QoMllac Simon,prc M A E I B
Poštnina plačana t g»t*Tisi.
NaroCnfna
[{-oa letno 30 Din, pdletno 15 Din, J za inozemstvo letno 60 Din.
samezna itev. 1 Din
EDNIŠTVO^~UPRAVA : pri g. r. poslancu v M. Soboti telefon številka 8.
it«t. rač. poštne hrsn. 13.549
faala vsa Se o nedeljo

IV. LETO
Murska Sobot», 27. lanuarfa 1935.
Cena oglasov
Na oglasni strani; cela stran 608 Din, pol strani 300 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 12 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15»/o draiji. Pri večkratnem oglaševanju popust.
UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti.
^oStoplsl se ne vraCaJo ŠTEV. 4
Prekmurje potrebuje značajnih ljudi.
V zadnji številki Murske Krajine no predočili našim bralcem potrebo važnost našega lista v zvezi z vsemi »raianji našega prekmurskega kmeta, trtnika in trgovca. Z našim listom »četno obogateti in izpopolniti naše ■ektrurce v najrazličnejših smereh, ikor jih zahtevata duh in tok časa. S m seveda ne mislimo ttditi, da je tpredek v gospodarskem znanju in v nski izobrazbi naših Prekmurcev tša edina in glavna nalogal Taka obrazba bo pač naredila iz našega neta intelegentnega in racijonalnega bspodarja, dober človek pa radi teh ^osobnostih še nikakor ne bo. f V zgodovini, pa tudi na lastni
trljenski poti, srečavamo ljudi z eščečim znanjem, ki ga tudi rabijo fav marljivo; toda ker se niso učili «nega sebe voditi in brzdati, so bili [nesrečo drugim. Izobrazba ni človeku feizogibno potrebna, tudi ne denar in lavai Eno pa mu je potrebno: vzgo-na, značajna volja, če hoče biti jber človek.
Zdi se nam, da je prav današnji is pripraven in naravnost umesten, i spregovorimo malo o značaju in o lačajnih ljudeh, ki so nam v Prek-urju silno potrebni.
Če hočeš biti značajen, moraš fračati večkrat pogled v svojo no-injost, da boš videl kaj je v tvoji uši dobrega in slabega, pravilnega in •pravilnega. Če imaš ie malo dobre )lje, boš izločeval iz notranjosti slabe stnosti, dokler ne bodo pričele rasti tebi lepša dejanja kreposti; vendar i je ta pot do izpopolnjevanja zna-ija dandanes silno težka in naporna. [ tem naporu boš sicer trpel, a boš bčutil vedno več neskaljenega notra-ega veselja. Značajnost označujejo skateri kot jasnost načel, ki se ne pta toliko od naroda, kakor od udiranih ljudi. Načela segajo daleč izaj v človeško zgodovino do prvega oveka, do stvarstva. Prav radi tega so načela odvisna od avtonomnih tij, ampak so bila in bodo večna, di načel si narodi niso dovolili ne-restobe do domovine, brezobzirnosti ubožca, nespoštljivosti i. t. d. V m našem življenju morajo biti živ-nska načela pravilna in osrečevalna idi za okolico, v kateri živimo. Ni Har pa ne moremo misliti in hoteti, da nam služila okolica v srečo in agostanje kot sredstvo za pridobitev ive in časti.
Teško pa je biti danes,znača[enj sr nudi neznačajnost lepše in udob-
nejše življenje. Iz tega vzroka pa menjajo nekateri značaj in se pretap-Ijajo v drugega, kakor pač sili potreba. Življenje našega kmeta in kmeta v vsej Evropi, je danes zelo bedno. To življenje je prinesla s seboj svetovna kriza. Uporabljajo jo nekateri za učvrstitev lastnega položaja. Seveda, lahko je danes govoriti narodu, udrihati po njegovih voditeljih, ko stoče vsa Evropa. Težje in naporno je pa za narod kaj storiti, tolažiti in ga voditi po pravi poti, da bo tudi v nesreči ljubil svojo domovino, za njo živel in trpel.
Zdi se nam potrebno, da danes izjavimo o značaju: značajni ljudje gredo po važni poti do lastne in tuje sreče, neznačajni pa samo do lastne.
Upravičeno tedaj zahtevamo v Prekmurju značajnih ljudi, ki bodo z
narodom delali in z njim tudi živeli. Ničesar nI tu danes tako potrebnega kakor poštenje, delo, tolažba, volja, usmiljenje in dobrota, na čemur temelji vsa duševna notranjost poštenega in značajnega človeka.
Takih zdravih in krepkih načel se hočemo držati pri deJu za naše Prekmurje. Povdarjarao pa, da spoštujemo vse poštene in značajne ljudi, ako so tudi naši politični nasprotniki. Z vsemi se strinjamo, ki se držijo načel, s katerimi hočejo koristiti prekmurskemu ljudstvu, ker le z značajnim in poštenim delom bomo lahko povzdignili gospodarski položaj našega kmeta, delavca in obrtnike. Pri vseh različnih načelih pa bomo Inhko našli v Prekmurju vsi dovolj prostora, ako nam je narod res pri srcu.
F^ZGLeD p0 SVETU
Plebiscit, ki se je vršil Po-sarju je izpadel v prilog Nemčiji, za katero je glasovala večina prebivalstva. Od 830 000 volilcev je glasovalo za Francijo samo 2000, za samostojnost pa 40.000. Posarje bo predano Nemčiji 1. marca ali celo po novejših vesteh že 1. februarja. Položaj je sedaj takšen, da sc bodo morali vsi, ki niso glasovali za Nemčijo, enostavno izseliti drugam. Mnogo beguncev je že sedaj odbežalo v Francijo. -Državni kancelar Hitler je v razgovoru z novinarji izjavil, da se Nemčija po zmagi v Posarju odpoveduje vsakim teritorialnim zahtevam in vsaki revanii nasproti Franciji, vztraja pa na zahtevi po popolni enakopravnosti Nemčije z drugimi državami. .
V	Avstriji se čuti v javnosti nekaka nervoznost radi vtisa, ki ga je napravil izid plebiscita na prebivalstvo. Med pristali narodnih soci-jalistov je gotovo poraslo upanje na Anschluss.
Tudi fašistični Italiji najbrže ne bi bilo vseeno, če bi se pojavile na Brencrju hitlerjevske rjave srajce, čeprav je kljukasti križ brat fašističnega snopa. Gotovo je ta strah pred Veliko Nemčijo mnogo pomagal zbli-žanju med Francijo in Italijo.
V	Franciji je ministerski svet imenoval za podpredsednika vrhovnega vojnega sveta generala Gamelina, šefa generalnega štaba. General Ga-melin je naslednik sedanjega vrhovnega nadzornika francoske vojske, generala Weyganda, ki je dosegel starostno mejo in pojde v pokoj.
Francija je prevzela vlogo posredovanja ter skuša zbližati Poljsko in Čehoslovaško. Zunanji mini-
ster Lavai je razpravljal s poljskim it ?anjim ministrom Beckom in mu pojasnil koristi sporazuma. Poljska je baje sprejela predlog o pristopu k paktu o srednji Evropi. Listi poročajo, da bo Poljska pristopila nemara k rimskim sporazumom ter vzhodnemu paktu.
Madžarska vlada je na zadnjem zasedanju Društva narodov predala poročilo o preiskavi o marsejskem atentatu. Splošno mnenje je, da je poročilo nezadostno in da se Madžarska samo nekako izmika. Jagoslo-venska vlada bo tekom prihodnjega meseca podala svoje mnenje in zavzela svoje stališče. Svet Društva narodov se bo najbrže ponovno bavil s to zadevo na prihodnjem rednem zasedanju meseca maja.
Madžarski opozfcijonalni listi priporočajo vladi, naj se čimprej sporazume in pobota z Jugoslavijo, ker ss z glavo ne da skozi zid.
Italijanski uradni list poroča o italijansko- madžarski konvenciji, po kateri naj bi dobila Madžarska svojo svobodno luko na Reki, ki bi postala pristanišče za madžarsko trgovsko mornarico.
V	Albaniji, naši najmanjši sosedi, vlada velika gospodarska kriza. Nezadovoljstvo ljudstva je vedno večje. Državne blagajne so že več mesecev prazne, tako da so uradniki, vojaki in celo ministri že več mesecev brez plače. Vsi poizkusi režima, da bi dobili posojilo, so brez uspeha.
V	Moskvi se je zaključil proces proti Zinovjevu, Kamenjevu in 17 sokrivcem protirevolucijonarne zarote. Zinovjev je bil obsojen na 10 let, Ka-menjev na 5 let, ostali pa na različno
dobo. Smrtna obsodba, ki se je pričakovala, se torej ni izrekla. — Zaradi prepovedane trgovine z živili so odstavili v Rusiji nad 200 uradnikov, ki so povzročili državi veliko škodo.
V	Prednji Aziji se snuje pod vodstvom turškega predsednika Remala Ataturka blok muslimanskih držav pod pokroviteljstvom Rusije. Zveza Turčije, Perzije in Iraka bo mogočen blok, ki bo segal od Balkana do Afganistana. Proti komu je naperjena ?
Cene živine»
V	člankih, ki so izšli svojčas v glasilu Jugoslovenske narodne stranke „Edinost" in v zadnjem času v .Prelomu", se vedno namiguje na cene živine in spravlja nizko stanje teh cen v zvezo z delovanjem vidne osebe v tem srezu. Vsa ta namigavanja in šu-šljanja, ki so se rodila iz teh člankov, so brez vsake podlage in kažejo neznanje osnovnih pojmov narodnega gospodarstva.
Vsakdo, ki je imel priliko štu-dirati vedo o narodnem gospodarstvu, ve, da je cena gotovega blaga povsem odvisna od ponudbe in povpraševanja. To pravilo velja za vsako blago in se?eda tudi za cene živine.
V	Prekmurju gre predvsem za ceno goved in svinj. Ponudba je tu vedno velika, ker tvorijo goveda in svinje važne produkte tukajšnjega kmečkega gospodarstva. Povpraševanja pa je trenotno in tudi že več let nazaj prav malo.
Prekmurje je dobavljalo živino na notranji Jugoslovanski trg, v izdatni meri pa tudi v inozemstvo.
Naš notranji trg je zelo oslabel. Vsled gospodarske krize je promet itak sam na sebi zelo padel. Dasi je cena mesa zeio nizka, si ga široke plasti naroda kljub temu ne morejo privoščiti. Plače uradnikov, nameščencev in delavcev so v zadnjih letih zelo padle, da je kupna moč prebivalstva prišla na katastrcfalno nižino. Na notranjem trgu je pričakovati izboljšanja šele takrat, ko bo začela kupna moč prebivalstva spet naraščati. Glavni pogoji zato bodo: večji promet, večja zaposlenost in seveda tudi višje plače.
V	inozemstvo pa se je moglo izvažati živino in meso predvsem v Italijo in Avstrijo, izvoz drugam je bil malenkosten. Izvoz v ti dve državi, ki je bil nekoč znaten, je danes povsem tudi malenkosten.
Razlogi za to so mednarodnega značaja, ter sploh nimamo možnosti od tu na nje vplivati.
Italija vsled politične zveze z Avstrijo in Madžarsko podpira obe državi tudi gospodarsko. Uredila je Uvbz živine in mesa tako, da ovira uvoz iz Jugoslavije in pospešuje uvoz 1 ž Avstrije in Madžarske. To je dosegla s tem, da je uvedla za naše blago višje carine, višje tarife pri transportu in sploh težje pogoje. Izboljšanja je v tem pravcu šele pričakovati takrat, ko se bodo politične razmere med Jugoslavijo in Italijo razčistile in uredile. Zadnji dogodki v mednarodnem svetu nam dajejo upanje, da bo naša vlada zamogla to vprašanje zadovoljivo rešiti.
Glavni kupec blaga iz Prekmurja pa je bila Avstrija. Gospodarstvo Avstrije je zadnja leta na zelo slabih nogah vsled njenih notranje političnih razmer. Avstrijski diktatorji so se spustili v boj na dve fronti in to proti socijalistom in proti hitlerjevcem. Ta boj je prinesel znatno zmedo v poslovanje industrije, poslabšal je mezde in življenske pogoje avstrijskega delavstva in je oslabil njegovo kupno moč ter s tem povzročil padec konzuma mesa v mestih. Boj z nacijonalnimi so-cijalisti ali takozvanimi Hitlerjeve;, katerim pripadajo skoro vsi meščanski sloji in vse izobraženstvo, pa je povzročil poleg notranjih gospodarskih tfžkoč še nasprotovanje Nemčije, ki je prepovedala potovanja svojim državljanom v Avstrijo, ter uvedla za vsako tako potovanje takso 1000 nemških mark, to je približno 17.770 Din. Avstrijska letovišča, ki so bila preje zasedena od premožnih avstrijskih slojev in od premožnih ljudi iz Nemčije, so zadnja leta povsem prazna. Najznamenitejša letoviščarska podjetja, v katerih so invenstirani težki milijoni, se nahajajo danes na črnih listah, to je njihova imena so navedena v zaupnih poročilih pridobitnega sveta, v katerih se priobčujejo imena slabih plačnikov. V teh sedaj praznih avstrijskih letoviščih se je preje vršil kljub bajno visokim cenam ogromen promet In se je radi tega lahko prodalo mnogo goved, telet in svinj za dobro ceno v Avstrijo. Danes tega ni več. Pogoji za povečanje našega izvoza v Avstrijo so tu od nas sploh povsem neodvisni. Izgledi se bodo izboljšali za nas šele s tem, da se uredijo avstrijske notranje razmere in s tem, da preneha napetost med Avstrijo in Nemčijo. Pri sedanjih razmerah je ttiožnost izvoza živine v Avstrijo malenkostna in tudi cena ni ugodna.
Iz vsega zgoraj navedenega se lahko razvidi, da so možnosti povečati povpraševanje po živini v zadnjih letih bile zelo neugodne. Razvidno pa je tudi, da so bili pogoji, ko vplivajo na rast in padec cen živine v naših krajih povsem mednarodnega značaja
in tudi takega obsega, da je bilo povsem nemogoče, da bi posameznik mogel imeti na iste sploh znaten upliv. Gotovo pa je, da že obstoj velepod-jetja, ki nakupuje živino vpliva ugodno na cene v dotičnem srczU, ker povzroči vendar v dotični okolici Vfcčje povpraševanje in s tem drži eéno vedno za nekaj višje kot je cétia živine v drugih srezih, kjer nimajd večjega povpraševanja, bodisi radi ob stoja kakoga velepodjetja ali pa večjega tujskega prometa.
Velnep 3ožb-stalni šol. nadzornih
Pred 14. dnevi so prinesli časopisi vest, da je bil imenovan g. Vel-ner Jože za stalnega šolskega nadzornika za naš srez. Morda bi se spotaknil kdo ob naše čestitke k imenovanju in bi našo iskrenost napačno tolmačil ; zato se ob tej priliki dotaknemo njegovega nacijonalnega, kulturnega in gospodarskega delovanja v našem srezu. Vsa leta, ki jih je prebil med nami, so nam dala priliko, da smo popolnoma spoznali njegovo notranjost.
Iz naših obmejnih šol je hotel narediti zdravo podlago, iz katere bi se izlivala ljubezen do domovine na vse prebivalstvo. To se mu je v polni meri posrečilo, zakaj v šolah se shajajo poleg šolske mladine tudi fantje in dekleta, ki sprejemajo novo hrano, hrano slovanske vzamjemnosti, ponosa in ljubezni. Iz teh šol so zrasle našje sokolske čete, ki se tako marljivp vadijo in razširjajo sokolski duh kot obmejni stražarji v najmanjša zaselja našega Prekmurja.
Ko je prvič zagledal naše prekmurske šole, je obtičalo njegovo oko na šolskih vrtovih. S svojim znanjem
in vplivom je povzročil, da so dobili popolnoma drugačna lica. Iz teh vrtov je napravil učila, ki služijo prebivalstvu za vzgled in pouk. Njegovo skrb za povzdigo našega gospodarstva, je ilájl^pSe pokazala sreska kmet. razstava, kjer je šolsko-vrtnarski oddelek povzdignil vredäöst naših šol, kar je njegova zasluga. V svojem poklicu seje kot pedagog zdravo zrnje in skrbi, da hiš narod nacijonalno, kulturno iu gospodarsko napreduje.
To so argumenti, ki nam narekujejo iskrene čestitke k imenovanju — to so dejstva, za katere je narod hvaležen.
Nova finančna politika.
Ob sestavi nove vlade se je posrečilo novemu predsedniku vlade g. Jevtiču pridobiti za sodelovanje v vladi dr. Stojadinoviča, ki je v tu in inozemstvu priznan strokovnjak na polju državnih financ.
Naš novi finančni minister dr. Stojadinovič je že v tem kratkem času, odkar vodi ta važni resor pokazal, da hoče finančno gospodarstvo naše države postaviti na povsem nove, pa tudi zelo solidne temelje.
Predvsem je finančni minister odredil, da se morajo objavljati borzni tečaji tujega denarja in tujih deviz, ter borzni tečaj Dinarja in naših deviz na inozemskih borzah s povsem pravo vrednostjo. Vsak strokovnjak je itak vedel, da je vrednost dinarja napram inozemskim zlatim valutam nekoliko padla, je pa to lepa gesta odkritosrčnosti novega finančnega ministra, da pusti to dejstvo objaviti vsemu narodu.
V	neposredni zvezi s padcem dinarja je finančni minister tudi odredil, da se vrednost našega denarja uredi in stabilizira na sedanji dejanski vrednosti. Kurz dinarja se je dosedaj vzdrževal umetno na višjem tečaju kot mu je dejansko šel s tem, da je bil del po zakonu predpisanega zlata podlaga, zastavljen v inozemstvu za posojilo. Radi tega je morala narodna banka plačevati letno za ta del zlato podlago, ki dejansko ni bila več njena last, okoli 30 milijonov dinarjev. Na predlog finančnega ministra pa je kar vlada uredila, da se v skladu s predpisi inozemskih narodnih bank zniža zakonito kritje našega denarja na 25%. ter je s tem naš denar po dejanskem stanju tudi stabiliziran napram inozemstvu na dejanski stopnji svoji vrednosti.
V	zvezi s to stabilizacijo našega denarja se prihrani letno 30 milijonov dinarjev na obrestih. Na željo kr. vlade je narodna banka odredila, da se ta prihranek izrabi na ta način, da se
zniža obrestna mera za navadna lombradna posojila, kar bo prin< gotovo znatno olajšanje na denarr trgu in povzročilo, da obrestna mi ki je bila za naše razmere dal« previsoka in, ki je dušila vse n gospodarstvo, znatno pade.
Finančni minister je o priliki ukrepov tudi izjavil, da je nujno | trebno, da vlada in narodna bai pomagata našemu gospodarstvu, se vrne k sistemu kreditnega gos| darstva, kateri sistem je bil v t< zadnjih let skoraj povsem opuščen sili razmer. Eden izmed glavnih | gojev kreditnega gospodarstva pa vedno tudi dejanskim razmeram odj varjajočs, ne previsoka obrestna mc
Da se bo vodila v naši drž tudi za res enotna finančna politi in da ne bodo naši največji centra denarni zavodi več izdajali naspro jočih si odredb, je kr. vlada na predi finančnega ministra tudi odredila, se centralni finančni zavodi, to je i rodna banka, poštna hranilnica, < žavna hipotekama banka in pr agrarna banka podredijo direktno nančnemu ministru in da ima finani minister sploh nadzorstvo nad vse denarnimi zavodi v državi.
Vsi ti ukrepi so bili sprejeti tuzemstvu pa tudi v inozemstvu polnim razumevanjem in zaupanje Neposredna posledica tega je bi da so vsi državni vrednostni papi znatno narastli na tečaju To je doki da smatra poslovni svet ukrepe n nistra dr. Stojadinoviča za povsi pravilne.
Pripomniti moramo še, da bili vsi ti ukrepi izdani tudi na p vsem zakoniti podlagi. Narodna sku ščina in senat sta namreč že lans1 leto dala kr. vladi široko zakon! pooblastilo, da sme ukreniti vse p trebno za ureditev in ozdravljene n šega gospodarstva.
Ostanovlfav društva: Sola in dom,
Dne 21. t. m. se je ustanovi društvo Šola in dom. Dasi se je tem toliko časa odlašalo, se je vend našel končno tudi za ta vzgojni p kret ne samo čas, ampak tudi pri smisel, kakor je pokazala lepa ud ležba
pri ustanovitvi. Občinski pre sednik g. Hartner je z lepimi besedi mi pozdravil navzoče. Omenil je tu število raznih društev, ki so se rodi v zadnjem desetletju ter podčrtal d trebo in vrednost novega društva, I nam je še manjkalo v našem centrunj Ker je vez med domom in šolo tal eminentne vzgojne važnosti, želi n vemu društvu veliko uspeha, ki naj osrečil starše in domovino.
Ktnetska trdovratnost.
(Nadaljevanje.)
rfOh, kaj mora biti šele tam spredaj I . . vzdrhti Rinež.
„Ali boš tiho, ti baraba ti I" se čez vse razhudi Hudnik. „Kaj hočeš morda celo v prvi oddelek med apo-tole in evangeliste ? 1 Ali nisi slišal, da je že v drugi oddelek tekom zadnjih sto let prišel sam Gospod dvakrat na izprehod ? On, ki vse vidi, Oti, ki vse ve ! ..."
„Meni se zdi, da ti hodi še zmerom tvoja kramarija in tista polomljena tehtnica za vrati po glavi . . ." se hoče záhehetati Rinež, ko se naenkrat obema beseda zapahne. Zakaj, glej — vrata iz drugega oddelka se zdajci na stežaj odpro in skozi nje se bliža s svečanimi koraki cela vrsta veleSastnih postav. In vse kár papeške, cesarske in kraljevske krone na glä-
vah aH pa po tri, štiri palme in lilije v rokah . . .
Ali kaj pomaga vsa Veličastnost: komaj zagleda naša dva stoličkarjs), že zaigra hočeš nočeš tu temu, tam onemu okrog ustnic ... In glej, oni tam z zlatim krožnikom zlatih jabolk v rokah se ne more ali se noče več premagovati : udari se po stegnu in se na ves glas zasmeje. Pa je bilo treba samo enemu začeti, da na mah sedita naša možakarja kakor dva pusta sredi vsega tega žlahtnega veselja.	t.
„Le dobro se drži in trdo gledaj pred se 1" brižno pošepeče Rinež. „Naj se smejejo — bodo že nehali I"
Toda že je ta prijazni škof z jabolki v rokah pri njima in ju gleda čisto od blizu.
„Torej bosta vzdržala ? Na vekomaj amen?" ju vpraša in kroti stteh.
„Bova, če Bog dà I" se Hudnik trdno odreže.
Svetnik pa že kar ne more več.
„O ti semte, ti !". vzklika in poskakuje, „ti seme, ti I To moram pa res tudi Gospodu pokazati !"
„Ne, prosim gospod škof presvetli!" ves prestrašen ugovarja Hudnik. „Za takšno pa midva nisva! Cé se hočete smejati vi drugi, nič hudega ; ampak za naprej stvar ni ! In za norčije tudi ne — midva imava za res !"
„Saj to je, saj to je !" se smeje svetnik, da mora sesti na velik diamant za seboj in se mu dvoje jabolk zakotali po tleh. „Kdo bi se vama drugače smejal, če ne b) imela za res !"
In neprestano hihitajoč Sé s svojimi tovariši nekaj šušlja.
„Ježeš ! ti pa res menda špek lirajo, da bi naju spravili še dalj« vzdrhti Rinež. Zakaj, čeprav je i petega oddelka še najbolj on rii dalje, teh papežev, kraljev in cesarji se je vsaj za hip vendar malo zbal
„Tam bi bila ostala, kjer s' bila ! To je vse od tvoje trme trm ste ! sikne Hudnik.
„O, od moje? Umakniti si moral, če ti je žal. Ampak jaz pravii da ti ni treba biti. Kaj pa je bilo ti zdaj ? Sama prst in voda, skoraj k kor da Uva na zemlji ! ! Pa obleö sem bil tudi komaj slabše, kadar sé nosil na njivo. Ne, jaz sem že zad voljen tako. Navzdol se boj lezti, n vzgor nikoli ! Tudi če prideva i samega Boga — ali sva midva ki va ? Oni naj gledajo, ki so naju spil vili sem !"	(Dalje.)

i Za tem je govoril dr. Pavel itrmšek, ravnatelj tukajšnje realne imnazije, ki se je kot preiskušen »edagog dotaknil vseh vzgojnih prob-afemov današnjega časa. Zahteve šole in i orna se morajo spraviti v pravi sklad, a bomo mladino pravilno vzgajali, obro razumeli mlade duše in jih tudi ravilno voditi pri delu, da nam bodo srečo in veselje. Njegovemu govoru sledilo prav živahno ploskanje, kar as je uverilo, da je Šola in dom na ravi poti.
Izvoljen je bil sledeči odbor, ki e je takoj tudi konstituiral. Za predsednika je bil izvoljen, gosp. Hartner 'erdinand, za podpredsednika dr. 'avel Strmšek, za tajnika Gabrijelčič 'ran, za blagajnika: ing. Ivo Zobec, (stali odborniki(ce) so : Lipovšek 'inica, Puncer Ivan, Heimer Oskar, «ree Matija, Kožic Ipan (raehan), ezovšelc Vladimir. Namestniki(ce) : Ir. Gregore Albin, Fafiik Jožica in >uh Štefan. Nadzorni odbor: Šume-jak Ana, Nišelvicer Slavko in Gom-toši Štefan.
Iz ustanovnega občnega zbora ta bili odposlani dve brzojavki, ena ia pisarno Kraljevega namestništva, ruga pa na ministra prosvete. Obe Eražata globoko udanost in prošnjo a otvoritev višjih razredov na gimna-iji v Murski Soboti.
—	Nadaljevanje našega članka o: azmerah v Prekmurju, bo sledilo v rihodnji številki.
Umrl je najstarejši človek v urki Soboti. Dne 19 januarja t. I. umrl v Murski Soboti Pozvek Miha, starosti 93 let. Izvrševal je krojaško rt ter je bil nad 60 let član kro-ike zadruge. Pred 70. leti, je bil tudi vi soboški brivec, seveda brez kon-esije. Takrat namreč še ni bilo brivca Murski Soboti. Šele nekaj let poz-eje je ptitel iz Dunaja neki Bitter-lann, ki je odprl prvo koncesijonirno rivnico. Naj počiva v miru !
—	Zaključek samar'janskega te-aja sreskega odbora društva Rde-ega križa v M. Soboti. Dne 20., 1. in 22. so se vršili v M. Soboti v okolskem domu diplomski izpiti biskovalcev samarijanskih tečajev, liplomiranih jfebilO 14 dam, 3 gospodi i 64 gasilcev. Uspeh civilnega tečaja i bil: odlično 18, dobro 1, t. j. 95% dličnih in 5% dobrih. Samarijanski čaj za gasilce je izkazal pri izpitu: P/o odličnih, 220/, prav dobrih, 10% bbrih. S hvalevredno požrtvovalnostjo i vodil tečaj primarij bolnice g>.. dr. režovnik Vladimir iz M. Sobote, ki
spisal priročno in poljudno sestavino knjižico „Učbenik" za samarijan-ce tečaje, katera je našim samarija-btfi bila zelo dobrodošla pri uku i Študiju za diplomske izpite. Bodi irečeni g. primariju najiskrenejša vala v imenu vseh kandidatov, pa Idi v imenu Siroké javnosti, ki bo lela od tečajev gotovo mnogo kosti. Naj bi njegovo nesebično delo
10	deležno priznanja tudi na višjih estih. Našo zahvalo pa zasluži tudi egoV pomočnik sekundarij bolnice ; dr. Gulič Vladimir, ki je s svojo iibeznivostjo in dobrohotnim rav-Injem zlasti pri demonstracijah mno-D pripomogel k tako odličnemu uspe-u. Storili bi krivico Pišti, če bi nanj izabili. Tudi njemu hvala za ne-iorno asistiranje skozil cel 3 me-čni tečaj in za tako spretno pomoč iididatom pri praktičnih izpitih. Vse roške za prireditev tega tečaja je
11	sreskt odbor Rrdečega križa i . Soboti It rédnih svojih kièditov r izraža upanje, da se je s tem tejem priméAb Oddolžil napram jav-isti. Ker diplome 3e niso dospele iz »grada, bo svečana razdelitev izvir-
m kasneje. Prüadét! bddo o tétti
pravočasno obveščeni. Č,(Op.ur. Radi odmerjenega prostora smo izpustili imena obiskovalcev sam. tečaja. Priobčili jih bomo o priliki).
—	Beltinci. Delovanje v našem selekcijskem društvu je na novo oživelo. Občni zbor se je vršil 13. jan., ki je pokazal, da je članstvo disciplinirano in da se drži društvenih pravil. Mlečnost krav je porastla. Najvišja mlečnost je zaznamovana pri kravi od posestnika Barbariča iz Lipovec, ki je bila ugotovljena na 4204 1 mleka
—	Veržej. Dne 6. januarja se je vršil pri nas občni zbor društva za selekcijo simentalske živine. Iz poročil je bilo razvidno, da društvo deluje že nad 5 let ter da ima najboljšo mlečno kravo posestnik Kralj, katera je dala 35631 mleka. Društvo je v upravni občini Veržej že zelo priljubljeno in vpoštevano, kar dokazuje podpora v znesku Din 3000 -, ki jo je društvo prejelo od občine iz občinskega kmetijskega sklada.
—	Prah in znoj, ki tvorita največkrat umazanost perila, sta strup za vsako tkanino. Razjedata jo in če ju dodobra ne spravite iz nje, jo predčasno raztrgata. Obilna, gosta in nežno bela pena Zlatorog vega mila pa obere do vseh potankosti vlakna perila vsake nesnage tako, da dobi zopet svojo prvotno odpornost in sijaj. Zlatorog-ovo milo je izdatno in zato poceni. Zahtevajte pri svojem trgovcu izrecno vedno le Zlatorog-ovo milo !
—	Ustanovitev športnega društva v Dol. Lendavi. Po trudapol-nem delu se je vendarle uresničila ideja lendavskih športnikov, ki so dali inicijative za ustanovitev športnega kluba .Lendava." Pravila kluba so bila lahko rečemo v zelo kratki dobi odobrena od g. ministra za telesno vzgojo naroda pod br. 6644. Temeljem odobrenih pravil se je vršil ustanovni občni zbor dne 7. januarja 1935. zvečer ob 8. uri v dvorani hotela Krona. Občni zbor je trajal precej dolgo. Izvoljen je bil sledeči odbor: predsednik dr. Klar Fran, podpredsednik Verbanšek Janko, I. jajnik Miklavčič Slavko, II. tajnik Pečnik Dragotin, I. blagajnik Tivadar Štefan, II blagajnik Balkanyi Alkes, gospodar Stanko, njegov namestnik Pojbič Viktor, tehn. vodja Ralič Milan, njegov namestnik Eppinger Bela, odborniki: Stanislav Vaclav, Freyer Ladislav, dr. Peterlin Makso, Sukič Stanko, dr. Stu-plc Marjan. Vlahovi Vasilije, kap., Bačič Arpad, Bolta Slavko, Neubauer Josip, Weiss Žiga, ing. Jurhar Franjo, Milhoffer Ladislav, člani nadzornega odbora : Tasch Dragotin, Bartl Henrik, Wortmann Armin; člani disc, sodišča : Pollak Emil, Dr. Pikuš Janko in dr. Stasser Armin.
Gornja Lendava :
—	Nekaj statistike. V rajonu odd. finančne kontrole v Gor. Lendavi so zaplenili v letu 1934 142 25 kg madžarskega pipnega tobaka, 22 vžigalnikov, 59 vžigalnih kamenčkov, 10 škatl saharina in 18 škatl vžigalic. Zatajene takse je bilo 13.704 50 Din. Nadalje se je popilo v vsem rajonu, v katerega spada 24 gostiln, sledeča količina iztočenih alkoholnih pijač in to : 51.172 litrov vina, 3.401 litrov vinskega mošta, 442 50 litrov piva, 91 litrov žganja in 175 litrov likerja, konjaka ih rutili. -V vsej župniji je umrlo 67 oseb, na-rodilo 158 otrok, i v zakon jé stopilo 32 parov.
—	Občni zbor streljačke družine. Zadnjo nedeljo it je vršil V gostilni Baligač občni zbor omenjene družine. Predsednik, g. šol. upràtìtelj Koglot, je v kratkem orisal delo družine v minulem létű tér se je pri Svojih izvajanjih v lepili besedah spomnil pr-
vega strelca, viteškega kralja Aleksandra I. Ujedinitelja, kateremu so navzoči zaklicali trikratni Slava. Pravtako so 'zborovalci zaklicali mlademu kralju Petru II. trikratni : Živijo. Nato so podali poročila funkcijonarji, iz katerih je bilo razvidno, da je bilo delovanje v prvem letu kljub oviram zelo živahno. Da se omogoči pristop k družini tudi najrevnejšim, seje članarina znižala na 1 Din mesečno. Soglasno je bil ponovno izvoljen za predsednika g. Koglot, v upravo pa gg : Sa gadin, Postajner, Lovrečič, Bunderla, Sukič in Ekart. V nadzorni odbor: jgg. Droč, Mazaj in Žigo.
—	Občni zbor Jadranske straže. V nedeljo 20 I. se je vršil zelo dobro obiskan občni zbor, katerega je otvoril predsednik g. Dr. Lukman. Iz vseh poročil funkcijonarjev je bilo razvidno, da je vodila društvo izvrstna uprava, ki je znala kljub gospodarski krizi najti vir dohodkov in to z raznimi družabnimi večeri, izleti, igrami itd. Uspešno je društvo širilo med narodom geslo „Čuvajmo naše morje". Razven predsednika ima veliko zaslugo na razmahu društva blagajnik g. Kla-sinc Štefan fin. podp., ki je nesebično šrtvoval precej prostega časa za pridobitev novih članov in pobiranje članarine. V novo upravo so bili izvoljeni: predsednik g. Dr. Lukman, podpredsednik Kovač Karel župnik, tajnik Drugar Poldka, blagajnik Kla-sinc Štefan. V odbor gg : Beloglavec, Vaupotič, Sabo. Holsedl, Hil Pavla, Mazaj, Sukič, Frumen, Bertalanič. Za revizorje gg. : Pavlina in Lavrečič. Nova uprava jamči, da bo započeto delo z istim pridom nadaljevala.
—	Sokolska četa ima v nedeljo 27. I. ob 15. uri popoldne v šoli občni zbor. Udeležba članov obvezna.
Gornja Radgona.
—	Beg iz življenja. Minuli Četrtek, dne 17. januarja t. 1. okrog poldneva se je obesil na svojem domu Ignac Drobec, bivši župan občine Hrastje Mota in ugleden posestnik istotam. Že pred nekako 7 tedni, ko je morala njegova žena Marija radi očesne bolezni na kliniko v Ljubljano, je po njenem odhodu z doma, živčno zbolel in oslabel tako, da je kazal večkrat znake duševne zmedenosti, in sicer tudi pozneje, ko se je njegova žena po enomesečnem zdravljenju vrnila iz bolnice. Ko se je v Četrtek dne 17. t. m. podala domača dekla tla parmo po krmo za živino, jé tiá vse presenečenje opazila viseti na vrvi, zavezani ob tram, svojega gospodarja Ignaca Drobec. Takoj je poklicala ostale domače, ki so prihiteli ter odrezali vrv, toda bilo je že prepozno. Pogreb pokojnika bo v soboto, dne 19. t. m. na farnem pokopališču pri Kapeli.
—	Skladišče ukradenih koles V
slami. Od meseca avgusta 1934 naprej so se v Apački kotlini začele množiti tatvine koles, ki so bile na dnevnem redu tako, da ni bilo več varno puščati kolesa brez posebnega stalnega nadzorstva. Prijave pri orož-ništvu v Apačah in na sodišču so se množile, a drzen uzmoviČ jo je vedno pobrisal brez sledu. Število ukradenih koles je naraslo že na ednajst, ko je slednjič orožništvu v Apačah uspelo razkrinkati nevarnega zlikovca v osebi Presler Franca, želarskega sina v Podgorju, pri katerem so po temeljiti preiskavi našli številve dele in tudi še nekaj celih koles skritih v slami. Od gorenjega števila ukradenih koles ima navedeni Presler na vesti 7 tatvin koles, katere je priznal. Komurkoli je bilo v zadnjem času ukradeno kolo, naj prijavi natančen opis in v»è potrebno orožniški postaji v
Apačah, kjer se nahajajo ukradena kolesa začasno v shrambi.
— Osebna vest. Predstojnik sreskega sodišča v Gor. Radgoni g. Dr. Kalan Franc je nevarno zbolel ter odšel na zdravljenje v sanatorij v Zagreb. Njegove posle je prevzel začasno sodnik g Kokal Josip, do sedaj sodnik sreskega sodišča v Šmarju pri Jelšah.
Komunikacije.
Glasom časopisnih vesti se začne spomladi 1935 delati novo cesto iz Luč v Savinsko dolino. Stroški so preračunani na 6 miltonov dinarjev. 50% bo baje prispevala banovina, 25% država in ostalo cestna odbora Kamnik in Gornji Grad. Torej: po glavni zaslugi banskih svetnikov, ki zastopajo srez Kamnik in Gornj Grad, bo banovina prispevala za zgraditev te velevažne ceste 50%, kar znosi 3 miljone dinarjev.
Kako je pa v Prekmurju? Ali nimamo mi raznih nujnih potreb, ti-čočih se izboljšanja banovinskih cest? Med mnogimi naj navedemo banovin-sko cesto Murska Sobota-Radenci. To cesto preseka reka Mura v Petanjcih. Tam je bil brod do predkratkem last konsorcija gotovih posestnikov izPe-tanjc, ki so imeli zajamčeno dedno pravico do prevažanja. Pred kratkim je banovina kratkomalo konzorcij razpustila in si vpostavila lastni brod ter tako konzorciju uničila dedno pravico, zakar so člani občutno oškodovani. Na tem mestu se obljublja že dolga leta zgraditi črez reko most, kar bi z veseljem pozdravljali, saj bi v tem slučaju odpadle prometne ovire, ki se vsled naraščanja reke tuintam pojavljajo. Vrhu tega bi se brezdvomno, ko bo brodarina odpadla, tudi promet povečal. Ali vedo za ta dogodek in ovire naši banovinski svetniki? Tu naj pokažejo z delom njih zmožnosti in ljubezen do naroda, ki ga v bano-vinskem svetu zastopajo.
Gimnazija. Koliko truda, poti ih izdatkov je že povzročila in vendar je še vedno 4 razredna, čeravno govoré vse okollčlne Zato, da bi morala biti popolna. Za vzdrževanje Višjih razredov naše gimnazije, za katere se že dolgo let trudimo, bi zadostovali % od one svote, ki jo bo banska uprava podejila za gradnjo ceste Luče-Savirijska dolina in vendar pri batiški upravi Uè uvidevajo tega. Tudi v tem pogledu bi bila, naloga banskih svetnikov, da obrazlože stvarno stanje zadeve na banovinskèm svetu in tako z delom ih uspehom pokažejo res pravo ljubezen do našega naroda.
KTTOJSTVO
Rojarjem (čebelarjem) !
Službene novine št. 291 od 17. decembra 1934 objavljajo pravilnik o zatiranju kužnih (zgrabljivih) bolezni pri čebelah. Po tem pravilniku so obvezne prijave pristojni občini radi zatiranja in preprečevanja razširjenja
1.)	vsa kužna obolenja čebelne zalege,
2.)	nozematoza, 3.) grinjavost (oka-rosis).
Ta pravilnik že mora iziti tudi v Službenem listu naše banovine, gotovo bo pa tudi objavljen v .Slovenskem Čebelarju," na kar opozarjam že sedaj vse naše vnete čebelarje.
Dolgo smo čakali na ta pravilnik, ker dosedaj pravzaprav nismo imeli zakonske podlage za preprečevanje kužnih bolezni pri čebelah. Ta pravilnik je jako stvaren, namenjen napredku čebelarstva, za zanikerneže in škodljivce čebelarstva pa precej strog» kar je popolnoma prav in kar smo si
želeli. Pravilniku so tudi priključena navodila, kako se spozna te bolezni, káko te nastanejo, se razvijajo in razširjajo.
Npva živinorejska selekcijska društva.
Na inicijativo živinorejcev samih sta bili ustanovljeni dve novi selek-cijski društvi v Prosenjakovcih in Ge-derovcih. Znano je, da „Zveza naših živinorejskih selekcijskih organizacij" ne vsprejme več takih društev, če nimajo garancij, da bodo tudi res uspevala. V Prosenjakovcih bo vodil tajništvo g. šolski vodja Frahm, v Gederovcih pa g. Stanjko, na katerih leži vse organizatorično delo. Že imena teh dveh znanih organizatorjev so zadostna garancija, da bodo tudi društva uspevala. Organizacija društev od strani zveze bo izvedena takoj, ko bo primerno vreme in ko bodo tudi pravila odobrena od strani banske uprave, bodo tudi ustanovni občni zbori.
sokol	~
ČUVAJTE JUGOSLAVIJO !
Redni letni občni zbor Sokol-skega društva Murska Sobota bo v petek, dne 1. februarja 1935. ob 20. uri v Sokolskem Domu.
Pripravljalni članski sestanek pa bo v soboto dne 26 I. 1.1, ob 20. uri.
V petek dne 25. t. m. predava br. Hvala Marij o „Zgodovini Jugoslovanov". Predavanje prične točno ob 20 uri ? Sokolskem Domu.
Bratje in sestre 1 Dolžnost vsega članstva je, da se udeleži predavanja, članskega sestanka in občnega zbora.
Slava Viteškemu Kralju Aleksandru. I. Ujedinitelju ! Zdravo 1 Uprava S. d. M. Sobota.
iz Avstrije, ki hoče prebiti nekaj časa v Prekmurju, išče v svrho izmenjave misli znanja
s kako gospodično, če je mogoče iz dežele, ki je dobrega srca. Tajnost zajamčena 1 Dopisi, z navedbo znanja jezikov, naj se naslovijo na Uredništvo Murske Krajine in sicer do 31. januarja t. 1. pod naslovom :
Potnih, 31. januar 1935.
Iz delovanja Združbe trgovcev v TTlurski Soboti.
Centralno predstavništvo pri predsedniku vlade gospodu Bogoljubu Jevtiču.
Centralno predstavništvo vseh zvez trgovskih združenj kraljevine Jugoslavije je na svojem sestanku v Beogradu dne 13. in 15. januarja 1935, razpravljalo o splošnem gospodarskem položaju v državi in sklenilo, da tudi novi kraljevski vladi izroči resolucijo skopljanskega kongresa in sklepe svojih prejšnjih rednih sestankov, kakor tudi spomenico.
S tem ciljem je Centralno predstavništvo obiskalo predsednika vlade g. Bogoljuba Jevtiča, ministra za trgo-
vino in industrijo g. Dr. Milana Vrba-I niča in finančnega ministra g. Drl Milana Stojadinoviča ter jim izročilo svojo spomenico.
Centralno predstavništvo kon-statira, da je nova kraljevska vlada dokazala tudi v praksi, da ostane posledna svoji deklaraciji, ki so izraz pravičnih zahtev našega svobodnega gospodarstva ter je prepričano, da se bodo vse krivice neenakosti in nezakonitosti, ki so se doslej izvajale in ohranjevale v korist posameznih razredov in na škodo drugih, izravnale in odpravile ter se spravili interesi posameznih gospodarskih skupin v sklad s splošnimi interesi celotne za-jednice in narodnega gospodarstva.
Prizadevanje vlade, da usmeri naše narodno gospodarstvo k pravilnem razvoju v interesu našega naroda in države, bo izkazalo Centralno predstavništvo vso svojo podporo.
Iz spomenice je razvidno, da je predstavništvo proti splošnem odpisu dolgov, ker smatra, da je ta zahteva uničujoča za kredit, ki je temelj vseh gospodarskih poslov. Ta zahteva je v nasprotju z osnovnimi načeli pravne države ter podira ustavna načela o nedotakljivosti zasebne lastnine.
Cene sladkorju.
Nekateri ljubljanski in tudi tukajšnji časopisi so prinesli vest, da je bil z dne 1. januarjem 1935 raz-puščen kartel sladkornih tvornic, ter da se prodaja sladkor 1 kg po Din 12. Da zamoremo javnost pravilno informirati, sporočamo tem potom, da je kartel sladkornih tvornic bil ukinjen že meseca avgusta ali septembra leta 1934.
Cene sladkorju na debelo pa se spreminjajo, kakor ostali borzni predmeti vsak teden in je cena sladkorja na debeli prodaji in to kristalnemu 12 do 12 70 Din, kockam 13.70 do 14.40 Din, to pa tudi z ozirom na količine, to je pri odjemu celega vagona ali pa originalnih zabojev ali vreč.
Cene sladkorja, ki se prodaja na drobno, so v Murski Soboti sledeče: sladkor kristalni 1 kg 13 50, a kocke in prah pa 15 Din.
Cene sladkorju bo mogoče znižati le takrat, če se zniža trošarina, monopolska taksa in davek na poslovni promet, ker sladkor sam brez trošarin in ostalih davčin stane 1 kg samo Din 3 do 4. Ker je pa ravnokar v razpravi v parlamentu proračun za leto 1935/36, ki bo stopil v veljavo s 1. aprilom 1935, se lahko pričakuje torej znižanje še le s 1. aprilom 1935, nikakor pa ne pred tem časom.
Davki.
Opozarjajo se vsi člani gg. trgovci, da morajo v teku meseca januarja, najkasneje pa do dne 31. 1. 1935, vložiti davčno napoved (pri-dobninsko in v kolikor se bavijo s prodajo deželnih pridelkov, jajc, perutnine in suhih gob, pa tudi napoved o opravljenem prometu s temi predmeti) od katerega prometa je istočasno plačati 2% davek na poslovni promet.
Izpopolnitev davčne napovedi
Opozarjajo se vsi zainteresirani posebno trgovci, gostilničarji, mlinarji in posestniki parnih mlatilnic, da izpolnijo davčno napoved pravilno in svojemu zaslužku primerno, ker drugače ne le, da napravijo škodo sebi, temveč, da zelo otežkočijo delo davčni komisiji, pa tudi reklamacijskemu odboru, ako pride do pritožbe.
Upošteva naj vsak, da je brutto dohodek v teku enega leta doseženi brutto zaslužek (ne pa kakor to mnogi pojmijo, da je to brutto promet), od tega brutto dohodka se sme potem
odbiti kot režijske stroške : najemnino za lokal, ako davčni zavezanec stanuje v tuji hiši ali pa najemninsko vrednost lastnega lokala v toliki meri, v kolikor je isto napovedal v zgradarinski napovedi, nadalje plače nameščencem, obresti od dolgov in to samo tistih dolgov, ki so najeti za obrat, samoupravne posredne davke, to je : davčne dokiade, banovinske, občinske, cestne, zbornične, zdravstvene dokiade, od-nosno članarino pristojni združbi, bolniško blagajno, v kolikor je zavezanec dolžan po zakonu plačati, zavarovalnino za obrat, kurjavo, razsvetljavo itd.
Zelo važno je pa tudi, da vsak navede v pripombi na pr. trgovec z jajci, suhimi gobami, deželnimi pridelki in živino, da ne posluje v stalnem obratovališču, odnosno v lokalu, temveč le s hojo od hiše do hiše, nadalje tudi, da se preživlja v glavnem iz poljedelstva in da je zaposlen v svojem obratu le nekaj tednov, mesecev.
Zelo mnogo davčnih preobremenitev gre gotovo na račun slabe vložene napovedi, radi tega se opozarjajo vsi gg. trgovci, da izpolnijo svoje davčne napovedi pravilno ali pa po ljudeh, ki to dobro rezumejo.
čržne
cene:
Žitni trg.
Novi sad. Pšenica bč. potiska Din 120-122 50, slav. 119-121, sr. 118-120, ban. 116-120, moka bč. in banatOgin Ogg 187.50-210, 2 167 50 do 190, 5 147.50—170, 6 130-142.50, 7 105-110, 8 80-85.
Ljubljana (nakladna postaja, plačljivo oroti duDlikatu). Pšenica: bč. 79 kg 2% 125 50-127 50, oves bos. 89 do 94, koruza suha s kvalitetno garancijo bč. 68-70, ban. 66-68, mlev-ski izdelki (brez prometnega davka) moka ničla bč. in ban. 202,50 225 50, št, 2 bč. 187.50-205,50, št. 5 167.50 oo 185.50, otrobi debeli 100-105, drobni 85 90.
Živina.
Mariborski sejem 18. januarja. Na svinjski sejem je bilo pripeljanih 66 prašičev, katerih cene so bile sledeče : mladi prašiči 7-9 tednov stari
komad Din 85-120, 3-4 mesece sti 140 -160, 5—7 mesecev stari 220 < 250, 8-10 mesecev stari 300-36 1 leto stari 508-560, 1 kg žive te 4 5 Din, mrtve teže Din 6 50-8.5
i
I TON-KINO
~	Lastnik G. DITTRICH
V	MURSKI SOBOTI
PESEM MOJEGA HREPENENJA
(LEISE FLEHEN MEINE LIEDER..
V	gl. vi. Martha Eggerth. Režija : Willi Forst.
Predstave se vrSiJo:
V NEDELJO, dne 27. jan. ob «/z 4. uri popoldne in zvečer ob 729. urj.
[
kdvovprežne nove okl lvrOCI9Vn vane sani. ALBER FRANC, trgovec v Ivanjševcih.
iH9lli
Z majhnim denarjem si obvarjete zdravje
S črevlji v sneg in blato
samo Din 99, 79, 5 Snežke samo Din
69, 49, 3
Tople nogavice samo
Din 7, 9, 12, lj
„Bara" murska soboti
4 e jIaI«I{« iz dobrih druži
-9 acKIIC ki so že dovrši
narodno šolo, ki imajo veselje do kuhan in hišnih opravil ter bi se rade naučile nei škega jezika, sprejmem takoj v brezplači oskrbo za dobo 6—12 mesecev. Vprašan s priložitvijo znamke za odgovor je našli viti na : EDVARD RÖSSLER, direktor v Bodonci št. 86.
Š T I
V A N
E
R
N
E
S
T
Redka prilika I
Šivalne stroje nove in malo rabljene, znamka
D Ü R K O P P
za krojače, šivilje in čevljarje vse vrste
H
radi prevelike zaloge
po skoro polovični ceni prodam.
Hitite, da ne bode prepozno !
Tudi na zelo majhne mesečne obroke!
M U R S K A
S O B O T A

Zahtevajte
Indiati bleščečo mast
za juhte in usnje (gojzerce). Dobi se samo pri ŠTEFAN-u HOLCMAN trg. z usnjem Murska Sobota.