u dolenjka GLAVNE NAGRADE »JESENSKE AKCIJSKE PRODAJE« V NOVEM MESTU BARVNI TELEVIZOR št. kupona 40666 in št kupona 51762 V ČRNOMLJU BARVNI TELEVIZOR št. kupona 2693 V TREBNJEM BARVNI TELEVIZOR št. kupona 17209 ostale nagrade so objavljene na strani 17 001ENJSKI LIST C-111 tu >o DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST MINISTER KOVAČIČ ODPRL PRETVORNIK RAJEC - Mag. Boštjan Kovačič, minister za lokalno samoupravo, je zadnjo sredo v oktobru odprl televizijski pretvornik na Rajcu nad Slovensko vasjo, ki je s tem po nekajdnevnem Poskusnem obratovanju začel redno Pošiljati signale. Z novo pridobitvijo oodo krajani Jesenic na Dolenjskem, Velike Doline, Čateža ob Savi in Dobove lahko spremljali 1. in 2. pro-8fam TV Slovenija. Mnogi prebivalci na tem obmejnem, slabo razvitem m demografsko ogroženem območju so namreč doslej lahko spremljali le hrvaške radijske in televizijske programe. JOŽE PREŠ KAR PREDSEDNIK NOVOMEŠKEGA IS NOVO MESTO - Ker je dosedanji predsednik novomeškega Izvršnega sveta Boštjan Kovačič postal minister za lokalno samoupravo, so ga delegati na zadnji seji zborov občinske skupščine razrešili, nato pa izvolili novega predsednika. Edini kandidat za to funkcijo je bil Jože Preskar (na sliki levo), dosedanji sekretar sekretariata za varstvo narave in urejanje prostora. Na tajnih volitvah je bil Preskar izvoljen z veliko večino glasov. Ta-hoj zatem pa so izvolili še člane izvršnega sveta, ki jih je predlagal novi predsednik. Ekipa ostaja nespremenjena, Preskar pa bo Poleg predsedniških obveznosti opravljal še svoje dosedanje delo. Slovesno v novi dobovski dvorani Na otvoritvi športne dvorane in prizidka k osnovni šoli Dobova med številnimi gosti tudi predsednik države Milan Kučan in minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber DOBOVA - Nova športna dvorana v Dobovi je v petek popoldne prvič služila svojemu namenu in je bila napolnjena z gledalci in uglednimi gosti. Bili so priča slovesne otvoritve tega športnega objekta in še prizidka osmih učilnic s pripadajočimi prostori k osnovni šoli. Med gosti sta bila tudi predsednik države Milan Kučan in minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber. Minister Gaber se je zahvalil kraju in občini, ki sta tudi sama prispevala denar, brez katerega državne pomoči ne bi bilo. Naložbo, gradbišče so odprli januarja letos, so namreč pokrili s tremi deleži: krajevna skupnost iz samoprispevka 15 odstotkov, občina 35 in država 50 odst. Predsednik Kučan se je v priložnostnem govoru spomnil tudi brežiškega občinskega praznika, ki so ga ravno na dan otvoritve praznovali v spomin na Brežiško četo, eno zgodnjih partizanskih enot, ki pa je bila kmalu uničena. “To je bil čas, ko je bil slovenski narod velik, ko mu je bilo namenjeno, da izgine iz zgodovine, in ko je pokazal, da ni pripravljen sprejeti take usode. To je bilo častno in legalno dejanje, zato je narod ohranil svoj ponos in si zagotovil spoštovanje CABRANKO PRESTAVLJAJO OSILNICA, DRAGA, KOČEVJE - Poročali smo že, da hrvaška mala elektrarna Finvest jemlje iz Čabranke toliko vode, da na dolgem odseku te reke ni več rib, saj ne znajo plavati po suhem. Zdaj pa sta na pritožbo krajanov medobčinski in republiški vodnogospodarska inšpektorja ugotovila, da držijo govorice o zidanju škarp na hrvaškem bregu Čabranke. Te škar-pe odbijajo vodo na slovensko obalo, jo spodjedajo in tako “hrvaška voda krade slovensko zemljo”. Inšpektorja in tudi nekdanji Zeleni so te dni ugotovili, da Hrvatje nimajo slovenskega soglasja niti za postavitev oz. obratovanje male elektrarne in ludi ne za gradnjo betonskih škarp. Slovenija bi morala zaradi obeh zadev takoj ukrepati in zahtevati, da se vzpostavi prvotno stanje na tej mejni reki. DVA VISOKA COSTA - Na otvoritvi športne dvorane in prizidka k osnovni šoli Dobova sta poleg drugih pomembnih gostov s slavnostnima govoroma sodelovala tudi minister dr. Gaber in predsednik Kučan. Prireditev so popestrili dobovski pevci, ločka godba na pihala ter učenci osnovne šole s kakovostnim programom. (Foto:B. D.-G.) v svetu,” je dejal predsednik. Obenem je še čestital dobitnikom občinskih priznanj in nagrad, ki sojih podelili ob slovesnosti v Dobovi. Občinski nagradi sta prejela podjetnik in donator Franc Polovič st. ter Franc Urek iz Kapel za vsestransko aktivnost v kraju, občini in Gasilski zve- • Otvoritev novih prostorov pri OS Dobova je le ena, morda osrednja v celi vrsti prireditev ob brežiškem občinskem prazniku. Med drugim so namenu predali tudi novo večnamensko dvorano v Globokem, podjetje Opel Kruno je odprlo avtohišo, redno je začel obratovati RTV pretvornik na Rajcu, odprli so novoasfaltirano cesto od Bojsnega proti Pišecam, jutri bodo odprli še 2. fazo obrtne cone Dobova in v soboto vodovodno omrežje v Orešju. Poleg tega seje v nekaj tednih zvrstilo več kulturnih in športnih prireditev ter razstav. zi. Letos so podelili še tri občinska priznanja. Prvo so namenili Rokometnemu klubu AFP Dobova, ki ima dolgoletno tradicijo in danes nastopa v L slovenski ligi. Drugo priznanje so podelili Turističnem društvu Kapele za uspešno izvajanje akcij in osveščanje prebivalstva ter pozivanje k lepši urejenosti kraja, medtem ko so tretje priznanje prejeli pevci moškega pevskega zbora KUD Kapele. B. D.-G. JANEZ JANŠA V KRŠKEM - “Meja s Hrvaško je pomembna kot strateško vprašanje prostega izhoda na morje. Tega bi si lahko izborili brez škode za Hrvaško, "je med drugim na javni tribuni v Krškem dejal predsednik stranke SDSS Janez Janša. Jedrska elektrarna v Krškem je vama Ugotovitve mednarodne agencije to potijujejo KRŠKO - Skupina mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) z Dunaja, ki se je mudila v Krškem med 24. in 28. oktobrom, je pregledala izpolnjevanje 167 priporočil, ki jih je izdelala OSART misija v letu 1993. Ugotovili so, daje opazen velik napredek pri reševanju zadev, kar bo prispevalo k večji varnosti obratovanja Nuklearne elektrarne Krško. Po besedah vodje zaključnega obiska R. K. Seiberlinga se za varnost jedrske elektrarne v Krškem ne boji. Misija je ugotovila, da je Krško v svoje delovne prakse uvedlo standarde dobro obratujočih elektrarn tako v Evropi kot po svetu. Od 167 priporočil, ki so bila napisana ob lanskem obisku, je bilo zadovoljivo rešenih 85 odstotkov, največji dosežek je opazen pri izobraževanju kadrov, proizvodnji, vzdrževanju, radiološki zaščiti, kemiji in pripravljenosti v primeru nezgode. Pričakovanja misije so bila sicer višja, vendar kot je povedal glavni direktor Jedrske elektrarne Stane Rožman, komisiji niso bile znane omejitve, kot so na primer razpoložljiva sredstva in politične odločitve. Pomembno priporočilo, ki ni bilo izpolnjeno, je izgradnja lastnega simulatorja za izobraževanje kadrov, ki stane 15 milijonov dolarjev. Misija OSART je obiskala Krško na pobudo slovenske vlade, njihovo povabilo pa ni bilo rezultat kakšne posebne zaskrbljenosti ali nezgode v elektrarni, ampak tudi zaradi javne kritike. Izkoristili so možnost neodvisne ocene varnosti obratovanja NEK. Komisija bo v dveh mesecih poročilo poslala vladi Republike Slovenije, ki go bo obravnavala v prvem trimesečju prihodnjega leta. T G. Danes v Dolenjskem listu na 2. strani: 0 Potvarjanje NOB oddaljuje spravo na 4. strani: 0 Na Dolenjskem na motene pozabili? na 5. strani: 0 Pozabljeni od boga in Ljubljane na 6. strani: 0 Itasu veliko dali, a malo dobili na 7. strani: 0 V Termah Čatež se veča dobiček na 9. strani: 0 Po 51 letih iz smetišča v grob na 10. strani: 0 Želodec ni vroča za smeti Bolnišnica je že sto let regijska ____________________ Protest prim. dr. Ostojiča in dr. Kramaija - Če bi obveljal sedanji predlog, bi bili __ stroški večji, oskrba pa slabša - Vrsto dejavnosti bi morali ukiniti Elan res plačan od Elana? Janez Janša na javni tribuni SDSS v Krškem NOVO MESTO - Ob osnutku predloga za kategorizacijo slovenskih "dnišnic, po katerem novomeška bolnišnica ne bi bila več regijska, ampak '‘'•močna, kar bi povzročilo velike in zelo negativne posledice, sta se s protes-I?'" odzvala tudi novomeška zdravnika prim. dr. Željko Ostojič in dr. Janez l'ramar, oba delegata v občinski skupščini. ‘Bolnišnica v Novem mestu ima že J? samega začetka pred sto leti rezalni pomen in njena nižja kategorizacija bi imela hude posledice za , Nravstveno oskrbo prebivalcev Dobske, Bele krajine in Posavja,” "Svita novomeška zdravnika. Tildi |T °snutku kategorizacije, ki jo pred-v 8a komisija za bolnišnično deja-jOost pri ministrstvu za zdravstvo, jJOvomeška bolnišnica izpolnjuje vse JJjjSoje za bolnišnico regijskega po- Slovensko zdravstvo se Financira iz nspevkov Zdravstvenega varstva Slovenije. Novomeška bolnišnica dobi le 3 odst. vsega slovenskega zdravstvenega denarja, kakih 150.000 prebivalcev, ki gravitira na novomeško bolnišnico, pa predstavlja 8 odst. slovenskega prebivalstva. “Če bi obveljal sedanji predlog kategorizacije, bi za oskrbo naših pacientov v Ljubljani dajali veliko več denatja, kot stane njihovo zdravljenje pri nas, saj so usluge v Kliničnem centru v Ljubljani za približno polovico dražje kot v naši bolnišnici, in to ne upoštevajoč še potne stroške, dolgotrajno čakalno dobo in izgubo časa zaradi prepol- nih ambulant v Kliničnem centru. Trditev, da bi bili stroški manjši, oskrba naših zavarovancev pa boljša, je povsem neutemeljena,” trdita zdravnika. "tehnična oprema bolnišnice, aparature in drugi pripomočki, ki so jo bolnišnici podarili ali pomagali kupiti donatorji, bi šla v druge ustanove, če bi novomeško bolnišnico prekategorizirali v območno. Prav tako ne bi mogli več opravljati vrste operacij, ki jih opravljajo že več let, ker zanje kot območna bolnišnica ne bi več dobili potrebnega denarja, tako na primer vgrajevanje protez in drugih materialov. Zdravstvene usluge dolenjske regije bi bile močno okrnjene, vrsto sedanjih dejavnosti novomeške bol- (Nadaljevanje na 4. strani) KRŠKO - “Nobena afera se ne odkrije do konca, ker so vanjo vpleteni sami naši: kriminalci so naši, tisti, ki zakone sprejemajo so naši in sodstvo je naše,” je na razgovoru stranke SDSS v Krškem minuli petek dejal Janez Janša. Zavzel seje za socialno pravično državo in ponovil nekatere svoje znane obtožbe. Ocenil je, da je v primeru izstopa stranke SKD iz vladne koalicije predčasne volitve pričakovati v enem letu in dejal: “Nove demokratične sile nam je uspelo povezati za skupen nastop na lokalnih volitvah 80-odstotno. Kjer je povezava 100-odstotna, je zmaga skoraj zagotovljena. Samo okrog 20 je takih občin, kjer se ne da zmagati, tudi če se sodeluje, če pa se ne sodeluje, jih ni niti 20, v katerih bi lahko zmagali.” Gost je odgovarjal na vprašanja domačinov o odnosu z Jelkom Kacinom, o prodaji Elana, o odvzemu orožja častnikom slovenske vojske, o tem, zakaj ne znamo pritegniti k sodelovanju Slovence po svetu, o pouku vere na šolah in o odnosu med cerkvijo in državo, o mejah z Italijo in Hrvaško ter o drugih aktualnih temah. Zapišimo le še Janševo mnenje o Elanu. Tega ocenjuje kot tipični primer za to, kako se je kradlo od ljudi. “600 milijonov mark naj bi bilo izgube, vsaj 100 jih je šlo na tuje račune. Da se ne bi ugotavljalo, kam je šel denar, so podjetje prodali Hrvatom. Možno je, da se je zdaj kaj odkrilo, pa se prodaja naprej in ni rečeno, da ne nekomu, ki ga bo plačal z Elanovim denarjem,” je menil Janša. Od aprila do zdaj je stranka SDSS svoje članstvo več kot podvojila. Vodstvo stranke je novih ljudi še posebej veselo, saj jih večina (več kot 80 odst.) doslej ni bila v nobeni drugi stranki in torej niso prišli zaradi karierizma. B. D.-G. ILI/I Trgovsko in proizvodno podjetje, 68000 Novo mesto, Bršljin Tel.: 068/324-442 Fax: 068/323-209 TRGOVINA Z MATERIALOM ZA centralno kurjavop/odovod, plin elektriko, barve, laki SERVIS IN MONTAŽA gorilcev centralne kurjave, vodovoda, plinskih peči, klima naprav BREZPLAČNA NASTAVITEV gorilcev, ki so v garancijski dobi in montirani preko TILIE. Avto hiša Berus servisno prodajni center # Velika Cikava 23 Novo mesto tel. 068/25-098 fax. 068/25-641 TERMOTEHNIKA VEČ KOT TRGOVINA PRIPOROČAMO — nizkotemperaturni kotel KIV Vransko za prvo vgradnjo ali za zamenjavo dotrajanega kotla za centralno kurjavo — segrevanje sanitarne vode s toplotno črpalko je najcenejše — hišna avtomatika vam prihrani od 10 — 30% energije — samo strokovna montaža in servisiranje oljnih in plinskih gorilcev vam zagotavlja redno delovanje in majhno porabo goriva — TERMOTEHNIKA je pravi naslov za dobavo, montažo in servisiranje sistemov ogrevanja, vodovoda, plina, klima naprav itd. Tel. 068/322-550, 323-903, 323-933 Fax: 068/322-050 Nagrajenec tega tedna j( 0717803 JOŽE KOVAČIČ, BROI 24, 68312 PODBOČJE S VREM E Po suhem vremenu nas čaka novo poslabšanje s padavinami. Smo mi dolžni Italiji? V Ljubljani kuhajo mineštro strankarskih in državnih interesov, ob kateri si oblizujejo prste naši sosedi v Italiji. Ljudem se zdi nerazumljivo, da vsaka stranka iz vladne koalicije vodi svojo politiko tudi v odnosu s tujino, in da poskušajo nabirati politične točke v tako veliko škodo države. Opozicija (Janša v imenu SDSS) tako že poziva predsednika vlade, naj prevzeme odgovornost za neusklajenost in odstopi. Res je nesprejemljivo, da se vlada dogovarja o odpravi v ustavi zapisane prepovedi prodaje nepremičnin tujcem, čeprav za to nima legitimnega kritja. Vlada tega ne bi smela početi, četudi bi tako potezo od nas zahtevala Evropska unija. Če to zahteva ena sama država, ki povsem odkrito izraža zahteve po popravljanju meddržavnih pogodb v škodo Slovenije, je to še toliko bolj boleče. Čeprav morda še ni vse zamujeno, se je slovenska stran vedarle ponižala in sprejela vnaprej določen podrejeni položaj v pogajanjih. Še več, molče prenaša zahteve po enostranskem opravičilu za v preteklosti storjene krivice. S tem se je kar sprijaznila z vlogo dolžnika, čeprav so znane krivice in tudi nasilje, ki ga je italijanska stran zgrešila nad Slovenci. S lem oblast dosledno nadaljuje tradicijo klečeplazništva pred tujci, čeprav za to ni nobene potrebe. Evropa nam ne bo ušla in tudi ne njene unije ali skupnosti. BREDA DUŠIČ-GORNIK Zakon o denacionalizaciji Potem ko je zakon o denacionalizaciji predvidel možnost, da dobijo razlaščenci nazaj imetje v naravi, sta nastala na Slovenskem ureja vprašanja glede odvzete lastnine' Nasprotniki, ki se ogrevajo za spreminjanje zakona, menijo, da se lastninskih vprašanj lote- va nepremišljeno, Češ da vnaša zmedo v družbo in da bo celo oškodoval podjetja in državljane. Prvim je do tega, da bi dobili dali namesto stavb in zemlje, na primer, denar in vrednostne pa snacionalizacija, na katero se nanaša omenjeni zakon, sodi med procese, ki naj bi za naslednja obdobja zarisali podobo Slo-ije. Zato je razumljivo, da to dogajanje ljudje v državi ocenju-različno. V anketi Dolenjskega Usta nas je zanimalo, kaj meni-» pobudah za spremembo zakona o denacionalizaciji. f BRANKO NEMANIČ, fmomehanik z Božakovega pri Metliki: “Zakon naj o- egapi stane, kakršen je. Novosti bi vsč le poslabšale. Kaj bi potem naredili s tistimi, ki so jim že vrnili lastnino? In kaj. če država ne bi dala jamstva za vrednostne papirje? Denacionalizacija, ki se vleče predolgo, bi se še bolj zavlekla. To ne bi dobro vplivalo na gospodarski razvoj, v marsikaterem primeru pa sprememba zakona ne bi bila dobra tudi z moralne pla- NEŽKA Š1MEC, upokojenka z Vrtače pri Semiču: “Kjer je moč vrniti odvzeto lastnino v naravi, naj bi jo vrnili tako. Drugačnega načina naj bi se posluževali ie tam, kjer vračanje v naravi ni mogoče. Zavedati se moramo, da so bile mnogim pred desetletji stoijene krivice in s tem, ko jim sedaj ne bi vrnili njihove lastnine, bi jih znova prizadeli. Na to, ali bi bilo potrebno spreminjati zakon o denacionalizaciji, pa se ne spoznam.’’ SLAVKO SUSlN, zdravnik iz Pišec: “Mislim, daje pri procesu denacionalizacije treba predvsem slediti interesom ti- na njihovih žuljih živeli, dokler ni zmanj kalo. Tako poštenje je po mojem vodilna ii morala odločati in to bolj v stvar, ki bi morala korist tistih, ki jim je bila lastnina odvzeta, kot pa drugih, ki so pozneje prišli do nje." FRANC ŽUPEVC, poslovodja Restavracije pod Gorjanci v Kostanjevici: “Prvotni zakon o denacionalizaciji ni bi) dober, predvsem pa ne za nas, ki smo zapos-leni v takšnih hišah, ki so predmet vračanja. Prostor smo morali čisto obnoviti, zato bi bilo treba ugotoviti tedanjo vrednost in najti rešitev, ki bi bila primerna za obe strani, kajti Restavracija je ustvarila ugled in škoda bi bilo, da bi s to dejavnostjo prenehali zaradi vračanja.” ANATOL FABJANČIČ, sin ruper-škega graščaka iz Argentine: “Ker stalno živim v tujini, mi je zelo težko uspešno upravljati posestva. Zaradi tega bi se - - * • - - ■ - p(a,— odločil, da bi prodal. Ampak plačilo bi moralo biti primerno. Seveda je že steklo nekaj dogovorov o prodaji, vendar kupci cesto ponujajo-smešno nizke kupnine. Če bo pogodba o prodaji podkrepljena s trdno valuto, potem bom za to, da prodam.” ANGELCA PORENTA, uslužbenka v tiskarni, doma iz Ribnice: “Predlog, naj ne bi razlaščencem vračali v naravi, ampak na druge načine, je dober, če bodo razlaščenci dobili odškodnino plačano v tolarjih in takoj. Odškodnina bi morala biti plačana pošteno. Stari ljudje raznim papirjem, zadolžnicam in certifikatom ne zaupajo in pravijo, da tak papir ni denar. Upravičenci so starejši in prav bi bilo, da dobijo odškodnino takoj, ne pa šele po smrti.” DARINKA GOMBOC, personalna referentka pri M-Trgopromet Kočevje: “O novem predlogu menim, da naj bi na dobil zemljo drugje ali pa odškodnino v gotovini. Podobno bi lahko veljalo tudi za druge primere, vendar se je treba prej z razlaščenci pogovoriti in z njimi doseči soglasje, pošteno oceniti in plačati odškodnino." FRANC ERNESTE, direktor splošnega področja v sevniški Lisci: “Sem za pobudo, da bi spremenili zakon o denacionalizaciji v tem smislu, da ne bi več predvideval vračilo v naturi. Naša firma sicer nima težav z denacionalizacijskimi zahtevki, na globalni ravni pa menim, da je treba oblikovati zakone, ki ne bodo povzročali novih krivic. Denacionalizacija je preveč občutljiva in kompleksna zadeva, da bi jo reševali brez tehtnega premisleka, na vrat na nos.” DRAGO KRALJEVSKI, podjetnik iz Gorenje vasi pri Mimi: “Načelno sem proti vračanju nacionaliziranega imetja v naravi, kajti znanih je nekaj primerov, ko so se ob ugodni rešitvi denacionalizacijskih zahtevkov, po moje vsaj upravičeno, počutili prizadeto tisti, ki niso imeli prav nič skupnega z nacionalizacijo. Upam, da bi z ustreznim poplačilom bodisi v gotovini ali z delnicami bolje za večino rešili ta vprašanja.” Potvarjanje NOB oddaljuje spravo Brescia v Italiji Še tesnejše sodelovanje po naših lokalnih volitvah? Borci in aktivisti zavračajo prevračanje zgodovine in potvarjanje resnice - Je SKD s svojini na kongresu spremenjenim programom postala “domobranska” stranka? NOVO MESTO - Sodelovanje med občino Novo mesto in Združenjem za pospeševanje prijateljstva med Italijo in Slovenijo traja že od novembra 1992. Sedež obeh ustanov je v Brescii, glavnem mestu pokrajine z istim imenom. V soboto, 15. oktobra, je bilo v Brescii že četrto srečanje, ki je imela z naše strani kar veliko zastopstvo. Delegacijo je vodil predsednik novomeške skupščine Franci Koncilija, udeležili pa so se ga še predstavnik Območne zbornice Janko Goleš, Majda Ivanov iz Trebnjega, Vlado Petrovič je zastopal Krko Zdravilišča, gostinsko šolo Rožca Ferjančič, srednjo kmetijsko šolo pa Tone Hrovat. Srečanja se je udeležilo tudi več kot 80 italijanskih in nekaj slovenskih podjetnikov. Izražena je bila želja, da se čim prej vzpostavi konkretno sodelovanje na področju gospodarstva, šolstva in kulture. Po zaslugi Ekonomskega sveta iz Brescie so bile 3.500 tamkajšnjim podjetnikom posredovane možnosti gospodarstva Slovenije in Dolenjske. Prvi dogovori so že presegli pričakovanja. Tako bodo v novembru predstavniki firme Hes obiskali Novo mesto. Združenje pripravlja tudi prvo kulturno predstavitev Dolenjske v palači Bolseci v Milanu. Nekaj nejasnosti pa je še vedno ostalo pri podpisu pobratenj med novomeško gostinsko in kmetijsko šolo s sorodnimi šolami v Brescii. Sodelovanje naj bi bilo odvisno tudi od pobratenj občine Novo mesto in Brescia. Ta pa je odvisna od naših lokalnih volitev in s tem našega interesa za nadaljnje sodelovanje. NOVO MESTO - Bližajoči se 50-letnici zmage nad nacifašizmom in osvoboditvi ob koncu druge svetovne vojne ter dostojnemu zaznamovanju teh zgodovinskih dogodkov je bila namenjena sobotna razširjena seja Okrožnega odbora aktivistov OF pri občinskem združenju ZZB NOB Novo mesto. Za uvod je zbranim članom odbora, nekdanjim borcem, aktivistom in gostom zapel dekliški zbor osnovne šole Grm ob spremljavi prof. Tatjane Hadl. temelje ljudske oblasti. Priprave na konec 2. svetovne vojne so zlasti Do- Predsednik odbora, Bogdan Osolnik, je nato ob 29. oktobru, prazniku Novega mesta, najprej čestital vsem prebivalcem občine. Čeprav občinsko vodstvo uradno več ne praznuje tega dneva, je B. Osolnik poslal vsem prebivalcem željo, da bi vse najboljše iz naše preteklosti ostalo trajna last vsega ljudstva. Na kratko se je nato spomnil osrednjih dogodkov, ki so vpeli širšo dolenjsko in spodnjepo-savsko pokrajino v metež velike osvobodilne vojne proti fašizmu: - razlastitev 12.000 kmečkih družin in njihovo izselitev v Hitlerjevo Nem- lenjsko potegnile v najhujši vojni metež in terjale ogromna žrtvovanja naših ljudi. Vojaško plat teh dogodkov je predstavil Lado Kocjan, Tilka Blaha pa je govorila o pripravah vodstva ZB v republiki za zaznamovanje obletnic. čijo in drugam po svetu. I. zasedanje SNOS-av Cr ” ‘' ^rnomlju, kjer smo dobili lastno slovensko narodno vlado in je Slovenija postala samostojen državni subjekt. Volitve v NOO so postavile Poročevalci in udeleženci seje so opozorili, da brez pridobitev v NOB v okviru svetovne protifašistične zveze ne bi bilo današnje Slovenije. Zmaga nad fašizmom je bila in ostaja praznik naše mlade države in vseh Slovencev. Spremembe v programu stranke SKD, ki po svojem nedavnem kongresu opredeljujejo celoten NOB kot “krvavo revolucijo”, so ponovno BORCI O DOGODKIH PRED 50 LETI - Na razširjeni seji Okrožnega odbora aktivistov OF pri Občinskem združenju ZZB NOB Novo mesto - bila je na občinski praznik, v soboto, 29. oktobra, v novomeški OŠ Grm - je beseda tekla o pomembnih dogodkih na Dolenjskem pred 50 leti in o zaznamovanju bližnje 50-letnice konca 2. svetovne vojne. Na dogodke pred pol stoletja in na njihov pomen je v svojem referatu opozoril predsednik novomeškega Okrožnega odbora aktivistov OF Bogdan Osolnik. (Foto: A. B.) Humanitarnost ne pozna preprek Tako je poudaril generalni sekretar RKS Mirko Jelenič ob sprejemu predstavnikov italijanske občine Trebaseleghe v Črnomlju - Zahvala za pomoč beguncem v črnomaljski občini ČRNOMELJ - Minuli konec tedna so črnomaljsko občino obiskali predstavniki občine Trebaseleghe iz okolice Padove, kije veliko pomagala pri zbiranju pomoči za begunce v črnomaljski občini. Črnomaljci so septembra že obiskali italijansko občino, Italijani pa so jim tokrat vrnili obisk. Goste so najprej sprejeli predstavniki črnomaljske občine ter generalni sekretar Rdečega križa Slovenije Mirko Jelenič, potem pa so si ogledali še župnijsko Karitas in zbirni center za begunce. Podžupan občine Trebaseleghe Luciano Celegmin je izrazil upanje, da bodo begunci čim prej našli svoje domove in zaposlitev ter da ne bo več takšnih težav s preživljanjem. “Lahko pomagamo s pomočjo, ki jo zberemo spontano in prostovoljno, žal pa smo premajhni, da bi lahkp vplivali na mednarodne odnose. Upamo pa, da se bomo še srečali, a v lepših in bolj sproščenih časih, kot so današnji,” je dodal. Mirko Jelenič se je zahvalil za pomoč, ki so jo za begunce prispevali ne le v občini Trebaseleghe, temveč po vsej Italiji. V Sloveniji je bilo v treh letih kar 180 tisoč beguncev, za katere je bilo prav zaradi mednarodne hu- manitarnosti dobro poskrbljeno. Sedaj je v naši državi še nekaj več kot 30 tisoč beguncev, od tega 9 tisoč v 25 zbirnih centrih. Vendar je Jelenič zaskrbljen, kako bodo v prihodnje skrbeli zanje, saj Evropska unija in mednarodni urad za begunce napovedujeta zmanjšanje pomoči. “Zato smo toliko bolj veseli prijateljskih vezi med občinami iz tujine, ki so pripravljene pomagati,” je dejal Jelenič ter ob tem spomnil tudi na 70 tisoč socialno ogroženih družin v Sloveniji, ki jim pri preživljanju pomaga Rdeči križ. Mirko Jelenič je ob tej priložnosti podelil diplomo Rdečega križa Slovenije predsedniku kulturnega društva Trebaseleghe Giuseppu Pavanu za prizadevanje in uspehe pri razvijanju zdravstvenovzgojnih in humanitarnih dejavnosti. M. BEZEK-JAKŠE prevračanje zgodovine in potvarjan;' je resnice. Tako stališče grobo žali čustva borcev in udeležencev NOB, posebno še verne ljudi med njimi. Z znova oživljeno protipartizansko go-j njo in s težnjami po pridobivanju iz-i gubljenega dobrega imena domobranstva se stranka SKD očitno od-! daljuje od sprave in se vrača na ob-, navijanje medvojnega “boja proti komunizmu”. “Ljudje ob takem programu žc ocenjujejo, da je stranka postala domobranska”, so povedali na seji. Molk republiškega vodstva Zveze borcev ob sedanjih pritiskih Italijanov na Slovenijo ni koristen, je de-, jal Jože Penca-Dečko in navedel iz ! javo generala Gambare iz marca 1942, da "... so meje Italije na mejak Ljubljanske pokrajine”. Strahotno raznarodovanje in vse drugo nasilje fašistov nad Primorskimi Slovenci med prvo in drugo svetovno vojno te( žrtve in nečloveško trpljenje, ki smo! ga prestajali med italijansko okupacijo 1941-1943, je treba ljudem znova predočiti. Mladi rod o italijanskih zločinih (in dolgovih, kijih imajo do nas!) skoraj nič ne ve, na vse to pa moramo spomniti tudi svetovno javnost. • j Politiki, ki se sramujejo NOB, hkrati zanikajo resnico, da je bil osvobodilni boj veliko dejanje vseh zavedi nih Slovencev, ne glede na njihovo! politično ter ideološko privrženost io versko pripadnost. Taki politiki nas črnijo v Evropi in smešijo Slovenijo pred svetom, kije zgrajen na temeljil protifašističnega boja. Na bližnji!;! volitvah, so dejali na seji, bo trebt takim ljudem pokazati vrata in volil1 zavedne, tudi mlajše ljudi, ki bodo! sposobni voditi oblast in ki spoštujejo narodove žrtve za svobodo. Na seji so sprejeli vrsto predlogo' kako v pokrajini dostojno počastil' zmago nad fašizmom pred 50 leti i( konec osvobodilne vojne. Izvolili s4 več odborov, ki bodo vodili razne akj tivnosti in dejavnosti. Posebej bod®! prosili, da bi pet dolenjskih občil prevzelo pokroviteljstvo nad prosla vami v prihodnjem letu. A. G V LJUBLJANI POHIŠTVENI SEJEM LJUBLJANA - Po večletnem pre moru bodo na Gospodarskem ran stavišču v torek, 8. novembra, odpnj 5. ljubljanski pohištveni sejem, tf katerem bodo sodelovali domači il tuji izdelovalci pohištva. Prireditev N; spremljal tudi izbor najboljših Društvo oblikovalcem Slovenije N podelilo tradicionalno priznanj* “Kocka”, revija Naš dom zlato plak« to, revija Les pa bo najbolje predsta' Ijeno srednjo lesarsko šolo nagradil z umetniško sliko. Sejem, ki bo traja do 13. novembra, bo spremljalo tud nekaj strokovnih prireditev. SOLIDARNOST JIH JE POVEZAl-A - Črnomaljci so zelo hvaležni vsem, ki so jim in jim še pomagajo pri preživljanju beguncev. Toliko bolj/ta so bili veseli prebivalcev italijanske občine Trebaseleghe, ki so potem, ko so zbrali veliko humanitarne pomoči za črnomaljska Karitas in Rdeči križ, želeli navezati s Črnomaljci še prijateljske stike. Ob prvem obisku v Črnomlju sta podpredsednik občinske skupščine Boris Mužar in sekretar Jože Strmec v zahvalo za pomoč izročila podžupanu italijanske občine Lucianu Celegminu (prvi z desne) grafiko z belokranjskim motivom. (Foto: M.B.-J.) O PRA VNEM SVETOVANJU IN PRIPRA VAH NA GORJU POVE DNI - Na srečanju upravnega odbora Društva novinarjev Slovenije minuli petek v Novem mestu na Loki so njegovi člani razpravljali o pravnem svetovanju novinarjem in o bližajočih se Gorjupovih dnevih. Menili so, da je potrebno pravno svetovanje za novinarje nujno organizirati, najsi bo v okvim dmštva ali sindikata. Nekateri so predlagali, da bi bilo dobro, če bi, predvsem v večjih hišah tako kot drugje po svetu, ustanovili rizične sklade. Glede Gorjupovih oz. študijskih dni slovenskih novinarjev, ki naj bi bili v prvi polovici decembra, pa so se odločili) da bodo obravnavali dve temi: Etika in položaj novinarske profesije v Sloveniji in Prihodnost preiskovalnega novinarstva. Sklenili so tudi, da bo dmštvo začelo ponovno podeljevati novinarske nagrade za dosežke, pa tudi jubilejne srebrne plakete za 25 let dela v novinarstvu. (Foto: J. Domiž) fl*Rni mpjrtiiuitiiiiiiiuiiniiMU m ihii mi: ii m Vil nrtrm^f* Ljubljansko pismo “Novega Hribarja” čaka malo časti, pa veliko dela V Ljubljani je zavožena stanovanjska politika LJUBLJANA - Čas, ki nas loči od volitev, se naglo krči. 4. december je že na pragu, zato je pametno in koristno, da so nam nekatere politične stranke že postregle z imeni kandidatov za župane v novih občinah, pa tudi v Ljubljani s kandidatoma dr. Francetom Bučarjem in inž. Mihom Jazbin-škom. Za zdaj ie s tema dvema. Iz njunih besedje razvidno, da “Ljubljana ob koncu stoletja potrebuje takšnega župana, kakršnega je imela na začetku stoletja, ko je mestu županoval Ivan Hribar”. Bodočega ljubljanskega župana čaka bolj malo časti, zato pa veliko dela. Če drugega ne, bo moral “sanirati” mestno revščino, ki se stiska po kleteh in drvarnicah, saj nova mestna oblast ni s prstom mignila, ko so jo ljudje v stanovanjski stiski prosili za socialna stanovanja. Nasprotno: V Ljubljani je prijavljenih za socialna stanova-nja že 6.800 družin in posameznikov. Kljub tolikšnemu pritisku prosilcev za socialna stanovanja pa je ljubljanska vlada z denarjem, ki bi moral biti namenjen za gradnjo ali nakupe socialnih stanovanj, kupovala draga in velika stanovanja in jih kot službena delila “svojim”. Ko ji je začela Omerzova parlamentarna komisija gledati pod prste, Marjan Vidmar ni prihajal na zaslišanja pred njo, pa se mu zato ni skrivil niti en glas na glavi. Mestna skupščina dve leti ni zasedala in mu tudi pred njo ni bilo treba polagati računov za svoje početje. Medtem pa je, kot vemo, stanovanjska politika spet ubirala svoja že znana II pota: do stanovanja lahko spet. tako kot vedno, pride le tisti, ki ima pod palcem dovolj denarja, in nič več ljudje z dna družbe, delavci ž najnižjimi plačami. Kdor je imelv socializmu srečo in je prišel do stanovanjske pravice, je stanovanja lahko odkupil pod ceno. A zdaj ja. kar je: stanovanja so spet na prostem trgu za tistega, ki ima denar. Vendar so cene ljubljanskih stanovanj za dokaj osiromašeno prebivalstvo Ljubljane nedosegljive >a si zalo mnogi iščejo streho nad glavo pri zasebnikih. Ti pa ne poznajo usmiljenja. Tako je v centru Ljubljane treba za opremljeno stanovanje odšteti med 15 in 18markza kvadratni meter, za neopremljeno pa med 13 in 15 mark. In zakaj je treba zdaj pred voli1' vami, omenjati te številke? Zato. ker predlagani kandidati za žup' ane v prvih nagovorih volilcem $e nikjer niso povedali, kakšne načrte imajo v zvezi z reševanjem stanovanjske stiske znatnega dela občanov. VINKO BLATNI N $ ho ob vsi ho: ali; 0 3??«Tr? S 3 &3 r-*s // ST3 S nS-a? z-X-Z n.” 3 3 >s 9 m-ali IB, .Z ;0-i v 10' )d-)b- i\ ili* * iz- •ca |ab no ilje nci ter TlOI pa- no kih do! pa »v- hk vo ed- IVO tia nat lije Ijih ijil ;bf ilii ide ejo '0*1 itil i iij Prizadeti čakajo na svoje pravice Vloge za odpise dajatev zaradi neurja vložene po uradni dolžnosti - Pri znižanju katastrskega dohodka upoštevajo le gospodinjstva z več kot 28.200 tolarjev KD ČRNOMELJ - Republiška uprava za javne prihodke po uradni dolžnosti vloži vlogo za oprostitev oz. odpis prispevka za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje kmetov, če je škoda, ki jo je povzročila naravna nesreča, večja od 20 odst. za oprostitev prispevka za zdravstveno zavarovanje in večja od 30 odst. za oprostitev plačila pokojninskega zavarovanja. arja, po končani odmeri davka. Z oddelka za lokalni razvoj pri črnomaljski občinski skupščini pa so v začetku septembra poslali na črnomaljsko izpostavo Republiške uprave za javne prihodke vlogo za znižanje katastrskega dohodka v letošnjem letu in sicer glede na povprečni odstotek škode v posameznih katastrskih obči- prijetno za oči in želodec • Prizadevne članice aktiva kmečkih lena iz Semiča so minuli konec tedna pripravile zanimivo in hkrati poučno razstavo. Na ogled so bili različni poljski pridelki, sadje in zelenjava, tudi zelo nenavadnih oblik in velikosti. Pa slastne jedi iz njihovih peči in različni udelki izpod spretnih rok kmečkih žena ‘n njihovih mož. Zaradi neurja in toče v letošnjem letu je črnomaljska izpostava Republiške uprave za javne prihodke že poslala na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije vlogo za oprostitev plačila prispevkov kmetom, ki jih je prizadelo neurje. Za oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko zavarovanje pa bodo vlogo oddali janu- Kmečki otroci brez štipendij? Visok količnik za preračun katastrskega dohodka tudi letos mnoge prikrajšal za štipendijo NOVO MESTO - V letošnjem šolskem letu je na območno enoto republiškega zavoda za zaposlovanje v Novem mestu poslalo vloge za pridobitev republiške štipendije 3800 dijakov in študentov, kar je nekje toliko kot lani. Žal seje tako kot lansko leto tudi letos zataknilo pri preračunu katastrskega dohodka v ekvivalent osebnemu dohodku, kajti količnik za ta izračun je še vedno 22. Zelo visok količnik je v dolenjski regiji prizadel pendijo zaprosili prvič, pa ni smel presegati 34.450 tolarjev na družinskega člana, za stare prosilce pa ne 41.340 tolarjev. Po dosedanjih izračunih bo štipendijo prejemalo okrog 80 odst. prosilcev. Seveda bodo na zavodu o vseh spremembah prosilce obvestili. J. D. nah.Letošnje neurje je namreč povzročilo kar v 17 katastrskih občinah črnomaljske občine od 30 do 90 odst. škode. Največjo, 90-odst. škodo, so utrpeli v katastrskih občinah Bojanci, Blatnik, Črmošnjice, Pribišje in Semič. Vendar pa je oddelek za družbeni razvoj priporočil, da pri znižanju katastrskega dohodka upoštevajo le tista gospodinjstva, ki so imela v preteklem letu več kot 28.200 tolarjev katastrskega dohodka. Občinski izvršni svet je ob tem predlagal ustreznim ustanovam, ki so prejele vloge, da jih čim prej obravnavajo ter oškodovancem ustrezno zmanjšajo obremenitve. M.B.-J. V VINOTOČU UKRADEL “DEBELO” DENARNICO METLIKA - 30-letni B. K. iz Metlike je osumljen, da je 25. oktobra popoldan v trgovini Vinotoč v Metliki izkoristil trenutno odsotnost uslužbenke in iz predala točilnega pulta ukradel denarnico z dnevnim izkupičkom, nato pa pobegnil. Mercator KZ Metlika - Vinska klet je oškodoval za okrog 140.000 tolarjev. PRINESITE V OCENO VZORCE MLADIH VIN! SEMIČ - Semiška podružnica društva vinogradnikov Bele krajine pripravlja od 11. do 13. novembra v hotelu Smuk že 8. martinovanje zapovrstjo. Zato vabijo vse belokranjske vinogradnike, da prinesejo vzorce na ocenitev mladih vin, ki jih bodo sprejemali v hotelu Smuk v Semiču v Ponedeljek, 7. novembra, od 5,30 do 9,30. ODKUP HLODOVINE (068)26-952 Z MEŠKE TRŽNICE ttei Ponedeljkova tržnica je bila v zna-raz ^enju praznika dneva mrtvih. Večina prt stojnic je bila zasedena z rožami. , ^ LePrav je bil dela prost dan, pa niso :i V Jbanjkale najbolj vztrajne branjevke, eh1 so zaračunale: radič 200 tolarjev, tih koren 100, česen 300, kostanj 200, ze-: M ‘Je 60, redkev in kolerabo 100, sme-nj* >ano 700, sirček 200, fižol 400, ike štorovke 400, jajca od 20 do 25, med ta* 400 in propolis 200 tolarjev. Pri Sad-dit JU in zelenjavi so jabolka 60, fižol 210, aj*! ‘ešniki 1170, zelena 205, kumare 145, [ud fadič 289, bučke 210, kisla repa 105 "i cvetača 210 tolarjev. Djeladini v 2>niskem času ponuja tudi diskontno Sadje in zelenjavo: limone 100, pomaranče 100, mandarine 120, jabolka 50 in solato 120 tolarjev. * Na zavodu so podelili tudi 85 Zoisovih štipendij nadarjenim srednješolcem oz. 5,3 odstotkom celotne generacije v dolenjski regiji. kar tri četrtine vseh prosilcev. Tako kot lani je tudi letos večina kmečkih otrok na ta račun izgubila štipendijo ali pa se je le-ta močno zmanjšala. Glede na to, da pogovori z Ministrstvom za kmetijstvo in ostalimi zainteresiranimi o preračunu katastrskega dohodka še niso končani in da vlada o tem še ni izdala ustreznega sklepa, na zavodu upajo, da bo vendarle prišlo do zmanjšanja količnika. Že sedaj, ko so prosilcem s katastrskim dohodkom poslali le obvestila ne pa odločb, da jim štipendija ne pripada ali da se jim je močno zmanjšala, so bili deležni zelo veliko pritožb. Kljub zapletom glede preračunavanja katastrskega dohodka so se na zavodu odločili, da štipendije izplačajo, če pa bo prišlo do sprememb, bodo vsem upravičenim izplačali poračun. Za vse tiste dijake in študente, ki nimajo katastrskega dohodka, je obračun štipendije dokončen, ti prosilci so namreč že dobili tudi odločbe o upravičenosti do štipendije. Poleg količnika za preračun katastrskega dohodka, ki je mnoge prikrajšal za štipendijo, je bil zelo nizek tudi cenzus. Za dijake in študente, ki se šolajo v kraju stalnega prebivališča in ki prvič zaprošajo za štipendijo, dohodek na družinskega člana v drugem trimesečju letošnjega leta ni smel preseči 26.500 tolarjev, za stare prosilce pa 31.800 tolarjev. Za dijake in študente, ki se šolajo zunaj kraja stalnega prebivališča in so za šti- Uporabna mala polnilnica Zanimava kletarska novost inž. Marka Kobeta NOVO MESTO - Ljubiteljsko vinogradništvo je gotovo najdražji konjiček. Najprej zemlja, potem zidanica, zatem kletna oprema itd. V zadnjem času se je po zaslugi nekdanjega Novomeščana agronoma Marka Kobeta, direktorja podjetja Moj ključ iz Ljubljane, na trgu znašla za male vinogradnike in kletarje sila zanimiva reč: mini polnilnica in filtrir-na naprava. Nekaj dolenjskih vinogradnikov se že lahko pohvali z njenimi izvrstnimi rezultati. V tem času imajo vino že povsem čisto in pripravljeno za stekleničenje. Mini polnilna in filtrirna naprava se imenuje Enolmatic in je italijanske izdelave, čeprav so zaradi njene učinkovitosti in uporabnosti patent že odkupili v Nemčiji, že v naslednjem letu bodo tako te naprave prihajale iz tega konca Evrope. Pravzaprav gre za enostavno napravo, ki iz steklenice, soda ali druge posode odstranjuje zrak, vanj pa teče vino ali katera druga tekočina. Deluje hitro, saj je v nekaj sekundah napolnjena vsaka steklenica, vino ostaja popolnoma čisto in steklenica je napolnjena do natančno določene višine. Če med Enolmatic in sod namestimo še Tandem sesalni filter, lahko vino zbistrimo. Vložek v Tandem filtru je izde- lan iz steklenih vlaken z različno gostoto in jih je mogoče uspešno očistiti in pripraviti na novo filtracijo. Mala polnilnica, ki jo je za slovenski trg ponudilo podjetje Moj ključ, z vsem priborom in dodatno napravo za razkuževanje steklenic, odcejanje in zapiraje steklenic, velja v prosti prodaji nekaj več kot tisoč nemških mark. J.R Inž. Marko Kobe km e ti j s ki n as ve ti Strojni krožki kot rešitev Po vstopu v Evropsko unijo bodo morali naši kmetje še več delati za am denarja, tako je v izjavi tedna za Kmečki glas napovedal mag. Boris eloglavec iz Kmetijskega zavoda Maribor. Se več delati za manj de-j^fja! Kako neobetavno se to sliši za že tako ranjena kmečka ušesa, fidružitev Slovenije k razvitim evropskim državam bo zaostrila Konomska vprašanja našega (predragega) kmetijstva, to je dejstvo, in , “rah bi se, če bi upali drugače. Zato je treba poskrbeti, da bo prehod najmanj boleč in izkoristiti vsako možnost za zmanjšanje prideloval-“h stroškov in zvečanje kmetovih dohodkov. Ena od še ne izkoriščenih noznosti so strojni krožki, ki smo jih po nemškem in avstrijskem vzoru ačeli ustanavljati tudi pri nas. .Sodoben kmetijski stroj zelo olajša delo in omogoči veliko storilnost, Krati pa stroškovno tako obremeni pridelovanje posamezne kmetij-kat kulture, dajo lahko dobesedno zaduši. Na majhnih kmetijah, “kršne so pri nas v večini, se nakup stroja, ki dela dan ali dva na leto, DiV °St0 ne 'zP'ai-a- 7° so spoznali že pred desetletji Bavarci, ki so frvi začeli nakupovati skupne stroje in uvajati medsebojno pomoč t>n?,t0*v’ 7* P.re.segla običajno sosedsko pomoč. Tudi pri nas smo skušali s strojnimi skupnostmi, ki pa se niso najbolje obnesle, tu' t :*jgre za nov Poskus-za pravcato kampanjo pri ustanavljanju po yem .vzorcu povzetih strojnih krožkov, ki jih podpira tudi država z (|(u.u'nmi subvencioniranjem obrestne mere pri nakupu strojev. Mo-D ’ ki ga posnemamo, ko je najbolj uspešen takrat, ko je organiziran rjdobno kot so društva in ko je v krožek vključenih 400 kmetij, ki so tr. i^deža krožka oddaljene največ 30 km, tako da so še dosegljive s aktorjem. Uspešen sodoben strojni krožek v Nemčiji ali Avstriji ima Poslenega tudi človeka, ki vsklajuje delo. Vsekakor mora to biti izjem-oh t?r8anizacijsk° usposobljen kmetijski strokovnjak ali svetovalec, ki vaduje zaključen krog strojev in ljudi, v«'Pvek Je>tako kot pri vsaki stvari, začetek in konec uspeha, zato so ho«06 krožke lahko vključeni le taki kmetje, ki imajo smisel za skup-j *• točnost, tolerantnost, zaupanje, in ki premorejo vsaj kanček ide- Inž, M. LEGAN PRAKSA V KLETI - Dijaki srednje kmetijske šole opravljajo vinogradniško in vinarsko prakso v bližji vinski kleti na Bajnofu, oziroma v njenih vinogradih na Trški gori. Ta klet nasploh zgledno sodeluje s kmetijsko šolo. Prakso opravljajo po skupinah in pod vodstvom šolske inštruktorice. Prejšnji teden so dijaki imeli vaje v laboratoriju, na fotografiji pa so pri delu ob polnilni liniji. Na Bajnofu so namreč nekaj lanskega cvička polnili v posebne darilne pollitrske steklenice. (Foto: Cviček bo spet kakovosten Pridelek na Ttški gori zaradi toče za petino manjši - Na Bajnofu 35.000 litrov cvička NOVO MESTO - Zaradi toče je bil letošnji pridelek grozdja v Krkinih vinogradih na Trški gori za kakšnih 20 odst. manjši od lanskega. Na 5 hektarjih teh vinogradov je okoli 15.000 trsov, vse skupaj, vinograde in klet na Bajnofu pod Trško goro, pa ima v najemu Alojz Cvelbar. Poleg grozdja iz teh vinogradov je Cvelbar s Trške gore in bližnje okolice kupil še okoli 20 ton grozdja žametne črnine in modre frankinje. “Po količini je letos zaradi toče manjša, po kakovosti pa bo letošnja letina podobna lanski, se pravi, da bo vino zelo dobro,” pravi Cvelbar. Lani so bila vsa vina iz te kleti kakovostna, šardone iz domačega vinograda na Vinjem vrhu pa je dobil celo vrhunsko oceno. Prvič se je zgodilo, da je cviček, ki sicer spada v razred namiznih vin, dobil oceno, ki ga uvršča v kakovostni razred. Poleg cvička sta dobila oceno za kakovostno vino še trškogorski laški rizling in modra frankinja, kije med temi vini dobila najvišjo oceno -17,3 točke. V Krkini trškogorski kleti na Bajnofu bodo letos pridelali okoli 35.000 litrov cvička, kakih 6.0001 dolenjskega belega, 3.0001 laškega rizlinga, pa še modro frankinjo in manjše količine drugih sortnih vin. EN HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: dr, Julij Nemanič Prvi pretok vina Način pretakanja, ki je običajen v kmečkih zidanicah, je pretok z močnim zračenjem. Dober in pazljiv kletar pa ve, da lahko z nepravilnim pretakanjem vinu več škodi kot koristi. Zračenje ob pretokih, ko vino začne padati v globoki sod, zagotovo škodi kakovosti. Poznamo več vrst pretokov oz. tehnik pretokov: zračni pretok, pretok z omejenim zračenjem in brezzračni pretok. Zračni pretok je namenjen samo zdravljenju bolnih vin in vin z napako. Veliko vinogradnikov je že imelo smolo z vinsko napako “vonj po gnilih jajcih”, ki ji rečemo tudi “bekser”. Pri zdravljenju vina s to napako moramo ob pretoku vino zračiti. Ko vino postane sluzavo, ga zdravimo tudi s pretokom, ki je zelo zračen. Sluz želimo raztrgati in to nekateri delajo s preluknjano cevjo, skozi katero teče vino v sod v več curkih, da se na luknjicah sluz raztrga. Zračenje v tem primeru ne koristi, se pa mu pri tej tehniki pretakanja ne moremo izogniti. Ob zdravljenju sluzavega vina, to je bakterijska bolezen, je potrebno vino močno zažveplati. To nam uspe, če sod s trakovi pred pretokom močno zažveplamo in ti, drobni curki vina, ki so prišli v sod, se navzamejo SOr Verjemite pa, da je kletarski greh, če lepo aromatično vino pretakamo po stari, enostavni tehniki; da ga s čebrom ali z vedrom natakamo skozi lakovnico s kratko cevjo v sod na štrbunk. Lepa, kakovostna, posrečena vina z vinsko ali sortno cvetico pretakamo z omejenim zračenjem ali brezzračno. Muškatna vina, rizvanec in vse, kar lepo diši, je hvaležno, če pretakamo nežno, da vino v sod drsi, polzi, ne pa pada. Kako se lahko v naši zidanici znajdemo, da bomo vsaj omejili zračenje, če ga že ne moremo preprečiti? Tisti, ki imate vinske črpalke, boste takoj pomislili na cev, ki jo boste potisnili do dna in se bo sod lepo, mimo polnil. Toda črpalke tudi premetavajo vino. Seveda je to odvisno od tega, če so batne, na srk ali centrifugalne. Ročna batna črpalka, ki na videz ni najbolj ugledno orodje v zidanici, je še najboljša od vseh, samo črpati moramo tako, da teče na polno cev brez zraka. Ali je možno pretakanje brez zraka? Je. Občutljiva, čudovito dišeča vina zaslužijo, da poskusimo s takšno tehniko. Pretok poteka pod zaščito plina. Iz polnega soda vino potiskamo s plinom (ogljikov dioksid in dušik) v prazen sod. Prazen sod tudi napolnimo s plinom, predno začnemo s pretakanjem. Sam plin dušik je lahek in ga je težko dozirati v sod, ker jrobegne. Ogljikov dioksid pa je težji od zraka in ga lahko iz jeklenke uporabimo za polnitev soda pred na-takanjem z vinom. Vino, ki bo teklo v sod z ogljikovim dioksidom, bo kasnje potrebovalo tudi manj žvepla. Obstaja mišljenje, daje rdeča vina nujno zračiti ob pretakanju. Takšno mišljenje povsem ne drži, saj rdeča vina res potrebujejo nekaj zraka, ne smemo pa s tem pretiravati. Čim svetlejše je rdeče vino, manj zračenja potrebuje. Cviček ni potrebno zračiti ob pretoku, ker izgubi svežino in vinsko cvetico. Močne frankinje potrebujejo nekaj zraka, posebno če jih mislimo starati. Rdeča vina pa dobijo dovolj zraka, če zorijo v lesenem, neparafiranem sodu. Dr. JULIJ NEMANIČ CA GOZDNO GOSPODARSTVO NOVO MESTO Novo mesto Straža Podturn Črmošnjice Črnomelj Trebnje Komerciala GG NM UPRAVNI ODBOR MERCATOR-KMETIJSKA ZADRUGA METLIKA z.o.o. razpisuje prosta dela in naloge DIREKTORJA MERCATOR-KMETIJSKE ZADRUGE METLIKA z.o.o. Kandidat mora poleg splošnih, z zakonom o zadrugah, izpolnjevati še naslednje pogoje: — visoko ali višjo izobrazbo agronomske ali ekonomske smeri — najmanj 5 let delovnih izkušenj, od tega 3 leta na vodilnih delovnih mestih — da ima organizacijske sposobnosti in smisel za vodenje — da je državljan Republike Slovenije Kandidat mora ob prijavi priložiti kratkoročni in dolgoročni program razvoja zadruge. Izbranega kandidata bomo imenovali za dobo 4 let. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pprejema Upravni odbor Mercator-Kmetijske zadruge Metlika z.o.o., Cesta 15. brigade 2, 68330 Metlika, 8 dni po objavi azpisa. O izidu razpisa bomo kandidate obvestili najpozr sje v 15 dneh po izboru. ODKUPUJE Vse gozdne sortimente iglavcev in listavcev po najugodnejših pogojih. Plačilo: v 7 dneh po prevzemu. Strokovno izvajamo tudi vsa dela v gozdovih (sečnja, spravilo, varstvena, gojitvena dela itd.) Vse informacije dobite na naših poslovnih enotah,in sicer: (068) 321-125 84-527 65-690 67-426 51-147 44-069 321-913 Se priporočamo! DOLENJSKI UST 3 ~ A ^ A V V | - I J« mm iz naših občin mm Na Dolenjskem na motene pozabili? O izkušnjah v mentalno higienskem oddelku in razvojnih oddelkih so za starše motenih otrok spregovorili strokovnjaki iz Maribora - Začudeni nad našimi razmerami ŠMARJEŠKE TOPLICE - Društvo za pomoč duševno prizadetim iz Novega mesta je konec minulega tedna v Krkinem zdravilišču Šmarješke Toplice organiziralo tridnevni seminar za družine, ki imajo razvojno motene otroke. Medse so povabili strokovnjake iz Maribora, kjer imajo že več kot dvajset let v okviru zdravstvenega doma mentalno higienski dispanzer in v okviru vrtcev razvojne oddelke. Psiholog prof. Peter Skuber je povedal, da so se v Mariboru tovrstni seminarji izkazali kot nepogrešljivi. “Nepogrešljiv za te družine in nj ihove otroke je tudi mentalno higienski dispanzer, v katerega razvojno motene otroke napotijo z otroškega oddelka že ob koncu enega leta starosti,” pravi prof. Skuber, V dispanzerju imajo različne strokovnjake: pedopsihiatra, kliničnega psihologa, defektologa in socialnega delavca, medtem ko je nevrofižioterapevt v, okviru otroškega dispanzerja. Delo je skupinsko in kot je zatrdil prof. Skuber, je to najcenejšf dispanzer, saj je potreben le strokovni kader. V dispanzerju ne obravnavajo le razvojno motenih otrok, ampak, tudi otroke z raznimi težavami, pa tudi odrasle. “Bil sem presenečen in razočaran obenem, ko sem izvedel, da Dolenjci takšnega dispanzerja sploh nimate,” je dejal. V Mariboru imajo v petih vrtcih devet razvojnih oddelkov, v katere je stvo, saj ne gre za varstvo, ampak je to rehabilitacija. Z otroki se strokovno ukvarjajo specialni pedagogi, varuhinje, redno pa jih obiskuje tudi nevrofižioterapevt, logoped in delavni terapevt,” je povedala mariborska logopedinja Tatjana Potočnik. “Nisem vedela, da je skrb za populacijo, Id je drugačna, na različnih koncih Slovenije tako različna. Družbena skrb za telesno in duševno motene ima namreč dolgo tradicijo, pa tudi celoten socialno zdravstveni program je naravnan tako, da mora vse otroke obravnavati enako. Čudi me, da je v tako veliki regiji kot je vaša, razvojno moten otrok prvič obravnavan, ko gre v šolo,” je povedala dr. Marjeta Korbar, pediatrinja v mentalno higienskem dispan-zeiju v Mariboru, mati duševno prizadetega otroka in predsednica mariborskega društva za pomoč duševno prizadetim. j. DORNIŽ Soglasje za Francija Povšeta 1 -.■ —........ I Skupščina dala soglasje še za Rafka Križmana, Darjo Brezovar, Bredo Oklešen in Vesno Dular • Večina staršev razvojno motenih otrok iz novomeške občine seje tovrstnega seminarja udeležilo prvič. Bili so navdušeni, zato so menili, da so takšni seminarji nujno potrebni, saj so nepogrešljivi za njihovo osveščenost. Zadnji dan seminarja je podpredsednik zveze društev za pomoč duševno prizadetim Bruno Kocbek spregovoril še o pravicah staršev oz. družine z razvojno motenim otrokom, socialna delavka Estera Dvornik iz novomeškega centra za socialno delo pa o pomoči centra družinam otrok s posebnimi potrebami. V času, ko so bili starši na seminarju, so za varstvo njihovih zdravih in razvojno motenih otrok poskrbele specialne pedagoginje iz osnovne šole Dragotina Ketteja pod vodstvom mariborske logopedinje Tatjane Potočnik. NOVO MESTO - Na zadnji seji občinske skupščine so delegati vseh treh zborov dali soglasje k imenovanju Francija Povšeta za načelnika Uprave za notranje zadeve Novo mesta, ki je sedaj vršilec dolžnosti te funkcije. Pozitivno sta se o tem predlogu Ministrstva za notranje zadeve izrekli tudi občinski skupščini v Metliki in Črnomlju. Na isti seji so delegati vseh zborov novomeške občinske skupščine dali soglasje k imenovanju Rafka Križmana za direktorja novomeške Agencije za šport, k imenovanju Darje Brezovar za ravnateljico osnovne šole Dolenjske Toplice za mandatno dobo 4 let in k imenovanju Brede Oklešen za ravnateljico osnovne šole Dragotin Kette v Novem mestu, prav tako s štiriletnim mandatom. Vesno Dular, RETELJ PODPRVAK SLOVENSKE VOJSKE vključenih 76 otrok, ki imajo specifične motnje, otroke z motnjami prehodnega značaja pa integrirajo v redne oddelke. V oddelke so vključeni vsi otroci, ki potrebujejo tovrstno obravnavo. “Te obravnave pa ne more nadomestiti družinsko var- NOVO MESTO - Prejšnjo nedeljo je bilo v Slovenski Bistrici Prvenstvo Slovenske vojske v teku na deset kilometrov, kjer so nastopili tudi častniki iz Vojašnice Novo mesto. V mrzlem in vetrovnem vremenu se je najbolje uvrstil Borut Retelj, kije v cilj pritekel kot drugi in je za zmagovalcem zaostal dobro minulo. Ekipno je Vojašnica Novo mesto osvojila 11. mesto. ČREVARSTVO MAJER tel. 061/722-263 MESARJI, GOSTINCI, TRGOVCI... Črevarstvo Majer vam nudi po ugodnih cenah: — vse vrste (uvoženih) kalibriranih naravnih črev — umetne ovitke — mrežice — aditive iz programa TKI Hrastnik — noži Dick, Tukan (Solingen) — za trgovine vse vrste vakuum pakiranih naravnih črev (paketi po 10, 25, 50 m) Čreva in vse ostalo lahko dobite v maloprodajni trgovini v Ihanu, Goričica 1 c, p. 61230 Domžale in v času od 4.11. 94 —15. 2. 95 na ljubljanski tržnici. V Ihanu pa od 1.11.94 naprej dobite tudi vse kar potrebujete za koline. Se priporočamo. begrad d.d. gradbeništvo • trgovina • inženiring 68340 Črnomelj, Zadružna cesta 14 STANOVAKJA IN POSLOVNI PROSTORI V CENTRU ČRNOMLJA Že letos se prične graditev Poslovno-stano-v arijskega objekta v Ulici Staneta Rozmana v Črnomlju. Nudimo vam nakup: — lokal v pritličju — poslovni prostori v I. nadstropju — stanovanja v I. nadstropju in mansardi Prostori bodo vseljivi avgusta 1995. Informacije: Telefon: 068/52-255, 52-217 dosedanjo vršilko dolžnosti direktorja, pa je skupščina imenovala za direktorico Razvojno izobraževalnega centra Novo mesto za mandatno dobo 4 let. DRUŠTVO BO SKRBELO ZA PARTIZANSKE GROBOVE NOVO MESTO - V soboto, 29. oktobra (na dan, kije še vedno novomeški občinski praznik in pred 1. novembrom, dnevom mrtvih), je skupina 22 ljudi dobre volje, sestavljena iz članov ZZB iz Dolenjskih Toplic in Kočevskih Poljan, lovcev gojitvenega lovišča Medved in trojice Novomeščanov obiskala 7 grobišč in spominskih obeležij pobitim oz. umrlim ranjencem iz partizanskih bolnišnic v Kočevskem Rogu. Grobišča in spominska obeležja (od katerih je država očitno dvignila roke) so temeljito očistili, položili cvetje, prižgali svečke in se poklonili spominu pobitih oz. umrlih ranjencev. Na zaključku v lovski koči v Komami vasi (ki ga je popestril okusen lovski golaž), so se udeleženci dogovorili, da bodo ustanovili (nevladno, in nepolitično) društvo, ki bo tudi v bodoče skrbelo, da grobišč ne bo prerasel gozd in spominskih obeležij ne bo uničil zob časa. Društvo je odprto vsakomur, ki je prepričan, da se tudi na ta način piše novejša zgodovina slovenskega naroda. m VZDRŽEVANJE ELEKTROENERGETSKIH NAPRAV - Prejšnjo sredo in četrtek je bilo na Otočcu posvetovanje z naslovom Vzdrževanje elektroenergetskih naprav v distribuciji, ki so ga organizirala javna podjetja za distribucijo električne energije v okviru slovenskega nacionalnega komiteja CIGRE. Pos\’e-tovanja se je udeležilo več kot 160 strokovnjakov, prijavljenih pa je bilo kar 40 referatov, od tega 2 iz tujine. Na posvetovanju so izmenjali izkušnje s področja vzdrževanja primarnih elektroenergetskih distribucijskih naprav, da bi tako kar se da zmanjšali stroške in povečali zanesljivost pri dobavi električne energije. Posvetovanje je otvoril državni sekretar za energetiko Boris Sovič. (Foto: A. B.) Soinvestitoija za Srebrniče Izvršni svet o bodočem mestnem pokopališču NOVO MESTO - Sodeč po sklepu, ki ga je na zadnji seji sprejel novomeški občinski izvršni svet, bosta gradnjo mestnega pokopališča v Srebrničah sofinancirali v enakem deležu novomeška krajevna skupnost Drska in novomeška občina. Sicer je še nejasno, kdaj naj bi začeli graditi to pokopališče, ker zanj še nimajo zemljišča. Zemljo naj bi dobili z razlastitvijo, vendar so s tem postopkom dejansko še vedno na začetku, saj se z lastnikom še niso pogodili za ceno. Franci Koncilija, predsednik novomeške občinske skupščine, je omenjeni sklep izvršnega sveta na seji sveta pospremil s komentarjem, da je pokopališče skupen mestni objekt, in zato se mu ne zdi najprimerneje, da se kot soinvestitor pojavlja ena od krajevnih skupnosti. Kot se je dalo razbrati iz njegove razprave, meni, naj bi * Za soinvestitorstvo krajevne skupnosti Drska so se odločili, ker pravosodje ni trdno prepričano, ali je prvi predvideni soinvestitor, Skupnost krajevnih skupnosti Novo mesto, sploh pravna oseba. TEŽKO DO PAPIRJEV bila investitor občina ali komunalno podjetje. ŽUŽEMBERK - Že od leta 1987 bijejo boj z birokracijo za legalizacijo razrezovalnice lesa na Vinkovem vrhu. Sporna stavba je grajena na starih temeljih objekta, ki nekaj desetletij nazaj ni kazala okolice in ite. V večji p( L. M. Bolnišnica je. (Nadaljevanje s 1. strani) nišnice bi morali ukiniti, ker zanje ne bi bilo več denaija in tako bi bili prebivalci tega dela Slovenije v primerjavi z drugimi prikrajšani.”Posebej bi bili prizadeti pacienti, ki potrebujejo nujno oskrbo,” opozarjata prim. dr. Ostojič in dr. Kramar, “takih pa je v naši bolnišnici do 30 odst. Večino takih pacientov bi morali poslati v oskrbo v Klinični center.” Ob vsem tem pa še ta zanimivost: v vojni za osamosvojitev Slovenije je bila novomeška bolnišnica glede na zahtevne operacije in kvaliteto oskrbe druga v Sloveniji, za mariborsko. Čakalna doba za paciente iz Dolenjske, Bele krajine in Posavja, ki bi morali v Ljubljano, bi se močno podaljšala, saj je v Kliničnem centru že sedaj veliko daljša kot v Novem mestu. “Slaba zdravstvena organiziranost bi prispevala k privilegizaciji zdravstvenih uslug ozkega kroga zdravstvenih zavarovancev in k spodbujanju podkupovanja in drugih nečednosti v zdravstvu,” svarita znana novomeška zdravnika. A. B. Voda z Javorovice Bodo po treh letih le dobili pitno vodo? LEDEČA VAS - Kot kaže, bo v enem mesecu v Ledečo vas končno pritekla voda iz Markovega zajetja na Javorovici, če le ne bo vreme oviralo zemeljskih del. Okoli 20 gospodinjstev ima namreč že tri leta težave v oskrbi z vodo. Zadnji dve leti je že nevzdržno, saj voda priteče le še kakšno uro sredi noči. Pomagajo si sicer z vodo iz potoka in vodnjakov, vendar je oporečnost te vode vprašljiva. Ledeča vas je do sedaj dobivala vodo iz krške občine, ker pa nihče ni nadzoroval novih priključkov na vodovod ter dotrajanih cevi, hkrati pa se je večala tudi poraba, je prišlo do blokade vodnega sistema. Zato so občini Novo mesto in Krško, krajevna skupnost Šentjernej, Kostak Krško in Komunala Novo mesto sklenili, da bodo v to vas s skupnimi močmi vodo napeljali z Javorovice, preko Stare vasi in Brezja. Zato je Komunala že obnovila Markovo zajetje in tudi povečala pretok za pet litrov na sekundo. Kostak Krško je priskrbel material, občina Krško bo zagotovila denar za montažna dela, za zemeljska dela pa bo s pomočjo vaščanov poskrbela KS Šentjernej. Tako lahko upamo, da bodo vaščani kljub dolgotrajnem dogovarjanju pred zimo le dobili pitno vodo. TG. PRESENEČENJE V četrtek, 6. oktobra, smo od Zveze prijateljev mladine iz Novega mesta dobili pismo, v katerem je pisalo, da lahko izberemo štiri učence iz razreda, ki bodo šli na izlet. Izbrali so Matica, Boruta, Erno in mene. Naslednji dan smo se zbrali na novomeški postaji, kjer nas je gospod Janez Pavlin razdelil v skupine. Erna in jaz sva bili na tretjem avtobusu, naš vodič pa je bil Janez Pavlin. Bilo je zelo zabavno, saj smo si celo pot do Ljubljane pripovedovali uganke in smešnice. Po dobri uri vožnje smo prispeli v živalski vrt. Ogledali smo si živali, pomalicali, potem pa pohiteli proti Bledu. Med vožnjo smo videli Triglav. Na Bledu smo si ogledali drsališče, kjer so vadili hokejisti. TINKA DULAR 4. r., Mali Slatnik vedute". V večji posmeh strokovnim ugotovitvam zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine so številni vikendi, ki obkrožajo Vinkov vrh okrog in okrog. GUTMAN TRETJI NOVO MESTO - Novomeščan Klemen Gutman, član squash kluba Hrast, je prejšnji konec tedna na prvem turnirju za slovensko jakostno lestvico znova dokazal, da ni najboljši lc med mladinci, temveč da tudi med člani spada med najboljše slovenske igralce, saj se je uvrstil na 3. mesto. Na turnirju so nastopili tudi Hrastovi mlajši in starejši dečki, ki so se dokaj enakovredno kosali s starejšimi igralci. ANDREJKA JE POTEGNILA PRVO NAGRADO — Mesec dni je po dolenjkinih trgovinah Dolenjske potekala jesenska akcijska prodaja z velikim nagradnim žrebanjem. Tisti dolenjkini kupci, ki so pri enem nakupu zapravili več kot 3000 tolarjev, so prejeli nagradni kupon. Več kot 40.000 tisoč kuponov se jih je zbralo na žrebanju, ki je bilo minuli teden v Črnomlju, Trebnjem in Novem mestu. Podelili so kar 224 nagrad, med katerimi so bili tudi štirje televizorji. Enega je pred Supermarketom na Novem trgu izvlekla tudi triletna Andrejka. (Foto: J. P.) (Novomeška kronika) PRAZNIK - Tilko kot že nekaj zadnji let, je šel tudi letos praznik občine Novo mesto 29. oktober zamolčano mimo. Občinski vrh se dela, kot da praznika sploh ni več, čeprav ga ni nihče ukinil, kaj šele, da bi za praznik določili kakšen drug dan, : vezan na primerno pomemben dog- I odek. No, pa le ni vse minilo čisto tiho. Borci in pripadniki OF so se sestali prav na praznični dan, v soboto, 29. oktobra. Na koncu četrt- ! kove seje občinske skupščine pa je delegat novomeških zelenih ob vidni zadregi občinskega vrha vsem čestital za praznik, “čeprav se ga neka- j teri ogibajo kot župnik svojega neza- ' konskega otroka". BORCI - Sobotnega sestanka Ok- ; rožnega odbora aktivistov OF, kjer je J beseda tekla o dogodkih na Dolenj- j skem pred 50 leti, se ni udeležil nihče j od novomeških Občinarjev. Pa so med njimi tudi taki, ki bi se “pred osvoboditvijo” kar prerivali, kdo bo , prvi pozdravil “tako pomemben skup”, kot se je v nekdanjem akti- j vističnem jeziku reklo takim srečanjem. Pri rezanju kakšnih trakov pa jih je toliko, da morata včasili škarje v roke vzeti kar dva. Če so bili v so; boto s squashom, tenisom ali nabi-. i ranjem kostanja tako zasedeni predstavniki tiste občinske garde, ki je f j delovne zmage uprizarjala že v prej- ; šnjem režimu, bi borce in aktiviste NOB iz poučnih nagibov lahko prišla j j pogledat vsaj nova občinarska garda.', Tako bi na lastne oči videli, kako se krvavi revolucionaiji spet pripravljajo na prevzem oblasti in vzpostavitev terorja. Morda pa lahko občinsko vrhuško pričakujemo na proslavi obletnice klavskih uspehov kakšnega, Štajerskega bataljona. MLEKO - Na sejah novomeškega • izvršnega sveta sejalcem postrežejo, s kavo ali s sokom. “Konkretnega” ni pa nič! Ena gospa, za katero je pred časom neka gospa namigovala, da bo nova predsednica izvršnega sveta, pa si je zadnjič izbrala mleko. “Ampak se je krava v vinogradu pasla!” je zlobno pripomnil moško šovinistični izvršnik. JAMA - Iznos posmrtnih ostankov nedolžnih žrtev, ki so jih pobili in zmetali v jamo pri Mihovcu pri Podgradu, se je zavlekel, ker so preiskovalni sodnik, namestnik javnega tožilca in patolog mihovško jamo iskali kakšnih 40 km stran - pri Mihovem na šentjernejskem koncu. Ena gospa je rekla, da ne ve, zakaj je novomeški župan delegatom na zadnji seji tako vneto “razkazoval" načelnika UNZ Novo mesto. Ali zato, da bodo delegati vedeli, koga se morajo bati, ali narobe. SUHOKEANJSM 11X11/ GASILSKE VAJE - Naslednjih deset let bodo lahko vaje ob mesecu I požarne varnosti v tovarni Keko v | Žužemberku. Direktor tovarne 'Ione j Konda je zbranim gasilcem povedal, , da ima rajši 10 vaj kot resnični požar. Seveda so se s temi besedami ob dobrem golažu in šmarnici po vaji strinjali tudi vsi gasilci. TEHNIKA VSE BOLJŠA - Ma- j loštevilni gledalci so lahko po vajiv | Žužemberku videli, s kakšno gasilsko tehniko pravzaprav razpolaga sektof Žužemberk. Nove motorne brizgalke, novi avtomobili... Le zakaj tako j tarna poveljnik sektorja Franc Škof' | ca, saj jim manjka le še en helikopter. OBNOVLJEN KRIŽ - Vokačev j Johan je v zahvalo za vrnitev iz prve : svetovne vojne postavil križ ob cest1 v vasi Jama pri Dvoru. Zob časa ga je dodobra načel in vrli vaščani Jam6 ] so ga obnovili. Spet stoji med hišam8 in priča, da so še ljudje, ki cenijo ip ohranjajo božja znamenja. Vaščan1 i nočejo biti imenovani, hvaležni pa & pomoči vaščanke iz Stavče vasi, ki J6 lepo prebarvala Jezusa. ASFALT IN RAZSVETLJAVA' i Jamčani te dni tudi vneto pripravit8' j jo drogove za javno razsvetljavo. C6 bo šlo vse po sreči, bo luč svetila efi Petrunatovega klanca navzgor. P6 Jami bo predvidoma svetilo od 8 o? 10 luči. Planirano je tudi asfaltiran)6 i poti od Dvora nad ribogojnico, P° klancu do ceste, ki pelje proti R°' čevju. * s jvf DARKO HABJANIČ NOVI SEKRETAR SKUPŠČINE NOVO MESTO - Namesto sedanje sekretarke Skupščin 0c dr je hi d\ ta Vc ol ar S V občine Novo mesto in Izvršne^ sveta Barbke Močivnik-Škedelj, odhaja v odvetniški poklic, so n j zadnji seji občinske skupščine naj" >(< mesto imenovali Darka Habjanič8' Črnomaljski drobir TCMEUNI KAMEN - Pri polaganju temeljnega kamna za prizidek k semiški osnovni šoli je bila v nekaj kvadratnih metrov veliki luknji, na sredini katere je stal omenjeni kamen, kar precejšnja gneča. Mnogo je bilo tistih, ki so hoteli vreči nanj beton, prva pa sta se spustila v “jamo” svetovalec na ministrstvu za šolstvo in šport Niko Žibret in podpredsednica črnomaljskega izvršnega sveta Mojca Stjepanovič. Medtem ko je prvi nekam nerodno sukal zidarsko žlico, soje Mojca hitro znašla. Zagrabila je lopato in urno ter izkušeno metala beton na kamen. Izkušnje pa si ni nabrala pri polaganju temeljnih kamnov Po črnomaljski občini, pač pa pri gradnji lastne hiše. TEŽAVICE - Kot že omenjeno, je bila pri polaganju temeljnega kamna v Semiču velika gneča, vendar so imele nekatere gospe precejšnje težave, Preden se jim je uspelo v salonarčkih Po lestvi in blatu prebiti do kamna. Dodatne težave je imela nova generalna sekretarka Slovenskih krščanskih demokratov dr. Vida Čadonič-Spelič, ki jo je oviralo še kratko krilce, v prihodnje bodo očitno morali organizatorji polaganja temeljnih kamnov na vabilo napisati, naj se gostje oblečejo in obujejo v terenska oblačila *n obutev. ŽEJA - Toda v Semiču so gostje nitro pozabili na težave, saj jih je v šoli čakala z jedačo in pijačo obložena miza. Vsaj slednje so si gotovo želeli gostje iz Italije, ki so konec tedna pbiskali črnomaljsko občino. Ob sprejemu so jim na občini ponudili le kavo, a ker je znano, da Italijani veliko govorijo, so se jim kaj hitro osušila grla. k vljudnosti so to sicer zamolčali, zato Pa ni ostala tiho prevajalka, ki jih je bila na koncu pripravljena odpeljati ta kozarček čelov Vinico. Trebanjske iveri ) PREKOPAVANJA - Pri raznih komunalnih delih je zmeraj kaj razkopavanja, ki je dostikrat tudi zelo nenačrtno in neusklajeno. Thkšno Pogosto prekopavanje sproža pri ljudeh mnogokrat srd. Ne kaže pa verjeti, da je (bilo) nasprotovanje prekopavanju ceste v Sevnici za vodovod Proti Gorenji vasi pri Mimi porojeno Predvsem iz takšnih nagibov in da ne bi uničevali tisto, kar naj bi ustvarili tamkajšnji krajani pretežno s svojim denarjem in žulji. Malo več strpnosti ne bi škodilo pri tej in podobnih akcijah. . DREVESA-Odbornik zbora krajevnih skupnosti trebanjske občinske skupščine Vinko Tbmažin iz KS Šentrupert pogosto opozarja na krajevne gagate, kijih drugi ne opazijo, ali pač . zaradi gozda ne vidijo dreves.” Tilko >ma Tbmažin upanje, da bodo cestarji na regionalni cesti Slovenska vas -"brna pri mostu v Sotli zagotovili boljšo preglednost. Doslej je drevje hitreje raslo kot so ga uspeli obreza-*‘ cestarji. PERUTNINA - TTebanjski odbornik Božo Kravcar s Praproč pa je bil zadnjič kar malce presenečen, ker Je ni oglasil njegov kolega iz odporniških klopi Vinko Tbmažin. Kravcarje namreč opozoril, da bi se morale inšpekcije malo bolj “pozabavati” z rejci perutnine, ki ne skrbijo dovolj za cepljenje oz. zdravljenje Perutnine. Tbmažin je namreč eden takšnih velikih rejcev, ki mu je skrb J? zdravje na njegovi farmi puranov Življenjskega pomena. PROJEKT PREKOMEJNEGA SODELOVANJA . TREBNJE - Občinski sekreta-r‘at za družbeno planiranje in gospodarstvo, ki ga vodi Bogdan Bre-*n‘k, je oddelku za tujo tehnično P°moč pri republiškem ministrst-Ju za znanost in tehnologijo posredoval projekt razvoja turizma in Podjetništva v občini Trebnje. No-, ea programa, ki temelji na neka-efih poprejšnjih projektih, sta [hag. Marko Koščak in Branka Kržič. ZBOR LDS OBČINE TREBNJE TREBNJE - Tukajšnji občin-ski fo [ odbor Liberalne demokracije vabi jo i drevi, 3. novembra, ob 18. uri svo-"r je člane in simpatizerje, da se P° deležijo zbora stranke v veliki ‘° rv°rani občinske skupščine. Ob-M- I vavnavali bodo priprave na lokalne __ blitve ter določali kandidate za , finski svet in kandidata za žup-| ana občine. [Krščanskim demokratom demo-l‘r ' r ddi/a uhaja po krilih, pa bi jih zato ne “m še bolj skrajšali (Sattler) k) *>. 'na | počela niso prirojena, ker ne ko-ti> f/hjo veliko ali pa so negotova. 'n- IZ NAŠIH OBČIM Otvoritev za stroji, ne z govori V Črnomlju je bila simbolična uradna otvoritev podjetja WAM. Tricots, ki gaje ustanovilo nemško podjetje - 40 novih delovnih mest - V prihodnje tudi za slovenski trg ČRNOMELJ - Sredi preteklega leta je pričelo v Črnomlju s poskusnim delom podjetje W.A.M. Tricots, registrirano za proizvodnjo tekstila in trgovino. Ustanovilo ga je nemško podjetje Wilhelm VVeissmann Maschen-moden, kije razen prostorov, ki so v najemu, vložilo v črnomaljsko podjetje vse, kar je potrebno za proizvodnjo. Čeprav črnomaljski W.A.M. uspešno dela že skoraj poldrugo leto, je bila njegova simbolična uradna otvoritev šele zadnjo nedeljo v oktobru, ko so prvič prišli na obisk podjetja vodje vseh oddelkov matičnega podjetja v Nemčiji, lastniki ter njihovi družinski člani, ki so skoraj vsi zaposleni v podjetju. Gre namreč za družinsko podjetje, ki ga vodita brata Arthur in Wemer Weissmann in kije dolga leta proizvajalo za znano blagovno znamko “Fruits of the Loom”. Pred osmimi leti pa so začeli razvijati lastno blagovno znamko W.A.M. collection, po kateri je dobi- lo črnomaljsko podjetje tudi ime. Družinsko podjetje je imelo v začetku vso proizvodnjo v Nemčiji, zaradi ekonomskih razlogov pa so pričeli z lohn posli v tujini. Tako so lani ustanovili podjetje v Črnomlju, ki bo v prihodnje prevzelo večino proizvodnega dela. Hkrati pa je tudi zastopnik nemškega podjetja v Sloveniji in na Hrvaškem. V črnomaljskem W.A.M. je zaposlenih 40 ljudi. To so bila povsem na novo odprta delovna mesta. Vsi izdelki, ki so jih izdelali doslej, so šli v izvoz. Podjetje Wilhelm Weissmann Maschenmoden, ki je v Nemčiji vodilni proizvajalec športnih puloveijev in majic, proda 95 odst. izdelkov na domačem trgu, ostalo pa v Avstriji, Švici in na Nizozemskem. V Črnomlju sicer razmišljajo, da bi v prihodnje • Nemških gostov ob nedavni uradni otvoritvi podjetja v Čmom(ju niso zanimale proslave in govori, pač pa so si otvoritev zamislili delovno. Čeprav se tukajšnja tovarna po njihovih besedah ne razlikuje od nemških obratov, jih je zanimalo predvsem, kako teče proizvodnja in kako bi jo lahko z nakupi sodobnejših strojev še izboljšali. Zato so mnogi, z lastnikom vred, hodili od stroja do stroja, poskušali to in ono in vtis je bil, kot da v črnomaljskem WAM. Tricots teče proizvodnja tudi v nedeljo. del njihovih izdelkov prodali tudi na slovenskem trgu, a doslej, kot je povedal direktor Matjan Hutar, tega še niso storili, saj menijo, da so za naš trg ta oblačila predraga, kajti gre za srednji in višji kakovostni in s tem tudi cenovni razred. M. BEZEK-JAKŠE 20 LET Z MLADIMI VARČEVALCI - V Dolenjski banki vzorno skrbijo za delo šolskih hranilnic. Predvsem ponosni so na vestne mlade varčevalce in prizadevne mentorice, kakršna je tudiJakobina Pahor-Pugelj (na levi), ki sta ji vodja metliške ekspoziture Dolenjske banke Peter Prijanovič ter Marija Rusova ob jubileju metliške šolske hranilnice podelila posebno priznanje. (Foto: M.B.-J.) Varčevanje ni le denar V Metliki je bila pred 20 leti ustanovljena prva šolska hranilnica na Dolenjskem in v Beli krajini NASVETI IZ PRVE ROKE - Člani vodstva nemškega podjetja, ki je v Črnomlju ustanovilo podjetje WA.M. Tricots, so ob obisku preizkusili številne stroje, da bi Črnomaljcem lažje svetovali pri delu ter ugotovili, katere naj zamenjajo s sodobnejšimi. Tudi eden od lastnikov nemškega podjetja Arthur 1Veissmann je kar med šivanjem trosil nasvete, ki jim je še posebej pozorno prisluhnil direktor IVAM. Tricots Črnomelj Marjan Hutar. (Foto: M.B.-J.) MIRNČANI SPET DOBRI MIRNA - Na mednarodnem prvenstvu Slovenije v badmintonu so se v konkurenci več kot sto igralcev iz dvanajstih držav dobro odrezali tudi igralci mirnskega kluba TOM. Sašo Zrnec je v drugem krogu po izenačeni igri izgubil s tretjim najboljšim ruskim igralcem. Uidi Kristjan Hajnšek je igral odlično, vendar ga je v drugem krogu premagal glavni favorit Avstrijec Fuchs. Katja Kolenc je žal že v kvalifikacijah dobila klubsko tekmico, izkušeno Nino Šumi in izpadla iz tekmovanja. V drugo kolo se je uspelo prebiti Urši Plahutnik, ki je po hudem boju izgubila s favoritko Slatnajevo. (M. Č.) KANDIDAT ZA ŽUPANA SE PREDSTAVI ČRNOMELJ - Črnomaljski občinski odbori Slovenskih krščanskih demokratov, Slovenske ljudske stranke in Socialdemokratske stranke Slovenije bodo imeli v soboto, 5. novembra, ob 12. uri v sejni dvorani tukajšnje občinske skupščine tiskovno konferenco in javno predstavitev skupnega kandidata za župana na bližnjih lokalnih volitvah. METLIKA - 31. oktobra, na dan varčevanja pred 20 leti, je bila na metliški osnovni šoli ustanovljena prva šolska hranilnica v Beli krajini in na Dolenjskem. Sedanji mladi metliški varčevalci so se tega jubileja spomnili s proslavo, na kateri je prehojeno pot šolske hranilnice orisala prva in edina mentorica metliške šolske hranilnice Jakobina Pahor-Pugelj. V začetku ji je pri njenem delu pomagala Albina Pfeifer, sedaj pa že 13 let Minka Omrzel. Šolska hranilnica je v teh letih prejela za svoje delo vrsto priznanj in nagrad, Dolenjska banka pa je za mlade varčevalce pripravila številne izlete. Prav tej banki so še kako hvaležni za pomoč pri delu, zlasti pa še Mariji Rus. Pahotjeva ni pozabila omeniti začetnih težav v hranilnici ter hkrati pohvaliti današnje sodobno delo s pomočjo računalnika. Prav zaradi tega so lahko vrata hranilnice odprta mladim varče- valcem pred poukom in po njem ter med odmori. Ravnatelj šole Jože Mozetič je spomnil, da ob dnevu varčevanja ne gre pomisliti le na varčevanje z denarjem. Poudaril pa je, da brez razumevanja in pomoči Marije Rus šolske hranilnice ne bi bile takšne, kakršne so danes. Vodja ekspoziture Dolenjske banke v Metliki Peter Prijanovič pa je spomnil mlade varčevalce, da prav letos poteka 120 let od ustanovitve prve dolenjske hranilnice in posojilnice v Metliki. Tradicija varčevanja se je v Metliki očitno dobro prenesla na mladi rod, saj je med 24 šolskimi hranilnicami na Dolenjskem in v Beli krajini prav metliška najboljša. Ob jubileju ji je zato Prijanovič podelil vrednostni bon za 20.000 tolarjev, mentorici Jakobini Pahor-Pugelj pa še posebno priznanje za dolgoletno uspešno delo. M.B.-J. Trdna družina za jutranji poljub V Metliki okrogla miza o družini z državnim sekretaijem dr. Dragom Čeparjem - Premajhna rodnost - Metliški otroci pogrešajo starše v vlogi dobrih poslušalcev in svetovalcev METLIKA - Ob mednarodnem letu družine je metliški občinski odbor Slovenskih krščanskih demokratov pripravil okroglo mizo o družini, katere gost je bil državni sekretar za družino v ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve dr. Drago Čepar. Poudaril je, da bi moralo biti na začetku seznama otrokovih pravic zapisano, da ima otrok pravico, da se zbudi s poljubom. Vendar pa je za to potrebna trdna družina. Dvornikova cesta Itebanjska občina poskrbela za asfalt, novomeška pa (še) ne TREBNJE - S cestno povezavo trebanjske občine s Suho krajino so križi in težave navkljub temu, da so vztrajni Trebanjci le izposlovali, da so asfaltirali še zadnjih 700 metrov makadama na območju trebanjske občine. In kerSuhokrajincem ni neznano, da Marjan Dvornik še kot novomeški župan posodobitvi okrog dveh kilometrov makadama na območju novomeške občine (Dobrava - Žužemberk) ni dajal ravno prednosti, se je nedavno pojavila v nekem križišču na tej cesti tabla z napisom Dvornikova cesta, kot je povedal odbornik trebanjske občinske skupščine Silvo Prpar iz Dobrniča. Cestarji so jo sneli hitreje, kot jim uspe zakrpati luknje na tej cesti. Odbornik Janez Majde z Luže pa je že pred nekaj tedni na izrednem zasedanju trebanjske občinske skupčine zagrozil, da ne bo več hodil na seje, od katerih je tako malo učinka, saj že od spomladi cestarji ne uspejo obnoviti ali vsaj za silo zavarovati življenjsko nevarnega mostu pri Štefanu na cesti proti Žužemberku. Ogroženi so zlasti pešci, ki ponoči prečkajo ta neosvetljeni most. Se bo moral kdo ubiti, da bodo odgovorni le poskrbeli vsaj za ponovno namestitev ograje na mostu ali bo zalegla že odbornikova grožnja? RR Toda po besedah dr. Čeparja je družina pri nas v desetletjih načrtnega izrivanja doživela veliko škodo. In kar je še bolj pereče: pri sedanji rodnosti, ki je 1,31 otroka na družino, bo število državljanov Slovenije v naslednjih 70 letih za polovico manjše kot danes. To pa pomeni revno in žalostno prihodnost naroda ter končno njegov propad. Vprašal seje, ali imajo ljudje danes sploh pogum, da načrtujejo rojstvo otrok, ki se bodo zaposlili čez 20 ali 25 let, ko pa ne vemo, kaj se bo zgodilo jutri. Menil je, da so trditve, da ni ne denarja ne časa za tovrstna vlaganja pač razmišljanja nekaterih, s katerimi pa se ni povsem strinjal. Ob izkušnjah ali celo lastnih primerih nekaterih razpravljalcev pa je na koncu le priznal, da država daje manj za otroke, kot je dajala kdaj koli. PROSTORSKA STISKA TREBNJE - Osnovna šola, Glasbena šola, Center za izobraževanje in kulturo (CIK) in Občinski pihalni orkester Trebnje se soočajo s pomanjkanjem oz. z nezadovoljivo rešenimi prostorskimi vprašanji. Sekretar občinskega sekretariata za občo upravo in družbene dejavnosti Milan Rman meni, da bi prenos računovodskih del po posameznih šolah omogočil pridobitev dodatnih prostorov za Glasbeno šolo že do drugega polletja tega šolskega leta. Sekretariat predlaga, da naj bi trajno rešili prostorske zagate za Glasbeno šolo in orkester s prizidkom pri CIK-u. Denar za idejno rešitev tega prizidka je že zagotovljen. Če naj bi skladno s sklepi trebanjskega izvršnega sveta oz. nekdanje izobraževalne skupnosti obstoječe prostore v zgradbi na Kidričevi 2 zagotovili izobraževalni dejavnosti, bodo morali poiskati nadomestne prostore za Center za socialno delo in za Sodnika za prekrške. skrb za starejše v družini in zunaj nje. Pa na vse prej kot pozitivno vlogo televizije na družinsko življenje in na pomanjkanje izobraževalnih oddaj. Prav takoso omenili tudi na problem obrobnih krajev, ki lahko nudijo otrokom znatno manj kot večja mestna središča. Kakšni so danes odnosi v družinah v metliški občini, pa je najbolj nazorno predstavila psihologinja na metliški osnovni šoli Irena Adlešič, ki je ob letu družine in tednu otroka pod geslom “Moč prijazne besede” opravila med učenci višjih razredov raziskovalno nalogo. Zvedela je, da se večina otrok pogovarja s starši največ do pol ure na dan in sicer predvsem o šoli. Večini to tudi zadostuje, sicer pa se najraje zaupajo mami, vrstnikom in šele daleč za temi je oče. Da bi se v družini bolje razumeli, bi se morali po mnenju otrok več pogovarjati, upoštevati mnenja drug drugega in biti dlje časa skupaj. Psihologinja je prišla do zaključka, da starši zahtevajo od otrok vedno več, ne znajo pa se z njimi pogovarjati ter jih razumeti. Otroci najbolj pogrešajo odrasle v vlogi dobrih poslušalcev. M. BEZEK-JAKŠE POČASTITEV GASILSKIH JUBILEJEV METLIKA-V počastitev 125. letnice gasilstva na Slovenskem, 45. obletnice Gasilske zveze Slovenije in 25. obletnice Slovenskega gasilskega muzeja bo v soboto, 5. novembra, ob 10. uri v Ganglovem razstavišču v metliškem gradu slavnostna seja komisije za zgodovino požarnega varstva. Ob tej priložnosti bodo predstavili delo in razvoj slovenskega gasilskega muzeja v Metliki ter izid letopisa SLovenskega gasilskega muzeja št. 4. Nekaterim zaslužnim članom bodo za razvoj Slovenskega gasilskega muzeja v Metliki in gasilskih zbirk v Sloveniji podelili priznanja. Na svečani seji bo nastopil tudi metliški oktet Vitis. • Srce ne sme nikoli delati hitreje kot možgani. (I. Zidar) • Vse pogosteje pišem za denar. Pišem račune in opomine. (Jurič) Pozabljeni od boga in Ljubljane IVebanjcem republiški finančniki določili za 69,2 milijona tolaijev večji obseg javne porabe • Kaj prinaša sprememba občinskega proračuna? - Ljubljana gluha TREBNJE - Ministrstvo za finance je ponovno ocenilo razpoložljive prihodke za financiranje javne porabe občin za leto 1994, kar pomeni za občino TVebnje nov obseg dovoljene javne porabe 584,903.000 tolarjev ali za 69,257.000 tolarjev več denarja, kot je znašal prvoten izračun. Ta obseg porabe za Tkebanjce pomeni 91-odst. doseganje javne porabe na prebivalca. Zal pa IVebanjcem ni uspelo prepričati in omehčati ljubljanskih škricev, da se jim je zgodila krivica, ko so ravno njihovo občino kaznovali z izvršbo po sodnem sklepu, a za to niso zagotovili denarja v republiškem proračunu. Proračun občine TVebnjc za letos tako znaša skupnj z zadolžitvijo in lastnimi dohodki 809,403.000 tolarjev. Že na letošnji majski seji skupščine so se dogovorili, da bodo z morebitnim rebalansom najprej zagotovili denar tistim proračunskim porabnikom, ki so bili pri izvajanju proračuna najbolj prizadeti. Osnutek spremembe odloka o proračunu občine za letos je trebanjska vlada z manjšimi dopolnitvami prejšnji teden prekvalificirala v predlog in ga predložila v sprejem občinski skupščini (predvidoma naj bi zasedala v petek, 4. novembra). Dodatno naj bi tako namenili 800.000 tolarjev za obdaritev otrok ob novem letu, po 500.000 tolarjev območni organizaciji Rdečega križa in zdravstvenemu domu za j nabavo rentgenskega aparata, osnovni šoli Mirna pa je izvršni svet odobril, da na lizing nabavi kombi. Zagotovili bodo tudi 9,1 milijona tolarjev za subvencioniranje kosil za socialno ogrožene učence, za preureditev podružnične šole Dobrnič, za ureditev prostorov v trebanjski osnovni šoli in adaptacijo podružnične šole v Dolenji Nemški vasi. Za socialno varstvo bodo dodatno namenili 1,1 milijona tolaijev za uskladitev plač za strokovno službo v knjižnici, galeriji in ZKO bo šlo še 1,1 milijona, za strokovno službo ZTKO pa 150.000 tolarjev itd. Za organizacije in društva so na- 44 (2359), 3. novembra 1994 menili dodatnih 900.000 tolaijev. Za izvedbo lokalnih volitev so predvideli 2 milijona, za komunalno cestno dejavnost pa 9,7 milijona tolarjev. Dokončali bodo vodovodni sistem Vrh in Drečji Vrh v KS Trebelno, sanacijo čistilnih naprav v Mokronogu in Velikem Gabru, denar pa bo še za dodatno naložbo v primarni vodovodni sistem Ševnica-Gorenjska gora. Za prostorsko planiranje letos Trebanjci iz dovoljenega obsega javne porabe niso zagotavljali sredstev, ampak samo iz lastnih virov od prihodkov ZUN za izdelavo lokacijske dokumentacije. Ker pa tega denarja ni dovolj, namenjajo poldrugi milijon še za ureditveni načrt Ostrožnik, za dokončanje prostorskih ureditvenih pogojev za naselje Mirna, za idejne načrte in osnutek za ureditveni načrt Trebnje-Center, za zazidalni načrt obrtno-stanovanjske cone na Mirni in za spremembo zazidalnega načrta obrtne cone Trebnje - 2. faza. DOLENJSKI LIST IMI12 NAŠIH OBČIM Mjj Itasu veliko dali, a malo dobili Stečaj nekdaj pomembnega kočevskega podjetja se počasi zaključuje - Občinski izvršni svet o možnostih za poplačilo teijatev - Miro Ferlin zagrozil z odstopom KOČEVJE - Občinska skupščina Kočevje je drugi naj večji upnik Itasa v stečaju. Prvi je Agencija, kije prevzela dolgove Itasa do Ljubljanske banke. Izvršni svet občinske skupščine Kočevje je na zadnji seji razpravljal o napotilih predstavniku občinske skupščine v upniškem odboru Itasa v stečaju, ki zastopa interese občine. Stečajni postopek Itasa se namreč zaključuje. Itas občinski skupščini dolguje precej, nespornih pa je za milijon nemških mark teijatev (o ostalih zne- skih potekajo tožbe, sproženje ustavni spor itd.), od katerih pa bo občina dobila vrnjenih v najboljšem primeru le okoli 30 odst. Na seji so razpravljali o raznih možnostih, kako dobiti vsaj ta del vrnjen. Možnosti je več, in sicer plačilo občini v gotovini, kompenzacijski posli ali pa prenos dela premoženja Itasa v last občine. Člani izvršnega sveta so bili enotni le v mnenju, naj bo občinski predlog tak, da bo občina pri tem čim manj izgubila, saj bo izgubila v vsakem primeru. V razpravah je bilo posebej poudarjeno, da je potrebno pomagati Itasu-Cas, da bo lahko še naprej delal. Sklenili so tudi, da bodo o raznih možnostih delne poravnave dolgov še razpravljali in sedanje štiri inačice skrčili na dve. Seveda pa občinski izvršni svet ne more odločati o poravnavi dolgov Itasa, ampak lahko daje le napotke svojemu predstavniku (Miru Ferlinu) v upniškem odboru Itasa v stečaju. Dokončno odločitev o poravnavi dolgov bo sprejel stečajni senat. Ob zaključku razprave pa je Miro Ferlin opozoril, da za svoje okoli 2,5-letno delo v upniškem odboru ni dobil še nobenega plačila in če tega v kratkem ne bo dobil, odstopa kot pogajalec občine v upniškem odboru. J. PRIMC Prvi kandidati za župane Predlogi za Vincenca Janšo, Vinka Pintarja, Janeza Žlindro in Petra Rusa - Do informacij zelo težko PRENOVLJENA LEPOTICA - Minuli petek so v Kočevju svečano obeležili zaključek del na prenovi občinske stavbe na Trgu zbora odposlancev, ki ji je arhitekt Božidar Rot ohranil nekdanjo dušo, da je spet zaživela, a še lepša, kot je bila. Obnovo je izvedel domači GM konzorcij cLo.o. V tej stavbi je bil do druge svetovne vojne hotel Trst, v katerem so med drugim kot prvi v Sloveniji prikazali zvočni film. Prenovljena stavba pa je prava lepotica tako po zunanjem videzu kot notranji ureditvi. Prenova stavbe, ki je last občine, je veljala okoli 70 milijonov tolarjev. Otvoritev je bila zelo svečana. Na njej so nastopili Prifarski muzikanti, recitatorja, govoril je sam kočevski župan dr. Mihael Petrovič, akademski kipar Stane Jarm pa je pripravil za to priložnot v stavbi manjšo razstavo svojih del. (Foto: J. Primc) KOČEVJE, RIBNICA, LOŠKI POTOK, OSILNICA - V nekaterih bodočih občinah so minuli teden že na veliko evidentirali ali potrjevali kandidate za župane in svetnike, nekatere stranke itd. pa še ne izdajajo svojih “skrivnosti”. V kočevski občini bodo poleg župana volili 25 svetnikov, v ribniški 20, Loškem Potoku 8 in Osilnici 7. Podatki o kandidatih so še najbolj zanesljivi iz kočevske občine. SKD, Demokratska stranka, Ljudska stranka in Zeleni so na skupnem sestanku predlagali za župana Vincenca Janšo, direktorja Elektro Kočevje, ki je bil v zadnjih mesecih že dvakrat izvoljen za novega predsednika občinskega izvršnega sveta, a njegov predlog za nove člane IS ni dobil podpore in tako še vedno opravlja posle dosedanji izvršni svet v ostavki in njegov stari predsednik. LDS bo kandidirala za župana mag. Vinka Pintarja, SDSS stranka Slovenije pa inž. Janeza Žlindro, direktorja M-KG in predsednika Gibanja za razvoj Ko- čevske. ZLSD bo svojega kandidata uradno razglasila na današnji konvenciji stranke. Uspelo nam je tudi zvedeti, daje v Loškem Potoku kandidat za župana Peter Rus, direktor Zdravstvenega doma Ribnica, ni pa nam uspelo preveriti, Če je na kandidaturo pristal. Za ribniško občino smo lahko izvedeli le, da razpošiljajo potrebni material (obrazce) v zvezi z volitvami. Tam smo dobili tudi nasvet, naj se glede informacij znajdemo sami. Tako smo pri predsedniku SDSS Jožetu Kozini zvedeli, da res še niso določili kandidata za župana, ampak bodo to storili v kratkem. Na telefonski številki, kjer naj bi bila pisarna SKD, se je oglasila neka ženska, ki je dejala, da je mati petih otrok in da ne kan- Kapela za 50-letnico pobojev v Rogu Ponudba 31 projektantov - Obljuba L. Peterleta KOČEVJE, LJUBLJANA -Bogomir Štefanič iz Kočevja je bil na zadnjem kongresu SKD Slovenije izvoljen v 20-članski svet stranke. Kot predsednik komisije za urejanje grobišč v Kočevskem Rogu je nagovoril kongres in poslance republiške skupščine ter opozoril udeležence, da prihodnje leto poteče 50 let od pobojev in da je zato treba čim prej zagotoviti vse potrebno za postavitev cerkvice oz. spominske kapele v Rogu. Za 50-letnico namreč pričakujejo množičen obisk Roga, in ker bo to verjetno tudi zadnji množičen obisk tega kraja in če do takrat kapela ne bo zgrajena, je kasneje niti več ni treba. Čeprav gre za manjšo cerkev oz. kapelo, pa se je na natečaj za idejni projekt že prijavilo 31 projektantov in projektantskih organizacij. Alojz Peterle je kot podpredsednik vlade obljubil, da se bo zavzel za financiranje izgradnje te cerkvice s strani vlade, kot je bilo to v primeru cerkve v Kočevski Reki, kije zdaj že vgradnji. Bogomir Štefanič pa je dodal k temu, da se še dobro spominja on sam in drugi besed predsednika Milana Kučana, ki je na prvi maši v Rogu oz. spravni svečanosti med drugim dejal, da bo Slovenija dala za postavitev ustreznega obeležja v Rogu toliko kot mora in more. Posebna štiričlanska komisija bo te dni obiskala predsednika Kučana in ga zaprosila za njegovo podporo pri finančnem pokritju tega projekta. didira za župana. Na Kočevskem uničena stara vaška jedra Zdaj poteka javna razprava o urejanju naselij KOČEVJE - Javno je razgrnjen osnutek prostorsko ureditvenih pogojev za Kočevsko polje, se pravi za območje od Jasnice do Spodnjega Loga in zajema krajevne skupnosti Stara Cerkev, Ivan Omerza Livold in del KS Rudnik-Šalka vas ter Kočevje-mesto; se pravi območje, ki naj bi bilo izven načrtovanega naravnega parka. Obdelanih je 19 naselij, ki so razdeljena na oblikovne enote, se pravi na staro jedro posameznega naselja, njegovo kasnejšo širitev, prikazane so nepravilne širitve itd. Ugotovljeno je, da so z raznimi zidavami in drugimi posegi vsa naselja glede na prvotni videz občutno uničena. To velja tudi za najbolj ohranjeni naselji Črni Potok in Gorenje. Značilnost starih naselij je bil vaški trg, s cerkvico in starim vaškim jedrom. Cilj osnutka prostorskih ureditvenih planov (PUP) je, da se ohrani stari videz naselij, in da se naseljem vdahne bolj polno življenje. Prav zato bodo naročili tudi 3 do 4 tipske projekte hiš, ki sodijo v posamezno okolje in kijih bo možno na tem območju postavljati. Skratka: značilnosti in načrtovanj je še več, a je najbolje, da si jih zainteresirani ogledajo na občinski skupščini (odsek za urbanizem in urejanje prostora), kjer bodo dobili podrobnejša pojasnila in odgovore. Ogled je možen le še do 7. novembra. . „ J. PRIMC GIBANJE IN VOLITVE KOČEVJE - Za danes, 3. novembra, zvečer je sklican sestanek članov Gibanja za razvoj Kočevske. To, nestrankarsko, gibanje ima na dne- vnem redu “apel političnim strankam i lokalne volitve” Kočevske za lokalne volitve” in izbiro teme za naslednji sestanek. Te teme so: življenje mladih v Kočevju, zbiranje 5.000 podpisov za spremembo zakona o skladu gozdnih in kmetijskih zemljišč, razvoj kočevskega turizma, nezaposlenost ter infrastrukturne zadeve. DEBATIRALE BODO KOČEVJE - Na nedavnem zboru članic Slovenske ženske zveze pri SKD v občini Kočevje so ponovno izvolili za predsednico Meto Prelesnik, za podpredsednico pa Marijo Štefanič. Sklenjeno je bilo še, da bodo organizirale poseben klub, v katerem bodo razpravljale tudi o medčloveških odnosih v družini in drugod. NA POT OD LITIJE DO ČATEŽA KOČEVJE - Pohod po Levstikovi poti od Litije do Čateža bodo 12. novembra krenili kočevski planinci. Odhod bo ob 6. uri iz avtobusne postaje, povratek popoldne, prijavite pa se na tel. 875-136. SREČANJE KUPCEV KOPITARNE - Približno stotnija kupcev izdelkov sevniške Kopitarne in proizvajalcev obutve, pretežno iz Slovenije, a tudi iz Hrvaške in Makedonije, se je zadnji četrtek v oktobru pri Žolnirju v Kostanjevici seznanila z novo kolekcijo obutve “Pomlad - poletje 95" (na posnetku med modno revijo ljubljanske agencije Rau), direktor 270-članskega kolektiva Kopitarne Marjan Kurnik je povedal, da to najstarejše sevniško podjetje izvaža v 15 držav, na zahodu pa predvsem v Avstrijo, Nemčijo in Anglijo že 55 odstotkov celotnega prihodka. Ker prodaja dobro teče, načrtujejo v letu 1995povečanje za desetino. Predavatelj kranjske Srednje tekstilne, obutvene in gumarske šole Franc Štrukelj pa je uvodoma spregovoril o kakovosti in razvoju kopit. (Foto: P Perc) 50 LET POBOJA TALCEV - 30. oktobra letos mineva 50 let, kar so v Okroglicah nad Loko pri Zidanem Mostu padli štirje partizanski kurirji franc Bregar -Slepar, Franc Moro - Miha, Anton Strojine - Drago in Jernej Udovič - Hrast. Kot je povedal predsednik sevniške občinske organizacije Slavko Štrukelj, je bilo med 2. svetovno vojno na območju Slovenije 24 partizanskih kurirskih postaj z okrog 1600kurirji. Omenjena četverica mladih fantov je padla pred pol stoletja v ranem jutru, potem ko je poprejšnji dan pripravila miting na bližnjem Razborju in se tamkaj pod Lisco z vaščani že veselila težko pričakovane svobode. Na spominski plošči, ki so jo na Prašnikarjevi domačiji odkrili leta 1978 loški borci, sta še zapisani imeni kurirjev Franca Arha - Zorka in Franca Hiršla - Ferda, padla 29. septembra 1944 na bližnjem Radežu. Zbrane na petkovi žalni komemoraciji je pozdravil predsednik loških borcev Tone Zupančič, pogovoru Slavka Štruklja so krajši prisrčni kulturni spored izvedli učenci loške šole (na posnetku), zbrane pa so pogostili na Ivandičevi domačiji. (Foto: P Perc) h Stillesa vozijo stroje na odpad Ekipa kriznega menedžmenta celjskega konzorcija Arkus trdno odločena posodobiti tehnologijo Stillesa in zaostriti delovno disciplino do skrajnosti SEVNICA - Izvedenci konzorcija Argus pod vodstvom Mirka Krajnca je uspešno končal sanacijo Ipoza, končujejo delo v Emu, kot krizni menedžment pa so se v začetku oktobra lotili novega zahtevnega zalogaja - sanacije sevniškega Stillesa. Navkljub dobrim referencam so Celjani le zmerni optimisti, saj odkrito priznavajo, da za Stilles še ni popolnoma izključena možnost stečaja. Vse niti le ne drži v rokah ekipa strokovnjakov, ki se nima za čudodelnike, so pa ob zavzetosti delavcev Stillesa pripravljeni z vsem svojim znanjem in izkušnjami pomagati, da se bo Stilles rešil iz nekajletne agonije in životarjenja. SMO AVSTRIJSKO SLOVENSKO PODJETJE S 15-LETNIMI IZKUŠNJAMI. 62204 MIKLAVŽ, Ul. Kirbltavih 53. tel.: 062/692-250 ZAČNITE DONOSNO DELO. POSTANITE NAŠ PARTNER V VZGOJI JUŽNOAMERIŠKIH ČINČIL. PONUJAMO VAM: visoko kvalitetne živali s strokovno pomočjo. ZAGOTAVLJAMO ODKUP ŽIVALI IN CENO. Informacije o brezplačnih seminarjih dobite po tel. vsak dan od 18. — 21. ure. SEMINARJI BODO: 12. 11. 94, SEMIČ, tel.: 068-42-452 12.11. 94, RIBNICA, tel.: 062-692-250 Letno potrebuje Stilles okrog 3200 m3 lesa, hlodovine oz. za 2,8 milijona mark obratnega kapitala. Letos pričakuje po gospodarskem načrtu 10,5 milijona mark realizacije in naj bi se do konca leta s sedanjih 42.000 mark na zaposlenega povzpela na 60.000 mark. Kot je povedal Franc Rovere, so skušali najprej iz poprejšnjega nepreglednega, razdrobljenega sistema treh družb združiti vse pod eno streho, da bodo zaposleni delali, sklepali pogodbe in dobival plače v eni družbi. Ena najpomembnejših nalog je bila deblokada, že kar kronično blokiranega žiro računa. Pozornost bodo seveda posvetili tudi trženju, tehnologiji in razvoju ter proizvodnji. Sanacijski program predvideva, da bo v prenovljenem, zdravem Stillesovem jedru delalo le še 180 delavcev. 70 se jih bo znašlo med trajnimi presežki. “Naš cilj ni samo metanje ljudi na cesto. Delavcem bomo skušali z zavodom za zaposlovanje in sindikatom tudi pomagati. Delovno disciplino pa bomo zaostrili do skrajne meje in z disciplinskimi ukrepi metali ljudi na cesto brez milosti,” je poudaril Franc Rovere. Direktor Stillesa Vojko Rovere pa je povedal, da so poprej poznali Stilles predvsem po izjemni kakovosti izdelkov, ko pa so prišli v podjetje, so spoznali, da je “v deželi Danski marsikaj gnilega”, da so stroji zelo slabo vzdrževani in tako zastareli, da jih bodo nekaj te dni odpeljali naravnost na odpad. Problematičen je že kad- * Vodja kriznega menedžmenta inž. Mirko Krajnc je poudaril, da ostaja nosilni program Stillesa masivno stilno pohištvo, pri čemer ne bodo dovolili, da bi padli na nižje cenovne razrede, kot so padali sedi\j. Ponovno mu bi se vrnili časi izdelave pravega masivnega pohištva, brez ekološko spornih iverlc, skratka ljudje mu bi spet kupovali pohištvo za več generacij. Precej dela in dobička si obetajo tudi od restavriranja najzahtevnejšega pohištva in rezbarstva. Vojko Rovere, direktor Stillesa rovski ustroj Stillesa, k sreči pa so za ključna delovna mesta znotraj tovarniških plotov še našli dovolj pravih ljudi- P PERC Drobne iz Kočevja) PREVEČ DOBREGA NI DOBRO - V trgovino Neža na kočevski tržnici je vlomljeno skoraj vsak vikend. V tej trgovini namreč prodajajo tudi dobre domače kekse. Očitno gre za vlomilce, ki so gostje nekaj deset metrov oddaljenega mladinskega kluba-gostišča, kjer je poskrbljeno za pijačo, očitno pa ne za do-hre kpksp PREviDNO PRI NAKUPIH -Na tržnici v Kočevju prodajajo Poljaki, Ukrajinci in še kdo tudi jedilni pribor in posodo, kakovost obojega pa je vprašljiva, saj ni nobene deklaracije. PO KOČEVJU ŽE POKA - Do novega leta je še daleč, po Kočevju pa že vsak dan oz. večer pokajo petarde. Ni še natančno ugotovljeno, kdo so “bombarderji”, ljudje pa sumijo, da razmetujejo denar tisti, ki običajno prosijo za pomoč Rdeči križ 1, I/ nntoc KOČA JE ŠE ODPRTA - Planinska koča na Mestnem vrhu nad Kočevjem je ob vikendih še vedno odprta. Zaprli jo bodo šele, ko bo zapadlo toliko snega, da do nje ne bo možno priti peš ali jo oskrbovati z vozili. OBČAN SPRAŠUJE -MEDVED ODGOVARJA - Kaj praviš na zahtevo delavcev, da hoče vsak del podjetja? -Da bo lepo, ko bo vsak učitelj zahteval zase del šole. Ribniški zobotrebci) VODOVOD IN MRLIŠKA VEŽICA - Na območju vaškega odbora Grčarice in Ravne je živahno, odkar ga vodi Stane Lavrič. Najprej so končno dogradili vodovod za Grčar-ske Ravne, kjer so prej dela za nekaj let zastala, pred kratkim pa so v Grčaricah svečano odprli obnovljeno mrliško vežico. ODPLAKE V ČISTILNO NAPRAVO - Pred meseci smo poročali o poginu rakov v potoku Sajevec in sumu, da naj bi pogin zakrivila tekstilna tovarna v Jurjeviči. Zdaj, ko nadaljujejo z gradnjo kanalizacije v Ribnici, predlagajo iz te tovarne, naj bi hkrati z odvajanjem odplak na osrednjo ribniško čistilno napravo iz okoliških vasi rešili to tudi za njihovo tovarno, saj bo potrebno zgraditi le nekaj nad 2 km kanalizacije. V tovarni bodo uredili predčiščenje odplak. NEKDO POTREBUJE SODE -Kaže, daje nekomu grozdje ali sadje dobro obrodilo. Očitno pa nima dovolj denarja, zato sode lastnini kar v Mercatorjevem skladišču v bivši kasarni, od koder je izginilo že kar precej sodov za pivo in sicer za 50 in 30 litrov. Malo pa je verjetno, da bo Ribničan varil pivo. OBČAN SPRAŠUJE-MEDVED ODGOVARJA - Kaj praviš na ugotovitev, da je poslanec Benjamin Henigman iz Ribnice v skupščini s svojo zahtevo, da manegerji ne bi smeli imeti večjih plač kot poslanci, nasmejal novinar-je? - To je dokaz, da so Ribničanje kljub resnim časom še za humor. • Analfabeti najraje svetujejo novinarjem in pisateljem. (Jurič) ( Sevmški paberki ] JAVNOST - Vsaj zaenkrat so se j člani ekipe kriznega menedžmenta v Stillesu izkazali kot mož beseda. Ko I so nam obljubili sklic novinarske konference, niso pozabili na stike z ! javnostjo, kot je prejšnja ekipa sklada. Ih je bolj vedrila pri sevniških mizarjihinjeverjetnozato novinarji nismo imeli čast spoznati. Požvižgali so se na sindikat in sedmo silo- DOLG DEMOKRATOV-Kova-čeva kobila je ponavadi bosa. To velja tudi za novinarje. Bolj po naključju j smo namreč zvedeli, da so naši ča- j sopisni hiši od lokalnih političnih strank še od zadnje predvolilne kampanje ostali dolžni za oglašanje predvolilnih obljub le sevniški Demokra- j ti. Gre za znesek okrog 80.000 tolar- \ jev (brez zamudnih obesti), zaradi | česar seveda Dolenjski list ne b° | obubožal. Gotovo pa se to ne bi ph' merilo niti cenjenim demokratom, k* ; so tedaj, vsaj na republiški ravni' pokurili za predvolilno kampanj0 ! obratno sorazmerno veliko denar-cev glede na volilne izide. Bolj zaskrbljujoč je dolg Podobnikove Slovenske ljudske stranke (SLS), ki btU obresti znaša okoli 380.000 tolarje^ stranka naj bi jih za predvolilno kampanjo v Dolenjskem listu menda nakazala neki notranjski agenciji, ki P* je seveda šla na boben, še preden b' nam utegnila plačati dolg. Kajpak naš časopis ni edini, ki so ga tako'6 nasankali ljudski politiki, je pa to dobra šola. EVA - Na modni reviji Kopitarn6 v Kostanjevici je moška srenja lovila, da je Eva Longyka še boV prikupna kot na televiziji. O pos'6' dicah lakih ocen, žal, ne morem0 poročati. Krške novice ) DUHOVITO - V Krškem bodo še poskusili nadaljevati s sejo skupščine. Od zadnjič jim je preostalo še lepo število točk dnevnega reda, če pa bi sodili po gradivu in stanju na terenu, bodo največ pozornosti posvetili svetemu duhu. LD Sveti Duh iz Velikega Trna spet deluje in bi rado nazaj lovišče, studenški lovci pa mu ga ne dajo. Kdo ima prav in kdo ne, o tem naj bi sodili delegati, še bolj verjetno pa je, da se bo zadeva končala na sodišču. Upamo, da samo z lovskimi pozdravi in brez pušk. (Puške bodo pokale, zverine bodo stokale.) NI REKLAMA - Janša je napisal knjigo Okopi. Na zadnjem obisku v Krškem je samo ob treh različnih temah priporočal udeležencem javne tribune, da naj si več o tem preberejo v njegovi najnovejši knjigi. Ko je to povedal tretjič, ni pozabil poudariti, da ne dela reklame za knjigo. Še dobro, da je povedal, drugače bi še kdo mislil, da jo dela. BESEDNJAK - Čisto prav je imel Trdina, ko je med ljudstvom zbiral gradivo. Tako smo nekaj zanimivega strankarskega besednjaka pobrali tudi mi. Komunisti, Partijci, Tardcči ali Rdeči Kmeri - to je množica imen za skupek istih ljudi. Tisti, ki sledijo samo svojim lastnim interesom in stopajo iz ene stranke v drugo so Premikači. Nekateri, ki imajo višje cilje in se žrtvujejo, da služijo kot most, so Mostiščarji. Bog je Adama in Evo izgnal iz raja, Janša pa je dočakal pgon iz vlade. Razlikuje očitna. Adam m Eva sta obsojena na večno pregnanstvo, Janša že zbira glasove, da se povrne. NEKAJ PROTI RDEČIM - Slišali smo, da mediji niso imeli časa vabiti na razgovor z J. J., ker so morali najavljati Kučanov prihod v Dobovo. Za vse so krivi Rdeči Kmeri in njihova trobila. Če so v stranki naredili vse za pravočasno informacijo. Novo v Brežicah) NAPREDOVANJE - Verjetno se nikjer tako hitro ne napreduje kot v brežiški občini. Zadnjič je poslanec Marjan Šetinc takoj nato, ko je prišel v Globoko, napredoval v ministra. Minulo soboto je bilo napredovanje še bolj bliskovito. Bogdan Matjašič je bil iz sekretarja IS SO Brežice preimenovan v ministra. Ob takem preskoku ni napredovanje Ivana Živiča v pred-sednika brežiške občine skoraj omembe vredno. Vse to samo zaradi napovedovalcev, ki imajo malo preveč treme. Odziv oseb, ki so napredovale, je dober, ne ve se, kakšen bi bil, če bi napovedovalci koga po nesreči degradirali. PRAVI NASLOV - Zdaj nam je bolj jasno, zakaj so na cesti, ki se vzpenja proti gradu Mokrice, še vedno luknje. Na Mokricah so nas opozorili, da bi kritika morala leteti na Cestno podjetje, ki da je dolžno vzdrževati omenjeni odsek. Na Cestnem podjetju zatrjujejo, da s to cesto nimajo nič, ker nima niti lokalnega značaja. Daje cesta res še nižjega ranga od lokalnega, smo se prepričali tudi v pristojnem občinskem sekretariatu. Zanjo ne plačuje občina in je kvečjemu krajevna ali celo zasebna. Mokrice bodo lahko torej še dolgo čakale, da bo nekdo drug zakrpal luknje. Kot smo izvedeli, bi Cestno Podjetje to rado storilo, če bi kdo za to plačal. En podpis na ustrezni virman menda zadostuje za več lukenj. LUKNJE - Lokalnega značaja in zato na občinski grbi je še vedno bližnja cesta mimo ribnika pod tjjokriškim gradom do Nove vasi. Čeprav se ve, kdo naj bi popravilo Plačal, so tam luknje. Tudi zanje ima-■"o razlago. Cesta je po mnenju občine z novo mejo dobila drugačen P°men in pridobila na gostoti prome-*a. Zato so luknje. Cesto bi radi Prekategorizirali v regionalno in jo "aprtili republiki. Menda je na RUC-" že vse dogovorjeno, črno na belem Pa še ni. Zato jih nihče ne pokrpa. Luknje so še občinske in bodo verjet-J10 na cesti ostale tudi potem, ko bodo • I 10 državne. PONAREJENE : j ŠTEVILKE ŠASIJE? i I ČATEŽ OB SAVI - 26. oktobra I ; jAPpldan so policisti na magistralni i Asti Ljubljana Obrežje ustavili vozni-, i.® golfa GTI 16V, 27-letnega držav- > j rn" BiH D. H. Pri kontroli številk • | |g‘Je vozila je bil podan sum, da so • ; d '}e ponarejene. Vozilo so zasegli, v | clo pa vključili tudi kriminaliste. V času od 14. do 28. oktobra so .brežiški porodnišnici rodile: An-,reja Bostna iz Brežic - Aleksan-J", Mojca Jovanovič iz Jetrnega e|"' Lovra, Sonja Ferenčak iz Sel ».Martino, Ždenka Lorber iz Bre-čc Adrijano, Tatjana Plankar iz I eniš - Matica, Lilija Žgalin iz Pav-bve vasi - deklico in Justina Ko-Pfivc z Vrha - Klemna. Čestitamo! St. 44 \Z NAŠIH 030M MŠŠ 130 let osnovne šole Koprivnica 20 let nove šole - Pripravili razstavo o zgodovini šole in proslavo - Šola v teh krajih povezuje ljudi - Telovadnica v enem letu? - Želja po računalniški opremi KOPRIVNICA - Koprivnica je te dni slavila zavidljiv jubilej -130 let osnovnega šolstva v vasi in 20 let nove šole. Ob praznovanju so se učenci predstavili s prisrčno proslavo in razstavo o zgodovini šole, ki sojo pripravili s pomočjo Slovenskega šolskega muzeja, župnijske kronike in učencev ter tako sestavili del zgodovinskega mozaika šole na robu Kozjanskega v severovzhod- nzstvt rinili L rt L-n l/ztilinn nem delu krške kotline. Danes osnovno in malo šolo obiskuje okoli 140 otrok iz vasi in okolice. Pred drugo svetovno vojno je bilo v osnovni šoli 244 otrok, vendar pa se po intenzivnem obdobju odseljevanja ljudje v ta del Slovenije že vračajo, tako da je že nekaj let število otrok nespremenjeno. O zgodovini šole ni veliko podatkov, saj je leta 1944 šola pogorelaj z njo pa tudi ves inventar in arhiv. Že leta 1838 je kaplan Janez Krumpak ustanovil zasebno šolo, sledili so mu številni učitelji. Do leta 1864 seje poučevalo v kaplaniji, takrat pa so že položili temelje za novo šolo in istega leta pričeli tudi s poukom v njej. Po prvi svetovni vojni je število učencev naraslo, zato so že razmišljali o novi šoli, naredili celo načrte, vendar je naslednja vojna gradnjo preprečila. Med vojno je pouk tekel dalje, le da v nemškem jeziku. Leta 1944 so partizani zažgali šolo, s tem pa so zgoreli vsi dokumenti in učila. Po vojni sta bila pomembna dva dogodka. Leto 1963, ko je popolno osemletko končala prva generacija in leto 1974, ko so se učenci preselili iz stare, času in zahtevam neprimerne šole ob cerkvi, v novo, sodobno šolo. Kasneje so šolski okoliš obogatili z novim igriščem, dozidali prostor za predšolsko vzgojo, garderobe in tehnični pouk. Lani so uredili še atletsko stezo. Vendar so še vedno brez telovadnice. “Z gradnjo telovadnice bi morali pričeti že 15. oktobra, vendar se to še ni zgodilo. Če bo šlo vse po sreči, bodo naši otroci prihodnje šolsko leto že lahko telovadili v novi telovadnici. Seveda bo vse odvisno od finančnih sredstev,” pravi ravnatelj osnovne šole Koprivnica Jože Ivačič. Poleg telovadnice bi radi opremili tudi učilnico za računalništvo. Na šoli kljub temu, da so otroci doma obremenjeni s kmečkimi opravili, uspešno potekajo tudi najrazličnejše aktivnosti in interesne dejavnosti, del tega so si lahko starši, vaščani, nekdanji učitelji in drugi ogledali tudi na petkovi prireditvi. Kaj pomeni šola za ta okoliš, je prav gotovo pokazal tudi obisk proslave, saj je bil sicer kar velik večnamenski prostor nabito poln. Tudi s tem so pokazali, da je šola na vasi potrebna mobitel ! 68310 ŠENTJERNEJ, tel.: 068/ 42-118 V_____________________________. tudi v bodoče, saj je središče druženja med ljudmi. To je tudi odgovor vsem tistim, ki so se ubadali z vprašanjem, ali bi to šolo ukinili in jo raje priključili večji ustanovi. X GAZVODA PRISRČNA PROSLA VA OB 130 OBLETNICI ŠOLE - Na proslavi v Koprivnici ob visokem jubileju šolstva v tem kraju so se predstavili mladi s pestrim programom, med njimi tudi zborček. (Foto: T. Gazvoda) LETOS VARNEJE V ŠOLO - Društvo za fx>moč duševno prizadetim iz Brežic je od podobnega društva v Ljubljani dobilo za eno leto v najem kombi. Posebej so se ga razveselili otroci, starši in učitelji šole s prilagojenim programom v Brežicah. Preko javnih del so dobili šoferja, ki vsak dan varno pripelje k pouku mlajše šolarje z Bizeljskega, iz Pisec, Glogovega Broda in Brežic. Kot je povedala učiteljica Jožica Malus, so starši in učitelji razbremenjeni velike skrbi, saj morajo sicer otrokom priskrbeti vsakodnevno spremstvo za javni prevoz. Kombi vozi tudi vsak dan na delovno usposabljanje v Krško in enkrat tedensko še v Novo mesto, uporabljali pa ga bodo tudi za druge prevoze društva in šole s prilagojenim programom. NA OTVORITVI TUDI MINISTER - “Vem, da bi morali hitreje dokončati cesto Bizeljsko-Brežice, a imamo finančne težave, saj je treba nenadoma ukrepati na tretjini vseh slovenskih cest. Naše ministrstvo se bo zavzelo, da bo država s proračunom v letu 1995 nadaljevala letošnje posodabljanje te regionalne ceste, "je obljubil minister Umek. Posodobitev državi za zgled Cesta Bojsno-Pišece dobila asfaltno prevleko BREZJE PRI GLOBOKEM -“Tale cesta je dokaz, kakšni so rezultati, če je volja med ljudmi. Tudi republika bi bila lahko vesela tako dobro izpeljane investicije,” je v soboto popoldne ob otvoritvi posodobljene 6 kilometrske ceste med Bojsnim in Pišecami dejal minister za promet in zveze Igor Umek. Krajani dveh sosednjih krajevnih skupnosti so že od leta 1987 vlagali v posodobitev ceste. Plačevali so samoprispevek in opravljali prostovoljne delovne ure. Že takrat je bil na vsaki strani odseka asfaltiran približno en kilometer ceste. Pred enim letom so se krajani odločili, da cesto dokončajo. Poskrbeli so za pripravljalna dela, opravili zemeljska dela, uredili odvod-njavanje in izdelali tampon. Vsa ta dela so v največji meri finan- cirali krajani vasi in lastniki nepremičnin ob cesti ter pokrovitelji. Vrednost opravljenih del v lastni režiji je znašala 25 milijonov tolarjev. Občina Brežice je dela na tej cesti ocenila kot prednostno nalogo za pridobitev sredstev za demografsko ogrožena območja, Ministrstvo za promet in zveze je pomagalo pri pridobivanju sredstev, drugi dve pristojni ministrstvi pa sta odobrili sredstva.Skupna vrednost del je bila ocenjena na 45 milijonov tolarjev. Ker so v zadnjih 5 letih neurja sprožila več pkizov na tem odseku, je brežiška občina poskrbela tudi za njihovo sanacijo, kije stala 10,7 milijonov tolarjev. Na cesti zdaj manjka še prometna signalizacija in odbojne ograje, a bodo tudi za to še poskrbeli. B. D.-G. V Termah Čatež se veča dobiček Vse več kopalcev, nočitev in tudi tujcev - V letu 1995 za 15 milijonov mark naložb -Tretjino doma, ostalo po Sloveniji - Nov “stari hotel”, velezabavišče in bazen z valovi ČATEŽ OB SAVI - Družba Terme Čatež je v devetih mesecih letošnjega leta za 36 odstotkov povečala prihodek glede na enako obdobje v lanskem letu. Ustvarila je 375 milijonov tolarjev dobička, kar je celo za 67,8 odst. več kot v prvih devetih mesecih lanskega leta. V Termah so zabeležili okrog 370 tisoč nočitev, številka pa naj bi do konca leta narasla še krepko čez 400 tisoč. Nočitev je za dobrih 6 odst. več kot lani, nadpovprečno (54 odst.) pa seje povečalo tudi število tujih nočitev. V Mokricah je prenočevalo kar za 70 odst. več tujcev, v Termah pa za četrtino. Poleg tega so prodali še 220 tisoč vstopnic (za 60 odst. več kot v enakem obdobju lani). To pa skupaj s številom stacionarnih gostov pomeni, da se je v bazenih na Čatežu namakalo okrog 600.000 kopalcev. Družba je letos že prenovila več objektov, med njimi restavracijo grill, Nagradili 10 inovacij Inovatorji v PPV Dobova, Opekarni-Rudnik Brežice in v INO Brežice - Kar 4 izboljšave za učenje BREŽICE - Danes so v Termah Čatež podelili letošnja priznanja za dosežke na področju inovativne dejavnosti v občini Brežice. S 35 tisočaki so nagradili 10 inovatorjev in skupin. Kar štirje nagrajenci so nagrado prejeli za inovativno delo na področju šolstva. Učitelj kemije in biologije Lojze Bavdež iz OŠ Brežice jo je prejel, ker je na osnovi praktičnih izkušenj pomagal pri nastajanju priročnika pouka biologije v 6. razredu osnovne šole. Njegova kolegica Darja Mandžuka, razredna učiteljica na isti šoli, pa je kot soavtorica sodelovala pri nastajanju učbenikov za 1. in 2. razred. Skupina delavcev Podjetja za vzdrževanje železniških voz iz Dobove je izdelala učni pripomoček za kabinetni praktični pouk na področju delovanja zračnih zavor tovornih vagonov. Uporabljali ga bodo v Železniškem učnem centru v Ljubljani. Predmetni učitelj Vilko Urek iz Slogonskega pri Kapelah je po prvem priročniku za učenje igranja na sintetizator izdal še drugi del učbenika in zapolnil praznino na tem področju v slovenskem prostoru. V Podjetju za popravilo železniških voz bosta nagrajeni še dve inovaciji. Skupina delavcev si je zamislila in izdelala tirno tehtnico nazivne sile 20 ton po osi, ki bo podjetju prinesla velike prihranke v denarju in času. Druga skupina je izdelala posebni vagon za hitro, enostavno, učinkovito in varno čiščenje predorov v zimskem času (za odstranjevanje ledenih sveč in oblog)- Inovatorji podjetja INO Brežice so v sodelovanju s hrvaškimi in italijanskimi partnerji razvili in izdelali traktor v togi izvedbi tipa “Puma”, ki je primeren za vinogradnike, sadjarje, gozdarje in hribovske kmetije. Druga skupina v tem istem podjetju je kot nadaljevanje serije lastnih mulčarjev razvila mulčar UN1PV, PP, ki ga drugod po Sloveniji ne izdelujejo, v primerjavi s tujimi stroji pa ima več prednosti. Stane Jagodič, orodjar v tem podjetju, je izdelal posebno orodje za balansiranje mulčarjev, ki omogoča hitro in kakovostno uravnoteženje tudi največjih rotorjev iz programa mulčarjev tega podjetja. Četverica inovatorjev iz podjetja Opekarna-rudnik Brežice sije zamislila in tudi izvedla fasadno izolacijsko ploščo in fasadni sistem Silikatherm, ki sodi med najmodernejše fasadne sisteme v Evropi in se že prodaja doma in v Nemčiji. B. D.-G. ilfclife Borut Mokrovič sobe v hotelu Terme, nabavila novo telefonsko centralo za direktne številke iz vsake hotelske sobe ter zgradila 9 trgovskih lokalov. Kot pravi generalni direktor družbe Borut Mokrovič, so v prvih 9 mesecih samo za vzdrževanje objektov in okolice porabili 139 milijonov tolarjev. V družbi so v preteklih letih tudi uspešno znižali stroške poslovanja, kar ob doseženem dobičku prinaša dobre donose delničaijem. Na vsako od 4 milijonov delnic pride 100 tolarjev donosa. Uspešno poslovanje družbe ji omogoča, da najame kar najugodnejše kredite doma in v tujini, pa tudi, da izda nove delnice za nove investicije. Že v januarju prihodnjega leta bodo začeli graditi Hotel Toplice, ki bo na zunaj ohranil podobo današnjega hotela. Uredili bodo tudi njegovo okolico in pivnico s termalno vodo. Svojo ponudbo bodo razširili z adaptacijo sedanjega kegljišča v večje nočno zabavišče, ki bo lahko sprejelo tudi do 2.000 obiskovalcev. Poskrbeli bodo še za sodobnejšo gostinsko ponudbo na Termalni rivieri s prenovo sedanje lesene restavracije ob olimpijskem bazenu. Do naslednje poletne sezone, ko bodo končane vse zgoraj naštete • Terme Čatež so že v času Markovičeve vlade zastavile svoj program privatizacije, lani novembra so bile povsem pripravljene nanjo, a s procesom še do sedaj, podobno kot vsa o-stala zdravilišča, niso zaključile, saj čakajo na rešitev vrste odprtih vprašanj. Po besedah finančnega direktorja Zvonka Krulca, bodo 20 odst. vrednosti podjetja odkupili zaposleni in njihovi družinski člani s certifikati. 40 odst. bodo namenili notranjemu odkupu, če pa ta ne bo povsem uspel, bo preostali del lastnine pre-nešen na Sklad RS. “Za javno prodajo se nismo odločili, saj smo na osnovi izkušenj drugih podjetij (npr. Lek) ocenili, da to preveč stane. Stroški prodaje in vseh potrebnih prospektov se gibljejo med enim in dvema milijonoma mark,” je dodal Krulc. investicije, za svoje goste pripravljajo še presenečenje v obliki novega bazena z valovi, prvega te vrste v Slovenija B. D.-G. IZMERITE LIKOVNI UTRIP POSAVJA! SLOVENSKA VAS - “Likovni utrip Posavja”, kot je poimenovala razstavo posavskih slikarjev Jožica Vrtačnik Lorber, bodo strokovnjaki in ljubitelji slikarstva lahko izmerili med 4. novembrom in 4. decembrom letos v Galeriji Hamer v Slovenski vasi. Na razstavi likovnikov, kijih ne povezuje ista generacija ali slog, temveč takšna ali drugačna pripadnost regiji, se bo predstavilo šest akademskih slikarjev: Jože Marinč, Rajko Čuber, Alojz Konec, Apolonija Simon, Ivan Bogovčič in Martina Koritnik Fajt. ODLIČJA TUDI EKIPI HOTELA SREMIČ KRŠKO - Kuharji in natakarji krškega Hotela Sremič so uspešno nastopili na letošnjem Gostinsko-turističnem zboru v Mariboru. Šefica kuhinje v Sremiču Milena Kerin je za svoje kuharske izdelke osvojila zlato medaljo, Robert Blazinšek iz gostišča Tri lučke pa sije priboril kar dve zlati odličji, prvo kot barman za brezalkoholni napitek Kremenček iz izdelkov podjetja Vino Brežice in drugo za poznavanje vin. Na tekmovanju gostincev je sodeloval še Franc Župevc, šef kuhinje v kostanjeviški restavraciji Pod Gorjanci. ŠKOF URAN BLAGOSLOVIL OBNOVLJENO CERKEV IN NOVA ZVON O VA - V nedeljo je ljubljanski škof Alojz Uran blagoslovil obnovljeno cerkev Svetega Miklavža v središču Kostanjevice in dva nova bronasta zvonova, težka 198 in 114 kilogramov, ki sta ju podarila domačina Toni Žulič in Franja Jorga. Stara zvonova je med prvo svetovno vojno vzela oblast stare A vstrije, šele leta 1930 pasov cerkev namestili več kot 400 kilogramov težak železen zvon, ki sta se mu sedaj pridružila dva nova. To je hkrati tudi zaključek del na tej cerkvi, ki je bila temeljito obnovljena, dobila je novo streho, fasado, obnovili so freske oltarnega prostora in razpoke od močnega potresa leta 1984. (Foto: T. Gazvoda) RAZSTAVA PRI SLONU NOVO MESTO - V prostorih mladim priljubljenega novomeškega lokala Pri slonu bodo v četrtek, 3. novembra, ob 19.30 odprli razstavo likovnih del mladega novomeškega ustvarjalca Tomaža Pavlina, ki se bo tokrat prvič predstavil javnosti. Razstavo je naslovil Nazaj v pozabljeni svet, motivno pa v svojih delih niha med realizmom in abstrakcijo. HRVAŠKO GLEDALIŠČE V DOMU KULTURE NOVO MESTO - V Domu kulture bo v ponedeljek in torek, 7. in 8. novembra, ob 19. 30 gostovalo zagrebško gledališče Teater v gosteh, ki se bo predstavilo s komedijo ameriškega dramatika Neila Simona Ujetnik Druge avenije. Predstavo je režiral Relja Bašič. Vstopnice za obe predstavi je mogoče kupiti v predprodaji v sprejemni pisarni Doma kulture. RAZSTAVA IN KNJIGA ŠKRABČEVIH DEL NOVO MESTO - V pripravah na 250-letni jubilej novomeške gimnazije in ob 150. obletnici rojstva slovenskega jezikoslovca p. Stanislava Škrabca, kije poučeval tudi na novomeški gim-naziji, bodo v torek, 8. novembra, ob 17. uri v dvorani frančiškanskega samostana predstavili ponatis Škrab-čevega jezikovnega opusa. O življenju in delu tega pomembnega Slovenca bo govoril prof. dr. Jože Toporišič, dopisni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Ob tej priložnosti bodo odprli tudi razstavo o p. Škrabcu. v Začetek Škrabčevih dnevov v Ribnici Odprli razstavo o življenju velikega rojaka RIBNICA - Razstavo o življenju in delu velikega sloven-skegajezikoslovca patra Stanislava Skrabca so odprli minuli petek v Miklovi hiši v Ribnici. Najprej je govoril predsednik odbora za proslavljanje 150-let-nice rojstva jezikoslovca p. Stanislava Škrabca pater Niko Žvokelj. Pozdravil je vse, ki so že sodelovali pri prireditvah v spomin Škrabca ali pa bodo še, in tiste, ki so sodelovali in pomagali pri izdaji Škrabčevih del. To še posebno velja za pokroviteljici, zavarovalniški enoti Triglava in Slovenke v Novi Gorici. Nato je podrobneje predstavil Škrabčevo delo dr. Jože Tbpori-šič, raziskovalec Škrabčevega dela in življenja ter urednik “Jezikoslovnih del p. Stanislava Škrabca”, ki bodo izšla v štirih delih oz. zvezkih. Poudaril je, da je Škrabec začel raziskovati že med službovanjem na frančiškanski gimnaziji v Novem mestu (1868-1870), glavnino dela pa je opravil v samostanu Kostanjevica pri Novi Gorici, kjer je urejal časopis “Cvetje z vertov svetega Frančiška” (1880-1915), na katerega platnicah je tudi redno objavljal svoje jezikoslovne prispevke, kijih drugje ni mogel objavljati, saj je Slovenska matica njegove prispevke redno zavračala. Na razstavi so prikazani razni dokumenti od spričeval in pisem pomembnih jezikoslovcev tistega časa, do knjig, ki govore o Škrabcu in njegovem delu ter njegovih “Jezikoslovnih del”, ki so začela zdaj izhajati. J. PRIMC Soočanje s tradicijo in življenjem V Dolenjskem muzeju so odprli pregledno razstavo grafik Branka Suhyja -Razstavljenih je prek 150 grafičnih listov, večina od njih prvič na ogled javnosti NOVO MESTO - Letošnje leto se v razstavni podobi Dolenjskega muzeja izrazito izpisuje kot leto grafike. Največji poudarek je nedvomno dal Bienale slovenske grafike z vsemi spremljajočimi razstavami, piko na i pa postavlja pregledna razstava grafik novomeškega likovnega ustvarjalca Branka Suhy-ja, ki sojo slovesno odprli v petek, 28. oktobra. V vseh treh galerijskih prostorih je razstav(jenih po avtorjevem izboru prek 150 grafičnih listov, nastalih v obdobju 1973-1994, večina stvaritev pa je prvič na ogled javnosti. DVAJSET LET USTVARJANJA - Pregledno razstavo grafik, ki jih je Branko Suhy ustvaril v zadnjih dvajsetih letih, je s kratkim nagovorom odprl novi direktor Dolenjskega muzeja Zdenko Picelj (na liki levo). O umetniku (drugi z leve) in njegovem delu sta obsežnejše govorila Igor Zidič in prof. dr. Konrad Oberhuber (na sliki tretji z desne). (Foto: MiM) Otroška likovna kolonija V Bistrici ob Sotli vsako leto gostijo mlade iz bližnjih osnovnih šol, ki ustvarjajo na temo “TVgatev” KONČNO TEŽKO PRIČAKOVAN DOGODEK-Za Semičane je začetek gradnje prepotrebnega prizidka k osnovni šoli tako zelo pomemben dogodek, da ne bo kar tako odšel v pozabo. Mladi športniki so kamen ob spremstvu harmonike ter učencev pripeljali na gradbišče v samokolnici, med tistimi, ki so hoteli nanj vreči beton, pa je bila na gradbišču velika gneča. (Foto: M.B.-J.) BISTRICA OB SOTLI - Prejšnji teden so v okviru občinskega praznika v slavnostni dvorani posavskega muzeja Brežice slavnostno odprli razstavo otroške likovne kolonije “Trgatev”. Kolonijo organizira osnovna šola Marije Broz iz Bistrice ob Sotli ob podpori pokrovitelja podjetja Vino iz Brežic. Letos je na koloniji sodelovalo enajst osnovnih šol iz Slovenije in tudi osnovnošolci iz sosednje države, iz Kumrovca. Otroška likovna kolonija je prvič zaživela leta 1977, sledil je krajši presledek, od leta 1982 pa se vsako leto v začetku oktobra zbere v Bistrici ob Sotli veliko mladih, ki ustvarjajo ob izbiri različnih tehnik in motivov. Čas sovpada s trgatvijo, ki soji ljudje v Obsotelju in na ožjem Koz- Pouk celo v nekdanji drvarnici Svetovalec na ministrstvu za šolstvo in šport Niko Žibret je pretekli teden v Semiču položil temeljni kamen za prizidek k šoli - Sedaj pouk v skoraj nevzdržnih razmerah SEMIČ - Če bi Semičane vprašali, s kakšnimi pridobitvami se lahko poh-valjjo v letošnjem letu, bi zagotovo omenili novo, sodobno in zmog(jivejšo telefonsko centralo ter temeljni kamen, ki so ga pretekli teden vzidali v temelje prizidka osnovne šole. Kar celo desetletje so si prizadevali zanj, sedaj pa lahko končno verjamejo, da bodo njihovi otroci dobili boljše pogoje za šolanje. Semiška Osnovna šola Belokranjskega odreda je po velikosti na tretjem mestu v črnomaljski občini. Matično šolo obiskuje 405 učencev, podružnico na Štrekljevcu pa 20. Semiška šola je bila zgrajena pred 64 leti. Leta 1964 je bilo nadzidano nadstropje, pred osmimi leti še prizidek s tremi učilnicami, kuhinjo in večnamenskim prostorom. Vendar je teh prostorov občutno premalo, saj imajo na primer so prisiljeni voziti učence tretjega razreda na podružnično šolo, kjer so za silo uredili prostor. 18 oddelkov, a le 16 učilnic. Da so se letos izognili dvoizmenskemu pouku, Poleg tega je semiška šola edina v občini, ki nima namenskih učilnic za kabinetni pouk. V starem delu šole so le učilnice, brez prostorov za shranjevanje učil ter prostorov za učitelje. Učilnice - če bi jim sploh lahko tako rekli - kjer imajo pouk prvošolci, so vlažni kletni prostori brez dnevne svetlobe. Zasilno tehnično delavnico pa imajo kar v nekdanji šolski drvarnici. Tukajšnja šola je pred leti postala znana po stropu, kije zgrmel na tla v telovadnici športnega društva Partizan, v kateri so telovadili semiški otroci. Telovadnico so sicer popravili, a je za potrebe šole premajhna. Tako imajo učenci nižjih razredov pozimi športno vzgojo kar v učilnicah. Argumentov za prizidek je bilo torej veliko. Na skoraj 1.900 kv. metrih, kar je nekoliko manj kot meri sedanja šola, bodo dobili pet namenskih učilnic za pouk na predmetni stopnji, prostore za zbornico, ravnateljevo pisarno, tiho delo učiteljev ter druge pisarniške prostore. Naložba bo veljala 135 milijonov tolarjev. Kot je povedala ravnateljica Silva Jančan, načrtujejo, da bo do sredine prihodnjega leta prizidek zgrajen do tretje LIKOVNA KOLONIJA MLADIH -Dela učencev, ki so se udeležili likovne kolonije “Trgatev" v Bistrici ob Sotli, so bila na ogled v slavnostni dvorani posavskega muzeja Brežice. (Foto: T. G.) Upravni odbor GD Dolenjske Toplice Maksa Henigmana 33 68350 DOLENJSKE TOPLICE razpisuje javno licitacijo ki bo v soboto, 5.11.1994, ob 10. uri pri Gasilskem domu v Dolenjskih Toplicah za odprodajo IMV kombija 1600 BR, leto izdelave 1979, prevoženih 14.300 km. Izklicna cena vozila je 240.000 tolarjev. Vozilo je v zelo dobrem stanju. V ceno ni vštet prometni davek. Ogled vozila je možen eno uro pred licitacijo. Kupec mora pred licitacijo položiti 10 odst. varščine. Informacije na tel. 65-406. • Na slovesnosti, ki sojo semiški osnovnošolci pripravili ob položitvi temeljnega kamna, so se za pomoč zahvalili tudi svetovalcu na ministrstvu za šolstvo in šport Niku Žibretu ter poslanki v državnem zboru dr. Vidi Čadonič-Špelič. Žibret je ob tem dejal, da bo čez leto ali dve prišla na vrsto tudi črnomaljska šola. gradbene faze, za kar je ministrstvo za šolstvo in šport odobrilo 73 milijonov tolarjev, letošnji občinski proračun pa 20 milijonov tolarjev. V Semiču upajo, da bo gradnja končana leta 1996. M. BEZEK-JAKŠE janskem tako globoko zavezani. Kolonija ima značaj extempora, kar pomeni ustvarjanje takoj in brez priprave, pri tem s svetovanjem sodelujejo tudi učitelji in mentorji. Glavni moto kolonije je občutljiv odnos do naravne in kulturne dediščine, spoštovanje zgodovinskih resnic in vrednotenje boja za obstoj in preživetje na tej zemlji. Strokovni mentor docent specialist je na otvoritvi poudaril velik pomen takšne oblike ustvarjanja za otroka, saj je vsako delo dokument nekega likovnega razvojnega stanja, ki kaže na otrokovo videnje sveta. Je otrokova govorica, ki nima umetniškega stila, ima pa mnogo individualnih posebnosti. Risanje je vzgojna vrednota in tudi dejanska potreba v celovitem razvoju otrokove osebnosti. Otroška likovna kolonija je sedaj že nepogrešljiva tradicija likovnega ustvarjanja v tem kraju, njen cilj pa je dvigovati kvaliteto otroškega likovnega izražanja in motivirati tako mlade ustvarjalce kot mentorje. TG. O avtorju in njegovem delu sta na otvoritvi govorila direktor Moderne galerije iz Zagreba Igor Zidič in direktor Albertine z Dunaja prof. dr. Konrad Oberhuber. Oba sta poudarila visoko kakovost Suhyjevega grafičnega ustvarjanja ter njegovo pestrost in domiselnost, ki se kaže v tvornem vključevanju tradicionalnih vrednot in dosežkov velikih mojstrov v lastno ustvaijalnost. V Suhyjevi trdno in jasno začrtani umetniški poti je ustvarjalno soočanje z velikimi vzorniki svetovne umetnosti, predvsem z Rembrandtom, Goyo in Picassom, kasneje še z Diireijem, Tapiesom in ustvarjalci ameriškega popa, prešlo v personali-zacijo slikarjevega jezika. Suhy črpa iz umetnosti, predmetov in življenja okoli sebe zmeraj nove in drugačne navdihe, kot občutljiv kronist dogajanja izpisuje doživljanja in svet okoli sebe z značilnim likovnim jezikom, ki je plod njegovega vztrajnega študija in dela. “Njegova dela so polna življenja, napetosti, vse to povezuje z groznimi občutji, ki jih je doživljal, vendar iz slik odseva tudi nekaj pozitivnega. Upanje v njegovih delih je večje in presega tisto, kar človeka potlači. Iz tega prostora seva nekaj lepega v območje cele Evrope,” je zaključil svoj nagovor dr. Oberhuber. Razstava bo odprta do 4. decembra. Do takrat bo izšla tudi obsežna monografija, v kateri bo predstavljeno Suhyjevo ustvarjanje v obdobju, kot ga predstavlja najnovejša razstava. V monografiji bo natisnjen tudi poglobljen zapis Igorja Zidiča o Suhyju kot slikarju dveh tradicij. M. MARKELJ LITERARNI VEČER V KNJIGARN! OPUS V KRŠKEM - Pred kratkim je knjigama in papirnica Opus iz Krškega gostila slovenske pesnike in pisatelje, ki so svoja dela izdali pri založbi Mondena iz Grosuplja. Knjige so s pomočjo novinarke Dela Bogi Pretnar predstavili Goran Gluvič, Andrej Lutman, Milojka Žižmond Kofol, Ivo Frbežar in Željko Kozinc. Predstavili pa so tudi najuspešnejšo pesniško zbirko založbe Tatjane Soldo, že umrle mlade pesnice. Založba Mondena izdaja predvsem izvirno slovensko literaturo. V treh letih svojega obstoja je izdala že 20 knjig šest pa jih pripravlja. To je nedvomno velik uspeh glede na to, da tudi največje slovenske založbe izdajo v povprečju dve izvirni slovenski knjigi.Gostovanje te založbe ni prva takšna kulturna dejavnost knjigarne Opus, ki ni le trgovina, saj večkrat letno pripravlja različne kulturne prireditve, naslednja pa bo decembra ob izidu nove pesniške zbirke Iva Antiča. (Foto: T Gazvoda) RAZSTAVA KARIKATUR BORUTA PEČARJA OTOČEC - Od 4. do 16. novembra bo v Galeriji Otočec na ogled razstava portretnih in političnih karikatur znanega karikaturista Boruta Pečarja. Galerija Otočec je odprta vsak dan, tudi ob sobotah in nedeljah, od 12. do 18. ure. KTTARISTIČNI TEČAJI NOVO MESTO - V organizaciji Galerije Otočec bodo v Novem mestu tudi začetni in nadaljevalni tečaji kitare. Vpisnina je 1.000 tolarjev, cena posamezne ure pa 1.180 tolarjev. "tečaji bodo v Izobraževalnem centru Krke v hotelu Metropol. Prijave sprejemajo tam vsako soboto od 12. do 16. ure in v Galeriji Otočec (tel. 321-911) vsak dan od 12. do 18. ure. OGLED HAMLETA V LJUBLJANI NOVO MESTO - Dom kulture pripravlja ogled najnovejše predstave Shakespearove tragedije Hamlet, ki jo je v tej sezoni pripravila ljubljanska Drama po prevodu Milana Jesiha in v režiji Janeza Pipana. Ker drame ni mogoče uprizoriti na premajhnem novomeškem odru, bo ogled v Ljubljani, in sicer v soboto, 19. novembra, ob 19. uri. Predstava traja tri ure in pol in ima en odmor. Vstopnina z 20-odst. popustom stane 1.000 tolarjev, poseben avtobusni prevoz pa 600 tolarjev. Odhod iz novega mesta bo ob 17.30 uri. Prijavite se lahko do 9. novembra osebno ali po telefonu 321-214. • Svoboda proizvaja šalo in šala proizvaja svobodo. (Richter) PESMI JE STRESAL IZ ROKA VA-Slavnostni gost sobotnega proslavljanja 30-letnice Pionirske knjižnice v Novem mestu je bil pesnik Tone Pavček. Povedal je marsikaj zanimivega in iz glave recitiral kar precej svojih pesmi. Na koncu se je dobitnikom nagrad Dolenjske banke podpisal v spomin, kar nekaj pa je bilo takšnih srečnežev, ki so tega dne v knjigo dobili pravkar spesnjeno Pavčkovo pesem. (Foto: J. P) IH desetletja Pionirske knjižnice NOVO MESTO - Natanko pred 30 leti, 29. oktobra 1964, je bila kot oddelek Študijske knjižnice Mirana Jarca ustanovljena takratna Mladinska knjižnica, namenjena otrokom in mladini do 18. leta starosti. Kar dolgo desetletje je v njem delala ena sama delavka Ruža Fujs, šele pred desetimi leti seje knjižnica preimenovala v Pionirsko in se preselila v prostore bivše Ljudske knjižnice. Od lani se knjižnica imenuje Oddelek za mladino Knjižnice Mirana Jarca in je namenjena otrokom do 15. leta starosti. Vodja oddelka Slavka Kristan je na sobotni proslavi povedala precej zanimivosti iz dela te ustanove, ki na policah hrani preko 25.000 knjig. Statistika pove, da si je 42.033 mladih bralcev v lanskem letu izposodilo kar 102.685 knjig, zraven pa še 5.822 periodike. Pripravili so 115 prireditev za mlade in še marsikaj. “Zavedamo se, kako pomembna je knjižnica in knjižnična vzgoja za mladega uporabnika naše ustanove. Mladega bralca postopoma oblikujemo v bralca. V 20 letih sem opazila, da mladi kljub velikemu izboru zabave, ki jo imajo na voljo, želijo obdržati stik s knjigo. Ze najmlajše iz vrtcev navajamo, da bodo kasneje pogosteje prijemali za kljuko naše bogate knjižnice. Privabljamo jih na vse načine. Prirejamo brezplačne lutkovne predstave, vabimo na obisk pesnike in pisatelje, pripravljamo pestro počitniško dejavnost, se pogovaijamo o novih knjigah in še marsikaj. V naših prostorih imajo obiskovalci možnost ogleda video kaset, poslušajo CD plošče in počno še marsikaj,” je povedala Slavka Kristan. Proslavljanje tridesetletnega jubileja je bila tudi priložnost za podeljevanje nagrad Dolenjske banke, d.d. mladim piscem, ki so najlepše spise napisali na temo družinskega kviza. Posebno nagrado je prejela Ksenija Tričič z Malega Slatnika, ki je že lani sodelovala v mednarodnem knjižnem kvizu, letos pa je bila kot edina Slovenka izžrebana in za nagrado prejela vstopnico za enotedenski mednarodni bralni tabor v Nemčiji. j. PAVLIN i ot v h i za] je, po | Po [ let Pn nil tui iVS j čas sve lih ‘jan j no\ zai | Ko 'raz Pra nih j no\ Idej; tud ods vid, Zai ded jsict obe 'i c Rezi Nov seki not, celo nek; ura. Žara •anl 0pc •ahk Pok. jcev Tak, POg, Pne opry «i.) “bit, 6a i MODNA KREACIJA KOT SLIKA IN MODEL • V avli poslovne stavbe tovariš1 zdravil Krka je bil minuli petek, 28. oktobra, zvečer zanimiv kulturni dogodek * razstavo modnih eksperimentov so se predstavile mlade modne kreatorke iz Novetfi mesta Alenka Florjančič, Sonja Plut in Suzana Ulčnik, vse tri absolventka Kated za oblikovanje tekstilij in oblačil na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Ut)1' verze v Ljubljani. Svoje raziskovalno delo v oblikovanju tekstila in modelov nd0 prikazale le na likovni način, se pravi na slikah in fotografijah, ampak tudi v fhf® pri čimer so jim pomagale manekenke novomeškega Reklam studia Marka Kl‘,r ca. Prireditev je domiselno povezovala Darja Zupančič, o modni kreaciji kot U* varjalnem dejanju pa je razmišljal Branko Šoster. (Foto: M. Markelj) 8 DOLENJSKI LIST Št. 44 (2359), 3. novembra 1994 :> \ ! k s Novo mesto, 2"7. «>ktot>ra 1994 L Po 51 letih iz smetišča v grob „ ^ kraškem breznu blizu vasi Mihovec pri Padežu so 51 let ležale /- kosti umorjenih ljudi iz Novega mesta in okolice. Te posmrtne ostanke so 23. oktobra po človeško pokopali na pokopališču Ločna v Novem mestu. Toda svojci ubitih so morali prehoditi pravcati križev pot, preden so uredili vse stvari za pogreb. •arr>1 >k.2 led* llf' ■ nd° ž'h/0> lW I tuS1' Oblast jim je dopovedovala, da bo izkop ln prenos umrlih na drugo pokopališče pač ^pletena zadeva. Svojci pa so prepričani, da Je oblast zadevo gledala z napačne strani, saj P° njihovem sploh ni moč govoriti o Ponovnem pokopu. Trupel, ki so ležala 51 let razmetana v jami pri Mihovcu, namreč Pfod 23. oktobrom 1994 v resnici ni nihče n>koli pokopal. V času, ko je slovenska javnost izvedela, 'odi iz uradnih izjav najvišjih državnikov, da v Sloveniji obstajajo množična morišča iz vosa druge svetovne vojne, so nekateri od svojcev začeli razkrivati resnico tudi o trup-iz mihovške jame. Obvestili so tudi Mar-Ijana Dvornika, tedanjega predsednika novomeške občinske skupščine. Ko je tega ^menjal sedanji predsednik, Franci Koncilija, so stopili v stik tudi z njim. Dopisi v predalih? Zadevo je vzel v roke tudi odbor za raziskovanje povojnih množičnih pobojev, Pravno dvomljivih procesov in drugih tovrst-n'h nepravilnosti, ki pa je vse skupaj predal Novomeškemu sekretaristu za družbene nejavnosti. Odbor je podpiral, kar so želeli 'odi svojci, in sicer, da se človeške kosti ^strani iz brezna. Za to se je zavzel, pač z jndika svojega delovnega področja, tudi Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine. . Svojci pravijo, da so svoje pisne vloge s>cer odpošiljali na naslove različnih občinskih ustanov, vendar so vse bolj dobiva-11 občutek, da jih pišejo za v predal Neznanega ali neznanih uradnikov nekje v N°vem mestu. Ali je to omenjeni odbor, ali Sekretariat za družbene dejavnosti, ali za Notranje zadeve, ali morda Komunala, ali p10 sam župan, takrat še niso vedeli. Kljub Nekakšnemu načelnemu soglasju svojcev in Ur**dnih ustanov, so se kar vrstili zapleti, *aradi katerih se je pogreb posmrtnih os-"ikov odlagal v prihodnost. Kapitelj da prostor za grob Najprej so svojcem prebrali člen zakona j1 Pokopališki dejavnosti, ki določa, da se "ako umrli izkoplje in prenese na drugo P°kopališče ali v drug grob na zahtevo svo-P ali drugih fizičnih oziroma pravnih oseb. akoj je nastal spor. Svojci so menili, da preb, na katerem želijo pokopati posm-"e ostanke iz jame pri Mihovcu, nima nič Praviti z zakonom o pokopališki dejavno-'• Kraško brezno ni grob, so trdili, in vreči "ega človeka v tako jamo ni isto, kot če bi Pokopali po človeško. Zato želenega J' ‘■"osa kosti iz kraškega brezna na mestno popališče ni mogoče imenovati prenos pntrtnih ostankov na drugo pokopališče ('v drug grob. Ta pogreb bi bil prvi pogreb a ljudi, so menili svojci. Ko so rešili to zadrego, so naleteli na Planje, kam naj posmrtne ostanke poko-0jl?- Novomeško pokopališče Ločna je p"ia razglasila za polno in še zdaj velja, da ^Pokopališče ne sme dobiti - dokler ga ne Ji 0 razširili - niti enega svežega groba. Nič j.. Uleglo in svojcem so tik pred pogrebom, I le bil 23, oktobra letos, kot rečeno, sve-i ab> naj vprašajo kakega lastnika groba, j ,ahko posmrtne ostanke žrtev iz mihovške pokopajo kar v njegov družinski, torej ^."Porabljeni grob. Tak nasvet, čeravno je j^jal iz globokega spoštovanja do živih in Vseh mrtvih, je deloval na pretresene in ^okaj namučene svojce milo rečeno Kdo ve, Če ne bi zadeva obstala nekje na saj gre za skupinski pogreb, med žrtvami iz mihovške jame pa je bil tudi kanonik Kapitlja. Pes med človeškimi kostmi Ker svojci navajajo, da so naleteli pri organiziranju pogreba na številne težave, smo vprašali o zadevi tudi Odbor za raziskovanje pobojev, sodnih zmot in drugih nepravilnosti. Jože Derganc, predsednik odbora, priznava, da je bil postopek dolgotrajen, vendar tudi pojasnjuje, zakaj taki zadržki. “Odbor tega postopka ni mogel pospešiti. Odbor sploh nima kake posebne moči, saj ni pravna oseba. Poleg tega je bilo potrebno s celotno zadevo prehoditi vso pravno pot. Ravnati smo se morali po zakonodaji, vendar je ta pomanjkljiva za to področje, kot se je pokazalo. Vsaj v začetku tudi ni bilo zbrane dokumentacije o ljudeh, katerih posmrtni ostanki so bili v jami. V postopek, v katerem smo urejali vse potrebno za pogreb, so morale biti vključene številne ustanove. Izkušenj o ravnanju v primeru, kakršnega smo obravnavali skupaj s svojci, je malo, praktično jih ni. Tudi zato je bil postopek dolgotrajen. Vsekakor je do pogreba moralo priti. Ljudje, ki so jih pokončali in zmetali v jamo pri Mihovcu, so bili ubiti brez kake sodbe v imenu ljudstva. Bili so civilisti. A tudi, če bi bilo drugače, je jasno eno: njihove kosti se ne bi smelo pustiti ležati tam, kjer so bile,” pravi Jože Derganc. Da kosti ne bi smeli pustiti tam, so odločno opozorili že svojci, ko so se v začetku odpravili v tisto brezno. Njih je bilo takrat groza, ko so odkrili, da v breznu med ogoljenimi in zdrobljenimi človeškimi kostmi leži tudi crknjen pes. Vsakomur je moralo biti takoj jasno, da človeški posmrtni o-stanki v mihovškem breznu niso v skupnem grobu ali v grobnici, ampak v resnici na smetišču, slabšem od občinske komunalne deponije. Zato so svojci menili, daje uporaba zakona o pogrebni dejavnosti nesmiselna, kot rečeno. Pol stoletja izbriše obraze V jami pri vasi Mihovec, od koder so prenesli posmrtne ostanke na novomeško pokopališče, je bilo vsaj 17 trupel ljudi iz Novega mesta ali okolice. Ubiti ljudje so bili protikomunisti, ki so jih ubili komunisti. Ali je bilo med ubitimi in ubijalci še kaj poleg ideoloških razlik, po več kot pol stoletja ne ve nihče. Čas, ki je pretekel od smrti do pogreba, je pač opravil svoje. Zaradi tako dolge dobe je tudi bil edini mogoči pokop žrtev skupinski pokop, saj individualna identifikacija po sodnomedicinski poti po 51 letih in ob stanju, v kakršnem je mihovška jama, ni več možna. Po pogrebu so se nekako oddahnili tako svojci kot udeleženci postopka po službeni dolžnosti. Svojci, ki so le doživeli, da je zdajšnja oblast vsaj simbolično izrazila pieteto do njihovih sorodnikov, ki so sicer bili ubiti pod neko drugo oblastjo, so hvaležni za pomoč ob pogrebu. Zahvaljujejo se vsem, ki sojih hoteli razumeti in jim pomagali, še zlasti velja zahvala Franciju Konciliji, predsedniku novomeške občinske skupščine, za Pobudnik prekopa umorjenih in v jamo pometanih žrtev prim. dr. Ciril Armenk Pokop žrtev iz jame pri Mihovcu na pokopališču Ločna v Novem mestu ostanke od tam, kjer je trupel manjše število. Vsi drugi prostori, kjer leže nikoli poko- govor ob pogrebu in proštu Jožefu Lapu za “čudovito izpeljan pogreb in mašo zadušnico”. Prav tako se zahvaljujejo vsem drugim, ki so bili prisotni na pokopu žrtev v posvečeno zemljo. Pogreb, kot je bil opisani novomeški, bo mogoče dobil v Sloveniji še kako ponovitev. Novomeški odbor in svojci so zaradi neštetih ovir, na katere so naleteli, prepričani, da se tako da pokopati na pokopališča posmrtne pani mrtvi ljudje, bodo te posmrtne ostanke obdržali in ljudje jih bodo dojeli kot grobišča. Skupaj z vsemi velikimi in manjšimi grobovi, ki so jih v vojnem času napolnili sunki z leve in z desne, pa bodo spominjali na čas, ki ga Slovenci ne bi smeli nikoli več doživeti. MARTIN LUZAR okrogla miza o ogroženosti slovenščine Je naš jezik res ogrožen? V zadnjih letih se veliko govori o ogroženosti slovenskega jezika. Poteka v našem jeziku skrit proces, ki ga ogroža ? Je slovenščina res manjvredna v primerjavi z ostalimi jeziki? Na ta in podobna vprašanja so na okrogli mizi, ki jo je pripravila Fakulteta za družbene vede, z naslovom “Ogroženost slovenščine - da ali ne”, poskušali odgovoriti prof. slovenskega jezika dr Tomo Korošec, psiholog Vid Pečjak, dr. Dimitrij Rupel, Monika Kalin Golob s Fakultete za družbene vede in dmgi. j0Ce'rt poti, če ne bi izkoristili možnosti, ki J*v pogajanjih v zvezi s pogrebom, ponudil Djl?1 novomeškega Kapitlja Jožef Lap. Sledil I* namreč odstopil prostor za pogreb v ^en> delu pokopališča Ločne, kjer je neka-d^zerviran prostor za pokopavanje °vnikov. To ne bi smelo nikogar motiti, Prav gotovo moramo izvore občutka ogroženosti poiskati v preteklosti. Za naš knjižni jezik je značilno, da je že od nastanka v 16. stoletju obstajal dvom, ali naj bo jezik tako majhnega naroda sploh samostojen knjižni jezik. (Bili) smo majhen narod in kot tak smo zavzeli obramben položaj proti tako imenovanim velikim jezikom. Vendar je prav jezik tisti, ki je izoblikoval narodno zavest. Dileme intelektualcev, ali naj pišejo in govorijo v jeziku majhnega naroda, so rešili protestanti, ki so začeli pisati prav v tem jeziku. Slovenščina je bila stoletja ogrožena zaradi ponemčevanja in italianizacije naših krajev in ljudi, a tudi v stari Jugoslaviji, ki je hotela uresničiti geslo “ena država - en narod - en jezik”. Podobne težnje so se pojavile tudi v SFRJ, le na bolj prefinjen način. Kot meni Monika Kalin Golob, se je zaradi zgodovinskih okoliščin, prostorske umeščenosti, številčne majhnosti in zavesti, da smo poseben narod zaradi svojega jezika, v nas izoblikoval obučutek jezikovne ogroženosti. Je lahko državni jezik ogrožen? Slovenščina se je ohranila kljub temu, da ni bila nikoli jezik državno samostojnega naroda. Je lahko ogrožena sedaj, ko je postala državni jezik? Jože Toporišič ogroženost definira kot “občutek”, da jeziku grozi pro-dad, izginotje. Pojavlja se zaradi neenako- pravnosti v rabi, če ne more opravljati vseh tistih vlog, ki jih lahko opravlja drug jezik. Občutek ogroženosti je lahko tudi posledica prevelikega prevzemanja tujih jezikovnih prvin ali prevelikega števila drugojezičnih priseljencev. Vse te predpostavke ogroženosti slovenščine lahko ovržemo. V Sloveniji ne živi toliko priseljencev, da bi ogrožali naš uradni jezik. Ta se je do konca 19. stoletja izoblikoval v vseslovenski jezik in se postopoma začel uporabljati na vseh področjih, v šolstvu, znanosti, politiki... Danes je naš jezikovni sistem trden. Vsaka beseda, ki pride od drugod, se mora temu sistemu prilagoditi. So tudi muhe enodnevnice, ki kmalu izginejo iz jezika, druge pa se prilagodijo tako, da jih kmalu niti ne ločimo od “slovenskih”. Tako sta se na primer udomačili besedi sendvič (sandwich) in miting (meeting). Napisi v tujem jeziku na reklamah, imena podjetij, tuja poimenovanja izdelkov to ni le značilnost naše rabe jezika. Moti nas, ker so tako številni, včasih tako nerazumljivi, tudi bedasti. Angleščina prav sili v našo zavest. Spomnimo se le napisa Wor!d trade center. Na vse to odgovarja Marko Crnkovič, ki meni, “da je sporočanje najbolj uspešno v materinem jeziku, ker je najbolj razumljiv in nam najbližji”. Psiholog dr. Vid Pečjak razlikuje objek- tivno in subjektivno ogroženost. Objektivna pomeni, da realno obstaja nevarnost izničenja naroda, te nevarnosti pri nas od osamosvojitve dalje ni več. Subjektivna ogroženost pa je le občutek, da bo jezik izginil. Po Pečjakovem mnenju je najbolj ogrožen znanstveni jezik, kajti na področju psihologije na primer je 80 odstotkov literature v angleščini, vse mednarodne konference so v angleščini. “Tako začneš prevzemati tuje termine in tudi način izražanja. Tudi izrazi se različno prevajajo, zato se zaradi razumevanja vedno vračamo k originalu. Tudi ko berem angleško literaturo, mislim v angleščini, ker je tako bolj racionalno. Pripombe na rob knjige si tudi beležim v tujem jeziku,” pravi Pečjak. Dr. Dimitrij Rupel meni, da slovenskemu jeziku ni šlo še nikoli tako dobro kot sedaj, ko je naša država postala mednarodno priznan subjekt. Seveda pa obstajajo tudi težave v razmeiju našega jezika do tujih, ki so tu predvsem po naši volji, kajti manjšanje prostorskih razdalj in hitrost širjenja informacij sta nekatere probleme le izpostavila. “Večkrat sem že rekel, da je slovenščina jezik druge kategorije, vendar bila bi tretje ali četrte, če ne bi Slovenija postala samostojna država. Tako pa naš jezik spada v tisto skupino, kamor lahko štejemo italijanščino, španščino, grščino in veliko drugih jezikov. To je zelo ugoden položaj.” Na javnih mestih pogosto slišimo, da uslužbenci ne uporabljajo slovenščine ali pa je ta polomljena. Tudi imena podjetij so vse pogosteje tuja, reklamna sporočila pa po mnenju naročnikov bolj privlačijo, če so napisana v tujem jeziku. Ali se da to področje zakonsko urediti? Dr. Dimitrij Rupel meni, da se z zakonom ne da urejati rabe jezika, ker je to nasilje nad jezikom. Lahko sicer zapoveš obvezno rabo jezika uslužbencem, vendar ga ne moreš zapovedati širšim krogom ljudi. Tudi telo, ki so ga ustanovili v parlamentu z namenom, da bi se bolj ukvar- jalo z jezikom, ni storilo še nič konkretnega, čeprav je pred njim ogromno dela. Potrebno bo namestiti ogromno lektoijev in strokovnjakov, ki pa ne smejo jezika čistiti, kajti blizu purizmu je nacionalizem. “In ravno žnacionalisti’, ki v parlamentu najbolj opo-. zarjajo na ogroženost jezika, govorijo najslabši jezik,” pravi Rupel. Vse se konča pri neznanju Jože Toporišič vidi ogrožanje slovenščine znotraj naše države, kajti norm ne spoštujejo niti tisti, ki delajo na radiu in televiziji. Opažamo lahko celo prezir do jezika. Norme stavčne fonetike so nastajale 400 let in namesto, da bi bile jezikovne norme luč, ki sveti, so luč, ki zatemnjuje. Kako naj torej ljudstvo zna pravilno pisati in govoriti, če tega ne obvladajo niti novinarji, napovedovalci in drugi javni delavci? Slovenščina po mnenju razpravljalcev ni ogrožena, ogrožena je jezikovna kultura. “Ne znamo pisati, ne govoriti, naš parlament, okrogle mize, predavanja, strokovni članki itd. so zgledi jezikovne nekulture. Pa za to ni kriva angleščina ali italijanščina ali bedasto ime podjetja. Kriva je slaba jezikovna vzgoja,” pravi Monika Kalin Golob. V šoli se vse preveč časa posveča književnosti, za jezik zmanjkuje časa. “Človek s končano srednjo šolo bi moral biti sposoben pisnega in ustnega sporočanja, to bi moral biti cilj jezikovnega pouka. Učitelj bi moral biti sposoben predstaviti slovnico ne kot zbirko dolgočasnih pravil, ki se jih je treba mehansko naučiti, ampak kot pravila, ki jih potrebujemo, če hočemo uspešno komunicirati. Ni nenavadno, da na Fakulteti za družbene vede bodoči novinarji nimajo govornih vaj? Diplomirani novinar bi pač moral znati tudi govoriti, vse pa se seveda ustavi pri denarju,” nadaljuje Kalinova. Resničen problem je torej v neznanju in jezikovni nekultiviranosti. Vdiranja tujih besed ne bomo nikoli popolnoma preprečili, lahko pa preprečimo jezikovno malomarnost. Za konec še misel Denisa Poniža: “In vendar mislim, da slovenščina ni ogrožena. Ogroženi so samo tisti, ki so izgubili občutek za jezik. To je posebne vrste ogroženost, ki je ni lahko opisati. Biti jezikovni brezdomec pa je nekaj najbolj pošastnega na tem svetu.” TANJA GAZVODA Priloga Dolenjskega lista 9 okrogla miza: prehrana Želodec ni vreča za smeti Razvite družbe se z vso vnemo borijo proti prekletstvu izobilja in neprimernega hranjenja, mi pa pospešeno divjamo naravnost proti njemu, so menili na okrogli mizi o prehrani, ki jo je pripravih OS Brežice. Hrana lahko usodno vpliva na človekovo zdravje, razvoj, tudi na vzgojo, čustva in kulturo, zato bi se morali še marsikaj naučiti o njej. majo časa, ali pa še niso lačni, si lahko v šoli poceni kupijo svežo žemljo ali drugo kruhovo pecivo, čaj in kakav. K boljši vzgoji o prehrani in primernemu vrednotenju hrane pa svoje prispeva tudi V ZDA in Kanadi so ljudje izrazito debeli, vendar pa ponekod v Evropi debeluhov skorajda ni, ker dajejo zdravi prehrani takšen pomen, da morajo zakonci pred poroko med drugim opraviti tudi izpit iz Kdove kolikokrat je že bilo zapisano, da naj bo prehrana redna, obroki manjši in pogostejši, izbira hrane pa pestra. Današnji strokovnjaki za prehrano za razliko od preteklosti dajejo prednost polnovrednim vrstam žit, ki naj predstavljajo od 60 do celo 75 odstotkov vse hrane. Žita so tako izrinila z najpomembnejšega mesta beljakovine, predvsem meso, jajca, mleko in mlečne izdelke. Vseeno priporočajo, da človek vsak dan užije najmanj pol litra mleka, seveda v različnih oblikah. Lahko spije skodelico mleka in poje en jogurt, lahko sc odloči za 10 do 15 dekagramov skute ali 5 do 7 dekagramov sira. drobovino, ajdovimi žganci in polento, ne marajo tudi polnozrnatega in črnega kruha, še posebej pa ne kakega radiča ali celo kislega zelja v solati. Na srečo večine otrok danes posebej ne priporočajo več špinače in drobovine zaradi vsebnosti škodljivih težkih kovin.Najbolj priljubjene jedi šolskih otrok sestavljajo pravzaprav tipično nedeljsko kosilo. Da bi bilo drugače, se otroci pri pouku gospodinjstva učijo o različnih vrstah hrane, o različnih načinih priprave in o tem, kaj je dobro in kaj zdravo. Danes se priporoča, dajemo tisto hrano, kije iz našega okolja. Na to še vedno pozabljamo in se bašemo z limonami in pomarančami, medtem ko zapostavljamo domača jabolka. Slovenci povprečno pojemo samo 14 kg jabolk na leto, pravijo pa, da bi jih morali 1 kg na teden ali 40 do 50 kg letno. To tudi ne bi bilo težko, saj imamo dovolj pridelovalcev kakovostnih jabolk, le naše poznavanje tega sadja je prerevno. Tako meni tudi Andreja Hrence iz krškega Agrokombinata, kije prepičana, da Slovenci ne poznamo jabolk in ne vemo, v katerem letnem času je katera sorta najboljša, zato jih tudi ne maramo. v skupščini. Tam pa, kot vemo, se pogosto dogajajo čudne in z logiko skregane stvari.Kljub vsemu to le nakazuje, da Slovenci nismo tako brezbrižni glede prehrane. Upajmo, da bo to pomagalo tudi prebroditi krizo v prehrani v podjetjih, ki si tudi ne morejo več privoščiti zaposlitve posebnega strokovnjaka za sestavo hrane in bodo v mnogih primerih izgubila kakovostne malice. Po drugi strani primerno prehrano delavcev ogroža tudi ukinitev financiranja malic na delovnem mestu. In če k temu dodamo še vedno bolj moderen hitri način prehrane, je slika prihodnosti popolna. Zdaj je še čas, da se ubranimo že pripravljene hrane, zamrznjene in take, ki se samo pogreje, ter da ne pozabimo, da je najboljše, če ima hrana čim krajšo pot do mize. Še se lahko naučimo izogibati štirim zdravju in življenju nevarnim belim živilom: sladkorju, beli moki, masti in soli. Naučiti se moramo, da hitro hrano tuja podjetja izvažajo k nam kot neke vrste nepotrebne odpadke, ker so doma zaradi osveščenosti prebivalcev že ogrožena. BREDA DUŠIČ-GORNIK o vinogradništvu v beli krajini Prodaja vina praznik priprave hrane. Ker se otroci učijo od staršev, ni čudno, da imajo najraje tako hrano, na katero sojih navadili doma. To je potrdila tudi kratka anketa, ki jo je opravila vodja šolske prehrane Zdenka Simončič med brežiškimi učenci višjih razredov. Ti so z najboljšimi ocenami opremili govejo juho, dunajske zrezke, pečene piščance, krompir, mlince, riž, beli kruh, med solatami pa zeleno solato in rdečo peso. Če bi imeli na seznamu pice, hamburgerje, vroče hrenovke, pomfri in morda še kaj podobnega, bi te jedi gotovo odnesle še višje ocene. Šolarji niso navdušeni nad paradižnikovo juho, prežganko, močnikovo juho, Hrana mora biti sestavljena čim bolj raznovrstno, obroki pa porazdeljeni čez cel dan. Tako naj bi okrog petino vse hrane pojedli za zajtrk (in malico), tretjino za kosilo, za popoldansko malico 5 do 10 odstotkov in za večerjo z morebitnimi ostalimi obroki tretjino. Če so obroki preredki, nam količina sladkorja v krvi močno skače, kar nam zbija sposobnost za delo in koncentracijo, na dolgi rok pa močno ogroža zdravje. Izrazito negativen pojav pri nas je, da doma ne zajtrkujemo, tudi otroci ne. Mini anketa na brežiški šoli kaže verjetno kar splošno sliko. Več kot 60 odst. otrok ne zajtrkuje doma. Pravijo, da se jim ne ljubi vstajati pol ure prej zaradi tega, da ne morejo jesti, da niso lačni ali pa da starši odidejo od doma že prej. Kako mali želodčki in glavice prebrodijo čas do malice? Težko. Šole spodbujajo starše in otroke, naj se navadijo na zaj-trkovanje, iščejo pa tudi druge rešitve. Tako so, na primer, na OŠ Artiče v brežiški občini začeli prodajati zajtrke. Otroci, ki doma ni- organizirana šolska prehrana. Prehrana v šoli je ena najbolje sestavljenih prehran tudi zato, ker gledajo v prvi vrsti na pravilno sestavo hrane in šele nato, da je hrana tudi dobra in lepa. Zaenkrat smo lahko zadovoljni, da je kljub drugačnim usmeritvam pred nekaj leti organizirana prehrana na šolah ostala. “Tujci nas nenehoma opozarjajo na prednost, ki jo imamo s prehrano na šoli, in nas pozivajo, naj tega nikar ne spustimo iz rok. V mnogih deželah, tudi bogatih, kjer nimajo prehrane v šoli, nam zavidajo. Predvsem poudarjajo, da ima organiziran način prehrane s podporo države, občine in staršev tudi socialno poanto,” meni Hrovatinova. Ponekod v tujini otroci nosijo malico v šolo v torbicah, v njih pa je lahko marsikaj ali nič, odvisno od materialnega stanja ali od zavzetosti staršev. Kot trdi Horvatinova, je šola delavnica, kjer delo ni lahko, zato naj otroci tam jedo. Zaenkrat organizirani šolski prehrani pri nas dobro kaže. Z veliko truda strokovnih krogov je v osnutku novega zakona zapisano, da šola nudi otroku vsaj en obrok hrane. Res pa je, daje to šele osnutek zakona, ki ni prišel še niti do prvega branja naše korenine: običaji Na "cepačiji" vZiljah V belokranjski vasi Zilje poznajo 'običaj, ki mu pravijo “cepačija”, gre pa za skupno jesensko sekanja drv za gospodinjstva. Za ohranjanje te oblike sosedske pomoči in solidarnosti, ki je ostanek nekdanjih skupnih del na vasi, skrbi Cepačko društvo Zilje. Zilje, starodavno belokranjsko vas, je v jesenski megli komaj slutiti. Nad njo štrli v meglo zvonik podružnične cerkeve sv. Antona in v dolini nekje se vije Kolpa, srebrna reka, ki nudi poleti toliko radosti. Zdaj je vse tako daleč in ko pade mrak, se vse počasi pogrezne v tišino in temo, iz katere bo naslednji dan, verjetno prav tako pust in turoben, vas komaj spet izbezal. Včasih je bilo v tem času tukaj živo po skednjih. Ljudi je bilo več kot sedaj, skednji pa so bili polni ravnokar s polj obranih koruznih štrokov, pripravljenih za ličkanje. Pripovedi in šale so sc vrstile in luč je na marsikaterem skednju svetila tja v zgodnje jutranje ure. Neredko se je oglasila tudi harmonika, in pete, ki jih je prej že dobro ogrel in omehčal vinski mošt, so zacepetale v poskočnih zvokih. Tako je bilo včasih. Zdaj v skednjih tudi leži koruza, pravkar pobrana z jesenskih polj. A je že oličkana in pripravljena za sušenje. Stroji so opravili delo človeških rok. Bo vas torej ostala nema, vaška mladež pa ne bo nikoli več deležna zadovoljstva, ki ga prinaša skupno delo, zbijanje šal ter poslušanje starih in novejših zgodb? Bo izgubila stik z izročilom? V Ziljah zaenkrat še ni te nevarnosti. S sekirami in harmoniko Kaj ni tam na Pavlakovičevem dvorišču luč pražarila meglo? Mar ni v vaško tišino slišati tope udarce, glasno govorjenje in smeh? Se niso oglasili jasni zvoki har- < monike? Ali ne diši po novem moštu in iz (j kuhinje ne prihajajo obetajoče vonjave po P sveži domači potici in svežem pečenju? Da, £ tako je! Vas še ni zaspala in dvorišče je polno življenja. Pa poglejmo, kaj pomeni ves ta živžav! Na dvorišču je res kaj videti. Fantje in možje vihtijo sekire in cepijo drva, lepo nažagana in zložena v skladovnice ob robu dvorišča. Vsakdo ima pred sabo tnalo, na katerega položi poleno in ga z nekaj udarci razcepi na debelino, primemo za domači štedilnik. Razcepljena drva potem žene in dekleta nalagajo na samokolnico in jih odpelja-jo v drvarnico, kjer jih vložijo v skladovnice. Ta, dokaj utrujajoči in monotoni posel je, kot kaže, v večji skupini razigranih in sproščenih ljudi kar zanimivo opravljati, zlasti ko je zraven tudi Jože Starešinič - Grujin, ki kdaj pa kdaj zamenja sekiro za harmoniko. Več sekačev je pokritih z rumenimi kapami, na katerih je napis: Cepačko društvo Zilje. Domači sin Slavko Pavlakovič in sosed Jože Čemas sta pripravljena povedati nekaj več o tem nenavadnem društvu. Odložita sekiri in se umakneta v izbo na klepet, medtem pa je zunaj še vedno slišati smeh in dovtipe. Med druščino je ravnokar prišla gospodinja Fanika s toplo kavo in povitico, kakor v Ziljah pravijo domači potici, gospodar Ivan pa jih pogosti s steklenico mošta. Medtem ko se družba zunaj krepča, Slavko pripoveduje: “Društvo je staro najmanj trideset let. Na začetku so bile to manjše skupine fantov, ki so drug drugemu pomagale pripraviti kurjavo za zimo. Potem je stvar za kakih deset let zamrla, po osemdesetem letu pa smo jo pričeli zopet oživljati. Izmislili smo si nekaj novih stvari, ki so tako praktičnega kot družabnega značaja. Zdaj ni več toliko ljudi pri vsaki hiši, kot jih je bilo nekoč, zato smo število udeležencev razširili. Vsako jesen nasekamo drva pri kakih desetih, petnajstih gospodarjih. Gospodarjeva naloga je, da pripravi in nažaga drva, ostalo je naš posel. Od vsake hiše sodelujeta pri cepanju po eden ali dva. Naši delovni dnevi so ponavadi petki in sobote, ko ni služb in pouka drugo jutro. Pričnemo ponavadi ob sedmih zvečer in delamo nepretrgoma nekaj ur, po kratkem počitku po deveti uri pa spet nadaljujemo tja do enajste. Vzdušje je približno tako, kot je bilo včasih pri ličkanju. Cepanje je resno in naporno delo, pri katerem je treba dobro paziti tudi na lastno varnost in na druge. Zato je dobro, da je med mladino tudi nekaj odraslih ljudi. Pri Dolenjski založbi bo izšla knjiga Pij, kume moj dragi!, ki jo je napisal etnolog mag. Andrej Dular. Iz nje povzemamo odlomek, ki govori o navadah pri nakupu in prodaji vina. Prodaja vina je bila za kmeta velik dogodek. Celoletni trud, ki gaje vinogradnik vložil v obdelovanje vinograda, je končno obrodil tisti “sad”, s katerim je kmet poplačal dolgove in davke. “Denar od vina seje dal za davek, dosti pa je bilo tudi drugih stroškov: kovač, Šuštar, šnajdar! Ti vsi so med letom delali, potem so pa v jeseni dobili plačano. So prišli na obračun. Trtje je dalo edini pravi dohodek. Imeli smo tri krave, pa še te so bile jalove, tako da ni bilo nič. Pšenice še za dom ni bilo. Največ smo jedli koruzni kruh.” Zato je bil dan, ko je vinogradnik vino prodal, vedno svečan. Gospodinja je pripravila pravo pojedino. Hrano so ponavadi prinesli Med delom si pripovedujemo šale in kratkočasne zgodbice, komu kakšno zagodemo, predvsem pa se povselimo in sprostimo. Zadnje čase, ko drva tudi zlagamo in pospravljamo, sodelujejo tudi dekleta in žene. Tako je še bolj kratkočasno. Še posebej pa je lepo, da se cepačije radi udeležujejo tudi mlajši, taki, ki hodijo v višje razrede osnovnih šol. To daje upanje, da bo tradicija živela naprej.” Pravila Cepačkega društva Jože nada!juje:”Naša sezona je od sredine oktobra pa tam do Martina,” S Slavkom sta si namreč edina, da gre delo najbolje od rok, če so drva še mlada, mošt, ki ga ponudi gospodar, pa ravno prav star. Društvo ima svoj statut, v katerem so pravila, ki se jih mora vsak član držati. Problem je samo v tem, da seje statut že nekam založil, pravila pa še veljajo. Eno od pomembnejših, ki bi se jih vsak najraje držal, pravi: “Ni važno, da jaz cepam pri tebi, važno je, da ti cepaš pri meni!” Vsak cepač mora seveda svoje orodje prinesti s sabo in huda sramota je, če se mu med delom sname ali razsadi, kakor pravijo v Ziljah. Med delom mora biti vljuden in priljuden in izogibati se mora nesrečam, kajti delo je nevarno in pogoste so črne maroge po nogah, ki jih povzročijo krepelci, ki odletavajo s sosednjega tnala. Če cepač prekrši pravila ali se kako drugače zameri, ga doleti lahko tudi kazen, na primer da njegova sekira obtiči globoko zabita v trdem tnalu. Potem pa mora biti močan, kajti na izbiro ima le tri možnosti: da sekiro izdere, tnalo preseka ali pa jo s tnalom vred odnese domov. Zlato pravilo cepačije je tudi, da se ta večer ne sme oglasiti motoma žaga. Kajti potem bi izginil čar skupnega dela, ta pa je v pogovoru, šalah, petju in muziki, Zvok motorja bi vse to pregnal, tako kot je pregnal že vrsto drugih ljudskih običajev in opravil. Cepačija je nastala iz potrebe, zaradi medsosedske pomoči in solidarnosti. Prav je, da živi naprej in da se je udeležujejo tudi mladi. Dokler bodo za kurjavo potrebna drva, ima vsekakor bodočnost, iznajdljivi Ziljani pa si bodo gotovo tudi potem izmislili kako novo stvar, okoli katere se bodo lahko družili. TONE JAKŠE v zidanico, ponekod pa so jedli tudi doma. “Gospodinja je spekla bel kruh in kokoš. Pri premožnejših je bila tudi zmeraj juha in govedina. Eno kurje bedro in kos kruha so zavili v salvet za gospodinjo - gostilničarjevo ženo. Taka je bila navada. Obvezno so spekli tudi potico, sirovo ali pa tudi orehovo.” Ob prodaji vina je bila tudi ta navada, da je moral kupec obdariti kmetove otroke. Ponavadi je bil to denar. “Treba je bilo dati vsakemu detetu nekaj, par dinarjev, seveda ne veliko, ko je pa liter vina koštal 3 do 4 dinarje.” Zato pa se je tudi vinogradnik oddolžil še z nekaj litri vina, tako “za povrh”. Za vsak hektoliter vina je dal liter vina, ki ga je natočil v barilec, ki je držal 5 do 6 litrov. Tega je nosil voznik (hlapec), ki mu je vino ponavadi tudi pripadlo. Včasih pa so to vino j tudi razdelili med tiste, ki so pred gostilno pomagali raztovoriti polne sode z voza. In kakšno vinosogostilničarji kupovali pri kmetih? Največ belo vino, tega so ljudje tudi najraje pili. Črnega, to je bila navadno por-tugalka, so prodajali samo nekako do božiča ali do pusta. Potem pa so točili samo belo enotno vino. Gostilničarji so kmetu vino plačali takoj, če pa je bil kmet pri gostilničarju zadolžen, kar se je pogosto dogajalo, pa so od plačila dolg odtegnili. Kakor je bilo že rečeno, so vino od prodajalca do kupca prevažali z vozovi. Težak vinski tovor je zahteval, da je bila živina spočita in da je bil tudi voz trdno izdelan. Tega so se prevozniki dobro zavedali in so bile zato hude nesreče bolj redke. Ko so vozili vino v oddaljene kraje, je bilo dokaj običajno pripreganjanje živine. Gostilničar Zurc iz Novega mesta je redno vozil vino z vozom-Prevoz z vlakom se mu je zdel očitno zamudnejši in dražji. Sode bi moral pripeljati na železniško postajo v Novem mestu, jih na postaji v Rosalnicah iztovoriti in jih prepeljati z vozom do zidanice na Vinomeru. Napolnjene sode bi moral v obratnem vrstnem redu spraviti nazaj do svoje gostilne v Novem mestu. Zurc je raje naprosil prodajalce vina, da so mu s svojimi konji pomagali spraviti vino po strmih goijanskih klancih do Jugoija oziroma do cestnega prelaza na Vah-ti. Leta 1937 (7. novembra) je Zurc takole pisal vinogradniku Janezu Vraničarju iz Čuril:”Cenjeni gospod Vraničar! Vašo dopisnim prejel - najlepša hvala! Pridem po mošt 13. IX. to je v soboto, ako ne bo preslabo vreme. Posode bo nekaj nad 10 hi. Prosil bi Vas, da bi Martin (sin Janeza Vraničarja - op-AD) četveril domov grede nekoliko, ker so naši konji že stari. Prišli bi že v prejšnjem tednu, pa smo imeli preveč dela še na polju-Vas pozdravlja Jože Zurc.” Zurčcvega hlapca, ki je peljal vino z Vi' nomera proti Novemu mestu, je Vraničar)^ sin z majhnim vozom in parom konj dohitel ponavadi v Trnovcu pri Metliki. Tu se začenj3 cesta vzpenjati proti Gorjancem. Pripregel j3 konja k vozu s sodi, zadaj pa pripel svoj voziček. Tako sta s hlapcem družno vozila Vahte, kjer je Vraničar spet zapregel konjav svoj voz in se vrnil domov, hlapec pa je sam nadaljeval pot, ki se je zdaj spuščala pr(,tl Novemu mestu. . Prodaja vina pa ni tekla le neposredno o® vinogradnika do kupca. Zanjo so skrbeli tub1 posredniki, ki so bodisi pomagali sovaščanom najti kupca za njihovo vino, bodisi da so s6 zaradi zaslužka ukvarjali s trgovino in sož vinom prekupčevali. Takšno prekupčevanj^ pa je teklo zlasti z vivodinskimi, tor6) hrvaškimi vini, ki so jih prodajali na Kranjsk0, Predvsem so bila vina na Vivodini cenej^ kakor v Drašičih in okoliških vaseh. Priloga Dolenjskega lista 10 NAGRADI V NOVO MESTO IN NA MIRNO Žreb je med reševalci 41. nagradne križanke izbral ANICO ŠUŠTARŠIČ iz Novega mesta in KARMEN ŽNIDARŠIČ z Mirne. Šuštaršičevi je pripadla denarna nagrada, Žnidaršičeva pa bo prejela knjižno nagrado. Nagrajenkama čestitamo. Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 14. novembra na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, p.p. 212,68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 43. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v naš poštni nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu. REŠITEV 41. NAGRADNE KRIŽANKE Pravilna rešitev 41. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: PESA, ETEN, PODARAST, LEPEM, TE, VETER, TRN, ČABAR, IRA, REA, IRENE, NE, POL, SALAM, ATROPIN, TRILER, AELITA, KALININ, MINER, ATO, USA, REVA. prgišče misli Ustvarjalnost in svoboda sta si v vsakem pogledu sestri. BOŠTJAN M. ZUPANČIČ Sreča in usoda sta samo dve bergli, s katerima si skuša tolmačiti dogodke tisti, katerih spoznavne možnosti so okrnjene. To sta pojma, s katerima se tolažijo cigani, potepuhi in omejene ženske. V. BARTOL Jezik ni samo sredstvo za sporazumevanje, ampak izviren odziv na svet in življenje. B. PAHOR Kadar se neka zgodovinska izvidnica razglasi za edino zveličavno poslanstvo, mora na tejpoti do konca svoje kalvarije. E. KOCBEK Današnjemu času je potrebna politika hrepenenja. B. M. ZUPANČIČ NAGRADNA KRIŽANKA 43 AVTOR: RUDI MURN VODJA VEČJE SKUPINE PEVCEV DRUGO IME ZA LATVIJO FRANC. IME ZA BELGIJSKO MESTO AALST ČRNILO SALOMONOV UGANKAR ZLATNIK NOVINARKA DELA (LADA) ELEMENT 1 IH! m m m DRŽAVA NA VZHODNI ORAU JUŽNE AMERIKE E | mA Mi KVALITETNO BELO VINO PRIMER 'VSAJ DANES PUSTI OČETA PRI MIRU, KO IMA SVOJ ." > DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST VRSTA SLADKEGA VINA VESOLJ- SKA VOZILA V GR. MITOLO-GUI LEP MLADENIČ MLEČNI IZDELEK PTICA DRONTARI- CA UPRAVNI DEU ŠVICE V/ TUJA DREVESNA VRSTA IGRALEC NA CITRE ODRGNINA VARNOSTNI SVET SIDRO, KOTVA EMIUJAN CEVC KLOBUČE- VINA KOTNA MERA KAR SE NAKAPLJA OD SVEČE VLADIMIR LEVSTIK UUBUAN- evi IGRALEC (MARKO) PRIVRŽE- NOST, ZVESTOBA AMER. KUKAVICA NALEZ- LJIVO VNETJE KOZE , RUSKI ŠAHOVSKI VELEMOJSTER MOSTAR HALOGEN. KEM. ELEMENT VENO TAUFER PRVOTNI IZVORNI POMEN BESEDE ZBIRKA STARIH PERZIJ- SKIH SPISOV VAGONI ZA SIPEK MATERIAL ENIGMA zanimivosti iz sveta Novi smrtno nevarni virusi Modema medicina ni tako mogočna, kot se je še pred časom zdelo. Ponovno se pojavljajo stare kužne bolezni, hkrati pa tudi nove, doslej neznane. Povzročajo jih virusi, s katerimi imajo opravka raziskovalci v laboratorijih. Kaj če ti smrtonosni mikroorganizmi uidejo nadzoru? Nevarne bolezni iz preteklosti, za katere smo menili, da jih je medicina dokončno in za vselej odpravila, se vračajo in trkajo tudi na vrata razvitega sveta. Kolera, kuga, tuberkuloza in kar je še podobnih bolezni, ki so nekdaj pobirale hud krvni davek, so ponovno tu. Strah pred njimi je vse večji, hkrati ko se javnost vprašuje, atije smiselno, da v znanstvenih laboratorijih hranijo smrtonosne mikroorganizme nekaterih premaganih bolezni, kot so denimo črne koze. Mnogi v svetu s sumničenjem opazujejo tudi eksperimentiranje z nevarnimi eksotičnimi kužnimi klicami in se sprašujejo, kaj če znanstvenikom smrtonosni mikroorganizmi uidejo iz laboratorijev? Strah ima sicer velike oči, vendar pa to pot le ni iz trte izvit, kar potijuje nedavni dogodek v ZDA, o katerem so sc razpisali tamkajšnji časopisi. Prišlo je do nesreče Prišlo je do tistega, na kar v laboratoriju Univerze Yale niti pomislili niso nikdar - do nesreče pri delu z nevarnim virusom. Nek raziskovalec (njegovega imena nočejo povedati) je v centrifugi preskušal vzorec tkiva, okuženega z redkim, a smrtno nevarnim virusom sabia. Medtem ko se je naprava vrtela } veliko hitrostjo, je posoda s tkivom počila •n okuženo maso je razmetalo po vsej centrifugi. Raziskovalec seje zavedal, da ima opravka z izredno nevarno stvarjo, zato se je držal Pravil, predpisanih za delo z njimi: nosil je zaščitno obleko, rokavice iz lateksa in ubrazno masko. Po pravilih je tudi očistil vsak košček onesnažene opreme, ga razkužil in sPral še v čistem alkoholu. Le na nekaj je Pozabil - o nezgodi ni napisal poročila in ni niti pomislil, da bi se lahko med opravilom okužil. Čez nekaj dni je odpotoval na obisk k Prijatejem v Boston. Ko se je vrnil v Yale, se je z njim začelo dogajati nekaj čudnega. Dobil Je visoko vročino, kar 39,5 stopinje. Odpeljali to ga v bolnišnico, vendar je zdravilo stanje bolnika še poslabšalo. Zdravniki so nato kmalu ugotovili, da se je raziskovalec okužil z virusom, ki ga je preučeval, ter staknil redko, a zelo nevarno bolezen. Ne samo to. Ne Vedoč, da je okužen, je imel stike z več ljud- mi, med zdravljenjem v bolnišnici pa seveda še z medicinskim osebjem. Vse, ki so bili v stiku z raziskovalcem po okužbi, so takoj dali pod nadzor. Kasneje je bolnik okreval, nadzorovani ljudje pa k sreči niso zboleli. Toda vse skupaj bi se iahko sprevrglo tudi v nevarno epidemijo. Nevarni arenavirusi Dogodek je močno odjeknil in v laboratoriju so prenehali z vsemi nadaijnimi raziskavami na živem virusu sabia. Nevami virus se prenaša z glodalci in med ljudmi sicer ni prenosljiv z običajnimi stiki, vendar pa se nikoli ne ve. Raziskovalec se je z virusom okužil, ker je del okuženega tkiva vdihnil ali pa mu je priletel v oko, menijo strokovnjaki. Srečen konec, bi dejali, če seveda primer ne bi zbudil velikih skrbi. Predvsem je javnost zaskrbljena nad tem, ali so nevarni organizmi v raziskovalnih laboratorijih zares dovolj nadzorovani. Poleg virusa sabia so v nekaterih ameriških laboratorijih še drugi nevarni virusi, kijih znanost ne pozna dolgo in so jih odkrili v eksotičnih krajih. To so virusi junin, machupo in guanario, vsi iz skupine tako imenovanih arenavirusov. Grozljivi so predvsem zaradi tega, ker ubijajo na strašen način. Če se človek okuži z njimi, dobi najprej izredno visoko vročino. Kmalu začne krvaveti iz vseh telesnih odprtin, tudi iz oči in iz kožnih por, medtem pa virusi nadaljujejo z uničevanjem vseh organov. Jetra denimo porumenijo in razpadejo. Sledi šok in v nekaj dnevih smrt. Virusi iz skupine arenavirusov so medicini znani šele dve desetletji, virus sabia pa je novost. Odkrili so ga pred štirimi leti v Sao Paolu. V tamkajšnjo bolnišnico so sprejeli obolelo kmetijsko inženirko, kije imela hudo vročino. V nekaj dneh je umrla. Brazilski znanstevniki so poskušali identificirati kužni bacil, pri tem pa se je eden od njih okužil in komaj so mu rešili življenje. Edino, kar so lahko ugotovili, je bilo to, da kužna klica pripada arenavirusom, zato so vzorec poslali v Yale Arbovirus Research Unit v ZDA v nadaljnje raziskave. Prav raziskovalec, ki se je kasneje z njim okužil, je dokazal, da gre za povsem novo, še neznano vrsto virusa. A to je tudi vse, kar danes znanost ve o njem. V Yaleovem laboratoriju imajo shranjenih veliko virusov, med njimi jih je kakih sto takih, ki lahko okužijo človeka, 10 do 20 odst. pa je človeku smrtno nevarnih. Raziskujejo jih, da bi jih bolje spoznali, odkrili način njihovega prenašanja in odkrili morebitna zdravila proti njim. V laboratorij prihajajo novi in novi virusi, predvsem iz eksotičnih krajev, kjer se iz živalskih skupin, kjer so doslej nemoteno in neškodljivo krožili, prenašajo na ljudi. V človeškem organizmu se izkažejo kot zelo nevarni. To se dogaja, ko ljudje osvajajo nova območja, kjer doslej niso prebivali. V yalskem laboratoriju se tako kopiči nevarna živa bomba, menijo mnogi. MILAN MARKELJ (Vir: Time, Newsweek) zdravnik razlaga Dr. Jasmina Patkovič Colarič GRIPA Ne zamudite priložnosti za cepljenje prot gripi! Gripa je akutna virusna nalezljiva bolezen, težka, toda kratkotrajna in je pomembna zaradi naglega širjenja, velike obolevnosti in možnosti resnih zapletov, tudi s smrtnim izidom. Značilno je, da se pojavlja množično v epidemijah ali celo pandemijah. Povzročitelji Gripo povzročajo virusi influence A, B in C. Posebna značilnost teh virusov je njihova sposobnost spreminjanja antigenov, nove antigenske variante pa omogočajo nove epidemije gripe. Pandemija nastopi takrat, ko pride do večjih antigenskih sprememb in nastane nov tip virusa. Ker pa celotno človeštvo nima protiteles proti novemu tipu, se virus lahko razširi po celem svetu. Nastanka pandemij ni mogoče predvideti, ker so razmaki med njimi zelo različni (pariška gripa v letih 1889/90, španska 1918/19, kije zahtevala smrt 20 milijonov ljudi, leta 1957 azijska gripa, leta 1968 hongkonška gripa). Značilnosti epidemij Virus influence A povzroča epidemije vsake 2-3 leta, virus influence B na 4-6 let, virus influence C pa je stabilen, zato ne povzroča epidemij, ampak samo blage okužbe dihal pri otrocih. Pandemije povzroča samo virus influence A. Epidemija gripe pomeni pojav bolezni v določenem zemljepisnem področju in ima določene značilnosti. Začne se nenadoma, doseže svoj vrh v 2-3 tednu in ne traja več kot 5-6 tednov. V času epidemij zboli 10-20 odst. ljudi, v zaključenih kolektivih pa tudi 40-50 odst. V Sloveniji se gripa prične ponavadi proti koncu novembra. Na Dolenjskem zboli največ ljudi januarja in februaija. Začetek epidemije označuje veliko število otrok z znaki vnetja dihal, kmalu se poveča tudi število odraslih z značilnimi znaki gripe. Poveča se število bolnikov zbolelih za pljučnico ali poslabšanja kroničnih pljučnih in srčnih obolenj. Zveča se število umrlih zaradi pljučnice. V februarju prične število obolelih običajno upadati in epidemija v marcu izzveni. Smrtnost je okoli 1 odst., ogroženi so predvsem stari ljudje, ljudje s kroničnimi presnovnimi, srčnimi, pljučnimi in ledvičnimi obolenji, rakastimi in živčno-mišičnimi boleznimi, dojenčki in nosečnice. Prenos Virus gripe se prenaša s kužnimi kapljicami, ki jih bolni in okuženi širijo v okolico s kihanjem, kašljanjem in celo govorjenjem. Virusi lahko več ur obstanejo v posušeni sluzi in se nato prenašajo s kontaktom. Klinična slika Bolezen se prične poeno- do tridnevni inkubaciji. Začetni znaki so mrazenje, mrzlica, glavobol, utrujenost, močne bolečine v mišicah in križu. Pojavijo se pekoče bolečine v očeh, hripavost, suh kašelj. Temperatura je visoka do 40 stopinj. Suh kašelj spremljajo bolečine za prsnico in pekoče bolečine v grlu. Bolnik nima teka, lahko tudi bruha. Vročina je običajno neprekinjeno visoka in traja 3-4 dni, redko 7 dni. Ostali znaki minejo v 2-7 dneh, z izjemo kašlja, ki lahko traja tudi več tednov. (Se nadaljuje) ____________________________________________________________J praktični K praktični KRIŽ praktični A. . praktični ~Ž_ > Madeži od voska Dan mrtvih je pred vrati in nemalokrat se zgodi, da vosek od sveč kane na obleko. Vendar pa se madežev od voska na platnu lahko znebite tako, da ga potopite v mrzlo vodo in rahlo drgnete. Vosek odstopi in madeži, ki ostanejo, izginejo pri naslednjem pranju. Seveda med prazniki za bolj svečano razpoloženje mnogokrat prižgemo sveče tudi v stanovanju. Če imate madeže od voska na medeninastih ali srebrnih svečnikih, jih polijte z vrelo vodo in takoj zdrgnite do suhega z mehko krpo. S pohištva pa se voska znebite tako, da ga zdrgnete s krpico, pomočeno v olivno ali solatno olje. Nikoli pa madežev ne strgajte z nožem. Če vam vosek kane na preprogo, ga previdno delno posnemite, ostanek pa zdrgnite z bencinom ali čistim alkoholom. Če madeži ne izginejo popolnoma, položite nanje pivnik in jih zlikajte. Pečenka z jabolki Za 4 osebe potrebujemo: 1 kg teletine-enakomerno odrezani kos zvijemo in povežemo z nitko - vejico timijana, 3 do 4 jabolka, sok pol limone, veliko rdečo čebulo, 2 šalotki, sol, 2 žlici olja, 25 g masla ali margarine, kozarček vina, žličko pikantne gorčice, poper. Čebulo in šalotki grobo sesekljamo in zmešamo z na kockice narezanim jabolkom. Pečenko natremo s soljo in poprom. Na vročem olju jo zlato zapečemo z vseh strani. Nato dodamo timijan, čebulo in jabolko, zalijemo z vinom in dušimo na majhnem plamenu na plošči štedilnika. Med dušenjem zalivamo: v pol kozarca vode razmešamo gorčico in uporabimo za zalivanje. Ko je pečenka že skoraj gotova, preostala jabolka operemo in jim z ostrim nožkom izrežemo pečišča. Jabolka narežemo na kolobarje. V ponvi segrejemo maslo in pečemo jabolčne kolobarje, da se zmehčajo. Ko je pečenka pečena, jo nekaj minut pustimo počivati, potem jo razrežemo, obložimo z jabolčnimi kolobarji in prelijemo z malo omake. Siljenje radiča b se začenja Radič je zaradi svoje dietetične in zdravilne vrednosti ter prijetnega grenkega okusa postal zelo priljubljen, zlasti še, odkar so vzgojili nekaj izvrstnih sort za siljenje. Take sorte so trcviški rdeči, castelfranco in verona, ki dajejo okusno svežo solato, seveda, če znamo radič pravilno pripraviti za siljenje. Postopek se začne z junijsko setvijo in vzgojo za siljenje primernih rastlin, katerih korenine izkopljemo jeseni, preden začne zemlja zmrzovati. Ža siljenje izberemo le 2 do 4 cm debele korenine, dolge kakih 20 cm. Od srede novembra naprej se siljenje lahko začne. Primerno število korenov vložimo v večjo glineno posodo z vrtno zemljo ali šoto, rahlo zalijemo, pokrijemo s črno folijo, vse skupaj postavimo v toplejši prostor in čakamo. Po nekaj tednih pričakamo prve glavice svežega radiča. J Energetsko Lj varčno kuhanje I Uporaba električne energije za kuhanje je pri nas zelo razširjena. Da bi porabili kar najmanj električne energije, moramo upoštevati več dejstev. Lonec postavimo na primerno ploščo in šele potem vklopimo štedilnik. S predgrevanjem grelne plošče po nepotrebnem razsipavamo energijo. Uporaba kvalitetnih loncev s pokrovkami prihrani do 35% električne energije. Premer lonca in grelne plošče se morata ujemati, to nam prihrani ne le energijo, temveč nam tudi olajša čiščenje. Za varčno kuhanje pa naj bi lonci in ponve imeli ravno in čisto dno. Kuhamo v čim manjši količini vode in pokrovka naj vedno dobro pokriva lonec. Pravočasno moramo regulirati (zmanjševati) moč grelne plošče. Za kuhanje na grelni plošči z avtomatskim uravnavanjem temperature kuhate varčneje. Izkoristiti moramo grelne plošče, tako da jih izklopimo 5 do 10 minut pred koncem kuhanja. Za jedi, ki se dolgo kuhajo, uporabljamo lonce na zvišan pritisk. Zavorna tekočina Od stanja zavorne tekočine v vozilu je v marsičem odvisna varna vožnja. Seveda v normalnih okoliščinah ni stvar voznika, da kakovost sam preverja, ampak mora poskrbeti, da bo to dovolj pogosto in pravilno preverjal njegov mehanik. Za orientacijo povejmo, da zavorna tekočina ne sme vsebovati več kot 3 odstotke vlage in njeno vrelišče ne sme biti nižje od 155 stopinj Celzija. Vse to se da zanesljivo ugotoviti z Iskrinim instrumentom za merjenje kakovosti zavorne tekočine, s katerim je možno preizkusiti 21 vrst zavornih tekočin treh različnih kakovosti. Inštrument izmeri odstotek vlažnosti in temperaturo vrelišča ter da oceno ali je zavorna tekočina še uporabna ali pa jo je potrebno zamenjati. Inštrument je predrag, da bi ga imel pri sebi povprečen voznik (stane 50.000 tolarjev), prav gotovo pa bi ga moral imeti servis ali dober mehanik. Priloga Dolenjskega lista iti KNJIŽNA POLICA Reki Zanimanje za indijsko duhovno izročilo je tudi pri nas vse večje, zato lahko najdemo na našem knjižnem trgu razne knjige, ki nam skušajo posredovati misel daljne Indije. Med njimi je marsikaj vprašljivega tako po izboru kot prevodih, kar pa ne velja za knjige iz zbirke Misel Indije, ki jo izdaja Mladinska knjiga. V nji izhajajo dela piscev s konca prejšnjega in začetka tega stoletja, ki so hoteli prenoviti domačo duhovno tradicijo tako, da so sprejeli nekatera izhodišča zahodne civilizacije in krščanstva ali islama in jih povezali z uztreznimi indijskimi nazori. Napajali so se torej pri bogati indijski tradiciji in se prilagodili sodobnemu času in razumevanju, zaradi česar so njihova dela bralcu zahodnega kulturnega kroga lažje dojemljiva. Novost v zbirki so REKI indijskega mistika Šri Ramakrišne. Izbor in prevod rekovje pred svojosmrtjo (umrl je kot civilna žrtev slovenske osamosvojitvene vojne) pripravljal Janez Svetina, ki je bil dober poznavalec indijske duhovnosti, saj je med drugim 15 let bival v Aurobindovem središču v Indiji. S to knjigo dobivamo prvič v slovenščini duhovno izročilo enega največjih indijskih mistikov 19. stol. Ramakrišna je s svojim življenjem in mislijo pokazal, da človek, ki si sredi spreminjanja modernega sveta želi stalnosti, lahko najde trden temelj, in sicer v Bogu. Sveti mož je preskusil vse glavne hindujske načine bližanja k Bogu, seznanil se je tudi z islamskim misticizmom, krščanstvom in drugimi verami, njegovo temeljno spoznanje pa je, da so različna verstva le različne poti k istemu cilju, k spoznanju enega Boga. Prevod je strokovno pregledala Vlasta Pacheiner Klander, kije napisala tudi spremno besedo. MILAN MARKELJ Novih pet XX. stoletja Pred kratkim so pri Cankarjevi založbi poslali na knjižni trg in med naročnike jesenski paket drugega letnika zbirke XX. stoletje, s katero želi založba nadaljevati tradicijo slovite zbirke Sto romanov. Zbirka, ki je zaključila drugi letnik, naj bi slovenskemu bralstvu predstavila najpomembnejše romane, ki so nastali v tem, zdaj že iztekajočem se stoletju, v dobrem prevodu in z izčrpno spremno besedo. Jesenski paket prinaša pet novih del iz zakladnice sodobnejše svetovne književnosti. Če romane porazdelimo po časovnem zaporedju izida, potem moramo najprej omeniti roman Z ZAHODNIMI OČMI Josepha Conrada, Poljaka, ki seje uveljavil kot pisatelj v angleškem jeziku. Slovenskemu bralstvu je dobro znan, saj imamo prevedenih že več M njegovih del, delo Z zahodnimi očmi pa doslej še ni bilo prevedeno. S tem romanom pisatelj nekoliko preseneča, ker se je v njem lotil teme, ki zanj ni značilna, in sicer govori o dogodkih v predrevolucionarni Rusiji in Švici, o razmerah, v katerih se posameznik ne more nekaznovano umakniti iz političnega življenja v zasebnost. Romanje prevedel Miha Avanzo, spremno besedo pa je napisal Mirko Jurak. Prav tako iz poljskega kulturnega kroga prihaja pisatelj Stanislaw VVitk-iewicz z romanom SLOVO OD JESENI, kije izšel v prvi polovici tega stoletja. Avtor velja za enega največjih poljskih literatov, za reformatorja v dramatiki in romanopisju, za časa življenja pa je slovel po svojih izpadih in škandalih. Junaka romana Slovo od jeseni sta značilna Witkiewiczeva nekonvencionalneža, ki s svojim vedenjem in razmišljanjem podirata meščanske vrednote, svojo življenjsko pot pa seveda končata tragično. Prevod in spremno besedo o tem, pri nas malo poznanem avtorju je pripravil Niko Jež. Trojico romanov iz druge polovice stoletja začenja predstavnik indijskega tradicionalnega romana Khushwant Singh. S prevodom romana VLAK V PAKISTAN se slovenskim bralcem predstavlja prvič, z njim vred pa tudi tradicionalni indijski roman. V njem pripoveduje o preprostih ljudeh, ki se po odhodu kolonialnih gospodarjev Angležev iz Indije znajdejo v še slabšem položaju, saj tujca zamenjajo v mnogem. slabši in hujši domači tirani. Za prevod je poskrbela Alenka Klabus Vesel, za spremno besedo pa Nikolaj Jeffs. Patrick VVhite, avstralski književnik, dobitnik Nobelove nagrade za literaturo, se predstavlja z romanom VOSS, ki ga je napisal po resničnih dogodkih. Junak je nemški razsikova-lec, ki potuje prek Avstralije, na poti pa sc njegova življenjska filozofija v stiku z naravo in domorodci spremeni, saj ugotovi, da je narava vendarle močnejša od človekove volje. Delo je prevedel Vital Klabus, spremno besedo pa je napisal Igor Maver. Kot zadnji je v drugem letniku argentinski pisatelj Manuel Puig, predstavnik novejšega vala hispanoameri-škega pripovedništva, s svojim slovitim romanom POLJUB ŽENSKE PAJKA, po katerem je nastala drama, filmska uspešnica in celo musical. Delo, ki so ga prevedli že v številne jezike, je napisano kot vrsta monologov in dialogov dveh zapornikov, homoseksualca in političnega aktivista. Skozi njuno pripovedovanje, vsebino filmov, ki sijih pripovedujeta in tudi izmišljata, ter skozi obsežne pisateljeve opombe se izrisuje kritična ocena sodobne družbe. Uspešnico je prevedel Ferdinand Miklavc, avtorja pa je v spremni besedi predstavila Maja Turnher. MiM KATALOG DZS NAJVEČJA TRGOVINA PRI VAS DOMA VEČ KOT 1600 IZDELKOV NA 200 STRANEH V NAJNOVEJŠEM KATALOGU DZS ZAKAJ JE DOBRO KUPOVATI PREK KATALOGA DZS? * VELIKA IZBIRA * UGODNE CENE * ENOSTAVNO PLAČILO * UDOBEN IN PREMIŠLJEN NAKUP * POPUSTI * DOSTAVA NAROČENEGA V 8 DNEH PREPRIČAJTE SE, DA Tl RAZLOGI ZARES DRŽIJO! Če niste prejeli kataloga Jesen-zima'94, izpolnite kupon in poslali vam ga bomo BREZPLAČNO. Lahko pa nas tudi pokličete na tel.: 061/140 40 02 KUPON ZA KATALOG JESEN-ZIMA ’94 Ime in priimek: .......................................... Naslov:................................................... Poštna številka: Kraj: Kupon pošljite na naslov: DZS d.d.. Kataloška prodaja. 61001 Ljubljana, p.p. 900 Katalog je na voljo tudi v poslovalnicah DZS po Sloveniji. i i S I AGROSERVIS TRGOVINA ZA VAS IN VAS AVTO - NAJCENEJŠI AKUMULATORJI S STROKOVNO MONTAŽO - VELJKA IZBIRA AVTOPLAŠČEV (SAVA PIREUJ, JOKOHAMA BARUM) - HLADILNA TEKOČINA - BREZPLAČNA MENJAVA OUA V MOTORJU, MENJAVA FILTROV IN HLADILNE TEKOČINE - IN OSTALA PONUDBA KMETIJSKE MEHANIZACIJE IN REZERVNIH DELOV Mercator - KZ Krka, z.o.o., Novo mesto OBIŠČrrE NAS IN SE PREPRIČAJTE O UGODNI PONUDBI!!! Knafelčeva 2 teL 068/321-479, 324-480, 321-031, 321-032 la* 068/321-987 N MEDIŠ TRGOVINA KASTELČEVA ULICA 9 (med trgovino ZMAGA in Zavodom za zdravstveno zavarovanje) ' NOVO MESTO Tel.: 068/21-704 Vam v svoji specializirani trgovini nudi: — Medicinske in ortopedske pripomočke — Širok izbor pripomočkov za invalide — Vse za nego stome in inkontinence — Kvalitetni merilci krvnega pritiska in protibolečinski stimulatorji — Ortopedsko perilo, lasulje — Velika izbira masažnih aparatov — Naravna kozmetika — Alternativna medicina — Potroini sanitetni material Nakup je možen na recept ali v prosti prodaji. Delovni čas: od 9. — 17. ure sobota od 9. — 12. ure Na željo kupca dostava na dom. Cenjene stranke vabimo, da nas obiščejo na novi lokaciji v Kastelčevi ulici 9 (med trgovino Zmaga in Zavodom za zdravstveno zavarovanje) EMiNENTd.0.0. Dol. Kamence 61 68000 Novo mesto tel./«ax: 068/323-902 AVTOSALON HYUNDAI Kandijska 14, Novo mesto tel. 068/28-950 PE KRŠKO CKŽ 51, Krško tel. 0608/22-950 PE Črnomelj Belokranjska 16 tel. 068/51-376 VSI DOBRI POUDARKI V ENEM AVTU ciCC&rt Začetek prodaje 1. oktobra 1 994. P0NY PARTNER PONYSEDAN 1.5 ISi LANTRA 1.6 GLSi SC0UPE1.5LSi SONATA 1.8 GLSi že za 16.990 DEM že za 19.750 OEM že za 26 200 DEM že za 26.500 DEM te za 30.500 DEM V vseh avtomobilih Hyundai je že nekaj časa vgrajen sodoben 3-kanalni katalizator. HYuncmi mm. Ko me že stotič vprašajo, kje je Slovenija, kam grem, kako mi je ime, kaj dela moj oče, mama, brat, sestra, se delam, da ne razumem angleško. Toda tudi to ne pomaga kaj dosti, saj očitno še niso naleteli na tujca, ki ne bi govoril angleško. Med ljudmi je zelo pogosto vprašanje, kam greš. To mi je šlo še posebno na živce, saj če sem sedel na avtobusu, ki pelje v Surabayo, res ni bilo težko ugotoviti, kam sem namenjen. Kasneje sem izvedel, da je to nekakšen pozdrav, kot npr. naš kako si kaj. Na to vprašanje je najbolje odgovoriti: “Jalan, jalan!” (hodim, kar tako), kar spraševalcem privabi na obraz zadovoljen nasmeh. Ob naslednji poplavi vedno enakih vprašanj prasnem v smeh in cela štorija se še enkrat ponovi. “Kam greš, kako ti je ime?” Na koncu se sprijaznim z usodo in večer mine v prepevanju ameriških uspešnic, vse dokler me pred radovedneži ne reši prepričljiv spanec. Java, najgostje naseljeni otok indonezijskega arhipelaga, nudi tako domačinom kot tudi številnim turistom marsikaj. Otok je ena sama veriga bolj ali manj dremajočih vulkanov. Zemlja je tod tako plodna kot le malokje. Bogata koncentracija rudnin, ki so jih v tisočletjih iz drobovja zemlje iztrgali vulkani in vlažna tropska klima, sta idealna kombinacija za bujno rast. Nekateri predeli so še vedno poraščeni z neprehodnimi gozdovi, v katerih živijo eksotične živali od nosorogov do netopirjev, ki merijo več kot meter čez krila. Antična Java je bila dežela kmetov, ki so pridelovali ogromne presežke, ki so šli za palače kraljev in gradnjo velikih svetišč. Prvotni prebivalci so verjeli v duhove prednikov in animistične sile. V stikih z Indijci se je tudi tukaj pričela hindujsko-budistična kolonizacija, ki je trajala kar 1400 let in Igor Fabjan je bila zaradi simbioze kultur obojestransko korist na. Znanost in kultura sta se v tem času razvijali kot le malokje. Čudovit tempelj V letih razcveta javanske kulture so daleč na jugu otoka zgradili velik tempelj Borobudur, ki naj bi služil meditaciji in čaščenju. Borobudur so gradili skoraj sto let, tesarji, zidarji in klesarji pa so prihajali iz vseh koncev takrat omikanega sveta. Orjaška, na videz monolitna gmota templja je videti kot piramida, zgrajena okoli vrha griča. Nad kvadratno osnovo se druga za drugo dvigajo terase. Prvih šest je kvadratnih, potem sledijo tri okrogle, čisto na vrhu pa se bohoti mogočna stupa. Na okroglih terasah stoji 72 stup, podobnih rešetkastim zvonovom, v katerih sedi Buda v naravni velikosti. Stene ogromnih kvadratnih teras so obdelane s preko 2500 kamnitimi reliefi, ki ponazarjajo zgodbe Budove poti skozi njegove inkarnacije in govorijo o arhitekturi, oblačenju, kmetijstvu, borbenih veščinah, plesu in umetnosti iz tistega časa. Kralji, sveti možje, navadni ljudje, graciozne lepotice, bojevnice z meči, sloni, eksotična drevesa se vrstijo pred teboj kot skrivnosten film iz daljne preteklosti. Kamniti reliefi so dolgi kar pet kilometrov! Danes je Borobudur pravo romarsko središče, od zore do mraka preplavljeno s trumami radovednežev. Tisti dan, ko sem prispel pred vhod mogočnega templja, je bil za ogled še posebno neprimeren. Soparne meglice, tiransko sonce in gneča prepotenih teles mi je kmalu ubila vsako voljo po raziskovanju kamnitih reliefov. V “krompirjevi deželi” Kmalu sem jo s prvim avtobusom mahnil v višje predele, kjer je zrak čistejši in se temperature tudi podnevi spustijo pod 20 stopinj. Planota Dieng leži pod tri tisoč metrov visokimi brundajočimi vulkani. Pokrajina tod okoli je resnično nenavadna. Divje robato skalovje, ostanki nekdanjega kraterja, je poraslo z mahovi, evkalipti in zveriženimi borovci, stalno zavitimi v mrzle meglice. Iz težkih oblakov kar naprej prši, iz tal pa se tu in tam dvigujejo po žveplu smrdeče pare. V kotanjah se skrivajo čudovito obarvana mineralna jezerca, sikajoči gejzirji in brbotajoče vrelo blato. Delovanje naravnih sil je tako mistično prepričljivo, da ni čudno, da so na ta kraj hodili častit bogove že od nekdaj. Tako kot vreme so se mi zdeli tudi ljudje nenavadno hladni. Drugod te na vsakem koraku ogovarjajo radovedneži, tu pa sc prav nihče ni zmenil zame. V najboljšem primeru sem bil deležen mrkih pogledov ali celo neokusnih pripomb. Cesta, ki se z visoke planote strmo spušča v dolino, se vije med terasastimi polji, ki se zajedajo strme bregove. Prav vsaka ped zemlje je skrbno obdelana. Koliko truda in delaje bilo vloženega v te njive, ki so jih ljudje iztrgali iz pobočja z najbolj preprostim orodjem, vedo le preprosti kmetje, ki se dan za dnem sklanjajo nad svojo zaplato zemlje. Zaradi hladnejšega podnebja tod gojijo podobno zelenjavo kot pri nas. Takrat je bila na višku sezona krompirja in tako ni čudno, da mi je ta konec Jave ostal v spominu kot * krompirjeva dežela. V Jugjakarto sem prispel pozno ponoči. Prijetno je bilo spet čutiti topel veter. Kljub pozni uri seje vsepovsod trlo ljudi, ki so se sprehajali, posedali in jedli v zasilnih restavracijah, ki oživijo ponoči na širokih pločnikih glavne ulice. Prav na vsakem koraku se je nekaj peklo, jedlo, prodajalo, razkazovalo. Toliko zadovoljnih obrazov že dolgo nisem videl. Pisano mesto je bilo polno pasli in skušnjav za mojo ne preveč polno denarnico. Ljudje so bili začuda veliko manj vsiljivi kot drugod in celo rikšači me niso oblajali s svojo ponudbo na vsakem koraku. Odločil sem se, da bom vsaj eno dopoldne čisto običajen turist in tako sem se posvetil ogledu sultanove palače. Pomešal sem se med skupino nemških turistov, ki so pridno snemali in fotografirali, da jih je bilo kar veselje gledati. Toliko smešnih obrazov, kot jih najdeš med navdušenimi fotografije moč videti le še redkokje. Ko sem se začel dolgočasiti, sem stopil do prikupne indonezijske vodičke in jo napadel s kopico tipičnih vprašanj, s katerimi Indonezijci osrečujejo tujce na vsakem koraku: “Od kod si? Kako ti je ime? Ali si poročena? Kaj dela tvoj oče?” Začudeno seje smehljala in kar ni ji šlo vglavo, da so lahko tudi tujci tako zelo radovedni. Jugjakarta, eno največjih indonezijskih mest, velja za nekakšno kulturno središče Jave. Vsak teden je tu priložnost za kraljeve ceremonije ali pa nov festival drame, plesa, glasbe. Cela četrt se ukvarja z izdelovanjem usnjenih in lesenih lutk, s katerimi uprizarjajo celonočne predstave iz svoje nenavadne kulture. Priloga Dolenjskega lista Belokranjska varnost na “prepihu” Direktor edinega belokranjskega podjetja za detektivske storitve Mirko Berkopec zatrjuje, da premoženje ljudi v Beli krajini ni več tako varno in tudi varnost je vprašljiva ČRNOMELJ - Pred poldrugim letom je začelo v Črnomlju z delom zasebno podjetje Berkopec d.o.o., ki gaje za detektivske in športne storitve ustanovil Mirko Berkopec. To je prvo in še vedno edino podjetje v Beli krajini, ki se ukvarja z detektivskimi storitvami, predvsem s tehničnim in fizičnim varovanjem objektov, ljudi, premoženja, denarnih pošiljk, javnih shodov, prireditev. > deluTnf poročajo VLOMIL V BIVAK - V času od 2. do 27. oktobra je neznanec v predelu Mirčevega križa v krajevni skupnosti Šentjernej vlomil v bivak in ukradel prenosni televizor, radiokasetofon, nože, 14 baterijskih vložkov, 9 odej in skodelice za kavo. Lastnika J. Š. iz Krškega je oškodoval za okrog 100.000 tolarjev. Storilca še iščejo. OB TORBICO Z DOKUMENTI -29. oktobra zvečer je neznan storilec v Gradišču pri Tfebnjem vlomil v osebni avto in iz njega ukradel usnjeno torbico z dokumenti. TVgovsko podjetje Mercator - Gradišče, d. d., iz Irebnjega je oškodoval za okrog 40.000 tolaijev. OVCO DAL NA RAME IN ŠEL -29-letni A. Z. iz Malega Lešča je osumljen, daje 28. oktobra v Gornjih Lokvi-cah iz ograjenega prostora ukradel 30-kilogramsko ovco, si jo dal na rame in šel. Tb je opazil lastnik, ki je takoj obvestil policiste. Ovca je bila vredna 10 tisočakov. NA NJIVI POSADILA INDIJSKO KONOPLJO - Občana iz okolice Stopič sta osumljena neupravičene proizvodnje in prometa z mamili, ker sta z namenom preprodaje na njivi posadila 321 sadik indijske konoplje. Konopljo so policisti komisi jsko uničili. OB DESET KOKOŠI - V noči na 27. oktober je neznan storilec v Veliki Loki iz kokošnjaka ukradel 10 kokoši in s tem lastnika J. M. oškodoval za okrog 9 tisočake. Berkopec je začel najprej z delom sam, sedaj pa ima nekaj redno zaposlenih, po potrebi pa ima na voljo še pogodbene delavce. “Vse najprej dobro preverim, da so sposobni za to naporno delo, poleg splošnih zahtev pa morajo izpolnjevati tudi moje stroge pogoje za sprejem na delo. Predvsem morajo biti zanesljivi in, kar je najpomembneje, ne smejo narediti napake,” pravi direktor Berkopec. Sicer pa zatrjuje, da se da v manjšem kraju, kot je na primer Črnomelj, vsaj za sedaj s podjetjem, kakršno je njegovo, dobro varovati premoženje in varnost ljudi. Predvsem se dobro zaveda, daje dobra preventiva že več kot pol uspeha, medtem ko je kurati-va mnogokrat prepozna. Zato po želji naročnikov opravljajo preventivne preglede stavb in ker so v podjetju zaposleni v glavnem domačini, ki dobro poznajo krajane, lahko kaj hitro ugotovijo, če se okrog hiš smukajo sumljive osebe. Poleg tega je v poslovnem centru na Majerju tudi nadzorni center, na katerega so priključene alarmne naprave iz podjetij, šol, stanovanjskih hiš. “Ta služba je v črnomaljski občini že dobro vpeljana, medtem ko je v metliški občini žal še ni, čeprav je tudi tam kar precej zanimanja. Seveda imamo tudi dobro usposobljeno intervencijsko skupino, ki ob sproženem alarmu hitro in učinkovito ukrepa,” zatijuje Berkopec. Intervencij pa je po njegovih zagotovilih veliko. “Res, da gre v manjših krajih skoraj praviloma za manjšo škodo, čeprav premeteni zlikavci navadno preverijo, kje se jim splača vlomiti. A Bela krajina je na “prepihu”, ob državni meji in premoženje ni več tako varno, kot se nekaterim še ved- POLICISTKA NA OBISKU V VRTCU - Štiriletni otroci so že zelo radovedni, Naenkrat hočejo vedeti o vsem, kar jih obkroža, zato ni čudno, da so si zaželeli, da jih v vrtcu obišče policist. Tako je otroke iz skupine mišk in njihovo vzgojiteljico Mirjano Drenovec v zgornjem vrtcu v Ločni v petek obiskala prava policistka. Policistka Irena iz novomeške prometne policijske postaje jim je predstavila poklic policista, kako se morajo vesti otroci v prometu in na kaj morajo biti pozorni, ko se igrajo, ko prečkajo cesto ali ko se vozijo v avtomobilu. Seveda jim je na koncu pokazala tudi pištolo in lisice. To pa ni bil prvi tovrstni obisk novomeških Policistov, saj vsako leto obiščejo veliko otrok v vrtcih in šolah. (Foto: J. Domiž) MED PREVRAČANJEM PADLA IZ AVTA - 25. oktobra nekaj po sedmi Uri se je 33-letna A. B. iz Novega mesta peljala z osebnim avtomobilom od Vavte vasi proti Dolenjskim Tbplicam. Ko je pred Dolenjim Gradiščem pripeljala v desni nepregledni ovinek z neprimerno hitrostjo glede na mokro in sPolzko cesto, jo je začelo zanašati. Zaneslo jo je na travnato bankino in v drsno ograjo, nato pa se je prevrnila. Med prevračanjem je voznica padla iz avta in hudo poškodovana obležala na njivi. Zdravi sc v novomeški bolnišnici. Na avtomobilu je za okrog 500.000 tolarjev škode. TRČIL V DROG JAVNE RAZSVETLJAVE - 31. oktobra ob 2.15 je 26-letni L. K. z Malega Kala peljal Osebni avto od Novega mesta proti Mačkovcu. Ko je pripeljal v Ločno, je zapeljal na levo polovico ceste, potem pa preko pločnika trčil v drog javne razsvetljave in se prevrnil. V nezgodi se je lažje poškodoval in se zdravi v novomeški bolnišnici. Na avtomobilu je za okrog 150.000 tolaijev škode. TRČILA V POKVARJEN IN NEOSVETLJEN TRAKTOR - 29. oktobra ob 22.50 je 65-letni J. B. iz Kanižarice vozil traktor po regionalni cesti od Doblič proti Blatniku. Ko je pripeljal do mostu nad reko Dobličico, je traktor zaradi okvare obstal sredi ceste. "Faktor ni bil osvetljen, niti drugače zavarovan. V tem trenutku je v isti smeri pripeljala z osebnim avtomobilom 22-letna A. B. iz Žirovnice, ki je traktor zaradi goste megle opazila prepozno in kljub zaviranju trčila vanj. V nezgodi se je lažje poškodovala voznica in 20-let-ni sopotnik D. K. iz Rudnega. Elektronska GEO-KATODNA ZAŠČITA proti ijavenju avtomobila Zaščitite celotno površino svojega avtomobila pred Vplivi zime; 10 let garancije, Enostavna premontaža. Prodaja m montaža SPM j "■ I d.o.o. ^rh 26, Šentjernej, tel: 063/42-361 ^čemo montažerje na vzhodnem delu Slovenije. no zdi. Na srečo so se mnogi že začeli zavedati, da so ogroženi in da morajo bolj varovati svojo lastnino. To spoznavamo tudi po tem, da jih ved- m* Mirko Berkopec no več prihaja k nam po pomoč, nekateri pa zgolj po nasvet, kako se zavarovati,” pove Berkopec. Zlasti med poletnimi dopusti je njegovo podjetje varovalo precej hiš in zadovoljen je, da je zaupanje ljudi do njih veliko, saj so jim mnogi zaupali celo ključe svojih domovanj. Seveda sije moč sposoditi tudi alarmno napravo, čeprav Berkopec zatrjuje, da so najboljša zaščita trajne alarmne naprave. Lastne izkušnje ter tiste, ki so jih pridobili s sodelovanjem s podjetjema Protekt in Utrip, so to potrdile. Zadovoljen pa je, da je - morda prav zaradi naraščanja kriminala - osveščenost Belokranjcev vse večja. M. BEZEK-JAKŠE NAROČIL DELA BREZ DOVOLJENJ DRUŽINSKA VAS - 59-letni F. Z. iz Družinske vasi je osumljen kaznivega dejanja poškodovanja ali uničenja tuje stvari, ki so posebnega kulturnega ali zgodovinskega pomena, ker je letos septembra kot predsednik krajevne skupnosti Bela Cerkev naročil gradnjo ceste brez ustreznih dovoljenj. Dela so opravili na zavarovanem območju prazgodovinskega grobišča v Družinski vasi. S tem dejanjem je bila povzročena velika škoda, ki pa jo še ugotavljajo. ALFA POD TO VORNJAKOM - Zverižena, brezoblična gmota pločevine na cesti pri Impoljci (na posnetku), ki smo jo ugledali prejšnji petek v sončnem popodne-vu, je zgovorno dokazovala, da se je tod deset minut po poldnevu zgodila huda prometna nesreča. Osebnega avtomobila alfa romeo 164, s katerim je 33-letni Karel Toplišek iz Velikega Dola pri Krškem na ravnem delu ceste prehiteval druga vozila, ko mu je nasproti pripeljal tovornjak, naložen z drvmi, ni bilo mogoče prepoznati. Toplišek je z veliko hitrostjo čelno trčil v tatro in na kraju nesreče takoj izdihnil. Poklicni gasilci iz Krškega so ga le stežka rešili objema smrtonosne pločevine, cesta pa je bila zaprta za tovornjake do 15. ure. (Foto: P. Perc) IVAN KOS PRI PODPISU POGODBE ZA UPORABO TELEFONA -“Telefon nam bo prikrajšal marsikatero nepotrebno pot, prav pa bo prišel tudi obiskovalcem Gorjancev, "je ob prevzemu prvega mobilnega telefona, ki jih bo ministrstvo za notranje zadeve dalo v uporabo najbolj odročnim krajem ob slovensko - hrvaški meji, povedal najemnik doma Pri Miklavžu Ivan Kos. Na fotografiji (od leve proti desni): sekretar MNZ Borut Likar, Ivan Kos in direktor Mobitela Tone Majzelj. Pri Miklavžu zazvonil telefon Ministrstvo za notranje zadeve je predalo v uporabo prvi nepremični mobilni telefon najemniku doma PRI MIKLAVŽU NA GORJANCIH - Prejšnji teden so minila tri leta, odkar je naša tla zapustil zadnji vojak nekdanje JLA. Vzpostavila se je južna meja oz. meja s Hrvaško, ki jo je bilo potrebno zavarovati. “Ž željo, da bi najbolj odročne kraje ob meji povezali s centri in s tem poskrbeli, da se ljudje ob meji ne bi izseljevali, hkrati pa bi zagotovili tudi večjo varnost zelene meje, je bilo ministrstvo za notranje zadeve pobudnik za izboljšavo cestnih povezav in za vzpostavitev telefonskih zvez v teh krajih,” je povedal državni sekretar MNŽ Borut Likar sredi prej-šnjega tedna, ko je notranje ministrstvo predalo v uporabo prvi mobilni telefon ob južni meji najemniku planinskega doma pri Miklavžu Ivanu Kosu. Svečanega trenutka predaje in podpisa pogodbe v planinskem domu pri Miklavžu so se med drugimi udeležili državni sekretar MNZ Borut Likar, poveljnik slovenske policije Alojz Kuralt, direktor Mobitela Tone Majzelj ter načelnik UNZ Novo mesto Franci Povše s sodelavci. Direktor Mobitela Tbne Majzelj je povedal, da je to prvi tovrstni telefon v Sloveniji, ki je nepremičen, deluje pa na mobilnem principu in je kot naročen za kraje, kjer navadnih telefonskih zvez ni mogoče montirati. Telefon firme Benefon Ford sodi med najbolj vzdržljive, preživel je celo Vukovar, saj ima poleg električnega tudi akumulatorsko napajanje, ki se ob izpadu električnega toka samodejno vključi. Ib je tudi prvi od šestih tovrstnih telefonov, kijih bo Ministrstvo za notranje zadeve v kratkem montiralo v šestih krajih vzdolž celotne meje s Hrvaško. Sekretar Likarje poudaril, daje tak telefon namenjen za vsakdanje potrebe ljudi na teh območjih, še posebej pa bo dobrodošel ob morebitnih naravnih in drugih nesrečah, ko je potrebna hitra pomoč. Najemnik Doma Ivan Kos, kije zadnji dve leti na Gorjancih tudi pozimi, se je za telefon zahvalil in dejal, da mu bo v veliko pomoč, saj je do sedaj moral po vsako stvar posebej v dolino, poleg tega pa meni, da je to tudi velika pridobitev za obiskovalce Gorjancev. J . D. PRIJELI SEMIŠKEGA ROPARJA SEMIČ - Prejšnji teden smo pisali, da je 23. oktobra zvečer nez,nanec sledil 48-letnemu M. O. iz, Semiča po cesti od gostinskega lokala Semiški hram do stanovanjskega bloka št. 42/b v Semiču. Na parkirnem prostoru je neznanec prišel do M. O., ga udaril po obrazu, daje padel na tla, nato pa mu na silo pregledal žepe in mu pobral devize in tolarje, v skupni vrednosti 34,500 tolaijev. Z zbiranjem obvestil so novomeški kriminalisti ugotovili, daje bil ropar 26-letni Slavko H. s Coklovce. Zoper njega so napisali kazensko ovadbo. Junkers-plinska ogrevalna tehnika Zaprto območje Zapornica pri Otočcu OTOČEC - Nad cesto, ki se odcepi s ceste Novo mesto-Šentjemej in pelje do gradu Otočec, je še vedno zapornica. Ker je dvignjena, se lahko pod njo vozila premikajo neovirano. Napoti torej ni, vendar ni rečeno, da je čisto v redu, da je tam. Zapornico so pred časom postavili zato, da javni promet, ki ga zagotavlja omenjena cesta, ne bi motil turističnega utripa Otočca. Tako ohranjanje miru ter varovanje starodavnega gradu in lesenih mostov pred dejansko motečimi avtomobili je najbrž dobra poteza. Mogoče bi se dalo poiskati še boljšo, in sicer na ta način, da bi kje zgradili obvoznico, ki bi nadomestila omenjeno cesto, nad katero je zapornica, dvignjena ali spuščena. V tem primeru bi lahko zapornico odstranili. To biprispe\:alo k ugodnemu počutju. Domačini bi se znebili sicer mogoče povsem neupravičenega strahu, da jih boža zapornico na javni cesti počakal policist in jih kaznoval za "šverc” vožnjo. Turisti, predvsem tuji, pa po demontaži zapornice ne bi več im ■ eli občutka, da se peljejo po cesti v zaprto vojaško območje. M. LUZAR za ekonomično ogrevanje in pripravo sanitarne vode • Stenski kotli od 8-24 kW - dimniški priključek ali prisilna vleka • Stoječi kotli od 12-240 kW - dimniška izvedba • Pretočni bojlerji od 5-161 • Neposredno ogrevani bojlerji od 120-2901 • Posredno ogrevani bojlerji od 50-450 1 • Termostatski ventili za enocevne in dvocevne sisteme in ostala regulacijska tehnika Prijazno človeku in okolju ^'JUNKERS Bosch Gruppe Zastopstvo in veleprodaja: Robert Bosch d.o.o., področje Junkers, Ljubljana, Celovška 228, tel.: 061/159 03 41 L Brežiški oktober zaključil sezono Rekordno število tekačev na Brežiškem oktobru 94 - Med člani je bil naj hitrejši član Fita Dani Ošep - Nastopile ekipe 32 osnovnih šol - Petra Radišek je nepremagljiva BREŽICE - Rekordno število udeležencev in kljub grožnji z dežjem izredno lepa tekaška prireditev “Brežiški oktober 94" je ob uspešnem nastopu posavskih tekačev zaokrožila letošnjo sezono, kije bila za brežiški klub Fit najuspešnejša do sedaj. DOLENJCI V BADMINTONU BREŽICE - V gimnaziji Brežice je prejšnji teden potekal drugi “C” turnir dolenjske regije v badmintonu, ki se ga je udeležilo 33 tekmovalcev in tekmovalk iz Brežic, Novega mesta, Krškega in z Mirne. V moški konkurenci so prva tri mesta pripadla tekmovalcem Toma iz Mirne, zmagal je Uroš Kirm, drugi je bil Damjan Marin, tretji pa Dušan Skerbiš. Najboljši Brežičan je bil na šestem mestu Alan Kreizigcr. Med Novomeš-čani seje najbolj izkazal Andrej Bregar, ki si je delil deveto mesto skupaj z najboljšim tekmovalcem iz Krškega Primožem Gajškom. Med ženskami je bila najboljša Alenka Zakrajšek, članica 'Rima z Mirne, pred klubsko kolegico Sonjo Jaklič. TVetje mesto sta si delili Brežičanka Nataša Mulič in Petra Bec, Tom Mirna. Na štarlu cestnih tekov se je minuli petek pred občinsko stavbo v Brežicah zbralo več kot 500 tekačev iz vse Slovenije, največ pa je bilo osnovnošolcev in dijakov srednjih šol, ki so se potegovali za naslove ekipnih državnih prvakov v cestnem teku. Med osnovnimi šolami, nastopilo jih je kar 32, so zmagali učenci OŠ Ivana Cankarja z Vrhnike, Krško je bilo 16., Bizeljsko 18., Brežice so bile 20. in Kostanjevica 21. Med srednješolci so se Dolenjci in Posavci odrezali precej bolje. Zmagali so dijaki STZŠ Novo mesto nad celjskimi in brežiškimi gimnazijci, novomeška gimnazija je bila peta, Krčani so bili sedmi in Sevničani deveti. 'tekmovanje pa ni bilo le ekipno, pač pa tudi posamično, kjer so najboljšim poleg medalj in pokalov podelili tudi praktične nagrade pokrovitelja brežiške atletike Vina Brežice. Med dečki 5. in 6. razredov je zmagal Sevničan Borut Veber, med deklicami pa Trboveljčanka Aleksandra Tomovič, medtem ko je bila Akri pol in Krčani vodijo Akripol zmagal v gosteh - Črnomaljci s točko iz Kamnika - Na vzhodu zmagi vodilnih TREBNJE - Rokometaši trebanjskega Akripola ostajajo vodeče drugo-ligaško moštvo zahodne skupine. V 6. krogu so v Kranju premagali moštvo TAB Inženiring Preddvor z 22:20. V trdi pravi prvenstveni tekmi je po izenačeni igri prvi polčas pripadel Trebanjcem z 11:10. V drugem delu so domačini na hitro dosegli štiri zadetke in povedli s 14:11. Preddvorčani so v nadaljevanju prednost enega ali dveh zadetkov ohranili vse do zadnjih petih minut tekme, ko so Akripolovci zaigrali odločneje v obrambi in iz zaostanka 19:18 prešli v vodstvo 21:19 ter tako dosegli še peto zmago na prvenstvu. Prav zmaga na tujem, in to v zadnjih minutah srečanja naj bi bil znak zrelosti trebanjskih rokometašev, ki bodov naslednjih dveh kolih igrali na domačem igrišču. Če bodo v soboto ob 20. uri z močnimi Grosupeljčani dosegli novo zmago, bodo obdržali mesto vodilnega pred lanskoletnim prvoligašem Seširjem iz Škofje Loke. V Kranju je največ zadet- kov (9) dosegel Vešligaj, Savrič in Dvornik sta dosegla 4 zadetke, Zarabec 2, ter Longar, Višček in Strajnar po enega. Rokometaši Črnomlja so po dolgem času uspeli prinesti točko z gostovanja. V Kamniku so igrali 20:20 z Žurbi tcamom in so na lestvici 8. V Kamniku so jim domačini v prvem delu ušli že za 5 golov, vendar so jih belokranjski rokometaši z dobro igro v obrambi kmalu ujeli. Lahobi tudi zmagali,če ne bi v zadnjih odločilnih minutah zastrel-jali dve sedemmetrovki. V naslednjem kolu bodo Črnomaljci doma igrali s sežanskim Titanicom. V vzhodni skupini druge lige sta vodilni moštvi ponovno zmagali. Rokometaši Interierja so premagali murskosoboški Krog s 23:19, Radečani pa predzadnje uvrščene Brežice s 30:19. Rokometaši sevniške Lisce so v gosteh premagali Celje s 25:24. Šentjernejčanka Nataša Oset tretja. Med sedmo- in osmošolci je bil pri dečkih najhitrejši Matevž Petelin iz Borovnice, Gorazd D. Zalokar iz Brestanice pa je bil 34, medtem ko je med deklicami tudi tokrat, podobno kot na letošnjem krosu Dela, zmagala prikupna Sevničanka Petra Radišek, tik za njo pa je na cilj pritekla Šentjernejčanka Jolanda Ambrož. Med dijaki prvega in drugega letnika srednjih šoi je zmagal Peter Rapac iz Slovenj Gradca, drugi pa je bil No-vomeščan Matjaž Ravbar, med dekleti pa je bila najboljša Domžalčanka Bojana Vojska, Brežičanki Janja Košar in Jasna Zagrajšek pa sta bili tretja oziroma četrta. Med dijaki tretjega in četrtega letnika je pri fantih zmagal Dom-žalčan Boštjan Brnot, drugi je bil Sevničan Robert Grojzdek, Novomeščana Mitja Kren in Aleš Tomič pa sta pritekla na cilj takoj za njim. Med njihovimi vrstnicami je bila najboljša Veronika Zupan iz Slovenj Gradca, novomeška gimnazijka Irena Auersperger je bila četrta, Brežičanka Barbara lljaš pa peta. PREMAGALE NEPORAŽENE NOVO MESTO - Rokometašice Novega mesta so v predzadnjem jesenskem kolu vzhodne skupine druge lige v Slovenski Bistrici premagale vodilno ekipo Rač s 32:18. Turkova je dala 14 golov, Popadičeva 9 in Patetova 4. Pred zadnjim kolom, ko bodo Novomeščan-ke doma gostile rokometašice Brežic, so v vodstvu tri ekipe, ki imajo po en poraz: Novo mesto, Žalec in Rače. (J. Ž.) Med člani je zmagal atlet brežiškega Fita Danijel Ošep, najboljši Novomeš-čan pa je bil Timi Strniša, nekdanji šampion v plavanju s plavutmi, na sedmem mestu. Med veterani je bil Sevničan Jože Jere tretji in član Fita Boris Kuzmin peti, medtem ko je med članicami zmagala Novomeščanka Mateja Udovč nad Sevničanko Zvonko Bregar in Brcžičanko Anico Hribar. ZMAGUJEJO NOVO MESTO - Košarkarji Novega mesta 92 nadaljujejo z zmagovito serijo. V 8. krogu zahodne skupine B lige so v Postojni premagali Erazem Uniko TTI s 96:73. V isti ligi so košarkarji Brežic v domači dvorani premagali Tolmin s 80:69. Novomeščani so po porazu v prvem kolu proti Borovnici nanizali sedem zaporednih zmag in prevzeli vodstvo na prvenstveni lestvici, medtem ko so Brežičani četrti. Košarkarji Črnomlja so v 4. krogu zahodne skupine C lige v dvorani na Loki izgubili s Portorožem z 78:55. HITROSTNO ROLANJE NOVO MESTO - Na pobudo mladih je prejšnji teden Agencija za šport Novo mesto pripravila prvo odprto prvenstvo Novega mesta v hitrostnem rolanju na krožni asfaltni stezi pri osnovni šoli v Bršljinu. Udeležilo se gaje okoli 60 tekmovalcev, med njimi tudi gostje iz Pirana, enega najboljših kot-alkarskih klubov v Sloveniji. Seveda so po kvaliteti močno prekašali Novome-ščane. Najboljši Novomeščani so bili Nives in Mojca Mesojedec, ki sta zmagali na 300 oziroma 900 metrov in Dejan Sotirov, ki je tudi edini premagal Pirančane v sprintu na 300 metrov. V vseh ostalih desetih kategorijah so premočno zmagali gostje iz Pirana. Polovični uspeh prv oligašev Druga zmaga kočevskih rokometašic • Ribničani izgubili doma - Dobovi točka v Ajdovščini RIBNICA, DOBOVA - Rokometni prvoligaši s kočevskega in posavskega konca so zadnji konec tedna dosegli le polovičen izkupiček. Verjetno so bile z izidom še najbolj zadovoljne Kočevke, ki so z 20:18 (9:8) doma premagale ekipo M-Dcgro Piran in tako dosegle svojo drugo zmago na letošnjem prvenstvu. V prvih minutah so bile Piran- Nova rekorda v Kostanjevici Več kot 350 udeležencev 14. množičnega teka po ulicah dolenjskih Benetk - Kejžar in Udovčeva postavila nova rekorda proge - Med osnovnošolci najboljši Sentjemejčani KOSTANJEVICA - Več kot 350 tekačev seje udeležilo tradicionalnega 14. množičnega teka po ulicah dolenjskih Benetk, ki ga je v okviru prireditev v počastitev krajevnega praznika organiziralo športno društvo Partizan iz Kostanjevice. Tekmovalci so se pomerili v 18 kategorijah. Med cicibani je 400 metrov najhitreje cicibankami pa Andreja Tomovič iz pretekel Aleš Kozole iz Sevnice, med Trbovelj. Najhitrejša mlajša pionirja sta AVTO SOLA GLAVNI TRG 30 (nad slaščičarno) VPISUJE: v pospešene in izmenske tečaje (dopoldne In popoldne) iz cestno prometnih predpisov za voznike motornih vozil B, C in E kategorije (ponedeljek, sreda, petek). Pričetek tečaja v sredo, 9. novembra W. M. M. A. F. E.V. VVORLD MODERN MART1AL ARTS FEDERATION kAtm CLUB VVELTVE REINI GUN G DER MODERNEN KAMPSPORTARTEN DACHVERBAND FOR MODERNEN KARATE ŠPORT SEMI FULL CONTACT li y ICCK BOXING KUNC FU FORMEN VVAFFEN SELBSTVERTEIDIGUNG ETC woar vro rmi» czmi (manui dvcmuuui Muor *f. n. wn> moto JfAUTJ ŠPORT ZDRAVJE REKREACIJA * vpis novih članov * program obrambe in zaščite * program hitre psihofizične transformacije * začetni in nadaljevalni program * zdravniška kontrola * tekmovalni in demonstracijski program • individualni trening Vsak delovnik od 17. do 19. ure v telovadnici novomeške gimnazije. Treninge vodi mojster športa Šemso Šehič - ŠESTI DAN bila Sentjernejčana Matej Kralj in Alenka Žnidaršič. Ti so tekli na 800 metrov dolgi progi okoli kostanjevi-škega otoka. Med mlajšimi pionirji je zmagal Borut Veber iz Sevnice, najhitrejša mlajša pionirka pa je bila Trboveljčanka Aleksandra Tbmovič. Med starejšimi pionirji je zmagal Dejan Benedičič, član športnega društva Sorica, med starejšimi pionirkami pa Petra Radišek iz Sevnice. V prvih osmih kategorijah so določili tudi ekipne rezultate. Po pričakovanjih so zmagali tekači in tekačice iz Šentjerneja, drugi so bili Sevničani, tretji pa Kostanje-vičani. Največ zanimanja je pritegnil tek na 4 kilometre. Tekači so tekli okoli kos-tanjeviškega otoka in do gradu. Roman Kejžar, član ŠD Sorica je za devet sekund izboljšal 12 let star rekord Mirka Vindiša s časom U,15minutin zmagal v kategoriji članov. Tbdi Novomeščanka Mateja Udovč je dosegla nov rekord proge, ki gaje sama postavila pred dvema letoma in tako zmagala med članicami s časom 13,49 minut. Med pionirji je najhitreje skozi cilj pritekel Marjan Lackovič, član FIT Brežice, med pionirkami pa Trboveljčanka Aleksandra Tbmovič. Najhitrejši mladinec je bil na progi po Kostanjevici Robert Grojzdek, med mladinkami pa Janja Košar, oba iz Sevnice. Najhitrejša starejša veteranka je bila Heda Kotar iz Trbovelj. Med mlajšimi veterani je zmagal Novome-ščan Ivan Močivnik Škedelj. Med starejšimi veterani, rojenimi med leti 1938 in 1948, je zmagal Brežičan Franc Tbmše. Med veterani, starejšimi od 57 let, pa je zmagal Trboveljčan Gusti Laznik. Mateja Udovč in Roman Kejžar sta kot nagrado za postavitev novega rekorda v absolutni kategoriji na štiri kilometre v moški in ženski konkurenci prejela avtoradia, ki ju je podarilo podjetje Kobra Mobitel iz Šentjerneja. T GAZVODA • Prodam psa. Žre vse. Rad ima otroke. (Jurič) • Silnejši od usode je človek, ki jo prenaša. (Geibel) Ko mati pretepe sodnika! Starši pri svoji pomoči mladim športnikom včasih pretiravajo - Pomoč dobrodošla, ne pa vtikanje v stroko Starši in drugi odrasli ljudje, ki delajo z mladimi športniki, bi jim morali biti za vzor, vendar to pogosto niso. Sodnik, kije pred kratkim sodil nogometno tekmo mladincev v Novem mestu, najbrž ni pozitivno vplival na mlade športnike, ko je s piščalko v roki prav barabinsko sodil v korist mladih Ljubljančanov. Morda bi dali celo prav materi enega izmed mladih novomeških nogometašev, ki je nepoštenega sodnika oklofutala, ne moremo pa ji dali prav, če pomislimo, da je s tem otrokom kar naravnost pokazala, kako je treba obračunati z barabami. Naslednjič bodo ti otroci pretepli sodnika kar na igrišču. Če to počne mama, lahko tudi oni. Osebna uveljavitev preko športa je vroča želja večine mladostnikov, žal pa se lej želji prepogosto preveč resno pridružijo tudi starši, ki pa pri tem pogosto prekoračijo mejo zdravega razuma in dobrega okusa. Predvsem pa se rado zgodi, da s tem svojemu mladostniku bolj škodijo, kot koristijo. Vsak trener mladega športnika bi vam lahko povedal, da so starši izredno pomemben dejavnik v življenju kluba, saj so zaradi svojega otroka pripravljeni prevzeti marsikatero nalogo in zadolžitev, za katero bi sicer težko našli primernega človeka. Tudi zveze in poznanstva staršev, ki so še vedno odločilna pri zagotavljanju sponzorskega denarja, vedno prav pridejo. Do tu gre ponavadi vse lepo, a kaj ko si s tem starši včasih v klubih in društvih pridobijo preveč oblasti in se začnejo vmešavati v strokovno delo trenerjev in vaditeljev, čeprav se na stroko ne spoznajo. Redko kateri trener še nima takih izkušenj in marsikateri je zaradi vmešavanja staršev obesil slabo plačano trenersko delo na klin. Dobro je, če starši svoje otroke spodbujajo k športni dejavnosti, vendar tudi v tem primeru ne gre pretiravati. Otrok, ki seje začel ukvarjati z nekim športom le zaradi želje in ambicij staršev, v športu ne bo našel tistega, kar bodo našli njegovi vrstniki, ki so se za šport odločili prostovoljno. Starši, ki hočejo preko otroka rut vsak način doseči listo, kar sami niso bili sposobni, pogosto močno pretiravajo. Velikokrat sem ob robu smučarske proge slišal očeta, kako vpije nad malčkom, ki mu ni uspelo zvoziti proge in je bil zaradi tega tudi sam precej nesrečen. Ko je isti malček naslednji dan spet stal na Startu, so se mu kolena kar šibila od strahu, pa ne zaradi sebe, ampak zaradi očeta in izid je bil spet slabši od pričakovanj. IGOR VIDMAR Interier spet tako kot zna Visoka zmaga Interierja in lepa tekma v Leskovcu - Po odmoru derbi z neporaženo Iskro Litusem KRŠKO - Košarkarji krškega Interierja so v soboto zvečer v dvorani v Leskovcu gostili zadnjeuvrščeno moštvo Color Medvode, ki pa se nikakor ni že vnaprej predalo, temveč so gostujoči košarkarji kljub hudemu porazu dokazali, da si zadnjega mesta ne za- čankc za odtenek boljše in so vodile s 4:2, nadaljevanje pa je pripadlo gostiteljicam, ki so tekmo dokončno odločile v 40. minuti, ko so vodile že s 15:11. Največ zadetkov za Kočevje so dosegle: Jerič 6, Dragičevič 4, Vuk 4 in Orold 3. Kočevke so po 6 tekmah s 4 točkami na 8. mestu. V nasprotju s Kočevkami Ribničanom na tekmi z Rudisom Rudarjem ni uspelo doseči druge zmage, s katero bi se lahko odlepili od zadnjega mesta na prvenstveni lestvici. Čeprav so Ribničani, prepričani v lahko zmago, prvi polčas ves čas vodili in ga dobili z 10:9, so po izidu 13:13 povsem popustili in zmago podarili Trboveljčanom. Poraz z 21:17 jc le še enkrat pokazal, kako krvavo ribniška ekipa potrebuje vsaj dva dobra zunanja igralca, saj so proti obrambi 6:0 skoraj povsem nemočni. Največ zadetkov je za Kočevje dosegel lic (6), za Rudarja pa Čater (8). Moštvu AFP Dobova, sicer novincu v prvi rokometni ligi, gre precej bolj kot Ribničanom, ki so med prvoligaši že stari mački. Tbkrat so Dobovčani igrali v gosteh pri ajdovskem Fructalu in že na začetku z boljšo igro od domačinov pokazali, da so prišli na Primorsko po vsaj eno točko. Ajdovci so se sicer kmalu popravili in dobili prvi polčas z 10:8 ter na začetku drugegega polčasa vodili že s 5 zadetki in razliko ohranili do 49. minute. Zadnjih deset minut srečanja je popolnoma pripadlo Dobovčanom, ki so imeli na koncu celo možnost za zmago, vendar so z 21:21 in točko v gosteh obdržali stik z vrhom, s 6 točkami so namreč četrti. ZABIJANJE - Najboljši strelec tekme med Interierjem in Colorjem Ademi med uspešno akcijo. (Foto I. V.) Gaj in Elan sta enako izgubila Kočevski nogometaši so se v Ljubljani odprli šele pri 2:0 za Železničarja - Imeli so priložnost za izenačenje - Z enakim izidom kot Gaj je izgubil tudi Elan_ KOČEVJE - Tekma med Železničarjem AM Cosmosom in Gt^jem iz Kočevja v Ljubljani je imela dva povsem različna polčasa. Prvih 45 minut srečanja so se Kočevci predvsem branili in to kar uspešno, sty domačinom, ki so na vrata gostov streljali le dvakrat, ni uspelo doseči zadetka. Povsem drugače je bilo v drugem polčasu, ko je Prelogarjev strel v tretji minuti Vidmar sicer obranil, vendar je odbito žogo dobil Judež, ki mu ni bilo težko prvič na srečanju zatresti kočevske mreže. Le tri minute kasneje je Judež z lepo podajo sodeloval tudi pri drugem zadetku za domače, mrežo pa je zatresel Usnik. Dva zadetka v mreži Kočevcev sta bila znak, da se morajo odpreti in tudi oni poskušati doseči zadetek. Začeli so ogrožati Pavičeva vrata, a je Šporar s strelom z glavo prekrižal njihove načrte in Železničar je vodil s 3:0, vendar se Gajevi nogometaši niso predali. Visoko vodstvo je Ljubljančane nekoliko uspavalo, kar jc v 65. minuti izkoristil Smajič in izid znižal na 3:1. 'Uidi drugi zadetek v mreži Železničarja je bil Smajičev, v 81. minuti pa se je Kočevcem ponudila priložnost, da izenačijo. Po kotu je Adrovič z glavo zadel prečko in s tem zamudil tudi zadnjo priložnost, da bi Kočevci iz Ljubljane odnesli vsaj točko. Le minuto kasneje je namreč Usnik dosegel svoj drugi zadetek, končni izid 5:2 pa jc z 11-metrovko zakoličil Prelogar 5 minut pred koncem srečanja. Z osmimi točkami po 12 krogih so Kočevci na 14 mestu prvenstvene lestvice. V gosteh je igral tudi novomeški Elan, kije na tekmi z lendavsko Nafto doživel enako usodo kot Gaj. Uidi Novomeščani so srečanje izgubili s 5:2, • Žal je bil osrednja osebnost tckjnc spet človek, ki bi moral biti na igrišč11 neopazen. Kočevske nogometaše je namreč pokopal sodnik Žarko Vida-li. Ko v drugem polčasu za prekršek nad Mihailovim ni dosodil očitni enajstmetrovke, temveč je žogo “p0-tcgnil” ven iz kazenskega prostor«' so se mu smejali celo Gajevi naspro1' niki. Kočevcem je odpiskal sede«1 rumenih in en rdeč karton, Ljub' ljančanom pa le enega rumeneg«' Poleg tega je večino prekrškov ** Kočevce dosodil daleč stran od ljub" (janskih vrat. Kot kaže, je centrali**! eija prodrla tudi v šport, najlep’1 dokaz za to pa je srečanje med G*' jem in Železničarjem. (M. G.) ___ imajo le 3 točke in so še vedno na zad' njem mestu prvenstvene lestvice drug4 l‘«e. j V. služijo. Že začetek je pokazal, da domači gledalci, ki so se tokrat zbrali v precej večjem številu kot ob sredah, ne bodo videli veliko zadetkov, kajti po devetih minutah igre je bil izid “šele” 13:9, Krčani pa so bili šibki predvsem v skokih pod obema košema, čeprav so bili domači centri vsaj za glavo višji od Medvodčanov. Ko je predvsem Mariu Kraljeviču, ki je imel na srečanju kar 19 skokov, steklo delo pod košem, so se stvari postavile na svoje mesto. Izid ob polčasu 36:21 sicer ni obetal katastrofe gostov. Po prvih minutah drugega polčasa, ko so Krčani zaigrali na vso moč, Stevens, Samar in Ademi pa so v protinapadih zabijali kot za šalo, jc bilo hitro jasno, kdo je gospodar pod leskovškimi koši, razlika pa je hitro narasla na več kot 30 točk. Največ zadetkov za Interier so dosegli: Ademi 21, Stevens 18, Samar 14 in Kraljevič 12; z borbenostjo in domiselnimi podajami pod koš pa seje izkazal domačin Rozman. Pri gostih je domače gledalce z lepo igro in drznimi prodori pod Interierov koš navduševal spretni Tbkuhisa, kije dosegel 17 točk. V naslednjem krogu, ki bo šele 3. decembra, bodo Krčani gostovali v Litiji pri dru-gouvršeni ekipi Iskra Litus, ki je tako kot Interier še neporažena, zmaga Krčanov pa bi jim verjetno že zagotovila prvo mesto po rednem delu prvenstva. I. V. RAZPIS REKREATIVNE LIGE V ODBOJKI NOVO MESTO - Agencija za šport Novo mesto razpisuje rekreativno ligo v odbojki, ki se bo začela v drugi polovici novembra v novomeški športni dvorani. Prijavite se lahko do 9. novembra na naslov: Agencija za šport, p.p. 30. Novo mesto, kjer lahko na tel. številK* * 322-267 dobite tudi dodatne informacije. PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV Avtobusaiji Dol. Ust št. 42, 20. oktobra V Dolenjskem listu št. 42 je bil v rubriki Novo v Brežicah objavljen članek z gornjim naslovom. V članku K) vozniki in sprevodniki našega podjetja “dobronamerno” opozorjeni, naj v prihodnje ne prodajajo ene vozne karte večkrat, vsaj novinarjem in inšpektoijem ne. Osebno sem prepričan, da so nameni takega članka daleč od dobronamernosti in tudi daleč od resničnosti. Zato predvidevam, da je namen tega članka škodovati dobremu imenu našega podjetja. V to me prepričuje tudi dejstvo, daje članek napisan zelo splošno, hrabri pisec pa se je “pozabil” podpisati. Ob tej priložnosti vabim vse novinarje in inšpektorje, katerim naši vozniki in sprevodniki' za prevoz prodajajo večkrat uporabljene vozovnice, da se oglasijo in me prepričajo. Direktor Integrala Brebus JOŽE BAŠKOVIČ ODGOVOR - Kot ste verjetno opazili, noben prispevek v kroniki ni podpisan, tako tudi ne v rubriki Novo v Brežicah, za vsemi članki pa stojimo novinarji, ki tudi nosimo odgovornost za napisano. Članka ne bi napisala, če ne bi tega doživela sama(da karte ni zmečkal strojček, ampak je bila vzeta iz predala na vratih), zato vem, kako “daleč od resničnosti” je dogodek. Vendar se sprašujem, kako si upate trditi, da je članek lažniv in da vaši delavci česa takšnega niso spodobni narediti. Ugleda vašega podjetja ne kvarimo novinarji, če opišemo resničen dogodek, ampak tisti šoferji, ki takšne stvari počnejo. TANJA GAZVODA POPRAVEK V zapisu Sporočilo Zvestobe Staneta Potočarja, objavljenem prejšnji teden na 16. stranr DL, je pri prepisovanju besedila z izpustitvijo ene vrstice nastala groba napaka, ki je bistveno spremenila smisel. Pravilno se tekst glasi takole: “Vsekakor je že čas za razmišljanje, kakšen bi bil re-zultat referenduma 1990, če bi v vse-bmi njegove argumentacije bilo zapisano, da referendum pomeni tudi 150.000 nezaposlenih, bistveno skrajšanje socialnega in zdravstvenega zavarovanja, oprostilne sodbe vojnih Zločincev in vseh, ki so odgovorni za 46.000 padlih,pobitih in umrlih upornikov proti fašizmu...” Za napako se avtorju in bralcem opravičujemo. Uredništvo DL- * Tako slabo kot živim zdaj kot Poslanec, nisem živel še nikoli. (Jelinčič) Zaradi enega samega gnilega zoba Sfnrdijo vsa usta. (Grški pregovor) * Slovenci ostajamo samostojen farod samo toliko časa, dokler smo ustniki svoje zemlje. (Bučar) IZDAJA NI NELEGITIMNO, NE LEGALNO IN NE ČASTNO DEJANJE Združena lista socialnih demokratov je prepričana, da je možno sodobno demokratično Slovenijo, tako kot vse napredne evropske države, graditi na protifašističnih izhodiščih. Zato v celoti zavračamo stališča o narodni spravi in popravi krivic, ki jih je sprejel kongres Slovenskih krščanskih demokratov, saj pomenijo poskus spreminjanja zgodovine, zanikanja narodnoosvobodilnega boja in celostne rehabilitacije narodnega izdajstva. Na tej osnovi ni možna nobena sprava in nikakršna poprava krivic. Dokler bo ZLSD v vladni koaliciji, taka stališča, kot jih je sprejel kongres SKD, ne morejo postati sestavni del vladnega programa. JANEZ KOCIJANČIČ predsednik Združene liste socialnih demokratov Ponižujoče za novomeško bolnišnico Protest na osnutek predloga za kategorizacijo slovenskih bolnišnic - Dolenjska regijska bolnišnica nikoli ni bila in tudi nikoli ne bo v Ljubljani Zadnje čase je Dolenjska oz. občina Novo mesto s strani najrazličnejših državnih institucij deležna sistematične in načrtne degredacije v sklopu nadaljnjega razvoja regije. Navajam tri najpomembnejše poizkuse: 1. Predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana R Slovenije. S tem predlogom je država grobo posegla v bodočo upravno in samoupravno organiziranost v obliki strukturiranega policentričnega razvoja skupnosti, ki je v nasprotju s sprejetim policentričnem razvojem Slovenije. 2. Zakon o veterinarstvu po novi teritorialni organiziranosti javnih veterinarskih zavodov predvideva uki- nitev Dolenjsko-posavskega veterinarskega zavoda v Novem mestu. Po novem naj bo tak Zavod v Grosuplju. 3. Osnutek predloga za kategorizacijo slovenskih bolnišnic uvršča novomeško bolnišnico v t.i. območno bolnišnico, kamor sodijo še bolnišnice v Slovenj Gradcu, Murski Soboti, Izoli, Novi Gorici in na Jesenicah. Thko ponižujoči razvrstitvi zdravstvene ustanove na Dolenjskem, z več kot sto-letno dejavnostjo, odločno nasprotujem! Bolnišnica v Novem mestu je regijska in kot taka nikoli ne bo v Ljubljani. Zato zahtevam, da Ministrstvo za zdravstvo, oz. Komisija za bolnišnično dejavnost ZAHVALA Vsem Novomeščanom, ki ste v nedeljo, 23. oktobra, v tako ve-likem številu pospremili posmrtne ostanke žrtev iz Minov-škega brezna na pokopališče, se iskreno zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo županu Franciju Konciliji in proštu Jožefu Lapu za njune odkrite, pogumne, vzpodbudne besede in trud. Zahvaljujemo se tudi novomeškim jamarjem, pevskemu zboru, Komunali Novo mesto, vsem uradnim organizacijam in posameznikom, ki ste kakor koli sodelovali, prispevali in pomagali uresničiti našo dolgoletno željo po dostojnem pokopu naših najdražjih. . Svojci Ob gradnji prva misel invalidom Sledimo razviti Evropi in odstranjujmo arhitektonske ovire za invalidske vozičke -Plaketa Termam Čatež za izvajanje obnovitvene rehabilitacije paraplegikov V zdravilišču Terme Čatež smo se ob rehabilitaciji revmatikov in drugih bolnikov v tem letu začeli intenzivno ukvarjati tudi z rehabilitacijo paraplegikov in tetraplegikov. Redno vsakih 16 dni se menjavajo skupine, prihajajo novi pacienti, vsak s svojimi problemi in z željami po okrepitvi svojih porušenih gibalnih funkcij. Da bi lahko sprejeli takšne osebe na obnovitveno medicinsko rehabilitacijo, smo v zdravilišču Terme Čatež začeli z intenzivno odpravo arhitektonskih ovir v samem objektu, kjer so pacienti nameščeni kot tudi v okolici objekta. Ko smo se lotili tega dela, smo se začeli zavedati, kako smo še daleč od razmišljanja sodobne zahodne družbe. Tam najprej začno razmišljati o invalidni osebi in ji na ta način omogočijo normalno gibanje in delovanje. Paraplegiki so posebna skupina invalidov, ki ne želijo biti odvisni od drugih, so popolnoma samostojni. Zato jim družba mora omogočiti pogoje za njihovo samostojnost. Psihično so stabilni in v družbi enakopravno koristne osebnosti, kakor tudi neinvalidni ljudje. 19. oktobra je bila v Ljubljani sve- Pr paraplegikov Slovenije, ene najbolj organiziranih skupin invalidov. Na svečani proslavi je bila večkrat poudarjena njihova vztrajna borba za vključevanje v normalno življenje. Terme Čatež so ob tej priložnosti dobile plaketo za odstranjevanje arhitektonskih ovir in za izredno topel in strokoven pristop k problemom bolnikov. Namen mojega pisanja je, da naša družba nikoli več ne bo pozabila na invalide pri gradnji novih cest, trgovin, šol, tovarn, javnih telefonskih govorilnic, javnih sanitarij, bencinskih črpalk, bazenov... Skratka, da nikoli več za invalidski voziček ne bi bilo ovir. Zdravilišče Terme Čatež je na dobri poti, da postane vzor vsem ostalim v posavski regiji in tudi v širšem prostoru. Dr. VESNA BABURAK-GRAKALIC Pomoč duševno prizadetim Društvo želi tudi s prostovoljnimi prispevki čim bolj olajšati življenje in delo duševno prizadetih Društvo za pomoč duševno prizadetim na območju Bele krajine že 26 let pomaga zmerno, težje in težko prizadetim osebam iz občin Črnomelj in Metlika. Društvo dobiva denar iz različnih virov, med drugim vodi tudi zbiralno akcijo, ki poteka od maja. V teh nekaj mesecih je zbrala 265.500 tolarjev. Denarne prispevke so da- Obtožba s televizije še odmeva Po sledeh prispevka o birokraciji in birokratih na občini Kočevje, objavljenega v TV _____Tedniku v četrtek, 20. oktobra - Mnenji dveh pravnih strokovnjakov KOČEVJE - V TV prispevku je b*lo ostro kritizirano birokratsko delo občinske uprave v Kočevju, ki da je . lrilu Grmu najprej dovolila gradnjo zasebne stanovanjske hiše, nato pa Prepovedala, čeprav je pristojni republiški organ odločil v korist Cirila ^bna. Javno mnenje je tudi obsodi-'° “okostenelo občinsko birokracijo”. (.Diplomirani pravnik Dario Iztok b|lc iz Ljubljane, Pod kostanji 27, nam je pisal (kar povzemamo v ^rajšani obliki): . TV prispevek, ki je prikazal priza-ptega in “birokratsko načelnico” me j® vzpodbudil, da opozorim na Pravne možnosti prizadetega, ki so j>°lovo zanimive tudi za druge podo-”ne primere. Te so: L Vložiti zahtevo na sekretariat za ®bčo upravo zaradi upravnega nadira nad delom organa 1. stopnje. 2. X*°žiti zahtevo na Ministrstvo za “kolje in prostor za strokovni nadzor , ad delom organa 1. stopnje. 3. Zah-®yati od službe VOX, da posreduje. J' Zahtevati varstvo pri varuhu člove-K°vih pravic. 5. Izkoristiti vsa ostala pravna sredstva (pritožba, tožba, up- V tem primeru smo ugotovili, da ravni spor). 6. Odškodninski zah- izdelovalec lokacijske dokumentacije ni upošteval vseh aktov, ki so bili za sporno območje (gre za okolico Rudniškega oz. Kočevskega jezera) že izdelani oz. so v izdelavi. Č. Grmu tudi nismo to lokacijo predlagali mi, naš upravni organ. Res pa so mu bile predlagane druge parcele, kjer gradnja ne bi bila sporna. Posebej pa je pomembno, da C. Grm ni lastnik tevek zaradi nepravilnega in nezakonitega dela občinskega organa. 7. Zaradi suma, da gre za kaznivo dejanje, obvestiti tožilstvo. Vse to bo bolj zaleglo kot tarnanje Za odgovor na obtožbe na TV smo zaprosili tudi “birokratsko načelnico” Marto Briški, ki je tudi diplomirana pravnica. “Zaplet zaradi gradnje stanovanjske hiše Cirila Grma je bil na TV predstavljen nekorektno. Ni res, daje C. Grm pri nas naročil lokacijsko dokumentacijo in da mu manjka za gradnjo le gradbeno dovoljenje. Naš upravni organ ne izdeluje lokacijske dokumentacije, zato mu jo je izdelala in izdala lahko le za tako delo pooblaščena strokovna organizacija. Mi v lokacijskem postopku ugotavljamo č;* je bila lokacijska dokumentacija izdelana v skladu z našimi pros-torsko-ureditvenimi akti in če so izpolnjeni drugi pogoji. sporne parcele in zato tudi ne more dobiti lokacijskega in gradbenega dovoljenja za gradnjo na njej. Res je, da je prvotna odločba našega organa “padla”, a le zaradi formalnih pomanjkljivosti, vsebinsko pa ne in smo zato že izdali drugo odločbo,” je povedala Marta Briški. K vsemu temu je dodala še, da C. Grm živi v občinskem stanovanju in da kljub subvenciji, ki jo dobiva, ne plačuje stanarine. Če pa je novinar TV hotel prikazati socialno plat romske problematike, naj bi se obrnil na druge službe, predvsem na Center za socialno delo. J. PRIMC rovali: Elektro Novo mesto 50.000 tolarjev,po 20.000 tolarjev sta prispe-vala EKI d.o.o. Črnomelj in Kamnoseštvo Simonič Črnomelj, osnovna šola Vinica je darovala 15.000 tolarjev. 10.000 tolarev so prispevali Breza d.o.o. Metlika, Komunala Metlika, Mercator STP Metlika, Vakumska tehnika Kambič Anton, Ključavničarstvo Wolf Franc in Marija iz Črnomlja, OS Loka Črnomelj - SVIZ, Vrlinič Antonija iz Črnomlja, SON d.o.o. Vinica - Panjan Jože, Kolinska Črnomelj, ZSSS - območna organizacija Črnomelj, Stajdohar Francka iz gostišča Kvasica, MKZ Črnomelj in Esist d.o.o. iz Črnomlja. 5.000 tolarjev so darovali Kovinoplastika Lozar Janez, MKS d.o.o. Semič, Trgovina Bojana in Mithraeum d.o.o. Črnomelj. Odvetnik Jože Petrovčič iz Črnomlja je prispeval 4.000 tblarjev, odvetnik Janez Ferlež iz Črnomlja 2.000 tolarjev, prav toliko tudi Foto Gorše Črnomelj. Po tisoč tolarjev sta podarila Florjan Germovšek iz Gor. Ponikev 6a in Ključavničarstvo Kože Kapušin iz Metlike, 500 tolarjev pa Primož Rauh - vrtnarstvo Črnomelj. Vsem se društvo za pomoč duševno prizadetim za Belo krajino najlepše zahvaljuje. Za vse, ki želite prispevati, pa še številka žiro računa: 52110-678-8333. DVE ZMAGI SEMIČANOV SEMIČ - Strelci semiške Iskre, ki tekmujejo v 3. strelski ligi - mednarodni program, so v prvem krogu doma premagali Terzin s 1626:1587, v drugem krogu pa v gosteh 29. oktober iz Gro-suplja s 1646:1604. Najboljši izid tekme v Grosupljem je dosegel Jože Ivanetič s 564 krogi. ponovno preveri osnutek predloga in ga popravi v smislu zgoraj navedeih dejSteV‘ FRANCI KONCILIJA predsednik skupščine občine Novo mesto PROTEST PROTI PODRAŽITVI KRUHA Vlada Republike Slovenije je z uredbo o določitvi najvišjih cen pšenične moke in kruha odprla vrata podražitvam, ki bodo najbolj prizadele predvsem delavce in upokojence z najnižjimi prejemki. V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije s presenečenjem ugotavljamo, da se Vlada Republike Slovenije ne drži dogovorov. Normalno bi bilo, da bi v skladu s pravili delovanja Ekonomsko socialnega sveta socialni partnerji pred podražitvijo ocenili posledice takega ukrepa. Zato v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije odločno protestiramo proti takemu odnosu vlade do socialnih partnerjev. mag. DUŠAN SEMOLIČ predsednik ZSSS in 20 sindikatov, vključenih v ZSSS SREČANJE 55-LETN1KOV V ŠKOCJANU - 10. septembra se je v Škocjanu zbralo 32 znancev in prijateljev, ki letos praznujejo 55 let. To je bilo zelo prisrčno srečanje in vsi so se strinjali, da se čez pet let, ko bodo “mladi ” 60 let, zopet srečajo. (Foto: L. Blažon) GASILKE IN GASILCI AKTIVNI CELO LETO NOVO MESTO - Ob mesecu požarne varnosti so gasilci bolj izpostavljeni javnosti, čeprav so aktivni celo leto. Občinska gasilska zveza Novo mesto združuje 55 gasilskih društev, šest industrijskih in štiri pionirska društva. Poveljnik OGZ Novo mesto Tine Filip je povedal, da je bilo v letošnjem letu izvedenih ogromno vaj, urjenja, udeležili pa so se več tekmovanj, na katerih so naši gasilci dosegli zelo dobre rezultate. OGZ Novo mesto je v oktobru izvedla pregled gasilske opreme in tehnike po vseh gasilskih domovih. Ugotovili so, da imajo gasilci osebno opremo in tehniko zelo dobro vzdrževano in urejeno, imajo pa star avtopar. Povprečna starost avtomobilov je 10 let, več kot 20 avtomobilov pa je starih preko 20 let. Večjo vajo so pripravili zadnjo oktobrsko soboto v Žužemberku, ki se je je udeležilo sedem gasilskih društev in gasilski reševalni center iz Novega mesta. Pri gašenju namišljenega požara v tovarni Keko je sodelovalo preko 80 gasilcev. S. M. Trditev o odvzemu pištol častnikom je zlonamerna laž Zanikana trditev Janeza Janše na TV konferenci V skladu z Navodilom o načinu obveščanja javnosti o delu Ministrstva za obrambo (podpisal gaje minister Janez Janša, št. 021/16, z dne, 15.02.1994) dajem naslednje sporočilo za javnost: Gospod Janez Janša je v oddaji TV Intervju, 24.10., na 1. programu TV Slovenija izrekel najmanj dve neresnici o Ministrstvu za obrambo in Teritorialni obrambi Republike Slovenije. 1. Citat Janeza Janše: “Ko je prišel novi obrambni minister in ko je prišel na obrambno ministrstvo novi državni sekretar iz Policije, sta rekla: Od zdaj naprej bo pa v tem ministrstvu veljal kriterij strokovnosti. Rekli so: prej so imeli pomembne častniške položaje ljudje s srednjo šolo, so rekli, tako, zaničljivo, šlosarji so vodili vojsko, zdaj pa bo to vodila stroka. In nihče ne bo napredoval, ki ne bo imel, ne vem, sedmo stopnjo izobrazbe.” Trditev je neresnična. V Teritorialni obrambi RS spoštujemo kriterije o napredovanju, ki so opredeljeni v veljavnem Pravilniku o napredovanju iz leta 1993. Ni res, da onemogočamo napredovanje, res pa je, da častnike Teritorialne obrambe usmerjamo na dodatna strokovna izobraževanja v Izobraževalnem centru MORS, spodbujamo šolanje ob delu in iz dela, nekaterim pa omogočamo še dodatno izobraževanje v tujini. Ureditev in praksa temeljita na dejstvu, da je strokovnost eden od teme- pogovori o družini ob ponedeljkih od 18. do 20. ure na telefonu 26-005 • Italija nam sporoča, da Slovenija lahko gre v Evropo. Po kolenih. (Toti list) je zgodilo na vaji pred nekaj tedni v Završnici... Eno uro preden sta vajo obiskala oz. preden sta prišla na ogled predsednik gospod Kučan in obrambni minister gospod Kacin, so vsem častnikom Slovenske vojske pobrali osebno orožje - pištole”. Trditev je zlonamerna laž. Vaja Završnica 94, na kateri je sodelovalo 550 izvajalcev, je potekala v času od 3.10. do 8.10.1994. V času priprave in med vajo ni bil izdan ukaz, da se razoroži kateri koli vojak, podčastnik ali častnik "teritorialne obrambe RS. Prva predstavitev vaje je bila v četrtek, 6.10. in je bila namenjena vojakom, častnikom in_podčastnikom Teritorialne obrambe Republike Slovenije. V petek, 7.10., pa je bila vaja predstavljena vrhovnemu poveljniku, ministru za obrambo, predstavnikom Državnega zbora, Državnega sveta, Vlade, tujim vojaškim in obrambnim atašejem, podsekretarju britanskega ministrstva za obrambo, slovenskim in tujim novinarjem, predstavnikom gorenjskih občin,... Ves čas vaje in tudi na ta dan vojaška policija ni nikomur odvzela orožja. Vaja Završnica 94 je potekala po predvidenem načrtu in brez zapletov. Generalpolkovnik ALBIN GUTMAN načelnik štaba fanfi^T LASTNIKI KOSTANJEVIH GOZDOV Sezona poseke je v potnem teku. l/es kostanjev les vam bo odkupil TANIN SEVNICA, če sami nimate možnosti poseka, vam to napravimo mi. Dodatne informacije lahko dobite na tel. številkah 0608/41-349 ali 41-044. 8. pohod po Levstikovi poti Letos pot 5 kilometrov daljša - Začetek 12. novem-bra med 7. in 9. uro - Posebnih avtobusov ne bo Letošnjo drugonovembrsko nedeljo, 12. novembra torej, bo organiziran že 8. množični pohod pio Levstikovi poti. V prejšnjih letih se je pot končala na Čatežu, letos i bodo morali pohodniki prehod 25 kilometrov. Pot od Litije do C_ teža je nespremenjena, s Čateža bodo morali udeleženci prehoditi še nekaj kilometrov skozi Dolenjo vas, Roje, Škovec in Trnje. Kontrolne točke na Libergi ne bo več, bo pa ob Resnikovi kašči v Moravčah. Namesto cilja bo letos na Čatežu tretja kontrolna točka, četrta pa bo na Veliki Loki ob železniški postaji. železniški postaji v Litiji, sevedane Ker bo hoja daljša, bo nekoliko glede na vremenske razmere. kasneje tudi osrednja prireditev s kulturnim in zabavnim programom. Pričela se bo ob 14. uri na ciljnem prostoru pri železniški postaji na Veliki Loki. Letošnji pohod je organiziran v okviru prireditev ob mednarodnem letu turizma, zato se bo prireditve in pohoda udeležil tudi predsednik Turistične zveze Slovenije, dr. Matjan Rožič. Letos ne bodo organizirani posebni avtobusni prevozi za povratek nazaj v Litijo, iz Velike Loke L TELEVIZIJSKI SPORED Televizija si pridržite pravico do morebitnih sprememb sporedov! ČETRTEK, 3. XI SLOVENIJA 1 8.15-0.10 TELETEKST 8.30 VIDEOSTRANI 9.00 OTROŠKI PROGRAM 9.00 PRIZORI IZ ŽIVLJENJA STVARI, predstava LGL 9.50 VEČENE PRAVUICE: RDEČA KAPICA 10.05 HE-MAN, amer. risana naniz. 10.25 AFRIŠKI MLADIČI 10.35 RISANKA 10.45 TEDENSKI IZBOR 10.45 ČLOVEŠKI ROD, angl. poljudno-znan. serija, 12/12 11.15 PO DOMAČE 13.00 POROČILA 15.05 BYE BYE BABY, ponovitev angl. drame 17.00 DNEVNIK 1 E7J0 OTROŠKI PROGRAM ŽIVŽAV 18.00 REGIONALNI STUDIO MARIBOR 18.45 ŠTIRI V VRSTO, TV igrica M l! RI^NKA 1930 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 NEVERJETNE ZGODBE Z1.05 TEDNIK Z2D0 DNEVNIK 3, TEMA DNEVA, VREME, ŠPORT 2230 POSLOVNA BORZA 22.45 SOVA 22.45 GLEDALIŠČE RAYA BRADBUKV-JA, kanadsko-novozel. naniz., 16/24 23.10 MED VRSTICAMI ZAKONA, angl. naniz., 2/25 SLOVENIJA! 12.35 - 0.50 lletekst 1230 Video strani -13.00 Euronevvs -14.00 Evrogol -15.00 Kinoteka: Ciklus filmov H. Bogarta: Čez Pacifik (amer. film, ČB) -16.40 Tfedenski izbor: V vrtincu -17.25 Sova (ponovitev): Grace na udaru (amer. naniz., 12/22); 1735 Med vrsticami zakona (amer. naniz., 1/25) -18.45 Lastninjenje: Pravica do deleža (3. del izobraž. oddaje) -19.00 Borza in Horeništvo (ponovitev 3. dela) -19.15 Tik, tok (kontaktna oddaja za mladostnike) - 20.05 Vfcčemi gost: Jure Apih - 21.05 Umetniški večer: Odisej ob jamboru - Portret Borisa Pahorja - 22.05 Oči kritike - 23.10 Stoletnici filma naproti: I. Bergman: Divje pgode (švedski film, ČB) KANALA 7.00 Borza dela -12.00 Na velikem platnu -12.15 Luč svetlobe (ponovitev 288. dela amer. nadalj.) - 13.05 Call sclcction (ponovitev) - 13.40CMT -16.40 Na velikem platnu -16.55 Album show (ponovitev glasbene oddaje) -17.45 Video igralnica (oddaja o mčunalniških igricah) -18.15 Benny Hill (ponovitev Ide la angl. naniz.) -18.45 TV bazar-19.00 Poročila -19.10 Luč svetlobe (289. del amer. nadalj.) - 20.00 Magnetoskop (glasbena oddaja) - 20.40 Pred poroto (15. del. amer. naniz.) - 21.10 Poročila - 21.20 Cannoball (amer. film - 23.00 Elizije (dok. oddaja) -Z3.45 Zdrava video glava (glasbena oddaja) - 0.45 Na velikem platnu PETEK, 4. XI. SLOVENIJA 1 8.15-1.40 TELETEKST 8.30 VIDEOSTRANI 9.00 POČITNIŠKI PROGRAM PLEŠOČI OSLIČEK OBUTI MAČEK HE-MAN AFRIŠKI MLADIČI RISANKA 1035 TEDENSKI IZBOR ROKA ROCKA 11.45 DIVJI JUG, novozel. poljudnoznan. nadalj, 8/10 12.35 LASTNINJENJE, 3. del 12.50 BORZA IN BORZNIŠTVO, 3. del 13.00 POROČILA L4.00 FILM TEDNA: PET DEKLET IN V K\( ponovitev tajvanskega filma 15.50 KAM VODIJO NAŠE STEZICE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM 17.35 BOJ ZA OBSTANEK, angl. poljudnoznan. serija, 20/20 18.00 REGIONALNI STUDIO KOPER 18.45 HUGO, TV igrica 19.13 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 POGLEJ IN ZADENI 21.40 TURISTIČNA ODDAJA 22.00 DNEVNIK 3, TEMA DNEVA, VREME ŠPORT 2235 SOVA SLOVENIJA! 1235 -1.45 lletckst 12.50 Video strani -13.00 Euronevvs -15.55 Tedenski izbor: Beli konjiček (koprod. nadalj, 4/6); 16.20 Osmi dan -17.25 Sova (ponovitev): Gledališče Raya Bradburyja (kanadsko-novozel. naniz, 16/24); 17.55 Med vrsticami zakona (angl. naniz, 2/25) -18.45 Znanje za znanje -19.15 Poglej me! - 20.05 Pustolovščine mladega Indiana Jonesa (amer. naniz, 9/16) - 2030 \bjni poročevalci (angl. dok. oddaja) - 21.45 Obiski - 23.00 Evropska noč jazza (prenos) KANALA 1200 Na velikem platnu -12.15 Luč svetlobe (ponovitev 289. dela amer. nadalj.) -13.05 Magnetoskop (ponovitev) -13.45 Ameriških deset (glasbena od- daja) -14.20 CMT -16.20 Na velikem platnu -16.35 Pred poroto (ponovitev 15. dela amer. naniz.) -17.05 Cannoball (ponovitev filma) -18.45 TV bazar -19.00 Poročila -. 19.10 Luč svetlobe (290. del am. nadalj.) - 20.00 Pozitiv + (glasbena oddaja) - 20.30 Na vodnih poteh ZDA - Severni Atlantik (dok. naniz.) - 21.30 Poročila - 21.40 tden na borzi - 2150 Truplo (amer. film) - 23.30 Album show (glasbena oddaja) -0.30 Erotični film SOBOTA, 5. XI. SLOVENIJA 1 9.15-1.10 TELETEKST 9.30 VIDEOSTRANI 9.40 TEDENSKI IZBOR: 9.40 RADOVEDNI TAČEK 9.55 LONČEK, KUHAJ! 10.00 ŽITA, češki kratki film 10.15 TOK, TOK 11.00 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 11.30 ČISTILNA MAŠINA, kanadski film n on porodu a 132)5 VEČERNI GOST: JURE APIH, ponovitev 14.35 TEDENSKI IZBOR TEDNIK, ponovitev 15.20 POGLEJ IN ZADENI 17.00 DNEVNIKI 17.10 DIVJI JUG, novozel. poljudnoznan. nadalj, 9/10 18.00 RPL- STUDIO LUWIGANA 18.45 HUGO, TV igrica 19.05 RISANKA 19.18 ŽREBANJE 3X3 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 19.50 UTRIP 20.10 KR1ŽKRAŽ 21.15 ZA TV KAMERO 21.30 POZEJDONOVI UJETNIKI, oddaja TV KB 1/2 22.00 OZARE 22.10 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.40 SOVA: MED VRSTICAMI ZAKONA, angl. naniz, 4/25 23.35 OPROSTI, KUPIDO, belgijski film SLOVENIJA! 735-0.35 lletekst 7.50 Video strani - 8.00 Euronesvs - 9.55 Tčdenski izbor: Človek in glasba: Schubert (10. oddaja); 10.50 Turistična oddaja; 11.05 Neverjetne zgodbe -11.55 Svet. pokal v alpskem smučanju: paralelni slalom (m) -13.00 Sova (ponovitev): Ljubezen da, ljubezen ne (amer. naniz, 22/22); 13.30 Med vrsticami zakona (angl. naniz, 3/25) - 16.45 Športna sobota - 18.30 Alpe-Donava-Jadran -19.00 Dobra volja je najbolja (razvedrilna oddaja TV Koper) - 20.10 Streznitev (amer. film) - 22.10 Sobotna noč: Novice iz sveta zabave; Koncert za pomoč Ruandi; Glasbena lestvica KANALA 7.00 Video strani - 9.00 CMT -10.05 Teden na borzi (ponovitev) -10.15 Kino, kino, kino (ponovitev oddaje o filmu) -11.15 Elizije: Družba Jezusova (ponovitev dok. oddaje) -11.45 Dance session (ponovitev oddaje o plesu) -12.15 Naj naj natakarica (reportaža) -17.35 Računalniška kronika (ponovitev 3. dela) -18.05 Aktivno! (ponovitev oddaje o certifikatih) -18.25 Še vedno me kličejo Bruce (ponovitev filma) - 20.00 Vreme - 20.05 Krik (oddaja o stilu) - 20.35 Računalniška kronika (4. del dok. naniz. o računalništvu) - 21.05 Ameriških deset (glasbena oddaja) - 21.35 Ranga (amer. film) - 23.05 Vreme -23.10Zgodba o igri (ponovitev7. dela amer. dok. naniz.) - 23.45 CMT NEDEUA, 6. XI. SLOVENIJA 1 7.45 - 0.30 TELETEKST 8.00 VIDEOSTRANI 8.20 OTROŠKI PROGRAM ŽIV ŽAV ponovitev 9.10 ARABELA, ponovitev češke nadalj, 4/13 9.40 ŠKRAT TUKI-TAM IN NJEGOVE TEŽAVE, ponovitev lutkovne igrice 10.40 VRTILJAK, ponovitev mehiške nadalj, 4/28 11.05 BOJ ZA OBSTANEK, ponovitev angl. poljudnoznan. serije, 20/20 11.30 OBZORJA DUHA 12.00 VOKALNA SKUPINA BANCHIERISIN-GERS, 1. del 12.30 VELJA ZA VSAK DAN, nemška igrana serija, 5/13 ' 13.00 POROČILA 13.05 PUSTOLOVŠČINE MLADEGA INDIANA JONESA, amer. naniz, 9/16 14.00 POGLEJTE, KAKO TEČE, amer. film 15.35 SAMO BEDAKI IN KONJI, ponovitev angl. filma 17.00 DNEVNIK 1 17.10 PO DOMAČE 18.55 HUGO, TV igrica 19.05 RISANKA 19.18 LOTO 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 19.50 ZRCALO TEDNA 20.10 NEDEUSKIH 60 21.15 OBRAZ MODE, zadnji del angl. dok. nadalj. 22.10 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.30 SOVA DRUGA DOMOVINA, nemška nadalj, 7/13 SLOVENIJA ! 7.35 - 23.45 Teletekst 7.50 Videostrani - 8.00 Euroncws - 9.30 Sova (ponovitev): Med vrsticami (angl. naniz, 4/25) -10.25 Svet. pokal v alpskem smučanju: slalom (ž), 1. tek -11.25 Križkraž (ponovitev) -12.15 La Follia - Graščina Radovljica (2. oddaja) -12.55 Slalom (ž), 2. tek - 16.30 Športna nedelja: F-l za VN Japonske (pos- netek); 18.20 odbojka Salonit:Glasgow Ragazzi - 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport -19.50 Zrcalo edna - 20.10 Zgodbe iz Škotske: O kiltu (1. oddaja) 20.40 Kupčija stoletja (amer. film) - 22.15 VElja za vsak dan: Prepad (nemška igrana serija, 6/13) - 22.45 Športni pregled KANALA 9.05 Hiawatha (risani film) -10.00 Video igralnica (oddaja o računalniških igricah) -10.30 Male živali -10.50 Panga (ponovitev filma) • 12.30 Helena - 18.05 Hiawatha (risani film) -19.00 Na vodnih poteh ZDA - Severni Atlantik (ponovitev dok. naniz.) - 20.00 Vreme - 20.05 Zgodba o igri (dok. oddaja o košarki) - 20.45 Kino, kino, kino (oddaja o filmu) - 21.45 Zdrava video glava (glasbena oddaja) - 22.40 Vreme - 22.45 Tropska vročica (22. del amer. naniz.) - 23.45 CMT PONEDELJEK, 7. XI. SLOVENIJA 1 8.45-0.10 TELETEKST 9.00 VIDEOSTRANI 920 TEDENSKI IZBOR PRIMERI INŠPEKTORJA POTICE, češka naniz, 1/5 9.50 ZNANJE ZA ZNANJE 10.15 STREZNITEV amer. film 12.15 ŠPORTNI PREGLED 13.00 POROČILA 14.50 TEDENSKI IZBOR UMETNIŠKI VEČER 15.50 OBZORJA DUHA 16.20 DOBER DAN, KOROŠKA 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM 18.00 REGIONALNI STUDIO MARIBOR 18.45 ABC - ITD, TV igrica 19.13 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 STRADIVAR1, italij.-franc. nadalj, 3/4 20.50 LOKALNE VOLITVE 94 22.20 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.40 SOVA SHOW JACKIEJA THOMASA, amer. naniz, 11/17 23.05 MED VRSTICAMI ZAKONA, angl. naniz, 5/25 SLOVENIJA! 12.35 - 23.45 Teletekst 12.50 Video strani -13.00 Euronesvs -14.35 tden-ski izbor: Utrip, Zrcalo tedna; 15.05 Nedeljskih 60; 16.05 Poglej me! -16.50 Sova (ponovitev): Druga domovina (nemška nadalj, 76/13) • 18.45 Onstran prihodnosti (avstral. znan. odaja, 87. del) -19.15 Sedma steza - 20.05 Gospodarska oddaja: Made in Slovenia - 20.55 Romeo in Julija - 21.45 Tri ljubezni (švedska nadalj, 10/16) -22.40 Vfečer jazza: Big band RTV Slovenija KANALA 12.00 Na velikem platnu -12.20 Luč svetlobe (ponovitev 290. dela) -13.10 Helena (ponovitev) -13.55 Pozitiv + (ponovitev) -14.30 CMT -16.35 Na velikem platnu -16.55 Zdrava video glava (glasbena oddaja) -17.50 Tropska vročica (ponovitev 22. dela amer. naniz.) -18.45 TV bazar -19.00 Poročila - 19.10 Luč svetlobe (291. del am. nadalj.) - 20.00 Aliča v glasbeni deželi (kontaktna glas. oddaja) - 20.40 Polno, prosim (11. del španske humor, serije) - 21.35 Poročila - 21.45 Okus Slovenije: Slovenski kraji pred volitvami - 21.55 Po golem naključju (amer. film) - 23.35 Ameriških deset (glasb, oddaja) - 0.10 Na velikem platnu - 0.30 CMT TOREK, 8. XI. SLOVENUA 1 7.45 - 0.20 TELETEKST 8.00 VIDEOSTRANI 8.20 TEDENSKI IZBOR ZLATI SRČEK 94 9.25 VOJNI POROČEVALCI, angl. dok. oddaja 11.15 ONSTRAN PRIHODNOSTI, 8. del avstral. znan. serije 10.40 KUPČIJA STOLETJA, amer. film 12.15 SEDMA STEZA 13.00 POROČILA 14.10 SOBOTNA NOČ, ponovitev 16.20 MOSTOVI 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM 18.00 REGIONALNI STUDIO KOPER 18.45 L1NGO, TV igrica 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 BELI KONJIČEK, koprod. serija, 5/6 20.30 NOR NA REKLAME: REKLAMNI SPEKTAKEL 3. oddaja 21.00 OSMI DAN 22.00 DNEVNIK 3, TEMA DNEVA, VREME, ŠPORT 22.30 POSLOVNA BORZA 22.45 SOVA KO ZAKON POSTANE NAVADA, angl. naniz, 2/6 23.15 MED VRSTICAMI ZAKONA, angl. naniz, 6/25 SLOVENUA ! 12.35 - 23.50 'Eletekst 12.50 Video strani -13.00 Euronesvs -15.35 Tedenski izbor: Obraz mode (zadnji del); 16.25 Karakokc -17.25 Sova (ponovitev): Show Jackieja Thomasa (amer. naniz, 11/17); 17.50 Med vrsticami zakona (angl. naniz, 5/25) - 18.45 Lastninjenje (zadnji del) -19.00 Borza in borzništvo (ponovitev 4. dela) - 19.15 Videošpon - 20.05 Izkoristimo svoj um: Obvladovanje stresa (znan. serija, 3/5) - 20.35 Laser v medicini - 20.45 Roka rocka - 21.35 Jo in Milou (franc, drama) - 23.05 Svet poroča KANALA 7.00 Video strani -12.00 Na velikem platnu -12.20 Luč svetlobe (ponovitev 291. dela amer. nadalj.) - 13.10 Aliča v glasbeni deželi (ponovitev) -13.50 Video igralnica (oddaja o računalniških igricah) - 14.25 CMT -15.30 Na velikem platnu -15.50 Polno, prosim (ponovitev 11. dela šp. humor, naniz.) - 16.45 Po golem naključju (ponovitev filma) -18.45 TV bazar -19.00 Poročila -19.10 Luč svetlobe (292. del) - 20.00 Rodeo (glasbena oddaja) - 20.40 Državnik novega kova (angl. film) - 21.40 Karma (kontaktna oddaja o duhovnosti) - 22.30 Poročila - 22.40 Pohištveni sejem - 22.45 Upravljanje (dok. naniz. o managementu) - 23.15 Okus Slovenije (ponovitev) - 23.30 Na velikem platnu - 23.50 CMT SREDA, 9. XI. SLOVENIJA 1 10.45-0.10 TELETEKST 11.00 VIDEOSTRANI 11.40 TEDENSKI IZBOR ZIMSKA TEKMOVANJA, franc, risana serija. 4/28 12.05 LASTNINJENJE,zadnji del 12.20 BORZA IN BORZNIŠTVO, 4. del 12.30 POZEJDONOVI UJETNIKI, 1/2 13.00 POROČILA 14.45 TEDENSKI IZBOR OBISKI TRI LJUBEZNI, ponovitev švedske nadalj, 10/16 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM 18.00 RPL-STUDIOLUW1GANA 18.45 RARI, TV igrica 19.13 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 FORUM 20.25 FILM TEDNA: SOMIŠLJENIK, angl. film 21.45 MALI KONCERT 21.50 POHIŠTVENI SEJEM, 1. oddaja 22.00 DNEVNIK 3, TEMA TEDNA, VREME, ŠPORT 22.35 SOVA . SLOVENIJA ! 12.35-., Teletekst 1250 Video strani -13.00 Euronetvs -15.20 Zgodbe iz školjke -1550 Tedenski izbor: Stradivari (italij.-franc. nadalj, 3/4); 16.35 Videošpon -17.20 Sova (ponovitev): Ko zakon postane navada (angl. naniz, 2/6); 1750 Med vrsticami zakona (angl. naniz, 6/25) - 18.45 To si ti, dojenček (angl. poljudnoznan. nadalj, 1/6) -19.15 V vrtincu- 20.05 Športna sreda - 21.40 Slovenci v zamejstvu - 22.10 Omizje KANALA 7.00 Borza dela -12.00 Na velikem platnu -12.20 Luč svetlobe (ponovitev 292. dela) -13.10 Rodeo (ponovitev) • 1355 CMT -16.35 Na velikem platnu -16.55 Male živali (ponovitev oddaje) -17.15 Upravljanje (ponovitev 3. dela dok. naniz. o managementu) -17.45 Državnik novega kova (ponovitev angl. filma) -18.45 TV bazar -19.00 Poročila -19.10 Luč svetlobe (293. del) - 20.00 Benny Hill (10. del angl. humor, naniz.) - 20.30 Aktivno! (kontaktna oddaja o certifikatih) - 20.50 Dance session (oddaja o plesu) - 21.40 Dannyjeve zvezde (vedeževanje v živo) - 22.30 Album show (glasbena oddaja) - 23.25 Na velikem platnu - 23.45 CMT ČETRTEK, 5.11. 5.30 Domača glasba - 6.45 Kmetijski nasveti - 9.00 Poročila - 10.00 Dober dan, pridni ljudje -11.00 Poročila -12.00 Obvestila, osmrtnice - 12.30 Mali oglasi -15.00 Poročila in kmetijski nasveti -15.15 Odprti telefon za vinogradnik: strokovnjak svetuje -17.00 Obrtniki in podjetniki - 20.00 Rock novosti in starosti - 22.00 Hard & Heavy PETEK, 4.11. 5.30 Domača glasba - 6.45 Kmetijski nasveti - 9.00 Poročila - 10.00 Dober dan, pridni ljudje -11.00 Poročila -12.00 Obvestila, osmrtnice - 12.30 Mali oglasi -15.00 Poročila in kmetijski nasveti -15.30 Grmski vulkan - 17.00 Srakin TV izbor -18.00 Ego tripi sodelavcev radia - 19.00 Nc joči, petek! (kviz z evergreeni) SOBOTA, 5.11. 5.30 Dobrojutro-6.45 Kmetijski nasvcti-8.30 Viža dneva - 9.00 Pasji kotiček -10.00 Gospodinje sprašujejo, Helena Mrzlikar odgovarja - 11.00 Poročila - 12.00 Obvestila, osmrtnice - 12.30 Lovci v studiu -15.00 Poročila in kmetijski nasveti -15.30 Obisk -17.00 Sraka ima dolgi rep - 20.00 Čestitke - 21.00 Srakina veselica NEDELJA, 6.11. 8.00 Dobro jutro - 9.00 Poročila - 9.30 Kmetijska oddaja - 10.00 Mali oglasi - 11.00 Vinogradniška oddaja -12.00 Čestitke, mali oglasi in domača glasba -15.00 Poročila in kmetijski nasveti -19.00 Cinca Marinca in obisk - 22.30 Ves ta jazz PONEDLJEK, 7.11. 5.30 Domača glasba - 6.45 Kmetijski nasveti - 9.00 Poročila - 10.00 Dober dan, pridni ljudje -11.00 Poročila -12.00 Obvestila, osmrtnice - 12.30 Mali oglasi - 15.00 Poročila in kmetijski nasveti -15.30 Popevka tedna -17.00 Aktualna oddaja -19.00 Rockovnik + diskoteka M - 22.00 Folk in country glasba - 23.00 Koncert TOREK, 8.11. 5.30 Domača glasba - 6.45 Kmetijski nasveti - 9.00 Poročila -10.00 Dober dan, pridni ljudje -11.00 Poročila -12.00 Obvestila, osmrtnice - 12.30 Mali oglasi -15.00 Poročila in kmetijski nasveti -15.50 Nagradni kviz: Vsi znamo vse - 19.00 Večerni program - 20.00 Stari rockcrji: Neiztrohnjena srca - 22.00 Flamenco, 5. del — 23.00 Lestvica 3 tri III SREDA, 9.11. 5.30 Domača glasba - 6.45 Kmetijski nasveti - 9.00 Poročila - 10.00 Zvone Špclko: svetovalna oddaja - 11.00 Poročila - 12,00 Obvestila, osmrtnice -12.30 Mali oglasi —15.00 Poročila in kmetijski nasveti - 16.00 Balkan ekspres - 17.00 Borza dela - 22.00 Glasbena kontaktna oddaja PODJETJE ASTRA TEHNIČNA TRGOVINA Ljubljana, Staničeva 41 želi zaposliti: POSLOVODJO ZA POSLOVNO ENOTO NOVO MESTO Od kandidata pričakujemo: — strokovno izobrazbo, potrebno za poklic trgovinski poslovodja (V. stopnja strokovne izobrazbe) — 5 let delovnih izkušenj v trgovinski dejavnosti — sposobnost organiziranja in vodenja nabave in prodaje na področju poslovne enote skladno s komercialnimi navodili podjetja. Z izbranim kandidatom bomo delovno razmerje sklenili za nedoločen čas; poskusno delo traja 3 mesece. Pisne prijave z dokazili o izobrazbi in dosedanjem delu nam pošljite v 15 dneh po tej objavi na naslov; ASTRA TEHNIČNA TRGOVINA, Staničeva 41 61000 Ljubljana. Vse informacije v zvezi z razpisanim delovnim mestom dobite v tajništvu podjetja, tel.: 061/1313249; 1313246. Lestvica narodnozabavne glasbe ftl a E studio Studia D in Dolenjskega lista 1 1 1 1 ■ JEJ Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado Denisu Sitarju iz Dolenje Stare vasi. Nagrajencu čestitamo! Lestvica, ki je na sporedu vsak ponedeljek od 16.15 do 17. ure, je ta teden takšna; 1 (3) Sončar - ANS. PETRA FINKA 2 (1) Naše žene - ANS. ŠIBOVNIK 3 (5) Gasilec moj - IGOR IN ZLATI ZVOKI 4 (2) Knjiga življenja - ANS. NIKA ZAJCA 5 (7) Tihe sanje - SLAVČEK 6 (4) Veselo v Kamnik - NAGELJ 7 (6) Vso srečo si mi dal - FANTJE TREH DOLIN 8(10) Motocross - ANS. IVANA PUGLJA 9 (-) Slovenski kruh - ŠTAJERSKIH 7 10 (9) Sreča - VIHARNIK Predlog za prihodnji teden: Čestitka - ANS. HENČEK KUPON ŠT. 43 Glasujem za___ Moj naslov___ Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103,68000 Novo mesto ZAHVALA V 64. letu starosti nas je zapustil dragi jL mož’ <**>dedi’brat in stric ’ AVGUST Jfe>’ | BRADAČ m J* m iz Obrha pri Dolenjskih Toplicah Z bolečino v srcih se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali cvetje, vence in sveče ter pokojnika v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo družinama Fink in Škufca, PTT Novo mesto, KZ Krka Oskrba Novo mesto, Gorjancem Straža ter govornikoma g. Metodu Romu in g. Antonu Virantu ter pevcem. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Življenje celo si garal, vse za dom, družino dal, sedaj ostale so sledi povsod v od dela tvojih pridnih rok. V 86. letu starosti nas je zapustil naš ALOJZ METELKO iz Brezovice 9 pri IVebelnem Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, podarili cvetje in sveče ter pokojnika pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala dr. Pandurjevi, patronažnima sestrama, kolektivu Dolenjke iz Novega mesta, sodelavcem Blagovnice Trebnje, kolektivoma GPG Dolenjgrad in Italian shoes, g. župniku za lepo opravljen obred jn pevcem iz Trebelnega. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala! Žalujoči: vsi njegovi 1 l BREZPLAČNI PREGLED Zima je polna presenečenj. Predvsem tistih, ki sijih najmanj želite. Božični večer pa je vsako zimo le eden. Tudi FORD vam to zimo pripravlja presenečenje. Prijetno presenečenje. BREZPLAČNI ZIMSKI PREGLED VSEH FORDOV. 1 O., 1 1 . in 12. NOVEMBRA bodo naii pooblaičeni serviserji brezplačno pregledali 27 točk delovanja vaSega FORDA, med drugim tudi: - pnevmatike - raven hladilne tekočine in gostoto antifriza - tesnenje motorja - izpušni sistem - žaromete in brisalce - podvozje in krmilni mehanizem - zobati jermen in vodno napeljavo - akumulator t - ogrevanje potniške kabine - napravo za pranje stekel da vas ne bi doletelo . Zaupajte FORDU. Da vas zima ne bo presenetila! Servis Bizilj. Ljubljana, 061/50-903; JMK Avto. Ljubljana. 061/13-12-028; Avtousluga d.o.o., Ljubljana. 061/667-846; Servis Frtic, Lesce. 064/718-440; Avto-M d.o.o., Tržič, 064/53-334; Servis Trilar. Kranj. 064/332-711; Avtoprom d.o.o., Kočevje. 061/855-292; Servis Hribar d.o.o., Zagorje, 0601/64-033; Servis Trzin, Mengeš, 061/721-720 (glavni trgovec od 1.1.1995); Avto Šerbinek, Zg. Kungota, 062/656-120; Avto Šport Shop d.o.o., Slovenska Bistrica, 062/811-394; CMM trade d.o.o, Nova Gorica, 065/21-185; Avtoservis Gorenšček, Kobarid, 065/85-128; Avto Dom GVS d.o.o., Idrija. 065/71-056; NOVA d.o.o., Koper, 066/31-525; "Avto mobil" d.o.o., Sežana, 067/32-110; PSC Paič, Krška vas, 0608/61-450; Servis Groznik, Trebnje, 068/44-701; PSC Stepan, Črnomelj. 065/53-125; Avto Celje d.o.o., Celje, 063/31-919; Avto Ahtik-Tmovtje, Celje, 063/461-193; Servis Krbavac, Šmartno ob Paki, 063/885-218; S.O.S. company d.o.o., Murska Sobota. 069/23-507 DOLENJSKA BANKA S tradicijo v prihodnost Tudi Brigita Bukovec vozi FORD! I KRI REŠUJE ŽIVLJENJE! TRANSFUZIJSKI ODDELEK NOVO MESTO ODVZEM VSAK TOREK IN ČETRTEK od 6. ur« do 9.30 A dolenjka IZIDI ŽREBANJA NAGRAD “ JESENSKE AKCIJSKE PRODAJE ” 1. V NOVEM MESTU 28.10.1994 ŠTEVILKA NAGRADA KUPONA DOBAVITELJA 40662 ALPEKS CEUE 50587 ALPEKS CEUE 25009 ALPEKS CEUE 30976 ALPEKS CEUE 30608 DANA MIRNA 72010 DANA MIRNA 27232 DANA MIRNA 64546 DANA MIRNA 38682 DOLENJSKE PEKARNE 29241 DOLENJSKE PEKARNE 24728 DOLENJSKE PEKARNE 28950 DOLENJSKE PEKARNE 45703 EMONA-PREHRANA 55862 EMONA-PREHRANA 22891 FRUCTAL AJDOVŠČINA 21746 FRUCTAL AJDOVŠČINA 35973 FRUCTAL AJDOVŠČINA 50541 FRUCTAL AJDOVŠČINA 54580 FRUCTAL AJDOVŠČINA 40763 FRUCTAL AJDOVŠČINA 39356 JATA UUBUANA 38924 JATA UUBUANA 21673 KGP-MESARIJA KOČEVJE 37708 KGP-MESARIJA KOČEVJE 32355 KGP-MESARIJA KOČEVJE 22744 KGP-MESARIJA KOČEVJE 53458 KRAŠCOMMERCE UUBUANA 50501 KRAŠCOMMERCE UUBUANA 48264 KRAŠCOMMERCE UUBUANA 23624 KRAŠCOMMERCE UUBUANA 54669 KRAŠCOMMERCE UUBUANA 21720 KRAŠCOMMERCE UUBUANA 39901 MERCATOR-SADJE ZELENJAVA 47801 MERCATOft-SADJE ZELENJAVA 18266 MERCATOR-SADJE ZELENJAVA 51404 MERCATOR-SADJE ZELENJAVA 30057 MERCATOR-ETA KAMNIK 51490 MERCATOR-ETA KAMNIK 23320 MERCATOR-ETA KAMNIK 72762 MERCATOR-ETA KAMNIK 32058 MERCATOR-ETA KAMNIK 50203 MERCATOR-ETA KAMNIK 21823 MEDEX UUBUANA 33702 MEDEX UUBUANA 21824 MLINOTEST AJDOVŠČINA 72764 MLINOTEST AJDOVŠČINA 54798 MLINOTEST AJDOVŠČINA 54120 MLINOTEST AJDOVŠČINA 42371 PALOMA SLADKI VRH 20580 PALOMA SLADKI VRH 60343 PALOMA SLADKI VRH 20034 PALOMA SLADKI VRH 18344 PIVOVARNA UNION 47256 PIVOVARNA UNION 37721 PIVOVARNA UNION 50551 PIVOVARNA UNION '8660 PIVOVARNA UNION 47734 PIVOVARNA UNION 54192 PRESAD GABROVKA 51568 PRESAD GABROVKA 41237 PRESAD GABROVKA 59174 PRESAD GABROVKA 56131 VINO BREŽICE VREDNOST NAGRADE 5.000,00 SIT 5.000,00 SIT 5.000,00 SIT 5.000,00 SIT 5.000,00 SIT 5.000,00 SIT 5.000,00 SIT 5.000,00 SIT 5.000,00 SIT 5.000,00 SIT 5 000,00 SIT 5.000,00 SIT 5.000,00 SIT 5.000,00 SIT 5.000,00 SIT 5.000,00 SIT 5.000,00 SIT 5.000,00 SIT 5.000,00 SIT 5.000,00 SIT 5.000,00 SIT 5.000,00 SIT 5.000,00 SIT 5.000,00 SIT 5.000,00 SIT 5.000,00 SIT 5.000,00 SIT 5.000,00 SIT 5.000,00 SIT 5.000,00 SIT 5.000,00 SIT 5.000,00 SIT 5.000,00 SIT 5.000. 00 SIT 5.000. 00 SIT 5.000. 00 SIT 5.000,00 SIT 5.000,00 SIT 5 000,00 SIT 5.000,00 SIT 5.000,00 SIT 5.000,00 SIT 5.000,00 SIT 5.000,00 SIT 5.000,00 SIT 5 000,00 SIT 5.000,00 SIT 5.000,00 SIT 5.000,00 SIT 5.000,00 SIT 5.000,00 SIT 5.000,00 SIT 5.000,00 SIT 5.000,00 SIT 5.000,00 SIT 5.000,00 SIT 5.000,00 SIT 5.000,00 SIT 5.000,00 SIT 5.000,00 SIT 5.000,00 SIT 5.000,00 SIT 5.000,00 SIT 50174 48772 47004 34507 25886 58615 49622 34136 21743 44466 54492 71244 47254 58117 60365 53788 71203 42019 40827 56208 38929 35958 54755 47431 45515 55949 23649 56662 54389 39951 38343 41106 53879 42422 45638 50291 23440 26214 23852 37263 64224 30698 64517 54986 49647 36135 41244 30197 38126 VINO BREŽICE MERCATOR-EMBA MERCATOR-EMBA MERCATOR-EMBA MERCATOR-EMBA MCO KRANJ MCO KRANJ TOBAČNATOVARNA TOBAČNATOVARNA TOBAČNATOVARNA TOBAČNATOVARNA PERUTNINA PTUJ PERUTNINA PTUJ PERUTNINA PTUJ PERUTNINA PTUJ PERUTNINA PTUJ PERUTNINA PTUJ 5.000. 00 SIT 6.000. 00 SIT 6.000,00 SIT 6.000,00 SIT 6.000,00 SIT 6.000,00 SIT 6.000,00 SIT 6.000,00 SIT 6.000,00 SIT 6.000,00 SIT 6.000. 00 SIT 7.000. 00 SIT 7.000. 00 SIT 7.000. 00 SIT 7.000. 00 SIT 7.000,00 SIT 7.000,00 SIT TOVARNA OUA SLOV. BISTRICA 8 000,00 SIT TOVARNA OUA SLOV. BISTRICA 8 000,00 SIT UUBUANSKE UUBUANSKE UUBUANSKE UUBUANSKE UUBUANSKE UUBUANSKE KOLINSKA KOLINSKA MLEKARNE MLEKARNE MLEKARNE MLEKARNE MLEKARNE MLEKARNE UUBUANA UUBUANA TKANINA CEUE TKANINA CEUE EMONA MIZ EMONA MIZ POMURKA POMURKA HENKEL ZLATOROG HENKEL ZLATOROG HENKEL ZLATOROG HENKEL ZLATOROG KRKA KOZMETIKA KRKA KOZMETIKA KRKA KOZMETIKA KRKA KOZMETIKA RADENSKA RADENCI RADENSKA RADENCI TEKSTIL UUBUANA TEKSTIL UUBUANA TOSAMA DOMŽALE TOSAMA DOMŽALE ZLATARNA CEUE ZLATARNA CEUE 8.000. 00 SIT 8.000. 00 SIT 8.000. 00 SIT 8.000,00 SIT 8.000,00 SIT 8.000,00 SIT 8.000,00 SIT 8.000,00 SIT 8.000. 00 SIT 8 000,00 SIT 10.000. 00 SIT 10.000,00 SIT 10.000,00 SIT 10.000,00 SIT 10.000,00 SIT 10.000,00 SIT 10.000,00 SIT 10.000,00 SIT 10.000,00 SIT 10 000,00 SIT 10.000,00 SIT 10 000,00 SIT VIKEND PAKET VIKEND PAKET 10.000,00 SIT 10.000,00 SIT 10.000,00 SIT 10.000. 00 SIT 10 000,00 SIT 10.000. 00 SIT 2. V ČRNOMLJU 27.10.1994 43546 ALPEKS CEUE 5.000,00 SIT 4016 ALPEKS CEUE 5.000,00 SIT 9593 DANA MIRNA 5.000,00 SIT 73318 DANA MIRNA 5.000,00 SIT 3343 DOLENJSKE PEKARNE 5 000,00 SIT 73456 DOLENJSKE PEKARNE 5.000,00 SIT 2366 EMONA-PREHRANA 5 000,00 SIT 9676 FRUCTAL AJDOVŠČINA 5.000,00 SIT 7570 FRUCTAL AJDOVŠČINA 5.000,00 SIT 849 FRUCTAL AJDOVŠČINA 5.000,00 SIT 5852 JATA UUBUANA 5.000,00 SIT 64624 KGP-MESARIJA KOČEVJE 5.000,00 SIT 57058 KGP-MESARIJA KOČEVJE 5.000,00 SIT 49476 KRAŠCOMMERCE UUBUANA 5.000,00 SIT 1433 KRAŠCOMMERCE UUBUANA 5.000,00 SIT 5060 KRAŠCOMMERCE UUBUANA 5 000,00 SIT 6462 MERCATOR-SADJE ZELENJAVA 5.000,00 SIT 666 MERCATOR-SADJE ZELENJAVA 5.000,00 SIT 6804 MERCATOR-ETA KAMNIK 5.000,00 SIT 57030 MERCATOR-ETA KAMNIK 5.000,00 SIT 9167 MERCATOR-ETA KAMNIK 5.000,00 SIT 57521 MEDEX UUBUANA 5.000,00 SIT 3816 MLINOTEST AJDOVŠČINA 5.000,00 SIT 9972 MLINOTEST AJDOVŠČINA 5.000,00 SIT 9115 PALOMA SLADKI VRH 5.000,00 SIT 9885 PALOMA SLADKI VRH 5.000,00 SIT 5657 PIVOVARNA UNION 5.000,00 SIT 5446 PIVOVARNA UNION 5.000.00 SIT 3395 PIVOVARNA UNION 5 000.00 SIT 4335 PRESAD GABROVKA 5.000,00 SIT 49023 PRESAD GABROVKA 5.000,00 SIT 43509 VINO BREŽICE 5.000,00 SIT 4960 MERCATOR-EMBA 6.000,00 SIT 1660 MERCATOR-EMBA 6.000,00 SIT 5371 MCO KRANJ 6 000,00 SIT 73421 TOBAČNATOVARNA 6.000,00 SIT 655 TOBAČNATOVARNA 6.000,00 SIT 6564 PERUTNINA PTUJ 7.000,00 SIT 3968 PERUTNINA PTUJ 7.000,00 SIT 5969 PERUTNINA PTUJ 7.000,00 SIT 7941 TOVARNA OUA SLOV. BISTRICA 8.000,00 SIT 841 UUBUANSKE MLEKARNE 8.000,00 SIT 64618 UUBUANSKE MLEKARNE 8.000,00 SIT 9920 UUBUANSKE MLEKARNE 8.000,00 SIT 49153 KOLINSKA UUBUANA 8.000,00 SIT 5483 TKANINA CEUE 8.000,00 SIT 9369 EMONA MIZ 10.000,00 SIT 7897 POMURKA 10.000,00 SIT 8917 HENKEL ZLATOROG 10.000,00 SIT 2304 HENKEL ZLATOROG 10.000,00 SIT 7802 KRKA KOZMETIKA 10.000,00 SIT 57353 KRKA KOZMETIKA 10.000,OOSIT 1584 RADENSKA RADENCI VIKEND PAKET 3400 TEKSTIL UUBUANA 10.000,00 SIT 73508 TOSAMA DOMŽALE 10.000,00 SIT 49446 ZLATARNA CEUE 10.000,00 SIT 3. V TREBNJEM 29.10.1994 059399 ALPEKS CEUE 5.000,00 SIT 13976 ALPEKS CEUE 5.000,00 SIT 059415 DANA MIRNA 5.000,00 SIT 15365 DANA MIRNA 5.000,00 SIT 10159 DOLENJSKE PEKARNE 5.000,00 SIT 14240 DOLENJSKE PEKARNE 5.000,00 SIT 13172 EMONA-PREHRANA 5.000,00 SIT 052264 FRUCTAL AJDOVŠČINA 5.000,00 SIT 16365 FRUCTAL AJDOVŠČINA 5.000,00 SIT 15157 FRUCTAL AJDOVŠ6INA 5.000,00 SIT 15551 JATA UUBUANA 5.000,00 SIT 16029 KGP-MESARIJA KOČEVJE 5.000,00 SIT 052076 KGP-MESARIJA KOČEVJE 5.000,00 SIT 059604 KRAŠCOMMERCE UUBUANA 5.000,00 SIT 14401 KRAŠCOMMERCE UUBUANA 5.000,00 SIT 052545 KRAŠCOMMERCE UUBUANA 5.000,00 SIT 15277 MERCATOR-SADJE ZELENJAVA 5.000,00 SIT 12272 MERCATOR-SADJE ZELENJAVA 5.000,00 SIT 17810 MERCATOR-ETA KAMNIK 5.000,00 SIT 13425 MERCATOR-ETA KAMNIK 5.000,00 SIT 14489 MERCATOR-ETA KAMNIK 5.000,00 SIT 15852 MEDEX UUBUANA 5.000,00 SIT 14462 MLINOTEST AJDOVŠČINA 5.000,00 SIT 19145 MLINOTEST AJDOVŠČINA 5.000,00 SIT 11595 PALOMA SLADKI VRH 5.000,00 SIT 14659 PALOMA SLADKI VRH 5.000,00 SIT 11272 PIVOVARNA UNION 5.000,00 SIT 052499 PIVOVARNA UNION 5.000,00 SIT 11054 PIVOVARNA UNION 5.000,00 SIT 12003 PRESAD GABROVKA 5 000,00 SIT 059800 PRESAD GABROVKA 5.000,00 SIT 059434 VINO BREŽICE 5.000,00 SIT 16373 MERCATOR-EMBA 6 000,00 SIT 10240 MERCATOR-EMBA 6.000,00 SIT 059218 MCO KRANJ 6 000,00 SIT 060000 TOBAČNATOVARNA 6.000,00 SIT 14565 TOBAČNATOVARNA 6.000,00 SIT 059772 PERUTNINA PTUJ 7 000.00 SIT 19903 PERUTNINA PTUJ 7.000,00 SIT 10019 PERUTNINA PTUJ 7.000,00 SIT 16618 TOVARNA OUA SLOV. BISTRICA 8.000,00 SIT 17318 UUBUANSKE MLEKARNE 8 000,00 SIT 12528 UUBUANSKE MLEKARNE 8 000,00 SIT 17712 UUBUANSKE MLEKARNE 8.000,00 SIT 17650 KOLINSKA UUBUANA 8 000,00 SIT 12475 TKANINA CEUE 8 000,00 SIT 052358 EMONA MIZ 10.000,00 SIT 16275 POMURKA 10 000,00 SIT 15957 HENKEL ZLATOROG 10000,00 SIT 14677 HENKEL ZLATOROG 10 000,00 SIT 12469 KRKA KOZMETIKA 10.000,00 SIT 052354 KRKA KOZMETIKA 10.000,00 SIT 059016 RADENSKA RADENCI VIKEND PAKET 17201 TEKSTIL UUBUANA 10 000,00 SIT 11453 TOSAMA DOMŽALE 10.000,00 SIT 16073 ZLATARNA CEUE 10.000,00 SIT Cankarjev dom in DMD Slovenije vabita na tradicionalno modno revijo MniWM7M Najnovejše kolekcije domačih in tujih proizvajalcev bodo predstavljene v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma Ljubljana v petek, 4. novembra, in v soboto, 5. novembra 1994, ob 17. in 20. uri BOSS OKUS USPEHA II TFM TrnNII 1|AQ 7AMIMA TEDENSKI KOLEDAR - KINO - SLUŽBO IŠČE - SLUŽBO DOBI - STANOVANJA - MOTORNA VOZILA - KMETIJSKI STROJI W ICm 1 cunu VMO Z. ASM im A prodam — KUPIM — POSEST - ŽENITNE PONUDBE — RAZNO — OBVESTILA — PREKLICI — ČESTITKE — ZAHVALE tedenski koledar Četrtek, 3. novembra - Just Petek, 4. novembra - Drago Sobota, 5. novembra - Elizabeta Nedelja, 6. novembra - Lenart Ponedeljek, 7. novembra - Engelbert Tbrek, 8. novembra - Bogomir Sreda, 9. novembra - Teodor LUNINE MENE 3. novembra ob 14.35 - mlaj km 0 BREŽICE: 3.11. (ob 20. uri) in 4.11. (ob 18. uri) komedija Obiskovalci. 4.11. (ob 20. uri), 5. in 6.11. (ob 18. uri in 20.15) romantična kriminalka Ljubim težave. 7. in 8.11. (ob 20. uri) ameriški film Forrest Gump. 9.11. (ob 18. uri) melodrama Ko moški ljubi žensko. 9.11. (ob 20. uri) vestern Wyatt Earp. ČRNOMELJ: 4. in 5.11. (ob 20. uri) vestem Wyatt Earp. 6.11. (ob 18. in 20. uri) film Stare sablje. KOSTANJEVICA: 5.11. (ob 18. in 20. uri) film Prva liga. METLIKA: 4.11. (ob 19. uti) in 5.11. (ob 20. uri) film Stare sablje. 6.11. (ob 19. uri) vestern Wyatt Earp. NOVO MESTO: 2.11. (ob 16. in 18. uri) romantična komedija Ljubim težave. 2.11. (ob 20. uri) vestern Wyatt Earp. 3.11. (ob 16. uri) risanka Mačke iz visoke družbe. Od 3. do 9.11. (ob 17.30 in 20. uri) premiera ameriškega filma Forrest Gump. DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 5. novembra, bodo odprte naslednje prodajalne živil: ■ Novo mesto: od 7. do 19. ure: Market, Ljubljanska od 8. do 19. ute: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 18. ure: trgovina Darja, Ljubljanska 27 od 7. do 20. ure: market Saša, K Roku 33 od 7. do 19.30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma od 7.30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: trgovina Vita - mlečni diskont, Šmihel od 7. do 14.30: mini market Maja, Bučna vas od 7. do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 7. do 20. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 14. ure: mini market Pri kostanju, Prečna od 8. do 17. ure: trgovina Brcat Smolenja vas od 8. do 16. ure: mini market Pero, Stopiče od 8. do 16. ure: trgovina Sabina, Stopiče od 8. do 20. ure: Perko, market v Šentpetru od 8. do 18. ure: Urška, Uršna sela • Šentjernej: od 7. do 17. ure: Mercator-Standat Samopostrežba • Dolenjske Iplice: od 7. do 17. ure: Mercator-KZKrka, Vrelec • Žužemberk: od 7. do 17. ure: Dolenjka, Market • Straža: od 7. do 13. ure: Mercator-KZ Krka, Samopostrežba V nedeljo, 6. novembra, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 8. do 11. ure: Mercator-KZ Krka, Prodajalna, Glavni trg, market Drska, market Kristanova, nakupovalni center Drska, samopostrežba Mačkovec od 8. do 11. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 12. ure: trgovina Darja, Ljubljanska 27 od 8. do 13. ure: market Saša, K Roku 33 od 7. do 19.30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma od 8.30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: trgovina Vita ■ mlečni diskont, Šmihel od 8. do 11. ure: mini market Maja, Bučna vas od 8. do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 8. do 12. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 11. ure: mini market Pri kostanju, Prečna od 8. do 12. ure: trgovina Brcar; Smolenja vas od 8. do 12. ure: mini market Pero, Stopiče od 8. do 14. ure: trgovina Sabina Stopiče od 8. do 12. ure: Perko, market v Šentpetru od 8. do 12. ure: Urška, Uršna sela kmetijski stroji KMETOVALCI, AGROIZBIRA, KRANJ, Smledniška 17, nudi ugodno rezervne dele za naslednje traktorje: Ursus, Zetor, Univerzal, Tbmo Vinko-vič, IMT Torpedo, Štore, Creina Kranj, kosilnice BCS, Sip Šempeter, molzne stroje Westfalia in Alfa Laval. Na zalogi imamo vedno dovolj akumulatorjev Vesna in Topla in traktorske gume Barum. Rezervne dele pošljemo tudi po pošti. * (064)324-802. 8653 TRAKTOR IMT 539, letnik 1988, prodam. 8 25-856, v popoldanskem času. TRAKTOR AJHER, 15 KM, v voznem stanju, prodam. 8 69-137. 8661 NOV TRAKTOR znamke Ferguson 539 prodam. * (061)455-122. 8704 TRAKTOR UNIVERZAL 445, s pogonom na vsa 4 kolesa, prodam. 8 22-314. 8706 KOSILNICO BCS, bencin - petrolej in brejo mlado kravo simentalko prodam. 8 (0608)43-247. 8708 TRAKTOR IMT 539prodam. Lešnjak, Gotna vas 47, Novo mesto, 8 22-006. kupim HLODOVINO hrasta, češnje in bukve odkupujem. Dragovan, Svržaki, 8 (068)58-068. 8699 OVCE za pleme kupim. 8 68-722. 8707 motorna vozila Z101 comfort, letnik 1982, registrirano do 2/95, prodam. 8 (0608)42-020. 8656 KARAMBOLIRANO zastavo 850, letnik 1985, prodam. 8 40-048. 8660 R 4 GTL, letnik 1983, registriran do 7/ 95, prodam za 1600 DEM. 8 51-644 ali 52-519. 8663 Rabljeni in novi rezervni deli za Mercedes 190, Golf, R4 GTL, Jugo, Z 101, 126 P, Zastava 35.8. ® (068) 27-177 ali (0609)618-529. SAMARO 1500, letnik 11/90, prevoženih 35.000 km, dodatno zaščiteno, z veliko dodatne opreme, prodam. 8 50-193. 8664 Z 750 SE, letnik 1978, registrirano do 11/95, prodam. 8 322-422, popoldan. 8669 R5 GTS 1.4, original franscoski, letnik 1988, odlično ohranjen, z dodatno opremo, prodam. 8 78-235. 8683 cau°iWBra AVTOHIŠA Servisno prodajni center Ločna 48, 68000 Novo mesto — prodaja vozilREMMJLf — menjava staro za novo — odkupi rabljenih vozil — ugodni krediti (4 leta) ob nakupu novega avtomobila vam podarimo brezplačno obvezno zavarovanje in tehnični pregled NOVO! NAJUGODNEJŠI LEASING V SLOVENIJI polog 25%, 30%, 40% 50% odplačilo na 2, 3,4 ali 5 let Informacije (068) 324-533 AVT m.:0608/2t-2H_y C/tm/Vl ' ✓krško VSAKO NEDELJO od 8 do 13 h pri KOVINARSKI FIAT 126 R starejši letnik, ugodno prodam. 8 25-212, zvečer. 8685 Z 101 SKALA, letnik 1990, za 3800 DEM, in BT 50, letnik 1988, za 700 DEM prodam. 8 78-136. 8686 R 5 TOP FUN, letnik 2/93,34.000 km, grafitno sive kovinske barve, z dodatno opremo, prodam. 8 26-510. 8689 ŠKODO FAVORIT, letnik 1991, lepo ohranjeno, rdeče barve, ugodno prodam za 7600 DEM. 8 83-782. 8690 GOLF D, letnik 1991,5 prestav, petero vrat, delfin kovinske barve, ugodno prodam. 8 65-291. 8691 26 tj letnik 1986, prodam. Grili, K Roku 44 ali na 8 27-127, Grubar. 8692 KADETT 1.2, letnik 1979, prevoženih 17.000 km, po generalni, prodam. 8 (0608)43-124. 8701 TOMOS AVTOMATIC, malo vožen, ugodno prodam. 8 (0608)81-420. 8702 JUGO 55, letnik 1990, bele barve, prevoženih 43.000 km, z avtoradiom, prodam. 8 25-906, po 14. uri. 8711 Nakup avtomobila brez denarja? Z ugodnimi krediti brez pologa za vse vrste avtomobilov, za Oplova vozila pa še posebej ugoden leasing. Informacije: AEJTpM d.o.o. ATIK Smrečnikova 45 (vrtnarija) Novo mesto Tel./fax: 068/324-424 Mllavčeva 4 Brežice Tel./fax: 0608/61-975 obvestila ŽALUZIJE, rolete in lamelne zavese izdelujemo in montiramo po konkurenčnih cenah. 8 44-662. 7362 NESNICE, mlade jarkice, 4 mesece stare, rjave, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po zelo ugodni ceni. Naročila sprejemamo od 13. ure dalje vsak dan in dajemo vse informacije: Jože Zupančič, Otovec 12, Črnomelj, 8 (068)52-806, Gostilna Cetin, Mostec, Dobova, 8 (068)67-578, in Anita Janežič, Slepšek 9, Mokronog, 8 (068)49-567. 8077 PURICE in purane prodajamo. 860-718, po 19. uri. 8675 SPREJEMAMO NAROČILA za vse vrste piščancev, enodnevnih in večjih. Valilnica Senovo, Mio Gunjilac, 8 (0608)79-375. 8700 posest V KRŠKEM prodamo dvostanovanjsko hišo (Resa). 8 (063)831-365 in 832-220. 8347 POSREDUJEMO pri najemu, prodaji, nakupu in zamenjavi stanovanj, hiš, vikendov, zidanic, posestev in poslovnih prostorov. ATM GRAF, d.o.o., Partizanski trg 5, Metlika, 8 60-667. 8443 VINOGRAD na Straški gori prodam. 8 24-211. 8678 SENIK ali staro kmečko hišo na samem, z nekaj zemlje, vzamem v najem ali kupim. 8 (068)322-333. 8681 VINOGRAD v Beli krajini, 11 a, na lepi lokaciji, prodamo. 8 65-047. 8696 VINOGRAD, 11 a, nad Stražo, in za-zdiljivo parcelo na Krku, 770 m2, prodam. 8 (061)262-301. 8698 STARO HIŠO ali zazidljivo parcelo v bližini Novega mesta kupim. 8 20-459. 8705 POSEST, (0.75 a) in zrel gozd (0.75 a), 300 m od ceste, prodam najboljšemu ponudniku. 8 23-670. 8713 prodam PLETILNI STROJ Brother KH 940, enoredni, malo rabljen, prodam za 2100 DEM. 8 51-306. 8652 DVA PARA SMUČI (160 cm) in pancar-je št. 38 in 40 prodam za 20.000 SIT 8 (0601)81-759. 8654 VLEČNO KLJUKO za golfa, starejši letnik, prodam. 8 43-529. 8655 PSICO, lepo, črno, staro 3 leta, oddam. 8 43-746. 8657 TRAJNO ŽAREČO peč, malo rabljeno, prodam. 8 68-015, v večernih urah. RABLJENA KOLESA naprodaj. 8 341-952. 8659 PLETILNI STROJ Singer in certifikat prodam. 8 85-804. 8662 V SEMIČU prodam otroško sobo s pogradi, (naraven les, rdeča). 8 (061)739-286. 8666 ŠTEDILNIK Kuppersbusch s pečico, bele barve, nerabljen, prodam za 30.000 SIT 8 (0601)61-686. 8667 DVE SMUČARSKI OPREMI, enkrat rabljeni prodam 25 odst. ceneje kot v trgovini. 8 (061)852-051. 8668 SALONITNE PLOŠČE rjave barve, 6 valne, 40 kom., prodam. 8 323-578. SUHE GOBE, 4 kg, prodam. Šifra: “GOBE” 8672 TERMOAKUMULACIJSKO PEČ, 3 KW, skoraj novo, prodam 20 odst. ceneje. 8 22-345. 8673 DVE PEČI, eno enomontažno, drug trajno žarečo, na drva, rabljeni 2 leti, prodam. 8 76-508. 8674 SROTAR za žito in za ruženje koruze ter gozd na Mehovcu, 89 a, prodam. 8 43-889. 8676 ZAKONSKO POSTELJO Novoles, malo rabljeno, ugodno prodam. Martina Recko, like Vašte 13, Novo mesto. 8679 KUHINJSKO OPREMO in nerjaveč zazidljiv štedilnik prodam. 8 51-767, po 15. uri. 8680 IZ MASIVNEGA OREHOVEGA LESA prodam mizo, klop, sklednik in dva rezljana stola, 8(slovenski narodni stol). 8 24-193. 8684 RAČUNALNIK Commodore 64, z opremo, prodam. 8 83-352, popoldan. 8693 DVA CERTIFIKATA v vrednosti 100.000 in 250.000 SIT prodam po polovični ceni. Lidija Kostanjevec, Kamni Potok 19, Trebnje. 8695 RITEM NAPRAVO Rolan 8000 CR in sinthesyzer Jamaha 390 prodam. 8 27-134. 8703 FRAJTONARICO Melodija, B, Es, As ali B, Es, As, Des, ugodno prodam. 8 (0608)70-170. 8709 ZAMRZOVALNO OMARO ugodno prodam. S 58-251. 8710 PLETILJE! Velika izbira volne Loka -teks. Ugodne cene. Benkič, Šmarješke Toplice, 8 73-094 ali 73-214. 8715 ŠTEDILNIK na trda goriva Kup- persbusch, trajno žarečo peč, Ktihinjski bojler in pohištvo poceni prodam. 8 20-505. 8716 10 m3 bukovih drv prodam. 8 49-471. 8717 razno TRGOVSKI LOKAL v bližini Novega mesta oddam najboljšemu ponudniku. Informacije na naslov: Črmošnjice 58 pri Stopičah. 8671 TESNJENJE OKEN in vrat z uvoženimi silikonskimi tesnili. Prihranite energijo in preprečite hrup in prah. 8 44-693. 8687 PREVOZE tovora in oseb ter selitve doma in v tujini opravljamo non stop. 8 49-226. 8694 V NOVEM CENTRU v Metliki prodam lokal, (33.15 m2), primeren za vse vrste dejavnosti. Možen 8nakup na kredit. V račun vzamem tudi novejši avto. S 58-244 ali 58-391. 8714 službo dobi UREJENO in zanesljivo dekle za delo za šankom zaposlimo. Hrana in stanovanje v hiši. 8 51-087. 8665 DOLENJSKI LIST IZDAJATELJ: ČZP Dolenjski list Novo mesto, p.o. UREDNIŠTVO: Drago Rustja (direktor in glavni urednik), Marjan l*gan (odgovorni urednik), Andrej Bar1e(j, Mirjam Bezek-Jakie, Joliča Domii, Breda Dušič-Gomik, Anton Jakše, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge), Pavel Perc in Igor Vidmar. IZHAJA ob četrtkih. Cena posamezne Številke II0 tolarjev;naročnina za 4. Irimesečje 1.350tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd.2.700 tolarjev; za tujino letno 40 USD ali 70 DEM oz. druga valuta le vrednosti. OGLASI: I cm za ekonomske oglase 1.600 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 3.200 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 1.800 tolarjev. Za nenaročnike mali oglas do deset besed 1.000 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 100 tolarjev. ŽIRO RAČUN pri SDK Novo mesto št.: 52100-603-30624. Devizni račun št.: 52100 620-970-25731-128-440519 (Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 212. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068)323-606, 324-200; ekonomska propaganda, naročniška služba in fotolaboratorij323-610; mali oglasi in zahvale324-006; telefax (068)322-898. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) pristojnega državnega urada spada Dolenjski lisi med informativne proizvode iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odst. davek od prometa proizvodov. Računalniška priprava časopisnega stavka: ČZP Dolenjski lisi Novo mesto, p.o. grelom in filmi: Grafika Novo mesto, p.o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. Naročilnica za brezplačni mali oglas v Dolenjskem listu (za naročnike, samo enkrat mesečno) vsebina oglasa (do 15 besed) Ime in priimek:.......................................... Ulica in kr^j:........................................... Pošta:....................,.............................. Naročniška številka:.......................... Podpis: Datum:............................. RAČKA. d.o.o. uqodNO! 68000 Novo mesto Rozmanova 34 tel/fax: (068)321-355 RAČUNALNIŠKI SISTEM 386DX/40/21 O/C •OSNOVNA PLOŠČA 386DX/40I128 CACHE •VGA TR1DENT9000 •AT + HO 2+1+1 •RAM 4 MB •TRDIDISK210 MB •GIBKI DISK 3,5", 1,4 MB • OHIŠJE MINI TOWER •TIPKOVNICA 101 US ASCII •MONITOR 14" BARVNI LR TVM samo 121.800 sit (s prometnim davkom) £ ■J DOBER ZASLUŽEK za pridne. 8 (066)74-163. 8677 POMOČ na domu potrebujem enkrat tedensko. 8 24-217, Košenice. 8697 stanovanja DVOINPOLSOBNO STANOVANJE na Seidlovi cesti v Novem mestu, 71.38 m2, telefonom, CK, KATV in garaža, prodam za 82.000 DEM. 8 24-362. f OBVEŠČAMO naročnike A malih oglasov, da se mali I oglas, ki presega 15 besed, DOPLAČA, in sicer vsaka nadaljnja beseda 100 SIT. I vsak dan ob 19. In ob 21. uri NOVICE, SALON RENATA Nega In podaljiev«n|e nohtov žensko frizerstvo RENATA ŠTIH tal. 068/28-138 Jadlničlca 18, Novo meato DOKAPITALIZACIJA d.o.o. ) ali BRISANJE DRUŽB — rok 31.12. KNJIGOVODSKI SERVIS Informacije od 7. — 15. ure FELIX d.o.o.,Kostanjevica (0608-87-194) ELEKTROINSTALATERSTVO TONJA • ELEKTRO IN KUMA STORITVE * REGULACIJSKA TEHNIKA - DOMAČI PROIZVAJALCI - GARANCIJA 24 MESECEV MONTAŽA IN SERVIS TEL.: (068) 52-411, mobitel: (0609) 622-917 LEKAN, d.o.o. hiše: v Novem mestu, Brežicah, Bučki, Rebri pri Žužemberku, Črešnjicah pri Cerkljah, Sela pri Šentjerneju, Otočcu, Soteski, Pod-boršt pri Šentjanžu, v Žužemberku, Trebnjem, Brestanici, Šmarje-ti, Brusnicah, Škocjanu, Zaplazu pri Čatežu, Šmolenji vasi, Vavti vasi, Hrastju pri Šentjerneju, Gorenju pri Kočevju, Dol. Boštanju, Vel. Lipovcu, Gradišču-Primsko-vo, Brežicah, Stopičah, Rosalni-cah, Šentjanžu, Gor. Gradišču pri Dolenjskih Toplicah, Mali Cikavi; stanovanja: v Novem mestu, v Krškem, Žužemberku, Brežicah; lokale: trgovino v obratovanju v Novem mestu, trgovske lokale: v centru Novega mesta, Črnomlju, slaščičarno in trgovino na Mirni; poslovne prostore: za pisarne ali storitveno dejavnost: na Trdinovi ulici. Sokolski v Novem mestu; vikende: v Semiču, na Osojniku, v Soteski, Tanči Gori, Brezovici pri Metliki, Zaplazu, Stražnem vrhu, Črnomlju, Žagradu pri Škocjanu, Gornjem Zabukovju pri Trebelnem, Gačah, Trščini, Kartcljevo; parcele za gradnjo: v Novem mestu, Žežcmbcrku, Gor. Laknicah, na Jarčjem Vrhu pri Bučki, na Vrhu na Šentrupertom, v Mihovcu pri Podgradu, Stopičah; kmetijska zemljišča in gozdove Tel./fax 068-322-282 tel. 068-342-470, od 8. do 19. ure vsak torek ob 20. uri CELOVEČERNI FILM In NOVICE ob 21.30 vsako soboto tedenski pregled OD SOBOTE DO SOBOTE In mladinska oddaja MKC TV vsak ponedeljek po NOVICAH ŠPORTNI PREGLED Odkupujemo predvsem bukovo hlodovino po ceniku, i Plačamo do 30 dni ali takoj s 1 scontom 6%. NOOS d.o.o. Splitska 5, Ljubljana, tel.: 061 266-657; ^0609 616264 \ Podjetje JOY d.o.o. iz Kopra išče zastopnike za prehrambene artikle, z lastnim dostavnim vozilom, za območje Goriške, Dolenjske in Gorenjske. Prijave pošljite na naslov: JOY d.o.o., Pristaniška 14, 66000 KOPER. UGODNO PRODAM popolnoma novo: •3 kom okno kobivak s tremi stekli, velikost 100 x 120 cm •1 kom okno z dvema stekloma,velikost 100 x 120 cm •2 kom balkonska vrata kobivak s tremi stekli,100 x 220 cm •2 kom rolo (roleta) za balkonska vrata • 1 kom železna garažna vrata, dvižna,238 x 205 cm •5 kom 60 I preše za sadje znamke Gorenje Muta • 1 kom kotel za žganjekuho 601 •1 kom železno ogrodje za okrogle stopnice 80 x 420 cm rabljeno: •1 kom pomivalno korito (dva izplakovalnika in odcejalnik) iz nerjavečega materiala •1 kom WC školjka in umivalnik s podstavkom bele barve Informacije na tel/fax (061) 219-225 V.________________________s ''//////////////////////// ODPRAVITE plešavost za vedno! Lipohair - svetovni hit. «(061)57-18-75. ZAVORNI SERVIS • za vsa osebna vozila • na zalogi ves zavorni ma-, terial • ugodne cene • popravilo istega dne • obnavljamo diske, bobne, vztrajnike • meritev in mešava zavorne tekočine Zavorni servis - JENIČ Reinovšče S, Novo mesto Tel. (068) 43-633 Se priporočamo) Če ste prepričani v svoje sposobnosti, vam zaupamo prodajo uveljavljenih artiklov za industrijo in obrtnike na dolenjskem in belokranjskem območju. Tel./fax. 061/862-272 061/861-157 / Zaposlimo dva trgovca. Pis- \ ne ponudbe z dokazilom o ustrezni izobrazbi pošljite na naslov: MIRENA, d.o.o., Po-\ tok 21, 68351 Straža. J POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE Leopold Oklešen K Roku 26, Novo mesto Tel. 068/323-193 Mobitel: 0609/615-239 0609/625-585 Delovni čas: NON STOP — Prevoz pokojnikov, tudi iz tujine — prodaja pogrebnega materiala — ureditev pokojnikov, tudi na domu — urejanje dokumentov v zvezi s pokojniki — kompletne storitve pri pogrebih — storitve v zvezi z upepelitvijo — posredovanje vencev in cvetja — dekoracija poslovilnega prostora — izreuno KoriKurencne cene Posebna ugodnost! V sodelovanju z Zavodom za zdravstveno zavarovanje so za vse zavarovance in upokojence kompletne pogrebne storitve brezplačne! izpušne cevi Ob potoku 10, tel. (068) 322-643, 322-278 Prevodi iz nemščine; tehnično/strokovno gradivo v obliki originala ali po dogovoru; možno ttidi na diskete 3,5". Tel. (068) 28-532. Zaposlimo dekleta s končano IV. ali V. stopnjo izobrazbe za delo v gostinstvu. Pokličite od 20. do 21. na tel. (068) 78-114. ZAHVALA j ^ Tišina, tišina, jesenska tišina ostala z menoj je samo bolečina, I jč ostale z menoj so besede slovesa \j0>- f-Tt kot listje rumeno, ko pade z drevesa. V 40. letu starosti nas je po kratki, a kruti bolezni za vedno zapustil naš dragi mož, očka, sin, brat, zet, stric, svak in nečak FRENK KREVS s Hudega 10 a, Novo mesto Z bolečino v srcih se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, vaščanom in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, izrekli ustno in pisno sožalje, pokojniku darovali vence, cvetje in sveče ter ga v tako velikem številu spremili na mnogo prerani zadnji poti. Zahvalo smo dolžni dr. Koščevi in celotnemu zdravstvenemu osebju kirurškega intenzivnega oddelka za njihovo požrtvovalno delo, njegovim sodelavcem Cestnega podjetja, sodelavcem G1P Pionir, Komunale, Skupščine občine Novo mesto, razredničarki in dijakom l.b zdravstvene šole, kolektivu OS Bršljin, razredničarki in učencem 4.c razreda, Svetu krajevne skupnosti Bučna vas, pevcem Dolenjskega okteta za zapete žalostinke, govornikoma za ganljive besede ob odprtem grobu ter g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi V SPOMIN Toda v grobu, tam ni mame, tam je le, kar zemlja vzame. (Janez Menart) 30. oktobra je minilo eno leto, odkar me je za vedno zapustila moja draga, ljubljena mama AMALIJA KODRIČ roj. Lipar iz Senuš 45 pri Leskovcu Hvala vsem, ki seje tako radi spominjate, ji prinašate cvetje, prižigate sveče in za trenutek postojite ob njenem grobu. Neutolažljivi sin Jože ZAHVALA Ati! Gradil si dom, ljubil zemljo in družino! Ugotovljena bolezen strla ti telo in dušo! Odšel si brez slovesa in pustil vse, kur ljubil si. Tiho, kakor je živel, nas je v 67. letu zapustil dragi mož, oče, stari oče, brat, stric, tast, bratranec in svak STANKO SEVER Gor. Ponikve 5 Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, Sekciji za vleko vlakov Novo mesto, KC Hematološki kliniki v Ljubljani, Akripolu Trebnje, Rokometnemu klubu Trebnje, Gasilskemu društvu Ponikve, pevskemu zboru, kaplanu za lep obred in govornikoma za presunljive besede. Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji ffftti. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Življenje celo si garala, vse za dom in družino dala, a sedaj te več med nami ni, ostale so le od tvojih pridnih rok sledi. V 64. letu starosti nas je zapustila draga žena, mama in stara mama MARIJA RODIČ z Rake 75 Iskreno se zahvaljujemo znancem in prijateljem za pomoč v najtežjih trenutkih. Hvala za izraze sožalja, podaijeno cvetje, sveče ter sv. maše. Hvala vsem in vsakemu posebej! Vsi njeni ZAHVALA m ** Po dolgi in težki bolezni nas je v 77. letu starosti zapustila naša draga mama in stara mama A ^ ANA m i 1 BAKŠIČ iz Pristave pod Rako Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za podaijene vence, cvetje, sveče, za izrečeno sožalje ter svete maše in vsem, ki ste našo mamo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala duhovnikoma za lepo opravljen obred in pevcem za poslovilne pesmi. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 88. letu starosti nas je nepričakovano zapustila naša draga mama, stara mama, prababica, sestra in teta MARIJA GRIL roj. Zupančič iz Uršnih sel Z bolečino v srcih se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za nesebično pomoč, izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in sveti maši ter vsem, ki ste pokojnico pospremili na zadnji poti. Zahvala govorniku za besede slovesa, pevcem za zapete žalostinke, g. kaplanu za lepo opravljen obred in osebju Interne bolnišnice kardiološkega oddelka. Hvala tudi ge. Mariji Celič in ge. Anici Šmid za vso pomoč. Žalujoči: sin Franc, hči Rozi, brat Franc, vnuki Marjan, Majda, Ferdinand z družinami, pravnuki ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Ostal je le spomin na vse dni, ki več jih ni, ostal je le spomin, hvala ti za lepe dni. V 90. letu starosti nas je zapustila draga mama, babica, prababica in sestra ANA VRANIČAR roj. Režek iz Slamne vasi 14 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste nam v trenutkih žalosti bili v pomoč in podporo, darovali vence, cvetje in sveče ter pokojnico spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo GD Slamna vas-Boldraž, ZZB NOV, KS Slamna vas, govornikom in pevcem. Vsem iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni Slamna vas, Semič, Črnomelj, IVebnje, Svržaki, Krašnji Vrh imnMrnt SONJA NOVAK Aškerčeva ul. 7 (Regerške košenice) 68000 Novo mesto tel./fax: 068/341-134 V sodelovanju z ZAVODOM ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE, Območna enota Novo mesto vam BREZ VAŠEGA PLAČILA nudimo naslednje storitve: ZAHVALA Nič več trpljenja ne bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj. (S. Gregorčič) Po težki in dolgotrajni bolezni nas je v 54. letu zapustil naš dragi mož, brat, svak in stric FRANC MALEŠIČ — Ureditev dokumentacije — dovoljenje za pokop — Prevoz pokojnikov na območju območne enote Novo mesto — Kakovostne krste s pripadajočo opremo — Ureditev pokojnikov na domu — Izkop in zasutje grobne jame — Uniformirano pogrebno moštvo — Postavitev odra in žalne dekoracije — Vse storitve v zvezi z upepelitvijo. Ob naročilu storitev predložite le zdravstveno izkaznico pokojnika-ce, ostalo uredimo mi. Naši uslužbenci so vam na voljo non-stop na tel. številkah: 068 341-134 in 0609 623-211 iz Podklanca 26, Vinica pri Črnomlju Najlepše se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala osebju ORL oddelka Novo mesto, g. župniku Cirilu za lepo opravljen obred, sodelavcem Mercator Standard Novo mesto, Dolenjskemu oktetu za lepo zapete žalostinke, govornikoma domače vasi in LD Vinica v celoti, rogisju za zaigrano Tišino in Kegljaškemu klubu Amriswil v Švici. Toplo se zahvaljujemo nečakinji Sonji za nesebično pomoč v težkih trenutkih. Vsem še enkrat hvala! Žena Nežka v imenu vsega sorodstva ZAHVALA Ob smrti naše drage mame, stare mame in prababice MARIJE SELAK roj. Kramar iz Bajčeve 13 se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sovaščanom za podarjene vence, cvetje, sveče, sv. maše in izraze sožalja. Hvala g. župniku za lep pogrebni obred, pevcem GD Šmihel za ganljivo zapete pesmi in vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo dobrim sosedom Marici Lapanja, Avščevim in Vovkovim za pomoč v teh težkih dneh in obiske ob njeni bolezni. Iskrena hvala dr. Kresetovi za dolgoletno zdravljenje, dr. Janezu Kramarju in vsemu osebju Urološkega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto za zdravljenje, skrbno nego in lajšanje trpljenja v njenem zadnjem tednu življenja. Tilka in Igor, Milka z družino Novo mesto, 26.10.1994 PORTRET TEQA TEcIlMA Eva Simič Martinovanje v dvorani in pred ekrani V novomeški gimnaziji je Eva Simič preživela 39 šolskih let - 8 kot dijakinja, 31 pa kot profesorica angleščine. “Druge šole kot gimnazije od znotraj sploh ne poznam, "pravi. Kot takratni dijak se dobro spominjam, da je je v šolskem letu 1959/60, ko je takrat še E\'a Nifergal prišla na gimnazijo, med fanti zavladalo vznemirjenje. Mlada, lepa, postavna. Ona pa se še danes kot upokojena profesorica dobro spominja, kaj vse smo nekateri dijaki zganjali in kako razposajeni smo bili. Simičeva je pravzaprav prva Novomeščanka, ki je v domačem kraju poučevala angleščino. Sama se je angleščino v gimnaziji učila le 4 leta, profesorice pa so takrat prihajale iz Ljubljane, vsako leto dm-ga. “Podlaga za študij je bila slaba, ” se danes nasmeje. Kot študentka je doma tiščala uho k staremu radiu in lovila BBC, da je poslušala angleško izgovarjavo. Očitno se je trud izplačal. To lahko povemo tudi njeni učenci, še posebej tisti, ki so danes profesorji angleščine, precej med njimi jih je na novomeških srednjih šolah, tudi na gimnaziji. “Nasploh opažam, da se novomeški študentje, ki so se odločili za profesuro, pa tudi drugi, radi vračajo v rodno mesto in tu iščejo službo. Novo mesto ima na sebi in v sebi nekaj močnega in lepega, kar nas privlači in veže nanj!" Simičeva je prvič videla morje kot študentka. “Mi smo vsa poletja naše mladosti preživljali na Krki in morja niti pogrešali nismo. Najbolj vneti smo vsako leto 25. maja otvorili sezono kopanja na Loki, zaključili pa smo jo tik pred začetkom novega šolskega leta, ki se je takrat začenjalo 10. septembra. Loka je bila takrat, ko je imelo mesto dobrih pet tisoč prebivalcev, celo poletje polna, Krka pa topla in čista. Nepozabno. Kaj bi dala, da bi bila spet taka!” Eva je bila vedno polna življenja in radosti. Vse, česar se je lotila, se je z žarom, predanostjo in mnogostransko nadarjenostjo. Takoj po končanem študiju so jo pritegnili v novomeško igralsko družino, kjer se je izkazala kot izvrstna igralka. Po poroki je to opustila, je pa zrežirala več iger; ki so jih po takratni navadi ob koncu leta pripravljali dijaki novomeške gimnazije in z njimi gostovali po bližnjih krajih, od Kostanjevice do Trebnjega in Črnomlja. “Nazadnje sem se z njimi po takih gostovanjih na kamionu vozila teden dni pred porodom... ” Ta vztrajna in zvesta Novomeščanka, rojena in zagrizena Grm-čanka, je bila tudi pobudnica za ustanovitev Društva Novo mesto. Že konec sedemdesetih let so Grmčani v velikem številu podpisovali protest proti širjenju takratnega IMV-ja čez grmski hrib. “Grozno je bilo, ko smo morali gledati, kako brezvestno uničujejo enega najlepših predelov mesta. Kaj vse so počeli z našim lepim in ljubim mestom, za katerega obnovo in urejanje se je po vojni je s tako ljubeznijo, znanjem, občutkom in skrbnostjo trudil novomeški rojak, pokojni akademik profesor Marjan Mušič! Zato se moramo No-vomeščani danes še toliko bolj odločno zavzeti za naše mesto in njegovo okolico. Da bomo našim potomcem ohranili vsaj nekaj od tiste lepote in miline, ki smo jo mi v naši mladosti užili v tem prelestnem kraju. Srce se mi trga, ko gledam, kakšno razdejanje so IMVin njegovi nasledniki prizadejali mestu. Moj najsrečnejši dan bo, ko se bom lahko spet sprehodila po stari poti z Grma do Šmihela in ob Težki vodi do Regrče vasi in ko tam ne bo več tako kot na Lunini površini. To je najmanj, kar bi Revoz moral narediti, če hoče res biti prijazna tovarna, ki bo živela v sožitju s sosedi. Naj ponovim s slovenskim pesnikom: ,Ponižnika ves svet tepta. Zahtevaj in ne prosi!’ Saj smo na svojem. To je naš dom, samo tega imamo in nobenega dmgega nočemo!” odločno pribije skrbna in prizadevna tajnica Društva Novo mesto. Tako je, draga profesorica! ANDREJ BARTEU Mladi cviček bo krstil prošt - Televizijski prenos NOVO MESTO - V športni dvorani bo Televizija Slovenija tudi letos posnela tradicionalno prireditev “Boš videl, kaj dela Dolenje”. Prireditev bo na martinovo, v petek, 11. novembra, ob 17. in ob 20.30 uri. Oddajo bo v celoti posnela ekipa Razvedrilnega programa in bo dolga 105 minut. Prvič bo na sporedu v nedeljo, 13. novembra,ob 17.10 na 1. programu v oddaji Video meh, ponovitev bo prav tako na 1. programu v četrtek, 17. novembra, ob 11.10. O prireditvi bo tako kot že prejšnja leta izšla tudi video kaseta. Letos bodo Dolenjci pokazali, kako poteka krst mladega cvička. Vse se bo odvijalo v kleti Lojzeta Slaka, ki bo v goste povabil ansambel Franca Miheliča, Henčka, Fante z vseh vetrov, Rompompom, Tonija Verder-berja in Petra Finka. V zabavnem delu programa bodo nastopili še člani Modre kronike in folklorna skupina Kres. Krst cvička bo pred kamerami opravil prošt Jože Lap, prireditev pa bo povezoval Boris Kopitar. Po snemanju bo v dvorani martinovanje do jutra. Za glasbo bodo poskrbeli kar vsi, na prireditvi nastopajoči ansambli, za martinovanjske jedi pa priznana gostilna Žolnir iz Kostanjevice. V pripravo scene so se vključili delavci Kmečke zadruge Krško, ki bodo v športni dvorani pripravili pravo dolenjsko klet. Glavno pokroviteljstvo nad prireditvijo je prevzela Krka Zdravilišča, ostali večji pokrovitelji pa so še: Dolenjska banka, d.d., Zavarovalnica Tilia, BTC, d.d. Ljubljana, MDM d.o.o., SKB banka, PE Novo mesto, Avtogalant, Trimo Trebnje, Ključavničarstvo in trgovina Špoljar, Stil Commerce, Vinko Štemberger iz Šentjerneja, Avtohiša Berus, Tesnila TMT Trebnje, Kmečka zadruga Krško, gostilna Žolnir in še nekateri. Prodaja vstopnic je v Blagovnici Dolenjke v Trebnjem, trgovini Cekar v BTC-ju, v nakupovalnem centru na Drski, v Mercatorju v Ločni, na Zagrebški in v Škocjanu, v Marketu Dolenjke v Šentjerneju ter v turistični poslovalnici Globtour v Črnomlju. JR • Ljubezen je kot fotografija. Najbolje se razvija v temi. (Toti list) Halo, tukaj je bralec “Dolenjca”! Zemljišče za dograditev vrtca v Šentjerneju bo le dražje - Po popravljeni odločbi o dohodnini še položnica za prejšnjo - Ker se oblast vozi po zraku, so lahko ceste slabe! Tokrat se četrtkov dežurni telefon ni pregrel zaradi klicev, seveda pa brez njih tudi tokrat ni minil. Na naše pisanje o šentjernejskem vrtcu, ki je premajhen, seje odzval J. K. iz Šentjerneja in dejal, da bi glede na to, da se Šentjernej razvija, morali narediti dodatne prostore za vrtec, vendar se boji, da iz tega ne bo nič. Meni namreč, da zemljišče, ki so ga že kupovali, ne bo cenejše, ampak kvečjemu dražje, če bodo z nakupom še odlašali. Vendar bi se že z eno marko samoprispevka dalo marsikaj narediti. Toda kaj, ko se Šentjernejčan boji, da ljudje tega denarja ne bodo več pripravljeni prispevati, ker vidijo, kako se počasi dela šentjernejska mrliška vežica. Janez Kermc iz Novega mesta je poklical zaradi zapletov, ki jih je imel glede odločbe o lanskoletni dohodnini. Povedal je, daje kljub 100-odstot-ni telesni okvari, je namreč slep, že maja dobil odločbo, v kateri je pisalo, da upravi za javne prihodke dolguje 123.000 tolarjev. Z odločbo je šel na davkarijo, kjer so jo zadržali in mu r V Halo, tukaj DOLENJSKI LIST/ Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli) če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev, pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovorna vaše vprašanje ali kaj podobnega. Na voljo smo vam vsak četrtek zvečer, med 18. in 19. uro na telefonski številki (068)323-606. Dežurni novinar vam bo rad prisluhnil. pojasnili, daje prišlo do napake, ker tisti, kije vnašal podatke, ni upošteval njegove invalidnosti. V začetku oktobra je Janez prejel novo odločbo, po kateri naj bi mu država vrnila 8.000 tolarjev. Do tu vse lepo in prav, a je prejšnji teden na dom prišla tudi položnica, da je upravi za javne prihodke dolžan 123.000 tolarjev. Janez se sprašuje, kako je mogoče, da se kljub pritožbi in odpravljeni napaki pojavi stara nepravilna terjatev? Vodja novomeške izpostave Republiške uprave za javne prihodke Marjeta Primic je pojasnila, da so pri prvi odločbi pri zavezancu Kermcu res naredili napako, ker vnašalec ni upošteval njegove invalidnosti, vendar so na pritožbo to popravili in odločbo 21. julija stornirali. Ker pa v računalniškem seznamu še niso imeli vne-šene spremembe, so tako kot vsem ostalim 12.000 zavezancem, ki še niso poravnali dolga, poslali tudi njemu položnico s starim neveljavnim zneskom. Primčeva pravi, daje pravilna odločba, ki jo je zavezanec dobil v začetku oktobra. Položnica, ki jo je prejel pred kratkim, pa je neveljavna. Bralca z Mirne kot uporabnika trebanjskega fitnes centra v prostorih stare šole moti precej visoka cena za enourno fitnes razgibavanje. Pravi, da stane ura vadbe v novomeški gimnaziji okrog 450 tolarjev, v Dolenjskih Toplicah, kjer je možna tudi uporaba bazena, 600 tolarjev, v Trebnjem pa (kjer ni bazena) 650 tolarjev. Še spomladi je stala ura nekaj čez 300 tolarjev, z jesenjo pa se je podvojila. Bralec pravi, da primerjava s cenami v Ljubljani ne vzdrži, saj imajo Ljubljančani prav gotovo tudi boljšo opremo. Poklicala je tudi Novomeščanka, po rodu Tkebaivjkn, ki ni mogla, da ne bi nekaj rekla okrog gradnje vodovodov in cest v odmaknjenih vaseh, kjer večino naredijo ljudje z lastnim denarjem in z lastnimi rokami. Dejala je, da so pred desetletjem s krajevnim samoprispevkom Mimi in bližnji okolici vsi zaposleni, tudi iz bolj odmaknjenih vasi, pomagali zgraditi vodovod in asfalt. Kje pa je sedaj Mirna, da bi pomagala odmaknjenim vasem? Pravi, da je tudi samoprispevek za gradnjo doma starejši občanov propadel, ker so v okviru doma načrtovali tudi bazen, ve pa se, da si tisti iz bolj odmaknjenih krajev in z nizkimi pokojninami kopanja v njem ne bi mogli privoščiti. Na koncu je poklical še Stanko iz Pivke in tako kol že nekajkrat v tej rubriki postavil vprašanje, kdaj bo dokončana cesta med Žburami in Škocjanom. “Dobro bi bilo, ko bi se kak minister zapeljal po njej, da bi “prijetno vožnjo” čutil na lastni koži,” je dejal in dodal, da se boji, da iz tega ne bo nič, saj se oblast vozi po zraku, navadni državljani pa so se prisiljeni voziti tudi po slabih cestah. NAŠLI SAMOKRES Z NABOJI OBREŽJE - 27. oktobra popoldan so policisti na izstopu iz Slovenije na mednarodnem mejnem prehodu Obrežje v osebnem avtomobilu 32-letnega hrvaškega državljana K R iz Zagreba pod voznikovim sedežem našli samokres znamke Beretta M/ 70, kal. 7,65 mm z nabojnikom, v katerem je bilo sedem nabojev istega kalibra. Orožje in strelivo so policisti zasegli in napisali predlog sodniku za prekrške. KLIC V SILI NOVO MESTO - Otroci in starši, ki imate kakršne koli težave, lahko pokličete na telefonsko številko (068) 341-304 v četrtek med 18. in 20. uro. Na vaš klic bo čakala speciulna pedagoginja Jožica Kapš. TREBNJE - Na vprašanja otrok in odraslih odgovarjajo strokovnjaki vsak ponedeljek med 7. in 8. ter med 15. in 17. uro. Številka telefona je (068) 44-293. VelikA N AC| RAdNA iqRA za naročnike DOLENJSKEGA LISTA Čez dober mesec dni bomo nekomu izmed starih in novih naročnikov v velikem javnem nagradnem žrebanju podelili avto CITROEN AX TRE l.li. Pripravljenih imamo še veliko praktičnih nagrad, posebna nagrada pa čaka enega izmed novih naročnikov. Kako do avta in drugih nagrad? Če še niste, postanite naročnik Dolenjskega lista. V poštev za računalniško žrebanje bodo prišli vsi stari naročniki s plačano naročnino za tekoče trimesečje in novi naročniki, ki bodo naročnino poravnali za tri mesece vnaprej. Rok za oddajo naročilnice je četrtek, 1. decembra letos, naročnina pa mora biti plačana do četrtka, 8. decembra, kajti javno nagradno žrebanje bo v petek, 9. decembra, na Lohi. NAROČILNICA Naročam DOLENJSKI LIST na naslov: priimek in ime: _____________________ ulica in hišna številka: ____________ • poštna številka in kny: _____________ EMŠO:________________________________ Naročilnico pošljite na naslov: DOLENJSKI LIST 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 212^ ^ I 1 1 I t ( t I i f r 1 Po treh urah so policisti in krajani našli otroka Spal je v leseni lopi KLENOVI K - 29. oktobra ob sedmih zvečer so bili policisti obveščeni, da starši pogrešajo 10-letnega sina Mitjo A. iz Kle-novika. 'lega dne seje Mitja igral pri prijatelju in okrog 17.30 ure so ga starši poklicali domov, vendar ni prišel, čeprav so ga starši videli, ko je šel proti domu. Skupaj s sosedi in ostalimi krajani so ga začeli iskati in ker ga niso našli, so obvestili policiste. Otroka je iskalo 13 policistov, med njimi tudi eden s službenim psom in 30 krajanov. Fanta so našli okrog 23. ure v leseni lopi v Starih vinah, kjer je spal v senu. Povedal jim je, da je odšel od doma, ker si je med igro umazal hlače in se je bal, da bo kaznovan. RIBJA TROFEJA - Miha Premelč, član in tekmovalec Ribiške družine Novo mesto, je zadnji petek na Seidlovem jezu v Novem mestu ujel kapitalnega sulca-Kralj Krke je meril 108 cm in tehtal 13,5 kg. Lovila sta skupaj s Francem Tičarjem, sulec pa je na mrtvega klena prijel ob treh popoldne. To je drugi sulec na suhem v tej sezoni, ki se je začela 1. oktobra in bo trajala do začetka febniarja 1995■ Prvega je v prvem dnevu ujel znani novomeški ribič Vili Pintar na spodnjem novomeškem jezu “na žagi". Premelčev sulec je bil star okoli 10 let. V revirju Ribiške dnižine Novo mesto, ki sega od Žužemberka do Mršeče vasi, lahko po planu člani ribiške družine v tej sezoni izlovijo 10 sulcev (mera je 90 cm), 10po je “rezerviranih "za tujce, vendar so poznavalci prepričani, da tega števila ne bodo dosegli. V lanski sezoni so jih skupaj ujeli 9, najtežji pa je tehtal 12 kg. Oba letošnjo sulca bosta dala ribiča preparirati. (Foto: A. B.) Z obeh strani Goijamenr ANEkdoiE iN puiqodE ZApiSAl Iože DuIar_ Nikoli ni pil vode Deželni poslanec v stari Avstriji Martin Kramarič - Beli Kranjec z Radoviče, je zbolel, pa je žena poklicala metliškega zdravnika dr. Weibla. Koga je preiskal in mu zapisal neka zdravila, je odšel v kuhinjo, kjer se je pogovoril še z gospodinjo. Ko je doktor odšel, je Kramarič vprašal ženo, kaj ji je ta rekel. “Da imaš vodenico, "je odkrito povedala. “E, hodi nekam, Bara!" je mož mimo zamahnil z roko. “Kako bom imel vodenico, ko pa nikoli nisem vode pil." Samo zelje je tlačil Učiteljica v Vavti vasi se je razburjala nad učenci, ki so prihajali zanemarjeni v šolo. “Samopoglejte, kakšne umazane noge ima Miha! Mogoče že ves mesec niso videle vode. Zakaj so pa Binetove čiste? Zato, ker si jih umiva!" Bine pa se kar odkrito odreže: “Saj si jih nisem umil! Samo zelje sem včeraj tlačil!" Prehrupni gostje Gostilničar preglasnim belokranjskim gostom, ki so se ga preveč nalezli. “Če ne boste utihnili, "je dejal osorno, "bom poklical milico!" Okajeni gostje: “Zaradi nas lahko pokličete tudi Stankico ali pa Zvonkico!” )Uw4i/'WMM Zbrali ' Bojan AJdle_ Oboje lahko Starejši upokojenec pri zdravnik11 posluša doktorjev nasvet, ki mu n0 koncu pravi: “Gos/x)d, edina rešitev za vas je op*' racija." “To pa ne, ” se izgovarja pacied1; “raje umrem, kot da bi se pustil oped' rati. ” “Gospod," pravi zdravnik, "lahko naredimo oboje hkrati." Zadovoljna je ‘Ali si zadovoljna s svojim možem ? “Zelo zelo! Veš, izjemna srečuje, " se poročiš potem, ko si že v letih, z oT heologom, kajti ta ima najraje stoF stvari. ” Konec pravljice Jankov oče je takole končal pravijo co, ki jo je pripovedoval vnuku: “Totem pa, ko je tvoja babica odšl0< so v tej družini spet živeli v mini. ”