi od njegovih somišljenikov, da ne mara za niuke, katere mu pridigujejo Foregger, Schmiderer in tovariši, in to že več desetletij, ker čuti, da bi ga ti nauki le pogubili.
Gospod poslauec dr. Foregger je dalje na — ne vem kako bi imenoval to zvijačo — ne ravno pošten način izraz, katerega pri nas rabimo za slovenske renegate, „nemčurjiu, tako zavijal, kakor bi bil obrnen proti Nemcem. Da, gospoda moja, to je velik razloček. S pravimi Nemci mi še precej lahko shajamo, a z ljudmi, ki so mej Slovenci rojeni in izrejeni, katere moremo po rodu prištevati k Slovencem, s temi se ve, da se ne moremo sporazumeti. To so renegati, in proti renegatom bori se vsak narod in rabi proti njim take ostre izraze, ka-keršne je nfivajal dr. Foregger.
Na jako netiti, pa reči moram, jako razžaljiv način, izrazil se je Celjski poslanec o zahtevanih ad jut ih za slovanske juriste. Reči moram, da take primere še neseni čul v tej zbornici.
Gospod  poslanec  dr. Foregger   primerja te adjute onim zneskom,  katere je  vlada dovolila za neke bolezni v Dalmaciji. (Čujte!  na desnici.) To moram z vso odločnostjo zavrniti,  kajti ta primera je podlost! (Obo ! na levici. — Dobro! na desnici.) Če se slovenskim juristom, mladim možem,  ki prihajajo iz naroda in imajo pravico,  da  se na nje ozira pri adjutih ravno tako, kakor na njih nemške tovariše, očita, da je ta znesek tak, kakor za neko gotovo bolezen v Dalmaciji,  tedaj  moram vender prositi gospoda poslanca dr. Foreggerja, da  naj si prisvoji malo dostojnosti in naj tako o slovenskih juristih ne govori. (Poslanec  dr. Foregger:  Vi ne razumete, kar se vam pove!)
Jaz mislim, da sem se že dovolj bavil s pobijanjem govora gospoda poslanca dr. Foreggerja; a ko bi hotel na vse odgovoriti, moral bi kaki dve uri govoriti, — toliko neresnic in zavijač je v njem. Odgovoril bodem tedaj samo še dr. Heils-bergu prav ob kratkem.
Če ta apeluje na zdravi razum Slovencev, ostala bode ta apelacija brez vpliva, ker se za tem zdravim razumom skriva raznarodenje Slovencev, kajti Slovenci vedo, da le na materni jezik opirajoča se šola pelje k omiki in blagostanju.
Ker Slovenci vedo, da ravno mi, poslanci slovenske narodnosti zato skrbimo, da dobe šole, in sicer srednje šole, zato bode slovensko prebivalstvo po svojem zdravem razumu vedno imelo več zaupanja do nas, kakor do gospodov Foregger, Schmiderer in dr. Heilsberg, naj delajo Slovencem še tako lepe obljube.
Kar se tiče resolucije, hočem prav kratko ome-
niti, da njenej izvedbi ni niti z ozirom na učne moči, niti z ozirom  na učne knjige nikake zavire.
Njega ekscelenca gospod naučni minister je opazil, da so se na Kranjskem upeljali paralelni razredi, in da če se taki upeljejo m Štajerskem, bi Nemcem to nič ne škodovalo, ker bodo nemški razredi še dalje obstali za one učence, kateri se hočejo učiti v nemščini. Na Kranjskem je ravno tako, in gospod Foregger je zopet izustil neresnico, ko je trdil, da so na Kranjskem vse gimnazije čisto slovenske.
Mi imamo v Ljubljani samo slovenske razrede na nem .i kej gimnaziji, v tem, ko je cela gimnazija nemška. Razen tega je v Kočevji cela nemška spodnja gimnazija. Za Slovence so samo paralelni razredi na nižjej gimnaziji, v tem ko višja gimnazija ostane nemška, Če bode sploh to mogoče. Jaz bi tedaj prosil njega ekscelenco uaučnega ministra, da naj ne čaka dolgo na ta gotov poskus, kajti poskus se je že bil naredil 1870 1. v Kranji, tam se je takrat bila ustanovila slovenska spodnja gimnazija in se prav dobro obnesla.
S tega časa imamo na Kranjskem slovenski pouk na večjih gimnazijah, in jaz slišim, da se ravnatelj ugodno izjavlja, da se je utrakvizem dobro oboesel ter bodo po njegovem mnenji učeuci konci četrtega leta si prisvojili dovolj nemščine. Njega ekscelenca naj pomisli, da to, kar je jednemu prav tudi drugemu godi, in če so Slovenci na Kranjskem dobili svoje srednje šole, tako se to vender 400.000 Slovencem na Štirskem, potem Slovencem na Primorskem in Hrvatom v Istri ne more odrekati. Jaz gospodu ministru to resolucijo goreče na srce polagam in prosim visoko zbornico, da jo vsprejme. (Pritrjevanje na desni.)
Politični razgled.
Notranje <lcžcle.
V Ljubljani 5. aprila.
Predvčeraj  popoludne   imel je obrtni odsek državnega xbora sejo, in rešil §§. 94—96 obrtnega reda.   Sklenil je, da se otroci pred dvanajstim letom ne  smejo rabiti pri obrtnih delih, mladi delalci od 12. do 14. leta se smejo dopuščati samo k takim delom, ki ne škodujejo zdravju in telesnem razvoju telesa, in  ne ovirajo izpoluevanja redne šolske dolžnosti.   Vendar ti mladi delaici ne delajo več, kakor osem ur na dan. Otročnice smejo še le Štiri tedne po porodu rabiti pri obrtnih delih ta čas se pa imajo podpirati iz blcgajuic za bolnike, kakor drugi boluiai. Mladi delalci od 12 —14 let se ne smejo rabiti pri ponočnih delih od osmih zvečer do petih zjutraj.   Obrtni lastniki kateri imajo take delalce, morajo v poseben  zapisnik zapisavati njih imena starost,  bivališče, ustop in iztop \?. dela ter bivališče njih starišev ali  varuhov.   Mladi delalci 14—16 let smejo se rabiti sicer redno, a le za lajša dela, ki na škodujejo zdravju ali telesnem razvoju. Ti mladi delalci in ženske sploh se ne smejo dopuščati k ponočnem delu v tovarnah. Trgovinski minister ima v sporazumljenji z ministrom notranjih zadev določiti, katera dela so zdravju  škodljva. S tem je bilo končano posvetovanje o šestem poglavji obrtnega reda in na  predlog poslanca Kluna volil se je takoj poročevalec, ter je bil izvoljen grof Bel-credi. — V zbornici poslancev je predvčeraj stavil poslanec dr. Sturm  sledečo  interpelacijo:   wAli je res, da gospod minister misli daljši obstanek c k. tehtuične visoke šole v Brnu narediti  zavisen od
Dalje v prilogi.
jena skoro večinoma na lavi in izmetkih Etne, lepo prijazno mesto s širokimi ulicami in prostori okio-Čanimi s krasnimi monumenti, mej katerimi je naj-noveji oni slavnega skladatelja Bellinija, ki se je rodil tu 1. 1801. Drugi slavni skladatelj, ki se je rodil tu, je Pacini, in mnogih druzih slavnih mož zibelj tekla je v Cataniji.
Lega mesta je krasna, iz vseh glavnih n!ic vidi se velikan Etna, posebno krasen je razgled iz novega šetališta „Villa cittadiua", katera se drži tikoma krasne „Villa Bellini". Od tu iz malo uzvi-šenega stališča pregleda se na daleč Catanska ravan, iz katere se dviga mogočni velikan. (Glej, glej, nehote prihajajo mi rime v pero!) Poslopja in tlak mesta zgradjeni so večjidelj iz lave — na lavi! Zeleni vrtovi dajejo mestu prijazen pogled in ne zastonj imenovali so ga že stari pesniki „Sicula gemma del trinacrio ser t o". Sedanje mesto je skoraj vse novo, kajti grozoviti potres 1. 1693 razrušil je skoro vse mesto in poginilo je več kot 18.000 ljudi j! Sedaj ima živahno trgovino iu dela budo konkurenco starej Messini in tudi glavnemu mestu, Palermi, katera oba pa irauta od narave
dobro ustvarjene luke, kar Catauiji manjka. Uni-versa je že od 1. 1444, dalje ima razne akademije in muzeje in lepe cerkve. Novo gledališče, ki še ni dogotovljeno — bode se štelo mej največja in najlepša v Italiji.
Prebivalcev šteje 85.000 in zgodovina od 1. 700 pr. Kr. r. je bogata sprememb govorečih o Grcih, Kartagencih, Rimljanih, Sarace-nih itd.
Potresi, razun gori omenjenega so bili posebno hudi še 1. 1169 in 1563 in 1669, ter je mesto mnogo trpelo posebno pri zadnjem. Etna rojil je grozovito in bruhal lavo, celi hribi dvigali so se iz zemeljskih razpoklin, tako imenovani „monti rossi" pri Nicolosiji; velikanska reka razbeljene lave, dolga 22 kilometrov in široka 8 kilometrov valila se je proti mestu. Pravljica pripoveduje, da pajčolan sv. Agate, katerega so vrgli v grozovito reko goreče lave, odvrnil jo je od mesta, da se je razlila z groznim šumom in cvrčanjem na drugej strani v morje.
Konečno naj Ti Se malo bolj natanko popišem grozovitega Btarca, ki že toliko stoletij roji in okolu
in okolu obdan od hladnih morskih valov in več ko polovico leta snegom krit, ni še ohladil svojega notranjega plamena. Glava mu je snegom krita, a srce je ognjeno, prava podoba zaljubljenega starca ! Misli si, da bi čestiti naš oče Tri ga v pod bvojo sneženo odejo gojil tak ogenj in „kadil pipico" kadar je miren, sicer pa metal iz sebe  goreči svoj drob, kak strah bi bil to 1 In Etna je tudi mogočen velikan, kajti do 3347  metrov  dviga svojo glavo nad morsko gladino in je na vrhu čisto gol in snegom krit, ker pomanjkanje vode in pa vedne revolucije v njegovem notranjem ne pripuščajo planinski flori, da bi se razvila.   Na podnožji  pa je obdelan in rastline vsake vrste dobro napredujejo. Do višine 2000 metrov je obgozden z raznim drevjem, od tu naprej pa pust, kakor gori rečeno. Imenuje se tudi Monte   Gibello ali pa monte (gora) na kratko, kakor pri nas n. pr. Dolenjec pravi na kratko „mesto" za „novo mesto". Že stari pisatelji popisovali so ga mnogo, bil je sveta gora, Jupitru posvečena, delalnica boga Vulkana in mogočnih Ciklo po v, pravljica starih pripoveduje, da v dnu gore je pokopan na pol sežgani velikan
bovib doneskov moravske dežele in glavnega mesta Brna in kako more minister opravičiti to prikrajšanje moravske dežele?
„Narodnim listom* se brzojavlja z Dunaja, da vlada hoče v narediti konec pruskej propagandi na severnem Čeikem. Pred vsem hoče odpoklicati tamošnje uradnike, kateri so se udeleževali nemških agitacij, in nastaviti tam zlasti zanesljive in energične okrajne glavarje. Nadalje hoče pomnožiti žandarmerijo v mestih, in namestiti lokalno policijo občinske uprave v Liberci z državno policijo. Na politična društva se bode bolj pazilo. Ko bi pa te naredbe ne pomagale, razpustila se bodo vsa neraško-narodna društva, ki podpihujejo narod, in naposled objavilo obsedno stanje, da se ustavijo agitacije iu uBtanove normalni odnošaji. — Nam se to ne zdi prav verojetno, dozdaj se vlada ni upala nikdar pokazati energije proti Nemcem. Ako je pa stvar tako daleč prišla, kriva je vlada sama, ki je s svojim omahovanjem dajala nasprotnikom pogum. Ko bi se bila energično potegnila za pravice slovanskih narodov, bi že davno bile utihnile te nemško-pruske agitacije. Tja naj pogledajo naši ausgleichmaierji, kak sad more roditi tako postopanje. Sprava avstrijskih narodov je le mogoča na strogej izvedbi naroduo jednakopravnosti, vsako drugo pogajanje je škodljivo.
\ nanje države.
Crnogorski knez, Nikolaj, je jako prijazno vsprejel novega turškega poslanika Dževad pašo, ko mu je ta izročil svoje poverilno pismo. Na nagovor Dževad pase odgovoril je knez, da se bo vedno spominjal prijaznega vsprejema v Carigradu in bode zato vedno hvaležen turškemu sultanu. Odnošaji obeh vlud bodo v bodoče najboljši.
Rusija bode tudi naložila visoko carino na uvoz kmetijskih strojev iz inozemstva, kajti v Rusiji je že dovo'j tovarn, ki izdelujejo take stroje. Ta naredba ne bode nič škodovala kmetijstvu, a koristila bode ruskej tovaruičnej obitn'ji. — Rusi mislijo ustanoviti več velikih tovarn za Bladkor na Kavkazu in Turkestanu, ker sta te dve deželi jako ugodni za pridelovanje sladkorne pese. Potem bode Rusija lahko spodriuila francoski in angleški bladkor 8 perziških trgov.
Volitve za bolgarsko narodno sobranje bodo neki že ta mesec. Ali se sobranje skliče takoj po volitvah ali še le pozneje, še ni odločeno. — Diplomatičnim agentom v Bolgariji imenovan je gospod Jacques Gerov.
Nemški oiirijozui listi se prizadevajo, da bi zbližali narodne liberalce in konservativce. Bismaick bi baje sedaj rad zopet liberalce pridobil na svojo stran, da bi imel oporo, ko bi mu jo katoliki odrekli.
Novo norveško ministerstvo je tako le sestavljeno : državni sovetnik Schvmgaer imenovan je državnim miuistrom v Kristijauiji; posestnik Ka-rol Lovenskiold državnim ministrom za Norvegijo v Stockbolmu. Oskrbnik Bang, podpolkovnik Dahlt, profesor juris Aubert, profesor E. Herzberg in eks-pedicijski minister Reisners imenovani so državnimi sovetniki. Državna sovetnika Johsnsen in Hertz-berg ostaneta začasno.
V angleškej spodnjej zbornici odgovoril je Hartington na več vprašanj in izjavil, da vlada ne namerava poslati vojnih čet v Berber in Chartum, da pa prizna svojo odgovornost za varnost Gordona, in bi se mu moralo prihiteti na pomoč, ko bi bil v kakej nevarnosti, sicer pa vlada ostane pri tem, da se izprazni Sudan. Kar se tiče vojaških, finančnih in politiških razmer, tikajočih se Egipta, pa vlada sedaj ne more dati nikakih pojasnil. — Gludstone je pa izjavil, da Gordon nema nikakega povelja ostati v Chartumu, da pa mu ne grozi nobena nevarnost, kakor on poroča. Na to je opomnil Hartington, da Gordon ni nikdar zahteval, da bi se angleške čete rabile za varstvo Chartum?«. V Suakimu ostane majhen angleški oddelek, katerega bodo podpirale pomorske čete in jedna tam stoječa vojna
Encelades „ki zaman skuša dviguiti goro in se osvoboditi. Prvo neštevilnih erupcij — šteje se blizu 100 večjih — popisuje že Piudar od leta 47G po Kr. r. Gori omenjena od 1. 1G93 bila je naj-grozovitejša, združena s silnim potresom, ki je pokončal 40 mest in pokopal mej razvalinami blizu 100.000 ljudi! Jednako huda bila je malo let poprej, ko je 1. 1G69 ostalo 27.000 ljudi brez strehe in mnogo tisoč jih poginolo. L. 1755. ko je bi grozoviti potres, ki je razrušil Lizbono, bluvala je hudo tudi Etna. V našem stoletji bile so erupcije 1843., 1852. in 1864. leta in zadnje 1 1874 in 1879, katerih se gotovo iz popisov še spominjaš. Lava razlila se je 400 metrov na dolgo in 80 metrov široko, pokoučavši za več ko pol milijoua rodo-vite zemlje iu z grozno urnostjo napredujoča.
Toliko za danes o tem „izletu" jednem iz uaj-lepsih mojega življenja.
Tebi, Janu in Dragotinu kakor  vsem prijateljem tisoč »ognjevitih" pozdravov izpod Etue! Tvoj Btari prijatelj
Josip Nolli.
ladja. Northcote je predlagal, da se odloži egiptovsko finančno vprašanje, da bo moč napasti egiptovsko politiko vlade. Gladstone je protestoval proti takej zlorabi parlamentarnih privilegij, in izjavil, da je egiptovsko finančno vprašanje že popolnem rešeno; z o/irom na druge zainteresovane vlade ne more povedati, kaj se je sklenilo. Northcote je nato umaknil svoj predlog. Potem je zbornica nadaljevala razpravo o voiilnej refoimi. Glasovanje o volilnej reformi bode pa v ponedeljek. — General Graham je že predvčeraj ostavil Suakim.
Dopisi.
Z Dolenjskega 2. aprila. [Izviren dop.] Predmet, katerega si je izbral pisec teh vrst danes, razpravljal se je v naših časopisih že tolikokrat, da bi marsikdo že menil, da se o njem že teško še kaj ali pa često nič već pisati ne da. Ipak nam preostaje o njem še dokaj tvariue, po katerej človek lahko poseže, kadar in kakor mu je drago.
To je tista na vse strani že pterešetaua ravnopravnost, in to je dosedanje slovensko ura do vanj>e.
Glasi se tu in tam, da živimo sedaj „v dobi miru in sprave". Bodi si temu „na lice" ali „na robe", ugovarjati nečemo niti prvemu, niti druzemu, vendar — bodi pa Bogu potoženo brez hinavščine, — z drobtinarai narodnih pravic, kar smo jih mi Slovenci padlih raz „miz spravljivosti" Taaffejeve do sedaj v dejanji ulovili (ali kako bi človek dejal), s temi „darovi usmiljenja" se pač ne moremo ponašati, še manj pa zadovoljiti, tako smelo trdimo. Ti bo nam odveč pičlo odmerjeni, in treba uam je še dokaj vztrajno na to delati, da se nam terjatve naše praktično v tolikej meri izvedo, v kolikeršuej smo zahtevati jih po ustavnem in naravnem zakonu opravičeni. Nadejati se nam je sicer glede tega je-deukrat gotove rešitve, ali do tiste dobe nam ni rok križem držati, kakor bi kdo misliti zamogel.
Će se podamo danes nekoliko k toliko Bani* mivej ravnopravnosti — slovenskega jezika, kateri uživa po naših c. kr. uradih delež svojih pravic, podeljenih mu po raznih naredbah just. ministra dr. Pražaka, ali bodisi finančne oblasti, zapazimo bistrega očesa v zadnjem času marsikje še kakšno „grampovo" skorjo, ki ne ustreza našemu narodnemu okusu. Raznovrstne ovire stavljajo se našemu jeziku na pot, katere treba da, se prej ko moč odstrane. Dasi bo glede tega slučaji ugodni in neugodni, — se nam ponuja vender povod o slovenskem ur«*dovanji spregovoriti tako-le:
Naš jezik uživati je jel pri naših sodiščih in davk. uradih vsaj na Kranjskem v zadnjem času nekoliko veljave; no, recimo: za vrata se vsaj toliko ne meče, kakor se je godilo ž njim v tistih blaženih „cajtiku, ko je sleherni „amtsdienar" ž njim pometal, kakor mu je baš po volji bilo, tedaj še, ko je tam „ zgoraj hujša burja brila" nego veje sedaj . .. vettič! Da pa naš jezik v uradniških sobah in sobanah ne zaseda sedaj vseh tistih prostorčkov, ki so mu nakazani po dozdanjih naredbah Pražakovih, — je paznemu in skrbnemu narodnjaku kaj lehko zaslediti.
Povsem sc o tem lehko izjavimo: da sedanje slovensko uradovanje zasluži to ime k večeniu v širjem pomenu besede, mej tem, ko so vse, tega tikajoče se uaredbe izdane v svrho: utueii jih v ožjem pomenu. Vsaj ne vem, kako bi si jih trezen človek drugače razlagal. (Konec prili.)
Domače stvari.
— (Z Dunaja) poroča se nam iz zanesljivega vira jako vesela vest, da je gos p. kanonik dr. Gogalaod vseh oblastev p rimo loco predlagan škofom Ljubljanskim in da se je njegovega imeuovanja v kratkem n ad eja ti.
— (Zanimljivo slovstveno novico) nam prinaša „Ljubljanski Zvon" v svojej zadnjej Številki, da namreč O. Bamberg v Ljubljani v kratkem začne izdavati „Slovensko biblioteko", katera bode objavljala izvirne spise slovenskih pisateljev. Začeti misli, in to nas osobito veseli, z uovo izdajo P rešimo v i h poezij, urejeno po g. Levstiku. Potem pridejo na vrsto pesni Simona Gregorčiča in to v dveh zvezkih. Slovenski narod, upamo, bode zahvalen podpiral to slovstveno podjetje, katero obeta veliko lepega ua mnogotero stran.
— (Gos p. Gertscher,) deželne soduije predsednik, presoli se takoj, ko bode umirovljen, v Gradec, kjer je že stanovanje najel.
— (Potovalnim učiteljem za Kranjsko) imenovan je g. Gustav P.»rc, kmetijske družbe tajnik.
— ( „Vrtec".) Časopis s podobami za slovensko mladino, prinaša v svojej 4. štev.: Oblakom, pesen. — Ivan Durak. Ruska pripovedka. Poslovenil Fr. Hubad. — Kralj v kmečkej koči. — Nekaj danes, nekaj jutri. — Vzpomlad. Pesen. A. Pin. — Karlova cerkev na Dunaji. S podobo. — Vzpom-ladna bučela. — Polšja lov. — Rujavi hrošč ali keber. — Razne stvari. — SlovBtvtne novice. — nVrtec" stoji za vse leto 2 gld. GO kr.; za pol leta 1 gld. 30 kr.
— (Letošnje redno zbor o v an je) kranjskega odseka I. občnega uradniškega društva avstro-ogerske države in pa hranilnega in posojilnega uradniškega društva v Ljubljani bode v nedeljo 6. aprila t. 1. ob 10 mi dopoludiie v tukajšnji kazini. Zborovanja se mora najmanj 30 udov udeležiti, da je mogoče o predlogih določno sklepati. Želeti je tedaj, da se gosp. drustveniki v obilnem številu zbero.
— (Kranjsko veteransko društvo) ima 4. maja t. 1. ob 9. uri dopoludne v magistralni dvorani svoj občni zbor. Na dnevnem redu je ogo-vor prvomestnika, poročilo o delovanji društva v pretečenem letu in poročilo o računskem sklepu za leto 1883, potem volitev odbora in posamični nasveti.
— („Schaude und Schaden".) V zadnjem letnem zborovanji krajevne skupine „innere Stadt" na Dunaji za nemški „Schul v er ei n" imel je poslanec dr. Kopp govor, v katerem je bridko tožil, ker Dunajčanje nemajo nobenega čiivstva za nemški „Schulverein". Dejal je, da on bi rad vse Dunajčane, ki ne pristopijo k temu društvu, prepričal, koliko jim donaša „ne le sramote, nego tudi kvare" to, ker se „Schulvereinu" ne približajo. — No, Dunajčanje so pač prebrisaui in prepametni ljudje, da ne bodo denarje pri oknu vun metali, naj jih dr. Kopp še toliko navdušuje, za take drage veselice, za „Schaude und Schaden"! Mlačnost Dunajčanov pa tudi jasno kaže, kako malo potrebna se ljudstvu vidi „Schulvereinova" stvar.
— (Na Vrtači) pri novem poslopji, katerega je sezidal g. Korzika, mole še /.mirom sprehajalcem zid in lesena ograja v oči, dasi je mestni zbor žo pred mesecem duij naročil, da ima, kakor je obljubil napraviti železno ograjo. Kakor se sliši, misli gosp. Korzika se obrniti z novo prošnjo do mestnega zbora.
— (Sodnijsko poslopje) v Novem mestu se bode sedaj nekoliko prezidalo, nekaj pa prizidalo. Stavbeni troški preračunjeni so na 17.000 gld. in bo je delo po podjetniku iz Ljubljane, g. stavbenem mojstru Filipu Zupančiču žo pričelo.
— („Obrtnik",) glasilo trgovske in obrtne zbornice v Zagrebu začel je izhajati s početkom tega meseca. List ima prav lepo obliko in vsebino, izhaja trikrat na mesec in stane za vse leto 4 gld. Urednik mu je g. Milan Krešić, trgovske in obrtne zbornice tajnik.
— (Prepovedna doba za vodne živali.) Po določbah novega ribarskega zakona je aprila meseca prepovedna doba za lipane, ostriže, sulce, potočne karpe in rake; v tej dobi se jih torej ne srne loviti na iiikakšeu način niti prinašati na trg. Kdor se pregreši zoper to prepoved, njemu se za-sežejo dotične vodne živali in naloži se mu še primerna globa.
— (Razpisano je mesto) vodje na dopolnilni obrtni šoli v Gorici. Mesto se odda začasno, dohodki 1200 gld. na leto, učni jezik italijanski. Prosilci, ki znajo tudi slovenski in nemški, imajo prednost. Prošuje na kuratorij imenovaue šole, t j. županstvu Goriškemu.
Telegrami »Slovenskemu Narodu":
Dunaj 5. aprila. „*Wienerzeituiig" : Okrajni sodnik v Velikih Lašičah Josip Mar-tinak imenovan je deželne soduije svetnikom pri okrožni soduiji v Rudolfovem.
Budimpešta 5. aprila. Glede" včerajšnje naredbe dolenje-avstrijskega namestništva, s katero se dopušča uvažanje živine s Požun-skega živinskega trga na Dunaj le pod gotovimi pogoji, izjavil je na vprašanje v konferenci liberalne stranke trgovinski minister, da je proti tej naredbi že ugovor napravil.
Budimpešta 5. aprila. V spodnej zbornici stavili so Apponvi, Falk in Iloitscli inter-
pelacije o naredbi dolenje-avstrijskega namest-ništva glede uvažanja živine iz Ogerske.
Halifax 5. aprila. Parobrod Daniel Steinmann s 124 osobami se je na potu iz Antwerpena v Novi Vork pri Sambru potopil. Do sedaj samo pet osob rešenih.
Dunaj 4. aprila. Prijeli so danes Adolfa Redlicha, lastnika menjalnice J. W. Horn na Schottenringu, menjalnico pa zaprli. Povod temu bilo so ovadbe raznih strank, katere je zaprti Redlich osleparil.
Dublin 4. aprila. Vlada je zasledila zaroto irskih nepremagljivih („Invincibles"), ki je imela namen razstreliti jetnišnico Montjoy-i in oprostiti vse ondi zaprte Fenijance.
Razne vesti.
* (Glavni dobitek.) Pri srečkanji dunajskih komunaln:h srečk zadeli sti 2 revni prodajalki tobaka v Budimpešti, katerih starejša je bila zaročena, prvi dobitek 200.000 gld. Dobili sti 50 sreček za razprodajo in jedna jima je ostala, kajti nikdo jo ni hotel kupiti, in to sti zase obdržali.
* (Velik viharvzjedinjenih državah.) V torek in v sredo razsajal je hudi orkan v Ilunts-villu (Alabama), Chattauoogi (Teunessee), Coiumbiji (Ohio), Pittsburgu in drugih krajih držav Obia in Indiane. Misli se, da je 30 oseb ubitih ia nad 100 poškodovanih.
VABILO
k
občnemu zboru
društva „Narodni dom".
Vsled sklepa upravnega odbora v seji v 9. dan marca t. I. bode letošnji občni zbor društva „Narodni dom"
v 7. <l;m aprila oh 6. uri zvečer v dvorani Ljubljanske Čitalnice
z naslednjim dnevnim redom:
1. Predsednikov nagovor.
2. Poročilo tajnikovo.
3. Poroćilo blagajnikovo.
4. Poročilo pregledovalnega odseka.
5. Nasvet upravnega odbora, da so spremenita      2. in 4. društvenih pravil.
6. Volitev predsednika.
7. Volitev upravnega odbora.
8. Volitev pregledovalnega odseka.
9. Posamični nasveti društvenikov.
Vsi p. n. gospodje društveniki so torej uljudno povabljeni, da se udeleže tega občnega zbora v polnem številu.
V Ljubljani, v 12. dan marca 1884. Za upravni odbor društva „Narodni dom": Ivan Hribar, Dr. Alf. Mosche,
tajnik. predsednik.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim j 8 potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Za vse leto........ 13 gld. — kr.
„   pol leta........ 6   „   50 .
„  četrt leta....... 3   „   30 „
„  jeden mesec.......I   „    10 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja:
Za vse leto........ 15 gld. — kr.
n   pol leta........ 8   „   — „
„  četrt leta........ 4   „   — „
„  jeden mesec.......I   „  40 „
Uprmmistvo ,,Slov. Naroda***
Tiuoi:
dne 4. aprila.
Pri Nloau : Schlinger z Dunaja. — Miiller iz Trsta. — Krajnik iz Gradca. — Majdič iz Kranja. — pl. Mihalo-vich-SchaflgotBch iz Zagreba
Pri Maliei: Ziegler, VVinkler, (iriimvald, Fandler z Dunaja.
Meteorologično poročilo.
S o	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Tem-peratura	Vetrovi	Nebo	Mokri na \ mm.
4. aprila	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	729 86 mm. 727*88 73001 mm.	+ 3-o c + lbJ C + 10-4" C	si. vzh. si. 8VZ. si. vzh.	jaa. jas. d. jas,	OOOdub.
Srednja temperatura -f- UrL , za 1'8° nad normalom.
D-vinaJska "borza.
11.1- 5. aprila t. 1. (Izvirno telegritfićiio poročilo.)
t'Kpirna renta .... ..... 79 gld. 85
>rcbrna renta .... ..... 80 , 95
£latA renta.......... 101 , 70
marčna renta......... 95 „ 40
\k.;ije narodne banke....... 845 , —
•\r-Jitne akcije   ......      .   . 321 „ 20
London   . ....... 121 „ 35
S.tbro............ — „ —
Napol        ........... 9 , 60V«
0. kr. cekini . ......                                 .   . S „ t»9
Nemške marko...... f>9 „ 30
4' , državne srečke iz I. 1854   250 gld. 123 , 75
Državne srečke iz 1. 1SG4.         1<X) gld. 171 „ 25
4n/u avstr. zlata renta, davka prosta.   . 101 , 35
Ogrska zlata renta 6°/0...... 121 , 85
*     i*            .... 91 „ 65
„     papirna renta 5°/0..... 88 , 45
5°/0 štajerske zemljišč, od/ez. oblig. .   . 104 „ 50
Dunava reg. srečke 5"/0    .   .   100 gld. 114 „ —
Zemlj. obč. avstr. 4 V," „ zlati zast. listi . 121 „ 50
Prior, oblig. Elizabetiue zapad, železnice 108 „ —
Pn*>r. oblig. Ferdinandove sev. železnice 106 „ 50
Kreditne srečke......100 gld. 174 „ 25
Rudolfove srečke  ....        10   „ 19 „ 50
Akriji! anglo-avsti. banko .   .   120   „ 117 „ 20
Traminway-druSt  vel j.  170 <jld. a. v. 211 . 25
Zahvala.
rodbini sc zab i in smrti gospo
Anke Lencek-ove,
Podpisana rodbina sc zahvaljuje za obilno sočutje o bolezni in smrti gospodičino
posebno pa izreka srčno zahvalo darilcem prekrasnih veneov in obilnim pogrebeem v' Ljubljani in v Knjhenburgu, g. pevcem Ljubljanske čitalnice in g. voditelju Rajhenburika šole.
B lanca 4. aprila 1884. (228)
Rodbina Lenček.
Izvirne krasne platnice
za Jurčičeve zbrane spise.
Za Jurčičeve ,.Zbrane spise" se dobivajo pri meni posebno krasne izvinu1 temno - rudeče plat nire od najfinejšega platna z vlisueno zlato podobo Jurčičevo, izvod po SO kr., z vezanjem vred po BO lir.
Ljubljanske in vnanje gg. naročnike opozav-jnm, da se pri meni dobivata I. in II. zvezek Jurčičevih nZbranih spisov", vezana v te izvirne platnice.
I. zvezek pol g\. 50 kr.,
II. zvezok po l gl, 20 kr.
Po poŠti poSiljan vsak izvod 5 kr. veC. Naročila nnjprikladncje po poštnih nakaznicah prejema
Janez Bonač, (^9-J) knjigovez, Ljubljana, Poljanska cesta št. 10.
Pristna slivovka:
1883. leta »livovka 1878. „
1883.  ., «io|»iu«m
izurjen v vseh kovaških zadevah, l dobrim spričaloin pod-kovske šole v Ljubljani in drugimi ■pridali, l»*e službe — če treba tudi s svojim orodjem — pri kakej soseski ali kakemu velikemu posestniku in to tudi izven Kranjske. Neoženjen, 20 let star. — Naslov: Fran itn < 11 j. kovač v Zgornji itiiiiiici na KraHii, p. M. l>aai«l. (210—2)
wr Ura, '^m
katera igru £0 komadov in katera je v Parizu 1864. 1. pri razstavi 400 gld. veljala, se zdaj za 120 gld. vsled preselitve proda. Priporoča so za kako graščino, kavarno, ali tudi za gostilno bila bi prav pripravna. — Ntari trg hI. 34 v Ljubljani. (194—2)
Dober podobar
dobi takoj trajno delo (226—1) v   mIzarl jI   Ivana  Krntzcrja v PtuJI.
mu
Št. 5548.
gl. 30   1883. leta bela vina gl. 10 ; n 50   1870.   „       n       „      , 16 „ 30   Pristni viiiMkl Jettlb   „ 9
prodaja po hI. (224—1)
•los. Krava^ua v 1'tujl, Štajersko.
pero in prenareja po najelegantnejih in novih modelih in po najnižjih cenah, (222—1
sv. imih čislu Ht. 2» v i.ju bljmnl.
I SF©^rQ I
Najboljši seme velikanskega kttrenjnr (1 sad 8 do 10 funtov teže1, pt-ava, čista, fin tint* a in nemška detelja. teliš,tunini pesa, vsake vrste tfave, kakor najbolj sloveča eesui'ska seiiašetuti imtšaniea
(Kaiser vVieseiimischung), najžlahtneje tt-tave bj detelje skupaj. Semena so za vsako zemljo ugodna, zanesljivo ka-Ijiva in dobra; dobe se pa (tudi po  pošti) najceneje pri
J. K. Pa u lin -ii,
špecerijska prodajalnica „pri voglu" v Ljubljani.
i/^T TađJ prava ,iaptmxka ttjrfu, naravnost došla, bo letos zopet tukaj za dobiti. (177—5)
Razglas.
(220—2)
Primož Auer-jeve ustanove prvo iu drugo mesto po 52 gld. 50 kr. na leto, je izpraznjeno.
Pravico do teh ustanov imajo revni otroci Ljubljanskih meščanov, pred vsem pa otroci revnih ba-rokarjev in sorodniki ustanovnika, dokler se ne morejo še ssmi preživljati.
Dotične prošnje ulože naj se do 30. tln<> aprila t. I. pri podpisanem magistratu.
Mestni magistrat v Ljubljani.
v 31. dan marca 1884.
(ploščnato glisto) prežene
dr. Blocli n.a 3D-u.nsiji,
Praterstrasse 42, tudi pismeno.      (90—5)
1   FRANC ŽELEZNIKAR, £
Icrojuč v I .j ii l» l)n ii i, ^
Be priporoča
za izdelovanje oblek \
po ua)nov«*JHili 1'ariHkih jonmalih. y
Za p. n naočnike ima tudi razno blago po naj- E ^ novejših vzgledih na razpolaganje. (227—i) ^
0.k. privilegij za zboljšanje
šivalnih «jjW strojev.
^   Ivan Jasip
v Ljubljani, H6tel Evropa. Zaloga vsakovrstnih
šivalnih strojev
za družine in rokodelce, rabljivih za vsakatero šivanje,    (iis—») 6letna garancija!
Poduk brezplačno. Na mesec ni1 obroke po -l-i) gl.
(32—25) t
i 2 ali o km zobovj a i
J ustavlja po najnovejšem a m e r i k a n s k e m načinu * brez vsakih bolečin ter opravlja plombo* mi ju in T vse sobne operaolje
j zobozdravnik A. Paichel,
4 poleg Hradeckjjevcga mostu, 1. nadstropje.
Na plačali bolnim,
|t'lii iiiiii i. t. d. priporoča se breaplačno izvrsten lek.
Na vprašanja odgovarja rado volj no     (780—10)
Teodor ItOssitcr v Llpskcm.
!
em
9
kakor
Tečna detelja (Lnzerner), ži unska velikanska pesa, domača detelja, kakor huli travna pol ska in vrtna semena,
katera so zaueMl)iiro kal ji\ a, se dobe po najnižjej ceni pri podpisanem. Poštna naročila se hitro razpošiljajo, kakor tudi drugo mnogovrstno blago se brez ozira na dobitek preskrbuje pri (170—4)
Petru Lassniku v Ljubljani.
Kava
uepoHrcdao iz Hamburga
razpošilja kakor znano v izvrstni kvaliteti
Karol Fr. Burgliardt, Hamburg,
v žakljih po 43/4 kg. netto, poštnine prosto z zavitkom »red nemudoma po poštnem povzetji.
5 kg. av. v. gld.
Mooca, pristno arabska, plemenita „ „ „ „ 0.30 Menado, izvrstnega okusa . . . „ „ „ „ 5.40 Perl-Ceylon, jako fina in mila . „ „ „ „ 5.40 Melange (zmes), posebno priporočati „ „ „ „ 5,30 Ceylon Plantation, jako slastna „ „ „ „ 5.— Java, zlatorumena, jako lina . . „ „ „ „ 4.70 Cuba, modrozelena, briljantna . . „ „ „ „ 4.70 A trik. Mooca. lina in zdatna .   .   „   „    „   „ 3.90
Santos, lina in močna......„    „   „ 3.55
Rio, okuHna........„„    „   , 8.36
Caj v izvrstnej izberi, '/a kilo od av. v. gld. 1.— (318—38)     • do gld. G.—.
skupno, ki meri 105 oralov, *j4 ure od Izubijane, popolnem osušeno, ter je za rezanje šote in pridelovanje poljskih pridelkov jako pripravno, proda SC pod ugodnimi pogoji.
Z izključenjem vsakih posredovalcev daje natančneja pojasnila Anton Podkraisek v Ljubljani, Gradišče, Rimska cesta št. 5.      (185—3)
Važno za gostilničarje!
Podpisani naznanjam, da imam v zalogi, kakor ^ vsako leto, vsake velikosti tt
ledenice (Eiskasten),
v katerih se dado dobro hraniti jedi in pijače; tudi popravljam stare in zamenjam z novimi.
Vnauja naročila izvršujem takoj in točno.
Janez Podkrajšek,
V LJubljani, Trnovo it. 19.
f2 e-^*^
Za bližajočo me sezljo
priporoča
najstarejša in aajglasovitejša firma za sukno
Morica Burna
"v Umu.
(ustanovliena letSblGSS)
pristno Rrnako volneno blago. Jako lepi in modni uzorci za celo obleko od gl. 1.— do gl. O.— meter. Bogata izbćr suknu za »uknje (Streich-und Kammgarnrockstoffe> od gl. JI.— do gl. 7.— in >ii It m* za lihi<-«», najnovejši USOrCi, od gl. I.20 do gl. O.— meter, i rnl 1'crnvimH zh snkn|e in Toskins za ItlaCc od gl. 3.— navzgor du gl. O.—, gl. 7.— in više meter
Velika zaloga vsakovrstnega Nukau in civilne in voja&ke o Meke. livreje, cerkve, biljarde in vozove.
Nukna za požarne atraže, veteranska in strelska društva in druge korporacije
l'risiiii  angleški  potni plaidt, a metre
50 cm. dolgi in I meter 06 cm. široki, po nI. !1.50, 4.75, 5.25 do gl. 1«.—.
Uzorce zastonj in franko. Blago razpošilja samo proti poštnemu povzetju ali gotovemu predplačilu. — Pošiijatvo, katerih vrednost znaša nad gl. IO.—, pošiljajo se franko.
Gosp'dje krojaški mojstri dobe na zalite-vanje vzgletlne knjižice z mnogoštevilnimi uzorci franko. (149—4)
^2
najslavnejših zdravnikov spričevala priporočajo
200
tj dr. Popp-ova zobna zdravila
kot najboljša za zobe in usta.
o >
S
o ^
_ *
5? > o S
Anathcriuova zobna in ustni voda
dr. J. Gt. Po|»|»*a,
c. kr. dvor. zdravnika,
na Dunaji, I., Bognergasse 2.
Radikalni lek za zubobolje, vsako bolezen v ustih - "~ in v dlesnu. Olajšuje zobenje pri otrocih inje ne a ogibna pri uporabi mineralnih voda. Izdatna za ° 2 grgranje pri kroničnem vratobolji in zoper difte-9 > ritido. Velika steklenica po 1 gld. 40 kr., srednja na po 1 gld. in mala po 50 kr.
Vegetab. zobni prašek stori zobe blesteče, p g, no da jih pokvari, ('ena škatel jci 03 kr.
Anat h orlu-zobna paata za čiščenje in ohra->njenje zob, odpravo slabega duha in zobnega ka-
mena. Cena stoklenej sklcdici 1 gld. 22 kr. 5 j,      Popp-ova aromat. zobna pasta, blesteče 0 2 beli zobje po kratkem uporabljcnji.   Zobjo (pravi m H in umetni) so ohranijo in zabrani se zubobolje. Cena ^0 kosu 85 kr.
T=3       Zobna plomba, praktično  in naj sigu me j še sredstvo,  s čemer si vsak lahko sam plombira t—. Otle zobe. Cena zavitku 2 gld. 10 kr.
Popp-ovo milo lz zelli6. Že 18 let z izvrstnim vspehom rabljeno sredstvo proti hrastam, ^ lišajctu, pegam, srbenju kože, ozebljinam, potenju x= nog.  Cena 30 kr. 1218—-1) «=»=i fl^"" J*#*eff pitnafejan\jem seai'i,
$ katerim si pomagajo nekateri fabrikant e, da si osvoje vajo tovarniško znamko, ki je mojej jako po-VVJ dobna, tri izdelujejo blago, ki Je po zunanjosti nxo-^El^jemu jako podobno. Pri nakupu vsakega izdelka naj •—i se natanko pazi na firmo. 1HBF~ Mr*Je panare-^—i jaleev in pi'ndajaleev na IMunaJi in v - t rnniiit.vt ii bilo je nedavno A* psu't'ejinjim f—\ /.it z ii i m x t nt n i J.v A*»   olmt liiiilr.
Dobiva so v Ljubljani pri lekarjih J. Swoboda, G. Pic-coli, V. Mayr, Jul. pl. Trnkoczy, E. Birscbitz, dalje pri trgovcih Aut. Krisper, Ed. Malir, J. Karinger, F. M. Sclnmdt, V. Petričič, L. Pirker, P. Lassnik, Tereek & Nekrep; v Postojni: A. Leban, lekar; v Škofjej Loki: C. Fabiani, lekar; p Kočevji: J. Brnimo, lekar; na Krškem: F. Bomches, lekar; v Idriji: J. \Varta, lekar; v Branji: K. Šavnik, lekar; v Litiji: J. Benes, lekar; V Metliki: Fr. VVacha, lekar; v Norem mestu: D. Riz-BOll in J. Bergnian, lekarja; v Trebnjem: J Kuprecht, lekar; v Radovljici: A. Rohlek, lekar; v Kamniku: J. Močnik, lekar; v Crnomlji: J. Ulazok, lekar; p Vipavi: V. Kordas, lekar; v Pontaflu: P. Osaria, lekar.
..Ne kašljaj" cukreki
(10 kr.)»
„Ne kašljaj" kokosov sirup
(50 kr.),
s bencij. natronom proti kašlju, hripavosti, bolečinam v prsih, plučnici, vsem boleznim v sapniku, vratu, želodci, plačah in v srci, proti vsem slabostim nateleBu in v živcih, okrepčevalno sredstvo za rekonvalescente razpošilja lekarna v Slavkovu rAusterlitz". Za 1 gbl. franko pošlje 8 „ne kašljaj" celtličkov, za B gld. 2 lončka kokosovega sirupa in 8 „ne kašljaj' cukrčkov. Zahtevaj jih povsod.
Zaloga v vseh lekarnah in materijalnih prodajalnicah. Pristni „ne kašljaj" izdelki z varstveno znamko so v za-logi v lekarnah- v Pragi: pri J. Fiirstu; na Dunaji: pri F. Neustelsu, I. okraj; C. Scharrer, Mariahilferstra se; v Pešti: pri Tttroku; v Brnu: pri ScbOnaichu, F. Ederji, M. Hofnerju; v Prossnitz: K. Vojacek; v Prema: F. Matous; v Wischaa: V. Batkal; v Olomncu: dr. Schrotter; v Iglavi: V. Inderka; v Piaekn: R. Dvorak; lekarji; v Ogr. Hradisa: J Stanci; v Klattau: Josip Statzky; v Kuttenbergu: Prok. Slavik; v Pragi: Fragner, lekarji, itd.
Pristno samo z varstveno znamko zvezde * iz lekarne v Slavkovu (Austerlitz).
A. Pfikryl, lekar v Slavkovu, (odlikovan s srebrno svetinjo na mejnarodnej farmacevtičnej razstavi na Dunaji 1883 . 5 kilo malinčnega soka franko gld. 3 40.      (1G9—4)
Takoj delujočo. Uspeh zajamčen.
Denar dobi vsaki takoj povrnen, pri katerem ostane moj sigurno delujoči
ROBORANTIUM
(brado uidvarjajore sredstvo) brez uspeha.   Ravno tako sigurno pri plešab, izpalili in osivelih la»eti.
Uspeh po večkratnem močnem utrenji zajamčen. Pošilja v steklenicah po 1 gld. 50 kr. in v steklenicah za poskus po 1 gld.
J. O-irolioli v Brnu,
W I,jul>l'Jani se dobiva pri g. Mldvarttu MaHi—ut v
Trstu Peter Slocovich, via Saniti 13; v Gorici lekar C. Cris-toffoletti; v Peki lekar C.Šilhavij; v Celji A. Krisper; v Mariboru J. Martinz; v Uovinji leliar G. Trotnba.
gmr- Vi »loparlja! (696—19i
S c. kr. avstr. privilegijem in kr. prusklmfififfiS^
iniiiishTskim potrdilom.
Dr. Borchardt-OVO aromatično (dišeče) milo (žajfa) iz
zelišč /.a olepšauje in popravo kože in skušeno zoper vsakake nesnage na koži; v zapečatenih izvirnih zavitkih po 42 kr.
Dr. Suin de Boutemard-ova dišeča pasta za zobe,
najsplošnejši in  najzanesljivejši pripomoček za olira njenje in Čisteuje zob in zobnega mesa; v celih in pol zavitkih po 70 ali 35 kr. Dr. Hartung-OVO olje iz kitajske skorje za varovanje
in olepšauje las; v zapečatenih in v steklu štemplja-uih steklenicah po 8.0 kr.
Dr. Beringuier-jev dišeči kronini duh, krasna voda za dulianje in umivanje, ki krepča in budi živolj; v izvirnih steklenicah po 1 gld. 25 kr. in 75 kr
Prof. dr. Lindova rastlinska pomada v itaajscah, po-
viša svit m voljnost las in je pripravna posebno za to, da obdrži proge las na glavi; v izvirnih kosovih po 50 kr.
Balzamično milo iz oljke se odlikuje po oihrtj&jodej
in ohranjujoOej  moči za voljnost in mehkost kože; v zavitkih po 35 kr. Dr. Beringuler-jev rastlinski pripomoček za barvanje
las,  barva  prav črno, rujavo in rumenkasto; a krtačami in lončki vred po 5 gld. Dr. Hartung-OVa zeljiščna pomada za oživljenje in »bu-
jenje rasti ias; v zapečatenih in v steklu štempljanih posodicah po 85 kr. Dr. Beringuier-jeVO olje iz zemljiških korenin za okrep-
oanje m ohranjenje las in brade; steklenica 1 gld.
Dr. Koch-OVi bonboni iz zelišš, znan in skušen domač pripomoček za prehlad, hripavost, zabasanost, hripavo grlo itd.; v izvirnih škatljicah po 70 in 86 kr.
BratOV LedarJevO  balzamično  milo iz olja zemelj-
skib orehov, prijeten pripomoček pri umivanji nežne in občutljive kože, posebno damam in otrokom; po 25 kr.; paket (4 kosovi) 80 kr. ■*r»vl ti po pripoznanej solidnosti in pripravnosti tudi v naših krajih že priljubljeni pripomočki se dobivajo :
V Ljubljani pri bratln Krisper ID pri Edvard Makru; v Zagrebu pri J. J. Cejbeku Karol Arazimu in Flor. Kiraloviču; v Celjl pri Kr. Kriaperjn; v Kcki pri droglijeru Nikolu Pavaćieii; v Gorici pri lekarjih G. B. Pontlniju in G. Cristofolettiju; v Celo vel pri lekarjih 11. Kommetterju in Vil j. pl. Dietrichu; v Tratu pri lekarjih J. Serravallo, K. Zanettiju in P. Prendiniju; v Beljaku pri Kumpf-ovih dedičih; v Varaždinu pri lekarjih Fran Riodtu in Anton Kusyju; v Zadru pri le-karju N. Androviču.
Svarilo.
Svarimo   pred peiiareianjein,
osobito pred dr. Suina de Huute-mard ovo dišečo zobno pasto in pred dr. llorhardt-oviiu aromatiiniiu zeliščnim milom. Mnogi pouarejslvl in prodajale! ponarejemh naših priv. stvarij  bili so že na Dunaji in v l*ragi sodnijsko obsojeni, da so morali plačati precejšnje globe y deuarjl.
RAYMOND & Co.,
c. k. pr lastnik tovarn hygalističnih cosm. stvarij v lSerlimi. (4—5)
Javno naznanilo
vsem prebivalcem AYStro-Ogerske!
Vsled velikanskega pokupovanja od strani p. n. občinstva v prej v listih ohjavljenej razprodaji velike zaloge hlaga iz zapuščine 121 let obstoječe velike trgovske hiše Jaoesa Kttrola K unaHchiniitl-a, se je ta zaloga za več nego Vs zmanjšala in ho dediči sklenili v poslednjej seji, da razprodajo še nahajajočega se blaga samo Atirl tedne nadaljujejo. — Kdor si tedaj želi kupiti lepo in il-vrstno blago Bkoraj sastonj, hiti naj v svojo lastno korist z naročitvijo.
Vsako blago, katero ne ugaja, se takoj za katero koli drugo zamenja, tako da se pri naročit vi ni bati, da bi bil opeharjen.
Cene in katalog blaga:
ŽENSKE SRAJCE i^SSftK a"^ske^chiff<>n\f
_ pristnimi švicarskimi vezanimi ostavki,
prava umetna vezenina, po gl. 1.50, dvana jstorica za gl. lti.50. Taiste iz najfinejšega Schroll-ovega chiffona, najfinejše na-rejene, po gl 1.70, dvanajstorica za gl. 17.70_
ŽENSKI P0N0ČN] KORZETIJ^^L^iS
m po vsej dolgosti s švicarskimi vezanimi ustav ki. jako elegantno opravljeni, krasota za vsako damo, po gl. 1.50, dvanajstorica za gl. lti.50. Taisti iz najfinejšega Schroll-ovega chiffona, elegantno narejeni, p» gl. 1.70, dvanajstorica za gl. 17.70._
ŽENSKA SPODNJA KRILA |""!5aiSB 8ive*ftpllit"
_ na, s pristno barvammi ve-
Ziimini oblivkl in volanti, jako fina, I. baze po gl. 1.55, dvanajstorica a gl. 17.50;, II. baze po gl. 1.45, dvanajstorica za       101 III 1 :!/.<• po gl. 1.25, dvanajstorica za gl. 14.
ŽENSKA KRILA iz DHJn,ieJs«tfa kretona, s pravimi vezanimi čipkami okrašene in z 2 volanti
po gl. 1.55, dvanajstorica za gl. 17.50. Taista krila iz kro-tona v vseh barvah, kakor: rajava, modra, hordo, z zlatom vezana m s pristnimi baržunastimi listi okrašena, jako fina, no gl. 1.75
BELA SPODNJA KRILA [z mij^ejšega angl rhiflona,
s pristnimi švicarskimi veza-
nimi ostavki, i vezanimi volanti in plisirane, I. baze po gl. 2 75, II. baze po gl. 2.10, III. baze po gl. 1.65._
ŽENSKE HLAČE '*^»#£5 a°fteik!f! "KJte *
najfinejšimi švicarskimi vezanimi ustav-
ki in zobci, I. bazo po gl. 1.50, dvanajstorica za gl. 16.50; II. baze po gl. l..'IO, dvanajstorica za gl. 14._
HfftšiVV <Ii A ICIO iz najfinejšega angleškega chiffona, s MOSKL SRAJCE Cetvcrn Jm oprsjem^Hadke ali ve.ane,
rušami.
vaakerlne vratne širjave, po gl. 1.50, dvanajstorica za gl. 16.50. Talite iz najfinejšega Schroil-ovega cbiflbna, najfinejšo narejene h la france, po gl. 1.70, dvanajstorica za gl. 18.80; in pn gl. 2, dvanajstorica za gl. 22.50._
NAMIZNE tiARNITURE f.t^Sn^Kic.t^lJ
gl. 2.«5. Taiste najfinejšega francoskega dela, jako fine, z bogatimi resami, za 12 oseb, po gl. .'1.45. Namizne garniture iz najfinejšega dainastn, z ušitimi cvetlicami, obstoječe iz za 12 oseb velikega prta in 12 pristujočih velikih brisalk, jako lino narejene, po gl. 5.H0._^^^^^^^^^^^^^^^
TITUhU/L"' HTlIlArP zarobljene, posamič zložene, z 11 ltSKli UilKAliti, defiiJ g&^u iu Q0lgfan, ;esj
liajfiiicjšu pikirane, jako krasne, dvanajstorica za gl. 3.75. Otirače, naifinejše b:if.t;, dvatiajatorica gl. 4.70._
r/I?YWkr i 1W:D|\JIAI.A iz najfinejše Berolinske volne, /.ENMVA IM.K11S.IALA , (Io,^IuiJre8}imii v najizb„rnej-
šili, najlepših in najmodnejših barvah, kakor: škotska, turška, siva, modra, karirana, rodeča, rujava itd., po gl. 1.20, dvanajstorica za gl. 12.50._
POPOTNI Pl A liki i!iko veliki in debeli, tkani iz naj-1 Ul \r llM l uaUH| težjega in najboljšega sukna, po elegantnih angleških uzorcih, kakor: iiijavi, sivi, melirani s težkimi dolgimi resami; ti plaidi se dadu zaradi svoje neznanske velikosti in širokosti rabiti za obleko, popotno ogrinjalo, posteljno odejo in ženske slnvale, ter se dasti šo po 20letnej rabi i/, njih napraviti dve eeli elegantni »lileki in s katerimi se dado prištediti ogrtači, deževni plašči, palf-toti. 1 haže samo po gl. 5.50; 11. baze samo po gl. 4.50.
nOMAflT! PLATKfl »avoj po 80 vatlov, najboljši, naj«
IMJiUAVjl; lUAlllv, težj, in n>ljtrpužIU,jši tovarniški izdelek za domačo rabo; s/4 široko po gl. 7.50, */i široko po gl. 5.50 zavoj. Cena bombažu vidno poskakuje, platno bode imelo v kratkem podvojeno ceno, zatorej naj vsak hiti z naročitvijo._
SVILNATI ŽKl'NI ROBCI ^t^dr^J
barvi, dvanajstorica samo za gl. vi.50,_
OARNlTIi'RE IZ KOBEUNA,
mizuega prta, z baržunastimi čopi, v raznih barvah, krasno izdelane, jedna garnitura, t. j. vsi 3 kosi vkupe, velja 1. bazo gl. 8.40, II. baze gl. 7.50.
gOBEUNASTE AVSTRUA-GARNITIRE \
volne, jako krasne, polne efekta, najnovejšo delo preprog, vsi 3 kosovi vkupe samo gl. 16.
P TITU L? iz dobrega, težkega platna, brez šiva, tudi za naj-11 _ večje postelje; °/4 široko po gl. 1.60, dvanajstoricaza^gL_iyj^/4Šnroke^
JUTE-ZA0K1KJALA, X^ Z™"*
svitle barve, v najizbornejšili perzijskih, turških in indijskih uzorcih, z bogatimi in dolgimi resami, 3 met. 30 cm. dolga, za dve okni, velja I. baze gl. 4.50, II. baže gl. 3.H5.
CHEVIOT DIJAGONALNO BLAGO ZA MOŠKO
i 11 ■ i VISil ža pomladno in poletno sezono, iz tkane čiste lM>ljr;lW, oveje volne, v vseh najnovejših in najmodnejših barvah, gladko ali melirano, najboljše baže, rujavo, modro, olivnozeleno iu črno, za celo obleko za slehernega, samo gl. 0. — Uzorci se nikakor ne morejo razpošiljati.
Vsak kupec, ki da skupiti ob jednem vsaj za 16 gl, dobi za nagrado, torej zastonj, švicarsko uro iz francoskega zlatega brona /. dolgo verižico. Za pravilni trk ho Jaiuei dve leti. .      C1?6— 2)
Naročila v gotovini (s poštnimi nakaznicami ali tudi po c. kr. poštnem povzetji) naj se pošiljajo z naslovom :
Erbscliafts-Verwaltung Rabinowicz,
Wien, II., Schiffamtsgasse Nr. 20.
Trgovski učenec,
zmožen slovenskega in nemškega jezika, vsprejme se v proda jalnico mešanega blaga, Lndovlka Hagn«*r-ja v Šo-»lajmi. 1208—2)
zložil F. S. Vilhar.
Prva knjiga teh skladeb, koje so že do sedaj v slovanskem svetu nemalo senzacijo v zbudile, dotiskana je. Po zadržaji zanimiva jo za vsacega. koji se z glasbo ali petjem bavi; ona obsega : 1. Humoupeve, II. m o l*«- zbore, HI. nifšane mborc in IV. Nklatlbo za glanovlr.
Knjiga je vrlo okn«no opravljena ter ima na velikem ibrmatii  92  strani).   Prodava jo v Ljubljani knjigarna J. (liontini-jeva po 2 gld. 40 kr.; dobi se pa tudi  pri skladatelji samem v Karlovci (Hrvat-'   ska) po 2 gld. 20 kr. (160—7)
"T%rm     ■- T«—■ - ~
IVAN SOKL.IČ, prej A. PRTBOŽIĆ.
Zaloga
Bruseljskih klobukov.
Podpisani priporoča si. p. n. občinstvu veliko zalogo vsakovrstnih
klobukov za gospode
od 1 gl. so kr. višje; klobuke za dečke po 1 gl. do 1 kI> BO kr.; svilnat«* cilindre po 4 gl. SO kr. — Dalje imam v zalogi:
srajce in spodnje hlače za gospode, vratnike, kravate itd.
fl^~ Vnanja naročila izvrše bo točno.
(132—B) IVAH SOKLIC.
v Ljubljani, Gledališke ulice st. 6
ffitr* rti ro.     ■ ■  ■ ^----rtt^-^&r rW,Wr ■
"9 *
t poštenih starišev, tiče se za prodajalko v štacuno z razno-t vrBtnim blagom, v dobro hišo.
Dekle mora biti dobro izšolana in posebno v ra-čunjenji izurjena, slovenskega in, ako mogoče, kolikor toliko tudi nemškega jezika zmožna.
Ponudbe se prosijo pod naslovom ,,štit| erako št. IS*' na upravništvo „Slov. Naroda-1 pošiljati. (201 —3)
j josipTaunichar,
m  v I  j nl»l j lini. Židovsko ulice iSt. &,
priporoča svojo bogato zalogo    (178—3)
I za gospode, dame in otroke,
H       dobro in elegantno izdelane, po najnizjej ceni.
"|7i "O   A  TVT 7   „pri jeten in priročen lek za sčišeenje."
Prof. VALENTA, Ljubljana.
J O SEF   - „ne prouzroča nobenih težav."
BITTER Prof, pl.MMBERGER,Dunaj.
„je uspešneje, kakor druge grenčice."
QUELLE Prof. LEIDESDORF, Dunaj.
Zahtevaj se vedno izrecno: „ FRAN-JOSI PO V A G REN Čl C A". Zaloge povsod. ~3MI   (136—4)   Vodstvo razpošiljatve v Budapesti.
v Ljubljani, Židovske ulice,
prodajata
glace-rokovice za dame,
(losi ni izdelek),
najboljše bazo in v največjej izberi,
samo
kr. par.
Tam se dobivajo tudi najfinejše glace-rokovice za gospode in   ',1 • dame in švedske umu jate rukovlee v vseh modnih barvah v vsakeršnej    .v.
» dolgosti točno po meri po nuj nižjih cenah.
(ion—3) m
Velika izber najnovejših kravat za gospode.
Odlikovano z 18 svetinjami in spričevali imenitnih iu merodajnih osob in korporaeij kot naJboliHifc i nuf-ceneJMM niat»t za obutev i u za uttuje za konjak, o opravo in pri vozovih, in se že več let rabi za lovske in popotne čevlje na Najvišjem dvoru in od njega najvišjih lovskih prijateljev, da, pri izletih v gore od Nj. Veličanstva cesarico.
(i lavna  zaloga za Kranjsko pri
SCHIfSrilMKA'.WEIIER
v Ljubljani.
Cena:  v Ikatljah j kilo 10 gld., kilo 5 sla., v takoim. škatljah (40 deka)  l gld, , škatlje (18 deka") kr.,  '/* škatlje (8 deka) 2f> kr., 100 kosov '/s škatelj pa 12 gld. 50 kr.
Vojakom in prodajalcem na drob-DO nad 5 gld. rabat Iffranko pošiljatev.
(97—7)
Rogaška kislina.
Štajerski deželni zdravilni zavod.
Južno železnična postaja:
Poljčane.
Glasovite kislino z glavberjevo soljo, jeklene kopeli, zoravilnica z mrzlo vodo, ozdravljenje z mlekom in siratko. — Glavno oioHcenje bolezni prebavljivih organov. Ugodno bivališče.
Saisona od maja do oktobra.
Prospekti in naročbo za stanovanja na ravnateljstvo. (143—3)
r^j---
H. HAUPTMANN,
v  soraeniNkem    poslopji   -v Ljnl>\jaiii,
priporoča svoje do sedaj kot najboljše priznane
oljnate barve, firneže in lake
in prevzame
vsa pleskarska dela pri novih stavbah
po najnižjih cenah. (202—2)
_—^,r^._Pi----r^i.n--------n—-— *r*i -rtin asua
Zahvala in priporočilo.
Zahvaljujem se prečastitim gg. trgovcem in slavnemu p. n. občinstvu za meni do sedaj izkazano zaupanje in priporočam gg. trgovcem za mnogobrojna naročila svojo izvrstno urejeno
apreturo za sukno,
slavnemu občinstvu pa svojo
kemično spiralnim,
v katerej se razparane in neruzparune moške in ženske obleke, obleke za vizite, Šali, tnpeeirarsko hlago, tepibi z vsemi okraski, ne da se isti zniunj-šajo ali pa z«*ube prvotno nvojo barvo iu obliko, lepo očedijo.
1'reKi'lujula vsprejmo so za pranje in so potem nategnejo, da zopet lepi, kar se prav dobro in ceno izvrši. — V mojej
se vsprejme za barvanje svilasto, bombažno ali pomešano blago, kakor obleke gospodov, ženski paletot in plašči za dež, brez da bi bili isti razparani. Vse to se barva v vsakej barvi, katera se naroči, ne da so oblika zmanjša. Za mnogobrojna£naročila in'ceno izvrševanje so priporoča
z odličnim spoštovanjem
JOSIP REICH,
(171—8) Poljanski nasip, Ozke ulioe it 4, v LJubljani.
Hiša na prodaj
iz proste roke, pol ure od Ljubljane na dolenjskej cesti, v prav dobrem stanji, ima 5 kletij, vodnjak, grede za zelenjavo, vrt, senožet, njivo s kozolcem, hlev in nov skedenj, vse okoli hiše. Proda se tudi brez seemljiMCa. V hiši je gostilna in trafika in je za vsako obrt. Na potoku se <l;i napraviti kovačnica, strojbenica in trdni hišni zid bil bi pripraven za parni mlin. Uzrok prodaje je bolehanje gospodinje, poboji ugodni. Pisma na: r. i*, v Rudniku kt. 17, pri Ljubljani. (148—5)
Izvrsten med
(garantiran pitanec)
v plehastih škatljah po 5 kil (kila po 60 kr.), Skatlja 30 kr.
se dobiva proti poštnemu povzetju ali pa proti gotovi plači pri
> Oiosla^TTi Dolencu, S
% svečarji v Ljubljani.      (207—2) S
Svarilo!
S tem opozarjamo p. n. občinstvo na to. da sv v novejšem ("hhu narejajo in pro-dajnjo blagajnice, ki imajo z našimi skoraj jednako nlas-čo firmo.
Nafti prodajalci nem naznanjajo, (jo se s teir. zapeljavu p. n. občinstvo, ki misli, da kupi prave AVertheiniove blagajnice.
Pred kupovanjem takih blagajnic svarimo, ker se s tako manipulacijo, ki je nečemo natančneje označiti, špekulira samo na zameno imena.
F. VVERTHEIM & Comp.,
c. kr. dvorni liferanti, c. kr. priv. avstrijska tovarna za blagajnice.
-J*
Izd del i In odgovorni uredni-.: Ivan Ž e 1 e z n i k a r.
Jedina zaloga pri gospodu zaloga šivalnih strojev v Ljubljani.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarno',
(128—3)