210. Stnilka.
I Ljikljni, i pfttl. B. septembra 1912.
XLV. iBto.

.Slovenski Narod* velja: v Ljubljani na dom dostavljen:                             v upravništvu prejeman: cclo Icto.......K 24-—            ćelo leto.......K i>2'— pol leta   .   .jA.t.J-v-    •  12"~-           pol leta   ...•„..    .  H — četrt leta     .*•>!• i-KJ«    .    6'—           četrt leta     .   ^#*V.   #    „    5*50 na mesec    .*....•    .    2*—           na mesec    .   #   .'.*.   .    ?    19G
Dopisi na} se frankirajo.    Rokoplsi se ne vračajo. Uredništvo:  Knallova nllca *t. 5 (v pritličju levo), telefon ii. 34.
Ixkaja vsak dan zvećar izvzemsi nedelfe ln praznike.
Jnserati   veljajo:   peterostopna   petit   vrsta za enkrat   no   14 vin.,   za   dvakrat po
12 viiu, za trikrat ali večkrat po 10 vin. Parle in zahvala vrsta 16 vin. Poslano
vrsta 20 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiliafo narocnine, reklamacije,  inserati itd.
to ie administrativne stvari. ---------------   Posameimi stevilka valja 10 vinarjev.   --------------
Na pismena naroćil.i  brez  istodobne  vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna liskama" telefon št. 85-
.Slovenski Narod* velja po pošti: za Avstro-Ogrsko:                      •                           za Nemčijo: ćelo leto.......K 25*—            ćelo leto.......K 3O— pol leta   .   .   .   .   *   .   .    ,  13'—                                   .                          „ četrt leta          •'••..           6*50              z* Ai^nko in vse druge dezele:
Vprašanjem ^lede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravni&tvo (spodaj, dvorisče lcvo), Knaflova ulica: št. 5  telefon št. 85
Ha pragu vojne na Balkanu.
(Srbsko - botearski sporazum. — Vojno razpoloženje. — Predhodna znamenja.   —   Vojna   je na pragu.)
V B e I g r a d u , 11. sept.
O bolgarsko-srbskem sporazumu se je v zadnjem času mnogo raz-pravljalo in pisalo.
Bili so listi, ki so z veliko goto-vostjo zatrjevali. da se je med Bolgarsko in Srbsko doseglo glede ma-kedonskega vprašanja popolno so-glasje.
Te vesti so se z meroUajnega mesta promptno, a vendar dokai sramežljivo dementirale. Zato javnost ni vedela, pri čem da je — ali na! verjame oficijoznim zatrdilom, da o kakšnem soglasm ne more biti govora, ali naj daje vero porečkom raznih listov. ki so vedeli povedati, da se je med Bolgarsko in Srbijo jr'ede makedonskega vprašanja dosege! načelen sporazum, ki naj tvori temelj za enotno nadaljno politiko obeh držav napram sosedni Turciji.
Tn res. ni se čuditi, da je javnost z največio skepso in rescrvo spreje-la vesti, ki so vedele povedati. da sta Bolgarska in Srbija pokopali tradi-ciionalno bojno sekiro ter našli modus, ki jima omogočuje. da zasledu-ieta enotno politiko nasproti Turčiji s posebnim ozirom na makedonsko vorašanje.
Saj je bilo prav to vprašanje doslej vedno tišti »kamen smutnje«, ki je povzročeva!. da so bili tako v preteklosti kakor v sedamosti nenre-stano na dnevnem redu konflikti med obema bratskima državama, konflikti, ki so se često že tako zaoštrili, da bi zadostovala najneznat-nejša malenkost, da bi prišlo do kr-vavega obračuna.
In ta načelna nasprotstva v na-ziranju glede makedonskega vprašanja bi se naj bila izgladila takore-koč kar preko noči?!
Zares težko verjetno, a vendar je resnično.
Na podlagi najzanesljivejših in-formacij s strani, ki je natanko poučena o vseh podrobnostih bolgar-sko-srbske sporazumne akcije, smo v položaju konstatirati, da je med bolgarsko in srbsko vlado    dejansko
došlo do popolnega sporazuma glede na makedonsko vprašanje.
Temelj tega sporazuma je deli-tev interesnih sfer v Makedoniji med Srbijo in Bolgarsko.
Olasom tega sporazuma spada-U\ pod srbsko interesno sfero kosovski in skadr ki vilajet to je ozemlje od Jađransekga morja pa do Male-ških planiiu pod bolgarsko interesno sfero pa jedrenski, solunski in bitolj-ski vilajet.
Pa je ta delitev interesnih sfer med Bolgarsko in Srbijo ogromne važnosti ne samo za obe interesira-ni državi, mnrveč za vso internaei-;on;:!.;o politiko, je jasno.
S tem sporazumom je na mah spravljena s sveta tradicijonalna rivalitete med Bolgarsko in Srbijo glede Makedonije, obenem pa je omogočer?:! enotna in sporazumna politika vseh slovanskih držav na Balkanu nasproti Turčiji.
Z boigarsko-srhskim socrlasfem je ot^'orjena pot aktivni in ofenzivni politiki balkanskih držav nasproti otomanski imperiji.
Da mora to dejstvo imeti velike, morda ćelo usodepolne poslediee za razvoj nadaljnih dogodkov na Balkanu. te?ra nam pač ni treba se noseće naglašati.
Zanimivo ie, da je tekla zibelka bolgarsko-srbskega sporazuma v Petrogradu; ako je pri tem kumovala ruska vlada ali ne, to je za stvar *s**wo popolnoma   irelevantno.
Pefinitiven dogovor med Bolgarsko in Srbijo se je sklenil na to v Londonu, podpisala pa sta pogodbo ondotni bolgarski in srbski poslanik.
Razume se samo ob sebi, da se ta pogodba ni javno razglasila.
Toda javno mnenje je instinktivno začutiio. da se je moralo med obema sosednima državama dogoditi nekaj izređnega in dalekosežnega, in ni trajalo dolgo, da je javnost izve-dtla vsaj za ginvne točke sporazuma, ki sta ga sklenili bolgarska in srbska vlada glede  Makedonije.
Dasi ie bil sporazum v javnosti, zlasti v šovinistiških krogih sprejet z deljenimi čustvi. vendar je imel /a po.sledico neke vrste koncentracijo srvlošnonarodnega političnoga miljenja in naziranja.
Ne motimo se. ako trdimo, da je pod vtiskom  sk!enjenega  sporazuma
zavladala tako na Bolgarskem, kakor na Srbskem neka sigurnost v zunanji politiki, ki je v javnosti imela za linino posledico kondenzirano \ ujno razpoloženje.
Smelo lahko rečemo: Brcz bolgarsko - srbskega sporazuma glede Makedonije hi ne bilo vojnega raz-položenja ne na Bolgarskem, ne na Srbskem!
ln to vojno razpoloženje je res velikansko, posebno na Bolgarskem.
V  javnosti se ne    razpravlja    o ničemer drugem kakor o vojni, časo-pisje — neizvzemši    oficijoznega   — razmotriva   šanse  eventuvalnih    vojnih opfracij  ter poziva    odkrito    na boj. čcš. da je sedaj ali nikoli ugoden trenotek za končni obračun s Turki.
V  Sofiji  je  te  dni   izšla  brošura vSedanji ugoden moment za vojno s Turčijo in  vloga  carja Ferdinanda  . V tej  brošuri  poziva     ritmojster   D. Atanasov bolgarski  narod   na  vojno proti  Turčiii. če  treba  tuđi — proti volji carja Ferdinanda.
In ta brošura je razdana v sto-tisočih izvodili med narod in pali ter neti strastveno vojno razpoloženje. ki je danes že tako veliko, da se mu tuđi car Ferdinand ne bo upal upre-ti ako neče riskirati, da ga zadene osebno ista usoda kakor njegovega prednika Batenberžana.
Veliko vojno razpoloženje vlada tuđi v Srbiji, Ua ^ se le-to niti od daleka ne da primerjati onemu v Bolgariji.
In temu vojnemu razpoloženju se morata uklanjati tako bolgarska, kakor srbska vlada.
Obe sta odredili — seveda pod pretvezo rednih letnih vojaških vaj — splošno mobilizacijo, ki se izvrši! i e z veliko tajnostjo, a še z večio preciznostjo.
Tako na Srbskem. kakor na Bolgarskem so poklicani nod zastave in pod orožje rezervisti do -48 in 50 let.
In da to nekaj pomeni, ako se kličeio pod orožje najstarejši lerniki rezerve, oziroma po našem crne vojske to je pač jasno.
Srbija je šla še dalje in je pre-povedala. kakor je znano, izvoz konj, /ivine, žita'in krme.
Da je takšna j>repoved nena-vadna, je gotovo, takisto gotovo pa je tuđi. da se taksne prepovedi ne iz-
da, ako ni skrajne potrebe in ako se ne računa že z vso resnostjo na niožnost krvavih zapletajev.
V  Sofiji so banke    deloma    že ustavile svoje poslovanje, kar je naj-evidentnejše znamenje, da se bližajo usodepoini dogodki.
In da je položaj skrajno resen, doKazuie buletin iz Petrograda, ki označuje položaj markantno tako-Ic: »Položaj je velekritičen, vsak trenotek je računati s katastrofo.«
In res, kollkor smo informirani, je res katastrofa malodane neiz-ogibna.
Vojna je toliko, kakor sklenjena stvar in samo izredni dogodki jo lahko odlože, nikoli pa absolutno preprečijo.
V  položaju smo na podlagi    za-nesljivih intormacij  z    veliko    goto-vostjo trditi, da bodo v prvi polovici meseca oktobra kritični dnevi   prve vrste in da je z vso resnostjo treba računati z vojno nevarnostjo.
ln da so naše informacije točne in zanesljive, bo pokazala že — b!ižn;a bodočnost!
Ljubljanski občlnslil svet.
Ljubljana, 12. sept.
Točno ob 6. popoldne je otvoril župan dr. Ivan T a v č a r sejo, kon-statiral sklepčnost, ter naznanil, da so opravičili svojo odsotnost občin-ski svetniki: Kregar, dr. Zajec in Etbin Kristan.
Dobil je dopis obč. svetnika g. dr. r rana D e t e 1 e . s katerim ta na nodlagi § 15. obč. reda odlaga svoj mandat.
2unan predlaga, da naj sprejme to občinski svet v vednost. ker je razlog postaven. Pri tej priliki čuti dolžnost. predlagati obč. svetu, da ga pooblasti, izreci gospodu občinske-mu svetniku Deteli zahvalo za njegovo uspešiio delovanje v občin-skem svetu, ter obžalovanje. da so njegove moči sedaj odtegnjene skup-nemu delovanju.  (Sprejeto.)
Župan je poklical na mesto od-stopivšega obč. svetnika Frana De-tele v občinski -svet g. Ivana Sre-b o t a . posestnika, Ravniharjeva ulica 15.
OJstopivši dr. Fran Deteia je bil  član  personalnega,    pravnega  in
šolskega odseka. Nadomestna voli-tev se vrši v prihodnji seji, ker je to želja stranke.
Nato prečita župan dopis zaradi bolezni odstopivšega obč. svetnika g. Štefana L a p a j n e t a. Tuđi njemu izreče 6bč. svet na predlog župana zahvalo za njegovo delovanje. Bil je član obrtnega odseka in na-borne komisije. Nadomestna volitev priđe na dnevni red prihodnje seje. G. Štefan Lapajne pa je bil tuđi član magistratnega gremija in volitev se mora vršiti danes, ker ima gremij v kratkem sejo.
Na njegovo mesto je poklical župan g. Rasto Pusto slemška, urednika »Slov. Naroda« v Ljubljani.
Dne 18. avgusta se ]e slavil v Avstriji 82. rojstni dan Njega ve'i-čanstva, c e s a r j a. Župan z za-stopstvom se je udeležil dveh maš, ter podal vdanostno izjavo na Naj-višji dvor.
Ob smrtnem dnevu cesarice Elizabete se je udeležil podžupan g. dr. T r i 11 e r maše posmrt-nice.
Ob smrti češkega pesnika Jaro-slava V r c li! i c k e g a je izrazil župan mestnemu svetu v Pragi v roke župana svoje sožalje.
Nadomestna volitev za umrlim članom nekega magistratnega odseka Edvardom Schlcglom se vrši prihođnjo sejo.
V javni seji dne 24. julija je podžupan dr. T r i 11 e r predlagal, da naj se sporoči zahvala občinske-ga sveta ministru javnih del T r n k i zaradi zadeve državne obrtne šo^ v Ljubljani. Ta sklep občinskega sveta je bil izvršen s tem, da sem osebno izrekel ministru za časa njegovega bivanja na Bledu oficijalno zahvalo obč. sveta.
Došel je dopis deželnobramb-nega ministrstva, ki se zahvaljuje za sprejem gorskih polkov ob priliki tekmovalnega streljanja ter se zahvaljuje tuđi za dokaz vojaškega duha prebivalstva mesta Ljubljane, ki se je ob tej priliki izkazala z okra-sitvijo his z zastavami. Zahvaljuje se nadalje tuđi za dobitke, ki jih je dalo mesto Ljubljana.
Za mestnl r.bcžni zaklad je izro-čii častniški zbor domaćega pešpol-ka 101 K. Župan se pooblašča, da mu    izreče pismeno    zahvalo.    Ana
LISTEK.
Sapiio.
Slike iz pariškega življenja.
Francoski spisal Alphonse D a u d e t. Prevel Oton Ž u p a n č i č.
(Dalje.)
>Čudovita, čudovita, je mr-mral Caondal. ki jo je med jedjo neprestano opazoval. in žalostna in za-vistna guba se mu je zarežala kraj ust. »Slišiš. Fani, ali še veš, kako smo tukaj zajtrkovali... to je že bilo davno, ojej... Ezano je bil. De-joie, vsa klapa ... ti si padla v rib-nik. Oblekli smo te v moško obleko, z ribiško haljo. To se ti je že tako podalo...«
»Ne vem več...« se je odrezala hladno, in ni lagala; zakaj ta iz-premenljiva in od slučaja odvisna bitja žive samo svoji pričujoči Iju-bezni. Brez spomina na to, kar je bilo, brez bojazni za to, kar bi utegni-lo pnti.
Caondal pa je bil ves v preteklosti. srebaje soternca je razpletal zgodbe svoje junaške mladosti, lju-bezni in popivanja, pravil o svojih iz-letih na kmete, o plesih v operi, spravi! na dan smešnice iz ateljeja, svoje borbe in zmage. Ko pa se je obrnil proti njima z bliskom v očeh, ki se mu je vnel ob vseh teh plame-
nih iz preteklosti, ki so v nem zopet zaplapolali. je zapazi!, da ga nič kaj ne poslušata, vsa zaverovana v svoje opravilo: prozdje sta zobala drug drugemu z ustnic.
»To je pač prav doigočasno, kar vam tako - Ie pripovedujem! ... Vem, veni, da vaju morim ... A. pasja vera ... To je res neiimno. če ie človek star...- Vstal je in vrgel na-mizni prtič proč. ^Račun, oče Lang-lois...    je zaklical  proti krčmi.
Žalosten se je odmajal, kakor da ga gfoje neozdravJiiva bolečina. Dolgo sta gledale zaijubljenca njegovo visoko postavo, vpogibajočo se pod zlatim listjem.
»Ubogi Caondal!... res gre po zlu..." je zamrmrala Fani z meh-kim. pomilovalnim glasom. In ko se je Oaussin ogorčeval, da se more ta Marija, viačuga, model, rogati trpljenju takega moža kot je Caondal. ter si izbrati namestu tega velikega umetnika — koga? — Morateurja, ponižnega mazača brez nadarjeno-sti, katerega edina prednost je njegova mladost, se mu je začela sme-jati: »Ah, ti nedolžna ... nedolžna dušica...'. In z obema rokama mu je potegnila glavo v svoje naročje in ga je oduhavala po očeh, po laseh, povsod, kakor šopek.
Noč po tistem dnevu je spal Jean prvič v stanovanju svoje ljubice, ki ga je s tem že tri mesece na-dlegovala.
»Ampak daj no, zakaj pa nočeš jti z menoj?«
- Ne vem... nerodno se mi zdi.«
»Će ti pa pravim, da sem prosta, da sem sama...
ln ker je bil truden od izleta, se ji je posrećilo, da ga je spravila s se-boj v rue de 1* Arcade. čisto blizu kolodvora. V visokem pritličju oči-vidno poštene in premožne meščan-ske hiše jima je prišla odpirat stara, čmerikava služkinja s kmetiško av-bo na glavi.
»To je Machouma ... Pozdav-liena, Machotima,« je rekla Fani in se ji je vrgla okrog vratu. »Vidiš, to-le je moj Ijubček, moj kralj... pripc-liala sem ga ... Hitro, prižgi vse luči, da bo hiša lepa ...«
Jean je ostal sam v čisto majh-licm salonu z nizkimi okroglimi okni, ovesenimi s prav tako oguljeno sinjo svilo, kakoršna je pregri-njaia divane in nekaj lakiranega po-hištva. Troje ali četvero pokrajin na stenah je dajalo tapetam nekaj vese-Iega in zračnega: na vsaki je bilo zapisano par besed za poklonilo: »Fani Legrandovi, <   »moji dragi Fani...«
Na kaminu v polovični velikosti marmornat kip Caondalove Sappho, katere bronasti odlivek dobiš povsod. in ki jo je pozna! Gaussin od mladih nog, ker jo je imel njegov oče v svoji pisarni. In pri sv^fu edi-ne svece, stojeće tik poleg podstavka, je zapazi! produševljeno in kakor pomlajujočo podobnost te urriet-nine s svojo ljubico. Te crte v profilu, te pregibe života pod draperi-
jo, to zalito okroglino rok, ovitih okrog kolen, je pozjial natanko; njegovo oko je vživalo vse te posamez-nosti s spominom na nainežnejše trenotke.
Fannv ga ie našla zatopljenega v inarmorno soho in mu je rekla s prostodušnim izrazom: »Nekaj mojega je v nji, ali ne? ... Caondalov model mi je bi! podoben ...« In ne-mudoma ga je odvedla v svojo sobo, kier je A^achauma godrnjaje pogri-njala malo mizico za dva; vse svece so bile prižgane, ćelo svečniki na omari z zrcalom, lep vesel ogenj je prasketal v kaminu in plapola! pod mrežastim zaslonom za iskre — soba ženske, ki se oblači za ples.
»Meni je Ijubše, da večerjava tukaj,« je rekla nasinehoma ... »bova prej v postelji.«
Svoj živ dan ni videl Jean tako koketne oprave. Svilenina v slogu Ludvika XVI., svetli muslini po so-bah njegove matere in njegovih sestra nišo bili niti senca proti temu voljnemu, oblazinjenemu gnezdecu, kjer je Machouma godrnjaje pogri-nimi sateni, kjer je bila postelja samo divan, malo širši od drugih, postavljen zadaj na belo kožuhovino.
Kakšna slast ta božajoča gorko-ta in luč, ti sinji odsevi, globeči se v brušenih zrcalili, po njunem izpre-hodu preko polj, po plohi, ki ju je bila ujela. in po blatu na razdrasanili kolovozih v mraku. A nekaj ga je oviralo. da ni mogel prav po svojem srcu vživati vse te udobnosti: slaba
voija stare služkinje, sumničavi pogled, s katerim ga je nepremaknje-no bodla, tako da jo je morala nazaduje Fani kratko malo iz sobe poslati; »Kar pusti naju, Machauma ... si bova že sama stregla ...« In ko je kmetica zaloputnila vrata za seboj, je pristavila: »Nič ne maraj za to, jezna je name, ker te preveč ljubim ... Pravi, da si gonobim življenje ... Ti kmetavzi, to so ti taki grabeži ! ... Njena kuhinja je bogve da boljša od nje ... pokusi no to-le zajčevino.«
Razrezala je pašteto, odmašila šampanjca, pozabiia naše, tako se je zagledala vanj, ko je jedel, in ob vsaki kretnji ji je do ramena zdrknil ro-kav algirske gandure iz mehke, bele volnenine, ki jo je doma vedno nosila. Pri tem se je spomnil. kako sta se prvič sestala pri Dechelettu; in stisnjena na en naslanjač sta jedla skupaj s krožnika in se pogovarjala o tistem večeru.
»O, jaz,« je rekla, »komaj sem te zagledala, že sem zahrepenela po tebi... Kar prijela bi te rada in pri tej priči odpeljala, da te ne bi imele druge... In ti, kaj si mislil, ko si me videl?...*
Odkonca se je bal; potem pa se je osrčil, ko je bila z njim popolnoma zaupna. »Pravzaprav,« je pristavil, »te nisem nikoli prašal... Zakaj si se
takrat  razjezila?__Radi  dveh  La
Gournerjevih verzov? ...« (Dalje prihođnjiC.)
Stran 2.
SLOVENSKI   NAROD.
210 stev.
Leskovičeva v izvršitvi opo-roke matere 50 K.
Društvo magistratnih u ra d n i k o v se zahvaljuje za po-maknitev v prvi razred aktivitetnih doklad.
Deželni šolski svet je privolil v razširjenje I. mestne petrazredne ljudske sole v Ljubljani v šestraz-rednico. Pri tem se opusti neka pro-vizorična paralelka.
Deželni odbor je zavrnil pritož-bo Ferdinanda Staudacherja in Line Kreuterjeve radi enojezičnih uličnih napisov.
Uprava mesta Dunaja ie poslala »Statistisches Jahrbuch. Wien 1910«, županstvo v Brnu >Verwal-tungsbericht mit Oemeindestatnt 1910«. Svoje poročilo so poslali tuđi: »Avstrijski rdeči križ« in državna obrtna šola.
Nadvojvode Friderika cesta.
Župan se bavi nato z že znano nezgodo pri nadvojvode Friderika cesti.
Gospoda! Kakor veste je nasto-plta katastrofalna povodenj na Bar-ju m pripetilo se je, da so se useJle brezine ob Oruberjevem kanalu. Jaz ne bom tako neokusen, da se bom spuščal v polemiko ali pa da bom skušal samega sebe branit". Rač pa, kakor vam }e vsem lahko znano, konstatiram, da je cesta v prometu m da ona nezgoda tuđi na promet ni vplivala. Zaradi tega ste lahko vsi pomirjeni. Tuđi je poškod-ba, ki jo je trpela cesta, zelo malen-kostna in sem že zahteval od deželne komisije, da se ta škoda popravi. V časopisju se je stvar pretirala, zato prosim, da vzame občinski svet to niojo izjavo v vednost. da stvar ni-rrra onega pomena. kakor se ji hoče podtaknfti. Komisija je pregledala teren ter je našla majhen studenec. kateremu je treba napraviti nekake neške in pot, da se odteče. Treba bo samo majhne škarpe.
Župan imenuje nato za veriti-katorja obč. svetnika g. dr. Fran Novaka in g. Tomaža Novaka.
Zapisnik zadnjih dveh javnih in ene tajne seje se nato odobri.
V imenu personalnega in prav-nega odseka predlaga obč. svetnik Bončar za člana voliine komisije za bodočo deželnozborsko volitev obč. svetnika Bonaca in Planinska. Na predlog obc. svetnika Pammerja se vrši volitev po listkih. skratinatorja obc. svetnika Dimnik in Lilleg. ter so dobili: obč. svetnik Bonač 40 glasov. Planinšek 22 gla-sov, Ložar 18 glasov. Izvoljena sta tedaj obč. svetnika BonaČ in Pla n i n š e k.
Vrsi se naio vofitev člana napredne kurije v magistrami gremij, skrutinatorja obč. svetnika g. Knez in Maly. IzvcHjen g. L i k o z a r.
Obč. svetnik V i š ni k a r poro-ča nato o dopisu županovem glede odločbe županstva na Jezici v zade-vi mrtvašnice na pokopališču pri Sv. Križu. Zupanstvo na Ježići zahteva, da mora mestna občina ljubljanska skupno s Spodnjo Siško in Mostami iz sanitarnih potreb zgraditi primer-r,o mrtvašnico na pokopališču pri Sv. Krizu. Zahtevalo je omenjeno županstvo predložitev načrtov tekom 14 dni. Žnpanstvo na Jezici se sklicu-je, da je potreba nove mrtvašnice že iz I. 1904. priznana.
2 u p a n mesta Ljubljane odre-ka županstvn na Jezici v zdravstvenih zadevah mestne občine Ljubljane, ki spadajo v samosvoje področ-je mestne občine, odločevati. Obč. svet ljubljanski ima odločevati v tem, ali zadostuje za Ljubljano ob-stoječa mrtvašnica, ali se sezida nova v ozemlju mestne občine same. Nikakor pa ni mogoče siliti mestne občine. da bi sezidala mrtvašnico zunaj mesta. Druga instanca v tem pogledu je deželna vlada, ki^je ob-enem tuđi nadzorovalna oblast. Mrtvašnico pri Sv. Krištofu oskrbuje posebno npraviteljstvo. županstvo ni-ma nad ljubljansko občino nobene uradne oblasti. Mestna občina pa bo, če bo potrebno že v svojem okrožju našla primeren prostor za moderno mrtvašnico, ker bo mesto moralo gledati na to, da v mestu ne bodo prišli mrliči več na domu np mrtva-ški oder. Zato je bi! sprejet odsekov predlog glede odgovora županstva na Jezici.
2e ponovno omenjena zadeva prodajalcev zelja V. Marenko in K. Kačarja je prišla tuđi v današnji seji na dnevni red. Oba sta bila zaradi prepira od tržnega nadzornika pre-stavljena s svojih stojišč ter sta se pritožila na dež. odbor, ki je seveda takoj vporabil priliko, da je mogel šikanirati mestno občino ljubljansko, s tega se je razvila ćela vojna, ker si vendar mestna občina ne more dati kratiti svoje pravice razpolagati s stojišči na trgu. Tako je romala tož-ba sem in tja in obč. svet je sklenil, da se pritoži zaradi odloka dež. odbora na upravno sodišče na Dunajn. (lovoril Ie ob tej priliki zopet obč. svetnik Štefe o kislem zelju in o
S. L. S. ter njeni ljubezni do davko-plačevalcev.
V imenu finančnega odseka po-roča nato obč. svetnik M"aly o ra-čunskem sklepu loterijskega posoji-la ter amortizaeijskega zaklada za 1. 1911. Ker je oboje sestavljeno že lani, ter na sestavo ni imel obč. svet nobenega vpliva, vzame občinski svet oboje brez debate na znanje.
Revizijo psov za 1. 1911. so izvršili 4 mestni stražniki. PriporoČa se tem stražnikom skupaj 100 K nagrade, ki se razđele, kakor običajno. (Sprejeto.)
Obč. svetnik M i I o h n o j a poroča v ponudbi Frana Jemca za od-kup mestne parcele št. 99/6 kat. obč. Gradišće. Župan konstatira, da je navzočih 40 občinskih svetnikov, tedaj kvalificirana većina, ki je potrebna za prodajo mestnega sveta. Poštni pristav g. Fran Jemec je po-nudil 10.000 K za mestni svet v izme-ri 4561 m2. Mesto rabi od tega 1400 m2 za cesto, ostane tedaj 3089 rn2 ter je sklenil finančni odsek prodati ta svet po 5 K m2. to je za 15.440 kron brez onega sveta, ki ga rabi mesto za cesto, pač pa se mu da ta svet v najem proti letni najemnini $0 K, obenem se pa mora on zavezati, da da v slučaju regulacije brez-plačno svoj svet, ki ga rabi mestna občina.
Kipar A. D o 1 i n a r Je ponudil kip pesnika A. Aškerca za 300 K. Ž u p a n pripomni, da je proračunje-nih 2000 K za umetniška dela, katera vsota je še skoraj nedotaknjena. Predlog za nakup je bil sprejet.
Obč. svetnik Reisner poroča v dopisu upravne komisije realčnega zaklada glede pokritja za napravo :^r'v h-■■■; :v:!r.- ;\^'_..jt\ Za vsoto 7000 K ponuja postaja v Berolinu napravo popolne sprejemne postaje ter bi stali prenosni stroški in drugo ka-kih 5000 K. Celotna postaja bi bila velikega pomena za ljubljansko šol-stvo, obenem pa tuđi izpopolnitev obstoječih iskrnih zvez. Dale bi se napraviti poleg tega s stroški kakih 300 K sprejemne postaie. ki bi morda bile prometu precei koristne. Izpo-polnila bi se opazovalnica za potres in zlasti metereologična postaja. Mesto je tangirano samo v toliko, da izgubi letno 240 K in z ozirom na ta malenkostni znesek naj se predlog sprejme. (Sprejeto.)
Župan si izprosi nato, da srne na Ijubljanskem Gradu dati na raz-polago za to napravo, kar bi bilo potrebno.
Obč. svetnik M i I o h n o j a poroča nato o nujni prošnji »Slov. Filharmonije^ za 11.000 K. Podpora za 1911. plačljiva s 1. januarjem leta 1913. se sprejme kljub ugovoru obč. svetmkov Staudacherja in Štefeta, katera oba se potegujeta za vojaško godbo pešpolka št. 27. dasiravno mo-rata priznati, da za Ljubljano dve godbi ne zadostuieta več. Stefe pravi, da bi bila Ljubljana zelo privlačna brez godbe in gledališča, samo da bi ne bilo luž, če dežuje. Drugih Šte-fetovih neslanosti niti ne omenjamo. Sprejet je bil. nato odsekov predlog.
Napredni občinski svetniki so storili najumestnejši sklep. da na Stefetove neslanosti in surovosti snloh ne reagirajo, vsled česnr je ?tefe lahko nemoteno govoril, kar je hotel
S t e f e izzivaioče napada župana, zakar ga ta pokliče k redu.
Štefe: »To me čisto nič ne briga!«
Župan: »Da se vas nič ne prime, je staro, žalostno dejstvo!«
Stefe še nadalje razgraja. župan pa ga popolnoma ignorira ter nada-ljuje razpravo.
Obč. svetnik M i 1 o h n o j a poroča nato v imenu finančnega in šol-skega odseka o prošnji društva »Mla-dika« glede prevzetja društvene vad-nice v mestno upravo. Poročevalec opozarja, da je bila prva točka pred-loga sprejeta v združenih odsekih z glasovi narodno - napredne stranke, medtem ko je sprejela to točko S. L. S. pod pogojem, če dobi do takrat zastop v kuratoriju, nemška stranka pa je bila za sprejem sele začetkom šolskega leta 1913/14. Bile so nato sprejete sledeče točke:
1.  Mestna občina prevzame vad-nico v lastno upravo z letom 1913.
2.   Vadnica se združi z ravnateljstvom liceja, kakor ie to na uči-teljišču.
3.  Ukovina znaša 40 K celoletno, polletno 20 K in četrtletno 10 K.
4.  Na vadnici se nastavljajo re-doma samo ženske učne sile. Verouk podučuje učitelj na liceju.
5.  Stalno nastavljene    vadniške učiteljice imajo temeljno plačo 1200 kron s šest petletnicami po 200 K in stanarino 320 K, katere polovica je vštevna v pokojnino. Učiteljice z iz-pitom za meščanske sole imajo   temeljno plačo 1400 K.
6.  Začasne in nadomestne učiteljice imajo temeljne    plače 1000 K, oziroma 1100 K, če imajo vsposoblje-ni izpit, ali 1200 K, Če imajo izpit za meščanske sole.
I 7. Pravico do polite pokojnine imajo učiteljice po 35. službenih le-tih. Všteje se jira tuđi začasna služba. Pravico do petletnic imajo stalno nameščene učiteljice od dneva stalnega nameščenja, ali ko so napravile vsposobljenostni izpit.
8.  Učiteljice, ki so bile   nastavljene na kaki drugi javni soli, imajo pravico, da se jim vštejejo petletnice vsega časa njih stalnega službovanja. V pokojnino pa se jim vštejeta največ 2 leti začasnega službovanja.
9.  Za odmero pokojnine pred 35. službenim letom, veljajo predpisi za mestne uradnike.
10.  Disciplinarno    so podvržene istemu disciplinarnemu svetu, kakor učitelji mestnega liceja-
11.  Kuratorij preuredi statut, novim razmeram prikiadno ter ga predloži mestnemu svetu, ki preskrbi mi-nistrsko odobrenje.
Sprejeto.
Poročiio o računih o porabi dotacije na raznih mestnih šolah za leto 1911/12 odpade, ker še ni bilo v od-seku.
V  imenu  stavbnega odseka poroča obč. svetnik Štemhov o pri-tožbi Frana Poljšaka proti    odločbi mestnega magistrata glede betonske terase na dvorišču njegove niše na Martinovi cesti.
Pritožba se zavrne, ker je bila prepozno vložena.
Glede dohodov h Orubarjevemu kanalu in regulirani Ljubljanici poroča isti poročevalec, da je vodstvo za osuševanje Barja odgovorilo na to-zadevne dopise, da ni dolžno napraviti take stopnice in da bi take stop-nice povećale nevarnost. Stavhni odsek je vzel ta dopis na znanje, isto-časno pa je sklenil, da se za slučni nesreće napravijo med zatvornico in Karlovskim mostom navadne želez-ne lestve na obeh bregoviti, ki vodijo do Grubarjevega prekopa, kjer je napravljena tuđi majhna stezica za silo. Ob teh železnih lestvah naj je pritr-jen tuđi po en čoln.
Sprejeto.
Deželnemu muzeju »Rudolfi-num< se določijo pogoji za raziska-vanje in prekopavanje mestnega sveta, zlasti na mestu bivšega vojaške-ga preskrbovališča. Izkopnine osta-nejo mestna last, hranijo se pa v Rudolfinumu« do preklica.
Poročilo o oddaji dobave raznih kamenit, izdelkov in drainagnih cevi za zgradbo kanalov - zbiralnikov odpade, ker je treba Še nekaterih pojasni!.
Pelna regulacija Karunove ulice se sklene na podlagi podanega na-sveta, da se kupi svet po 7 K m2 ter se sedania ograja samo prestavi in popravi. Kupnina se plača prihodnje leto.
Istotako se kupi svet v svrho delne regulacije Kolezijske ulice n~r po 7 K.
Predlog glede kanalizacije Mar-tinove ceste, ki je moral zaradi vpra-šanja kanalov - zbiralnikov že odpa-sti v več sejah obč. sveta, ki pa je očividno obč. svetniku Marinku posebno na srcu, se je moral zopet odložiti, ker je treba prej resiti vpraša-nie kanalov - zbiralnikov sploh- Kanali - zbiralniki namreč naj bi se iz-tekali v Ljubljanico sele za bolnišni-co in ne pred bolnišnico, kakor je bilo to do sedaj nameravano.
Naprava javnega stranišča pri tobačni tovarni se preloži za tako dolgo, da se napravi na Tržaški cesti kanalizacija, naroča pa se stavbnemu odseku, da istočasno resi tuđi še več drugih enakih vprašanj.
Obč. svetnik Tom. Novak želi brezplačno stranišče na Tržaški cesti.
Občinski svet sklene nato, pri-noročati deželni vladi tlakovanje Tr-žaške ceste.
Na predlog obč. svetnika Smo-1 e t a sklene občinski svet, da se na-roči stavbnemu uradu, da nadomesti lesene mostiče v Trnovskem okraju z betonskimi po potrebi. Ob tej priliki interpelira obč. svetnik Tomaž Novak glede nekega mostu ob Opekarski cesti in Cesti na Loko.
Predlog priđe v eni prihodnjih sej na razpravo, če ga bo obč. svetnik vložil.
Glede premostitve potoka Ga-Ijevce, sklene občinski svet, da se naroča stavbnemu uradu. izvršiti ta nacrt, toda Ie. če ne presega izvrši-tev vsote 200 K.
V   imenu klavničnega ravnateljstva    poroča    nato    podžupan    dr. T r i 11 e r.
Računi so bili predloženi 14 dni, kakor zahteva to zakon, in sicer od 28. aprila do 12. maja, zanimal se pa ni nihče za račune. Dohodkov je bilo leta 1911. 49.401 K 43 vin., izdatkov pa 39. 971 K 70 vin., tedaj znaša pre-bitek 9429 K 73 vin., ali za 6449 K 27 vin. manj kakor leta 1910, čemur je vzrok, da se je to leto manj zaklalo in da podjetje Czecoviczka nekega sveta ni vzelo več v najem. Glavnica se tedaj obrestuie z 2*5%.
Obč. svetnik Bahovcc pravi, da S. L. S. nima zaupanja, zato ne bo glasovala za predlog, da naj se računski zaključek odobri*
Sklep je bil kljob temu oaobren.
V  imenu   direktorija   ravnateljstva mestnega vodovoda poroča občinski svetnik Reisner.
Tuđi ti računski zaključki so bili raspoloženi 14 dni in se ni nihče žanje zanimaLDohodkov je bilo 213.388 kron 03 vin., stroškov 176.231 K 55 vin., tedaj znaša prebitek 37-156 J( 48 vin., tedaj za 7188 K 78 vin. ugod-nejše kakor y proračunu.
Računski sklep se sprejme brez ugovora.
Župan: »Vsaj nekaj zaupanja!«
Računski sklep mestne elektrar-ne za leto 1911 izkazuje 360.735 K 28 vin. dohodkov in 314.501 K 38 vin. izdatkov, tedaj 46.233 K 90 vin, pre-bitka.
Računski sklep se spreime brez ugovora.
Župan od kaže nato sledeče sa-mostojne predloge:
1.  občinskega  svetnika  A.  R o -j i n e glede zvišanja doklade mestni policijski    straži,     finančnemu    odseku;
2.  občinskega svetnika E. K r i-stana glede ustanovitve    nolniške blagajne za posle, policijskemu    odseku;
3.  obč. svetnika    I.    Stefeta glede naprave vodovoda v Hradec-kega vaši, vodovodnemu odseku;
4.   obč. svetnika H.  Brandta glede  imenovanja    ceste    za novim nemškim jubiiejnim gledališčem. policijskemu odseku.
Obč. svetnik M a r i n k o vpraša nato župana zaradi oddaje konjskih fig, če bi ne bilo bolje, kakor proda-jati odpadke kot gnojilo, privoščiti delavcem, da zaslužijo za Konjske fijrc iiur vinarjev. Opozori župana tuđi, da se ćelo ženske ponoći pobijajo, ker manjka v blizini Martinove ceste tu in tam luči, če jo je kdo razbil.
Obč. svetnik Štefe se zavze-ma za Barjane ter zahteva žanje po-moči, ker je deželna komisija za osuševanje Barja prepozno odprla zatvornico pri Grubarjevem kanalu. Nadalje vpraša župana radi neke br-vi v Trnovskem okraju, nakar mu župan odgovori, da se je hrv res napravila na željo privatnih posestni-kov, ker je bila tam javna pot. da pa se je morala potem odstraniti, ker se je izkazalo, da je zemlja privatna last. Sicer pa ie zadeva zelo malen-kostna.
Obč. svetnik Tomaž Novak interpelira župana zaradi Glinške ulice in Pori v Rožno dolino, na kar ie že naš list že mnogo prej opozoril. Isti je interpeliral zopet zaradi Zelene poti in obč. svetnik Ložar popolnoma času primerno zaradi luž na Dunajski cesti, nakar je zaključil župan javno sejo.
Tajna seja.
V  tajni seji je bil nato imenovan mag.  tajnik  Janko  B 1 e i w e i s  za mag. svetnika in mag. konc. uradnik dr. Iv. R u p n i k pomaknjen y VIII. razred ter imenovan za    tajnika. — Prošnji J. Viditza za podporo povodom    smrti  vdove    mag.  tajnika  A. Viditza se ugodi.    —    Strežnica    na mestni dekliški soli M. Župan se stalno namesti in se ji plača zviša na 80 kron. — Prošnji bivše šolske strežni-ce M. Ćertanc za zvišanje miloščine se ugodi. — Občinski svet resi nato razne obrtne zadeve ter sklene, da se prošnja Josipa Kopača za podeli-tev koncesije za točenje sodavice v baraki na  Dunajski cesti priporoČa; prošnja Josipine KrapŠeve za po-delitev kavarniške koncesije   pripo-roča: prošnja Ane   Domjanovi-č e v e za podelitev koncesije za pišamo za pomnožitev spisov    pripo-roča; prošnja Ivana Ženka za podelitev gostilniške koncesije    pripo-roča; prošnja političnega društva   za   dvorski   okraj    za podelitev koncesije za javno ljudsko knjižnico, zastopnik    Avg. P e t r i č, priporoČa; prošnja Alojzija G a š p a-r o 11 i j a za  podelitev  koncesije  za točenje sodavode na vožičku na Ma-rijinem trgu, priporoČa; prošnja I z-1 a k a r j a    za    prenos    kavarniške koncesije iz Sv. Jakoba trga na Rimsko    cesto št. 5, priporoČa;    prošnja Jakoba  Vošpernika    za  prenos kavarniške   koncesije    iz    Židovske steže na Sv. Jakoba trg št. 2, pripo-roča; prošnja Anton. Frohlicho-ve za razširjenje gostilniške koncesije za žganjetoč, ne priporoČa; prošnja Ivana Dachsa za razširjenje gostilniške   koncesije za prenočeva-nje tujcev in točenja likerjev v Flo-rijanski ulici, priporoČa.
Štajersko.
Iz Trbovelj se nam poroča, da je tam pričela vrsta cvetličnih prire-ditev v prospeh naših kulturnih or-ganizacij v nedeljo 8. t. m. pri izletu prostovoljnega gasilnega društva v Gaberskem. Gospa Rozka Goropev-šekova in gospodične Anica Kra-merjeva, Miči Goropevčkova in Anka Kajtnova so nabrale lepo vsoto 80 K, katera je vzgleden uspeh   za
glavni cvetlični dan v nedeljo 15. t. m.
Iz Celja. V sredo zvečer sta se vršila v gostilniških prostorih Na-rodnega doma občna zbora celjskih C. M. podružnic. Iz odborovih poro-Čil posnemamo, da Je štela moška podružnica 173 članov in imela 1762 K dohodkov, ženska pa 156 članic in 1680 K dohodkov. Odbor moške podružnice za bodoče društveno leto je sledeči: predsednik dr. A. Božič, podpredsednik J. Rebek, tajnik Miloš Stibler, blagajnik Šimon Wutt; odbornika Franjo Voglar, Benjamin Kunej; preglednika dr. Sandor Ura-šovec in dr. Ernest Kalan. V odbor ženske podružnice C. M. D. so bile izvoljene sledeče dame: predsednica gospa dr. Kalanova, namestnica Hana Diehlova, tajnica Marta Hrašov-čeva, blagajnica gdč. Kopačeva; od-bornice gospe Kunejeva, Rebekova, Založnikova in gdč. Semečevi, pre-glednici dr. Kukovčeva in dr. Kar-lovskova. Moška podružnica je izvo-lila za glavno skupščino C. M. D. v Trstu sledeče delegate: dr. A. Božica, dr. V. Kukovca. Benj. Kuneia, dr. Jos. Serneca in Miloša Stiblerja.
Odsek Žalskega Sokola v Bra-slovčah naznanja, da se vrši društvena prireditev v nedeljo, 15. t. m. Pri slavnosti so obljubila sodelovati sokolska društva iz Vranskega, Šo-štanja in Žalca. Nastopijo tuđi Sokoliće. Zveze z vlakom so ugodne ter je gostom poleg tega na razpolago še prostoren avtomobil. Vabimo vse, ki simpatizirajo z nami. da prihite v nedelio, 15. t. m. v Braslovče.
Čitalnica v Brežicah priredi v nedeljo, dne 15. septembra 1912 ob polu 8. uri zvečer v veliki dvorani ^Narodnega doma« v Brežicah gle-dališko predstavo. Vprizori se vese-loigrn v treh dejanjih »Izbiralka«.
Ruska koča. Za planinsko veselico, ki se je priredila povodom otvoritve in blagoslavljanja »Planinke«, se je trudilo in veliko žrtvovalo mnogo eospa iz Ruš, Smolnika, Lob-nice in Maribora. Izrekamo jim tem potom najiskrenejšo zahvalo. Posebno pa se še zahvaljujemo gospe} Julčki Sernčevi, čast g. dr. Medve-du, gg. pevcem ter delavnemu in za pianinstvo tako vnetemu Bruno Rot-tenu. — Podravska podružnica S. P. D.
Iz Maribora. V ponedeljek dne 23. sentembra se prične jesensko za-sedanie porotnega sodišča. Obrav-navali se bodo sledeči slucaji: 23. Matiia Bohak. uboj; Janez Soba, uboj; predseduje Perko; 24. Janez Hobi in Franc Zech. rop. predseduie Morocutti; 25. Franc Ogrizek, uboj, predseduie dr. Fraidl; 26. Janez Sattler, umor. predseduje Voušek; 27. Jože Streder, umor, predseduje Marocutti.
Iz Maribora. V doglednem času iziđe diferencijalna slovnica češkega jezika s čitanko za Slovence. Knjiga iziđe v približno istem obsegu kakor Skrhinškova slovensko - češka slovnica. Piše jo eden izmed tukajšnjih mladih slavistov.
Iz Gradca. Kakor znano, se prič-no y torek z volitvijo iz 3. razreda občinske volitve. Socijalisti in naci-jonalci so pridno na delu. Nacijonal-ci so sklicevali doslej majhne sestan-ke po vseh delih mesta in na njih ob-delavali volilce, sedaj pa prično z ve-likimi shodi. da ustvarijo za torek primerno razpoloženje. Slovenski volilci nai gredo vsl na volišče in vo-H»o sociialiste kot opozictjonalne kandidate!
Drobne   novice.   D e ž e 1 n q -
zborska volitev iz skupi* n e v e 1 e p o s e s t v a. K tozadev-nemu našemu graškemu poročilu dostavljamo, da se je od 190 volilcev udeležilo volitve 45 volilcev. Kandidat ustavovernega štajerskega vele-posestva Julij Alfred baron Moscon Ie bil izvoljen soglasno. — Iz P t u -j a. Jur. Teodor Starkel, uslužben pri notarju Filaferru. se je ustrelil v trebuh in se smrtnonevarno ranil. Kaj je spravilo mlađega moža k sa-momoru, ni dalje znano. — Iz P t u-j a poročajo: Nekemu tržaškemu otroku so vedno grozili s »crnim mo-žem«, ako je bil poreden. Te dni je tekel otrok iz strahu pred kaznijo na cesto. Slučajno je prišel mimo dim-nikar, kateresra se je otrok kot do-mnevanega »črnega moža« tako pre-fitrašil, da je dobil krče in umri. — Iz Št. Petra v Sav. dol. nam pišejo: Te dni so se vračali skozi na-šo vas z manevrov graški topničarji. Ob tej priliki so štirje podčastniki v neki tukajšnji gostilni peli »vahtari-co« in druge podobne pesmi. Ne zali te vamo od vojakov, da bi zatajili svoje narodnostno prepričanje, če tiče v uniformi, ampak na drugorodno prebivalstvo se je tuđi treba ozirati, ako se refliktira na njegovo gosto-Ijubnost. — Iz Laškega trg^1 poročajo, da se klati v jurklošterski okolici neki šolar Franc Blatnik, ka-teri krade kakor sraka. Splazil se je pri več kmetih v hiše in ukradel okrog 200 K v denarju. Blatnika se še ni posrećilo ujeti, — V Smart-
210 štev.
SLOVENSKI   NAROD.
Stran 3.
n e m n a P a k i je bil za župana zapet izvoljen stari Pirtošek.
Horoško.
Verske vaje v šolah. V Celovcu in v okolici je vložilo več staršev šolskim vodstvom in ravnateljstvom izjavo, in sicer na podiagi § 14. dr-žavnega temeljnega zakona, da se hodo njihovi otroci udeleževali ver-skih šolskih vaj, kakor na primer šolskih maš, spovedi. procesi], ek-sercicij le v toliko, kolikor bodo star-ši sami dovolili, otrokom. To pravico ima namreč po zakonu vsak oče ozi-roma varuh in se v tem slučaju ne srne siliti nobenega otroka k podobnim vajam.
Celovška porota. Včeraj se je vršila obravnava proti delavcu Kna-pu. ki je v neki celovski predmestni gostilni zabodel huzarja Papa. Knap Je bil obsojen zaradi prestopka zoper varnost življenja na 8 mesecev ječe. — V tiskovni pravdi Heinca Trojer-ja iz Aogclič proti notarju Egonu Scluvarzenbergu zaradi razžaljenja časti notom časonisia pa so oorotni-ki krivdo zanikali in je bil notar Schv. arzenherg oproščen.
Šentviška občinska kriza se je poravnala tako. da so pri nadoniest-nili volitvah izvolili većino starih ođbornikov. ki so odhorništvo spre-feli. V 3. razredu je bil tuđi voljen bivši župan dr. Spock. Pri kompromisu so prišli v postev nacijonalci in socijalni demokrati, nemski radikal-c! pa so popolnoma pogoreli.
Ciri! in Metodova podružnica v Boro vijah priredi dne 15. t. m. v De-lavskem domu v Podljubelju veselico 7 bocraf!m sroredo^rv
Primorsko.
Kadenaro - Ipavec v Rocinju. O
poskušenem atentatu rta avtomobil nadvojvode Josipa Ferdinanda smo svojecasno poročali. da sta bila are-tirnna kot osumljenca župnik Kade-n?.rr». ki je baje atentat zasnoval in posestnik Ipavec, ki ga je hotel izvesti, oziroma je prigovarial dvema to-virišema. da izvršita pr>ti plačilu •Sli—100 kron atentat. Na ta način se je izvedelo o atentatu in se je izvršila aretacija. Kadenaro je bil po dalj-šcm preiskovalneui zaporu oproščen. proti Ipavcu pa se je vršila v Gorici obravnava, Ki je bila tajna. Ipavec je bil g}eće po5knšenega atentata oproščen, obsojen pa je bil na 1 mesec dni zapora, ker se je pri aretaciji lo-til orožnikov.
Verska blaznost. V Ouardeli je zblaznel 231etni Franc Jurić. Med jnolitvijo je bežal v spodnii obleki na ulico in tekel na železniško progo, kier se ie vrgel pred vlak. Njegov brat ga je potegnil s proge in spravil hlazneža v opazovalnico mestne bol-m'šnice.
iStrupene gobe. V Trstu sta obo-l?la vsled strupenih gob 391etna Zo-iija Oodnik in 231etni rnizar Delfiol. Ker so poklicali tako} zdravnika, upajo. da iih bodo resili.
Vklenjen jetnik v vodi. Tržaška policija je aretiraia včeraj iz mesta izgnanega pekovskec^a pomoćnika Karla Oodnika- Ker se je aretaciji ustavljal, sta ga dva stražnika vk!e-nila. Na potu na policijo je Jctrnk na mostu čez Veliki kanal nreskočil ograjo in skočil v vodo. Ker ie bil zvezan. se je takoj potopi!. Potegnili so ga iz vode; posrećilo se je. da so ga še oživili in prepeljali v bolni-šnico.
Gorečo petrolejko so prekucnili otroci v stanovanju uradnika ?kor-di!a v Trstu. Ćela soba ie bila naen-krat v ognju. Izmed otrok se ni po-nesrečil nobeden, zgorelo pa je pre-v-ej oprave in obleke.
Avtomobilska nesreća. Na cesti iz Opčine v Trst se ie prekucnil na nckem ovinku avtomobil. v katerem so se pefiali tri je znani tržaški mc-sarji. Šofer in en potnik sta se znatno poškodovala, dva pa sta ostala nc-poškodovana. Voz je precej razbit. Oba poskodovanca so odpeljali do-mov.
Zopet poskušen napad na smod-nišnico. Z Reke poročajo, da je snoči neki neznanec hotel izvršiti atentat na tamošnjo smodnišmco. Ko je neznanca stražnik opazil, ga je trikrat poklical. Toda neznanec se ni briga! za klice in ie lezel naprej. Vojak je nato ustrelil, nakar je napadalec po-begrnil. Vofaška oblast je odredila zaradi pogostih poskusenih atenta-tov na smodnišnice jako stroge odredbe in svari občinstvo, da se po ne-potrebnem. posebno se ponoći ne pri-bližuje smodniŠnicam.
Požig. Na prostoru bivše plinar-ne na Reki je zažgal včeraj neki neznanec veliko šupo, v kateri je bilo nrecej raznega orodja in avtomobil, last nekega Marietića. Kljub temu, da je prišla takoj požarna bramba, je šupa z vsem, kar je bilo v njej, popol-noma pogorela.
Odlikovanje. Učitelju laščine na * pomorski    akademiji na Reki    Kon-
stantinu Margoniju je podelil ce-sar zlat zaslužni križec s krono.
Dnevne vesti.
+   Ljubljanski    župan  dr.  Ivan
Tavčar se je z ozirom na veliko škodo, ki jo je napravila povodenj na Barju, brzojavno obrnil na ministr-skega predsednika in ministra notra-njih zadev s prošnjo za nujno in iz-damo državno podporo.
-h Pojasnilo. Na današnje vpra-šanje »Dneva« in vZarje< na deželne-ga odbornika dr. Trillerja, zdi se nam najumestneje, da ponatisnemo noti-co, ki smo jo o tej zadevi pnobčili dne 15. juni ja t. L in ki je ostala v »Slovencu« neoporečna. Glasi se do-besedno:
»-J- »Soglasnl« sklepi deželne-ga odbora. Hr. Lampe poroda v včerajšnjern ^Slovencu«, da je bila v zadnji seji deželnega zbora so-glasno sklenjena oficijalna udele-žba vojvodine Kranjske na evha-rističnein kongresu, in da je dežel-ni odbor istotako soglasno sprejel utemeljevanje deželnega glavarja, zakaj ni ugodil prošnji muzejskega vodstva za vpeljavo preiskave zaradi neke kritike našega lista zoper muzejsko upravo. — Kakor se nam poroča od merodajne strani, je ta iz popolnoma prozornih na-menov debelo tiskana soglasnost čisto navadno jezuitsko zavijanje resnice. \ gotovih slučajih, glede katerih je načelno naziranje veči-ne na eni in opozicije na drugi strani, jasno in očitno, pri katerih se pa opoziciji ne vidi umestno, staviti kak protipredlog, deželni glavar ^^o1,] knn>:a:'.:iv\ !a ni izrec-nega ugovora zoper predlog, ki se smatra potem brez posebnega glasovanja sprejetim. Vsi elani deželnega odbora pa so si v svesti, da o kaki soglasnosti pri takih zadevah ne more biti govora, temveč da je zgolj molce obveljalo mnenje većine. Pri muzejski zadevi pa je bila ćela debata, katera je izrecno iz-ključila soglasnost dotičnega sklepa. Tako postopanje se je doslej tr-pelo v interesu parlamentarne komisije. Ker se pa po dr. Lampetu to stvar nelojalno izkorišča, bo se-veda treba odslej postopati pre-vidneje ter zahtevati pri vsaki naj-neznatnejši bagateli konstatiranje razmerja glasov- Zopet nov dokaz, da je deželnoodborniška ve-čina crtala iz svojega kodeksa tuđi pojem najprimitivnejšega parla-mentarne^a  takta.*
-I- Mmistrski svetnik dr. Žolger — odlikovan. Kakor smo že poročali, je bilo ministrskemu svetniku dr. Ivanu Ž o 1 g e r j u izrečeno posebno najvišje priznanje za njegovo nena-vadno zaslužno sodelovanje pri reformi brambnega zakona in vojaške-ga kazenske^a reda. K temu piše -Narodni Politika*: »Gospod dr. Žol-ger je Slovence in se javno r'riznava k svoji narodnosti in je tuđi iskren prijatelj češkega naroda, katerega jezik dobro govori. Je predsednik dr-žavnopravnega oddefka v ministr-skem predsedništvu, odlikoval se ie v svoji stroki že pri mnogih prilikaii, posebno pri posvetovanju o avstrij-sko - ogrski nagodbi, o katerc državno - pravnem pomenu je izdal dra-goceno obsežno razpravo. f»r. Žolgar ie velik talent in bo nedvo^mo svoj čas poklican v svojo domo ino na Kranjsko, še v druge važne svrhe.
-r Največji prijatelji žclezničar-jev so vsekako klerikalci, in sicer še iz tistih časov, ko se je dr. Krek na-vduševal za razpust železničarskih organizacij. Železničarji imajo za svoje socijalne boje v rokah izborno sredstvo. Nič drugega jim ni treba, kakor da se strogo in natančno drže svojih službenih predpisov, pa zastane hitro ves promet. Navadno se to sicer imenuje pasivna rezistenca, a pravo imenovanje to ni. Pasivna rezistenca je, če kdo manj stori, kakor more in je dolžan storiti. Tega pa železničarjem ni treba, kajti ti se v rednih razmerah ne drže službenih predpisov, marveč store več in samo vsled tega se vzdržuje obrat v običajnem redu. Vlada tuđi dobro ve, da nič ne more zaper železničarje, če se ti začno strogo držati službenih predpisov in zato je tuđi vse pripravila, da militanzira železnice, čim bi nastala kaka »pasivna rezistenca«. Vladni ukaz o milrtariziranju železnic je prišel zdaj v javnost in glej — klerikalci so ga pozdravili z velikan-skim veseljem in proglasili eventualni boj železničarjev za holjše plače za — predrznost! To si je treba za-pomniti za slučaj, ko bodo klerikalci zopet govorili o zboljšanju delavskih plač.
+ Cesta nadvojvode Friderika. V cestnih zadevah so naši klerikalci strokovnjaki prve vrste. Ponekod na Dolenjskem so to sijajno dokazali, kajti zgradili so take ceste, da kolne-jo vozniki tako, da se kar tema dela. Tuđi Ljubljano so hoteli osrečiti s svojirni talenti. Tesar Pust in njegov tovariš zidar Ogrin sta v cestnih za- ,
devah prava nadizvedenca. Kako sta svoj Čas robantila, da mora občina napraviti cesto nadvojvode Friderika širšo. To bi bilo seveda provzro-čilo kakih stotisoč kron več stro-škov, a Pusta in Ogrina to ni ženi-ralo. Ker ju mestna občina ni poslušala, jo zdai ošteva »Slovenec«, ker je voda odnesla nekoliko one brezine, ki je pa ni zgradila občina, marveč komisija za osušenje Bar ja, oziroma Czeczowiczka in ki je tuđi ne bo popravila občina, marveč podjet-je, torej faktor, na katerega imata baron Schwarz in dr. Šusteršič veliko več vpliva, kakor občina. Na brezino je pa morala občina položiti cesto, ker je drugače sploh ni mogla zgraditi, če ni hotela izdati kakih stotisoč kron več in more samo kak tak specijalist, kakor sta Pust in Ogrin, trditi, da je mestna občina kriva, če se podira brezina, ki je občina ni zgradila! Sicer vsa stvar ni vredna, da se o njej govori, samo značilno je, kaki šušmarji se dandanes v »Slovencu« že oglašajo o strokovnih zadevah. Zdaj samo še pričakujemo, da bo kaka šintarica začela v »Slovencu« dajati nauke o medicini.
-f Imenovanja na magistratu. Občinski svet je imenoval v svoji včerajšnji tajni seji magistratnega tajnika Janka Bleiweisa viteza Tr-steniškega za magistratnega svetni-ka v VII. činovnem razredu in kon-ceptnega adjunkta dr. Janka Rup-nika za magistratnega tajnika v VIII. čin. razredu.
-r Iz davčne službe. Davčni ofi-cijal Fran Ć e b u 1 j je imenovan za davenega upravitelja v IX. činovnem razredu.
-i- Iz šolske službe. Provizorična učiteljica Zora B 1 i n c v Štrekijevcu je imenovana za definitivno učiteljico na Vinici. — Učiteljica Kobal-Valenčičeva v Grahovem je začasno, učiteljica Amalija Prev-č e v a na Koroški Beli pa stalno vpokojena.
—  Gospodičnam-prodajalkam pri cvetličnem dnevu v Ljubljani.      Gospodične, ki imajo osebne dogovore glede    sodelovanja z gosp. načelni-cami cvetličnih okrožij, ostanejo na dogovorjenih  mestih, one gospodične pa. ki so se prijavile odboru za II. ljubljanski cvetlični dan,    pa    so prideliene,    kakor sledi:    1. K cvetlični zalogi »Pri zlati ribi« (načelnica ga. Bernatović-Mikšič) gdč. Iva Ver-škova. — 2. K cvetlični zalogi Mest-ni trg 20./TI. (načelnica ga. Vida Po-gačnikova)   Rdčne:     Zora   Gaertner, Kukla,     Čarman,     Ana  Domianović, Tonči  Presker in  Pavla  Jerman. — 3.  Na Poljansko cesto gdč. Terezija Preloh. — 4. V Kolodvorsko ulico 3 (načelnica  gdčna.   Mikuževa)  gdčne. nica  Murgel.    Andreia pl. Leman in Kune. — 5. Na Južni kolodvor  (načelnica ga ing. Segova) gdčne. Miči Osredkar.    Anica    Rozej.   Milka  in Julka Andlovic.    —    6. V kavarno ^Evropa«' (načelnica ga. Reisner-Ru-žička) gdčna. Marija Petrič. — 7. V cvetlično zalogo na Marije Terezije cesti 6 (načelnica ga. Gasperlin-Krč) gdčtii. Amalija Dežman in Jožica Go-renc. — 8. V cvetlično zalogo »Narodni  dom  (načelnica  ga. Klobučar-jeva) gdčne. Iva Lenčkova, Ljudmila Svetličičeva,    Olga    Lorberjeva    in Anica  Petrovčeva   iz  Domžal.  — 9. K cvetlični zalomi v Narodni kavarni ^načelnica   ga.   Herenova   in   ga.   Si-čeva)  gdčna.   Marija  Kosmaceva.
—  Ljubljanske gospodične prosi odbor za II. ljubljanski cvetlični dan, naj se pridnejše priglašajo za sodelovanje pri cvetličnem dnevu. Da se stvar hitreje uredi, naj se gospodične takoj osebno ali    pismeno    priglase naravnost in sicer naslednjim načel-nicam cvetličnih zalog: 1. ge. Berna-tovićevi,    2.    ge. Vidi Pogačnikovi (Mestni trg, Krojaška uhca l/II.), 3. ge.  Vidmarjevi   (Pred  Skofijo, trgovina), 4. ge. Predovičevi (Ambrožev trg), ge. inž. Šegovi (poslopje Južni kolodvor), 5. g. Milku Nagliču (Šubi-čeva ulica 3 — za Narodni dom), 6. ge. Herenovi in ge. Sičevi (za Narodno kavarno) in 7. ge. Danilovi (Gle-dališka ulica) za Spodnji Rožnik.
—  Gospode spremi je valce gospo-dičen   proda ja Ik pri II. litibljanskem cvetličnem  dnevu    opozarjamo    na pregled,    ki je obešen v izložbi Narodne knjigarne v Prešernovi ulici. Iz tega pregleda je razvidno, kateremu cvetličnemu okrožju je prideljen kak gosp. akademik.    Gg. akademiki naj imajo  pri  cvetličnem     dnevu     svoje akademske   trakove.   Sodelovanje   je za  vse akademike obligatno, to zali teva narodni    čut    solidarnost    in sklepi akademskih društev.
—  Določbe glede   razdeljevanja in vračanja nabiralnfcov pri U. Ijub-Ijanskem cvetličnem dnevu.    Odbor razglaša sledeče: P. t. gg. načelnice se prosijo, da pošljejo po nabiralnike za cvetlični dan v petek 13. t. m. po-poldne od 4. do 6.  in v soboto  14. t. m. od 10. do 12. ure dopoldne v sobo Slovenske Sokolske  Zveze  (Narodni dom, I. nadstropje).     Posluže-vati se je pri naročanju nabiralnikov tiskanega formularja.      Vrniti se pa morajo  nabiralniki  ravnotja odboru
v ponedeljek 16. t. m. dopoldne od 10. do 12. ure ali popoldne od 4. do 6.
—  Prosimo strogega reda! Službo  imajo  pri  razdeljevanju  nabiralnikov zaporedoma vsak eno uro: gg. Brilej, Kuhelj, Košiček in Dequal, v ponedeljek 16. t. m. pa gg.:  Peklič, Derganc, Dobravec in Milko Naglič.
—  Bližamo se tre tjera u tisoćaku! Centralni    odbor za  II.  vsecvetlični dan je prejel v roke g. Milka Nagliča od    Ciril-Metodove    podružnice    v Bovcu 314 kron kot čisti preostanek cvetličnega dneva 8. t. m. Gosp. Šte-kar nam je poslal 260 kron kot done-sek cvetličnega dneva v Ajdovščini in od podružnice sv. Cirila in Metoda za jeseniško občino smo prejeli 49 K kot dohodek od prodanih cvetlic na Ciril-Metodovi veselici, ki se je vršila  1. t.  m. na Jesenicah  (Gorenj-sko). — Vsem sodelovalcem pri cvetličnih   dnevih  in  vsem  kupovalcem cvetlic našo iskreno zahvalo. Živeli!
—    Velik ples na cvetlični dan. Zvečer 15. t. m. se vrši po ljubljan-skem cvetličnem dnevu ples v veliki dvorani Narodnega doma.      Ples se vrši  na  čast  sodelovalkam pri  cvetličnem dnevu. Sodelovalci in sode-lovalke z oficijelnim cvetličnim znakom so proste vstopnine.      Začetek plesu je ob 9. zvečer. Vstopnice se v predprodaji  dobe  pri ge.  Cešarkovi v Šelenburgovi ulici.
—    Nogometna    tekma v korist cvetličnega dneva v Ljubljani. S. F. K. »Ilirija« priredi v nedeljo 15. t. m. popoldne z najboljŠim hrvaškim mo-štvom       »Hrvatskim      akademskim športnim klubom« nogometno teknio v korist cvetličnemu dnevu«-      Zato moramo skrbeti, da   se    razprodado vse vstopnice k te\ prireditvi. Rodoljubne gospodične so prevzele    raz-prodajo vstopnic za to tekmo.     Naj jim  ljubljansko občinstvo  s pridnim kupovanjem  olajsa  trudapolno  delo. Gospodične, ki prodaja jo te vstopnice, prosimo da pridejo jutri od 11. do 12. v Nar. dom, da vrnejo zastopniku S. F. K. »Ilirije«, gosp. Josipu Rohr-mannu, neprodane vstopnice in izro-če nabrani denar. Prosimo točnosti!
—    Dopustitev deklic na deške mešCanske sole. Z Dunaja poroćajo: Ker v mnogih krajih Avstrije ni de-kliških meščanskih šol, je bil na Nižje Avstrijskem, Moravskem in v Sleziji deklicam začasno dovoljen obisk de-ških meščanskih šol. Ker so imeli ti poskusi dober uspeh, namerava naj-višja šolska oblast s prihodnjim šolskim letom precej zvišati Število deklic, ki se naj sprejmejo v meščanske sole, in uvesti to tuđi v drugih kro-novinah.
—    Hrvaški    akademski   šport-klub v Ljubljani. Kakor smo že poročali    otvori S. F. K. Ilirija    letošnjo football-sezono    z    najboljšim     mo-štvom ne samoHrvaške in Slavonije, marveč   tuđi Ojarrske izvzemši   Budimpešte. H. A. S. K. postal je neva-ren  tekmec budimpeštanskim prvorazrednim moštvom in ako tako le-po napreduje, se bodo lahko    že    to jesen zmagonosno    vrnili v Zagreb. Za danes se omejimo samo na imeni onih  klubov, s katerimi  je  imel  letošnjo spomlad tekme in to so:  Bu-dapesti Athletikai    Club,    Budapesti Torna  Club,    Ferenczv^rosi    Torna Club.  Magvar  Athletikai  Club,   Ma-Ryar Testg>*akorlok Kore, Torekves in Nemzeti Sport Clubom. Torej sama prvorazredna    moštva.    ter    že imena teh klubov jamČijo, da bodemo imeli v nedeljo veleinteresantno tekmo. Kajti kdor se spusti v boj z taki-mi moštvi, mora biti tuđi sam v res-nici prvorazreden. Z ozirom na nad-vse zanimivo tekmo, posebno pa, ker se vrši tekma v prid »Cvetličnemu dnevu«, upamo, da jo   občinstvo   v najmnogobrojnejšem   številu    poseti in si že lahko preje nabavi vstopnice, katere se bodo iz prijaznosti proda-jale v trafiki gdč. Dolenc in v »Narodni knjigarni«. Tekma se vrši ob vsakem vremenu.
Čuki na Viču so postali že res originalni. Ti Ijudje, ki stoje pod vodstvom nad vse vzorne čukarske zveze mislijo, da jim je dovoljeno vse, kar jim pade v glavo, in izrabljajo katoliško maščevanje v polni meri. Ni še končana obravnava, v katero so zapleteni zaradi napada in poboja s Sokoli in o kateri smo že poročali, že so vprizorili drugo igro, pri kateri pa so se strahovito vrezali. — Bilo je v nedeljo. Pri Robežniku po do-mače pri »Žabarju« na Viču sta priredila Sokol na Vicu in C. M. podružnica veselico. Seveda so hoteli čuki izrabiti tuđi to priliko, da bi napravili nepriliko naprednim društvom. 2e ob 5. popoldne so prišli v krojih, v redu in načinu, kot ga nam predstavlja znana fotografija Čeških Čukov v Kromeficah, in trobili izzi-valno mimo goštilne. Toda Sokoli in udeleženci veselice se za to izziva-nje niti brigali nišo, gledali so si jih mimoidoče in smejali so se njihovi naivnosti. Sokoli nišo za pretep in za izzivanje, marveč se prav dobro zavedajo svoje vzvišene naloge. Ker ti katoliški možakarji, leibgarda Krekova, škofova itd., s tem ni dosegla, kar je hotela, je prišlo par iz- I
zivačev čukov okoli 8. ure na veselico. Da so imeli ti Ijudje namen iz^ zivati poboj kaže že to, ker so prišli previdno našemljeni. Njih vodja je bil zloglasni Peklaj, ki je znan tuđi kot najhujši in najmočnejši čuk izza napada Sokolov. Kmalo so izzvali prepir in neki Ažman se je lotil ene-ga Sokola. Ker se ta ni hotel pretepa-ti, se mu je umaknil na dvorišče. Ažman za njim, njima pa je sledil Peklaj s stolom, ki ga je vihtel nad glavo. Na dvorišcu je dohitel Ažma-na, katerega pa ni spoznal. Udaril je po njem in ga pobil na tla. Sele ko je ta padel in zaječal, je spoznal napadalec, da je udaril svojega lastnega pristaŠ. Hoteli so se poravnati in naredili bi bili, kar tako med sabo, da ni prišla pravočasno žandarmerija, ki je morala zadevo tfiaznaniti — in bo Peklaj, ki se dela vedno za naj-bolj nedolžno katoliško ovčico, zopet imel opravka s sodiščem in čuki si lahko zapišejo za usesa, da nišo še jedli z veliko žlico, ker se tako osmešijo, da pobijejo, ko pridejo iz-zivat Sokole svojega lastnega pristaša. Ažmana obžalujemo.
Kamniški salonski orkester je priredil v nedeljo, dne 8. septembra v dvorani Društvenega doma pri po-grnjenih mizah koncert, kojega moralni uspeh zavzema častno mesto y bogatem ciklu njegovih letošnjih pri-reditev. Poleg tega, da so bile vse točke programa vestno naštudirane* so ^g. sotrudniki orkestra pod razumnim predsedstvom g. S a d n i -k a r j a in pod spretnim vodstvom g. kapelnika Novotnvja pokazali izredno mnogo umetniškega umeva-nja. Koncert se je otvoril z Vedra-I o v o »Slovensko koračnico«, ki je izšla v »Novih Akordih« in nato je sledil pester program, izbran s finim okusom ter izvajan vseskozi precizno in z umetniško eleganco. Čuli smo znamenito barkarolo iz Offenba-c h o v i h »Hoffmanovih pripovedk«, Adamovo overturo k operi »Si j'etais roi«, Flvnnov valček »Jip-i-addy-i- ay«, Eelenbergov komad t>V kovačnici«, Leharjevo lahkokrvno muziko ... torej vse stvari, ki so zelo poznane v glasbe-nem svetu. In — za kar je treba izreci orkestru posebno priznanje -seznanil nas je topot s samospevi dveh modernih slov. skladateljev, dveh odličnih umetnikov, dr. G. K r e k a in A. L a j o v i c a. Lajovic je bil zastopan s svojo »Serenado«, ki je vrlo značilna za njegovo subtil-no umetnost in si že osvaja s svojo zamolklo, rafinirano nežnostjo srca vseh poslušalcev širom domovine; Krek se nam je predstavil s svojo melodiozno »Zaprta so njena oken-ca«. Oba samospeva je prednasal mladi tenorist g. Vremšak. Pel je jako dobro; ne obvlada še sicer vseh tehničnih težkoč prednašatelja, ni še izšolan njegov glas, a je poln naravne svežosti in tuđi precej razsežen. Ko mu bodo dane prilike, da se in-tenzivneje zaglobi v težko umetnost solista in jame posvečati več nege svojemu glasu, potem kaže postati izboren koncertni pevec in odličen interpret modernih slov. avtorjev. G. Vremšaka je spremljal na klavirju g. komponist Adamič, ki je sodelo-val tuđi pri ostalih točkah programa in ki mu gre zasluga, da smo sploh imeli priliko slišati Lajovica in Kre-ka; spremljal je z globokim pojmo-vanjem, tako da sta se petje in glas-ba zares prelivala v enoten, harmo-ničen umotvor. Koncert se je zaklju-čil z J a k I o v o koračnico »Rejd-ment po cesti gre« ... S tem bi bilo poročilo kronista pravzaprav izčrpa-no, če pa bi si kot skromen inkognito vzlic temu lastil pravico kritizirati, bi v epilog večera napisal dve, tri glose na adreso kamniškega napred-nega občinstva. Predstavljam si namreč, da je s strani članov orkestra treba veliko samopremagovanja in globoke Ijubezni do umetnosti, ako igra pred več ko napol prazno hišo, kot je bilo to slučaj v nedeljo, dne 8. septembra! Tstotako se mi zdi, da je taksno nezanimanje s strani občinstva napram orkestru, ki se resno trudi, da bi osvežilo dremotno ozračje kamniškega družabnega življenja, ni odpustljivo! Razumel bi, da prireditve orkestra ob gotovih prili-kah in v gotovih prostorih občinstvu nišo bile vedno simpatične, a da jih ne poseča niti v njih 1 a s t n i h loka-lih, je nerazumljivo.
Detomor. V Gor. Kamenicah pri Novem mestu je 30!etna Margareta Grimšič 8. t. m. porodila dete, kateremu je stopila z nogo na glavo tako močno, da je umrlo. Mrtvo dete je nato nesla pod bližnji leskov grm in ga pokrila z listjem. Drugi dan ga je našla mati Margarete Grimšič. Margareta je orožnikom in preisko-valnemu sodniku vse priznala.
Predrzen rop v Beli Krajini. Pri zgradbi belokranjske železnice blizu Gradca je bil kot delavec v službi tuđi devetnajstletni Jože Hudoro-vec. Dne 25. avgusta t. 1. so dobili delavci v Gradcu svojo plačo. Tuđi komaj 16 let stari Matija Papič je dobil okoli 21 K zaslužka glačane*
Stran 4.
SLOVENSKI   NAROD.
210 štev.
ga. Veselega srca ]e nesel ta zaslu-žek okoli Šestih zvečer na svoj dom v Girsiče. Ko pa priđe v velik gozd, sagleda za seboj sodelavca Jožefa Hudorovca, ki je šel hitro za njim. Papič ni slutil nič hudega in ni po-spešii koroka. Ko ga Hudorovec do-hitu ga zaene z debelo palico tako fepsti, da je pobil na tla Papiča, ki je tuđi omedlel. Tedaj mu je vzel Hudorovec ves zaslužek okoli 21 K in pobegnil brez sledu. Hudorovec ima kot poseben znak zelo debele ustnice.
Ponesrečil se je v četrtek, dne 12. septemra ob osmih zjutraj pri zgradbi belokranjske železnice neki komaj 17 let star delavec. Kopal ie pri vhodu v predor zemljo v visini kakih 5 metrov. Kcr pa je že več dni deževalo in je Ailo vse spoizko, mu je izpodrsnilo in je padel kakih 5 metrov globoko na glavo in na desno stran, da se je onesvestil. Dva de-favca sta ga odnesla v mesto, da so mu dali zdravnisko pomoč.
Napad v Uršnih se'ih. Železnični delavec .lože Ćebulj iz Voklega je bit okoli polnoci dne 25. avgusta t. 1. se na vaši v LVšnih selih. Nenadr sta prišla od nekod dva neznana člo-veka in sta začela pretepati s kolom popolnoma iznenadenega Čebulja. Pretepla in na tla pobila sta ga s ko-!i, nazadnje pa ga se obdebla z nožem. Čebulj ima polomljenih več re-ber in je zadobil tuđi po hrbtu in ro-ki več z nožem prizadejanih mu ran. tako da so ga morali spraviti v bol-nišnico usmiljenih bratov v Kandiio. — Pripoveduje se. da je eden izrned napadalcev že v rokah pravice in da se imenuje Glavež. doma nekje s Hrvp^kesrn.
Povodnji. Zadnje večunevno deževie je provzročilo velike delne povodnji v deželi. Nižje ležeći kraji stoie pod vodo. ki je naredila na poljskih pridelkifi in zlasti na otavi ob-čutno škodo. Tuđi zelje je ponekodi popolnoma uničeno. Temenica je poplavila vse travnike in njive okrog Velike Loke in Trebnjega. Tuđi Krka je okroir Kostanjevice in Sv. Križa opustošila mnogo travnikov in polja. Ljubljanskim bananom so že včeraj dopoldne poslali na pomoč rešilne čoJne, s katerimi se ornogo-ča zveza s pnptavlfenei. Povodenj je napravila mnogo škode.
Rop fn umor. Dacar zakupnega društva postoinskega. Ivan Rlaz-n i k, stanujoč v Št. Petru na Krasu, je btf v torek ali v sredo na drž. cesti med Veliko Pristavo in vasio Ravne fohč. SmineD umor?en fn oro-pan, Bil ie v službi in se ve te. da ie v konsumnem društvu v ^mihelu kasira1 20 kron. Našli so ga dne 11. t. m. v struci potoka, ki se vije pod državno cesto. Ima več ran pa glavi. Denaria in uradnega pečata nišo pri njemu našli. Sodnijska komisija je šia včerat na lice mesta.
Stare morske ribe ^o prodajali reski ribiči v Ilirski Bistrici in v okolici. Kakih 50 ljudi je obolelo: pričeli so bruhati. a k sreči ni vendar nobe-den nevarno obole!. Ribe so zapleni-1» — b*1e so skorai gnile. — Orožni-stvo je nrodafalca izsledito in ga od-dalo okrainemu sodišču v Ilirsko Bistrico.
Tsfovi so vjojnili v sredo zve-cer v Grahorjevo prndajalno v Rit:-nuih pri Ilirski Bistrici. Strgali so težek železen križ raz okno in skozi jrcstilniško ?obo prišli do prodajalne. JV>?-način? ?.o tatove prc^nnJi: ako je Mio kai ukradenega, in koliko, se ni dognano.
E!ektroraf!:osraf x Ideal«. Danes v netrk. dne 13. septembra: Special-ni večer s sledečim sporedom: 1. Arabska rokodelstva in obrti. (Naravna slika.) 2. Teddy, voščilec za £od. (Humoristično.) 3. Lesena skle-da. (Ameriška drama.) 4. Iz Trogir-T2 v Splfet. (Potovalna slika.) 5. Ton-Tolini. zenitovaniski asrent. (Veleko-mično.) 6. Schinderhannes. (Kolorirana drama.)— Samo zvečer. 7. Mirko in Satvr. (Komična učinkovitost s Fric Abelardom.) Jutri, dne 14. septembra: >Med nebom in vodo«-. (Svetovna učinkovitost Nordiskfilm Co.) V torek, ćv.e 17. septembra: -Žclczna roka . (Velika detektivska drama.) V soboto. dne 21. septembra: »Velika cirkuska privlačnost^. (Najboljši film, ki se je dosedaj pred-vajal. Nordiskfiim Co. S Psylandrom v glavni vlo^i.)
Zdravstveno stanje §mestne ob-člne ljubljanske. V času od 1. do 7. t. m. se je rodilo v Ljubljani 11 otrok, umrlo pa je 17 oseb, med njimi je bilo 8 tujcev. Za grižo je umrla 1 oseba, vsled nezgode tuđi 1, trije tujci pa so umrli za jetiko.
Ogenj v skladisču. Ko je včeraj popoldne trj^ovec g. Fran Sark na Marije Terezi je cesti št. 11, hotel v skladišču nastaviti špirit, mu je ne-nadoma izbruhnil pod nogami na tleh o^enj. Sark je takoj pipo trdno zaprl ter s pomočjo domačinov ogenj pogasi!. Une! se je bencin, ka-terega je pred par urami tam poli! vajenec in ga takoj z žaganjem po-suših    Navedenec si postanka ognja
ne more drugače tolmačiti, kakor, da je moral stopiti na kako vžigalico, ki }e komu padla iz žepa in ki se je vnela. Sreča je, da ni pustil špirit odprt in odskočil proč, kar bi bilo neizogibno provzročilo hudo eksplozijo in požar v skladišču.
Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpcljalo v Ameriko 20 Macedoncev in Bolga-rov. 34 Slovencev in 25 Hrvatov je prišlo iz NemČije, 50 pa iz Rudolfo-vega. 40 Slovenk iz goriške okolice se je pripeljalo iz Hrvaškega, kjer so lupile slive.
Izgubljeno In najdeno. ?ivilja g. Alojzija Juvanova ie izgubila zlar prstan z rdečimi granati. — Odč. Zi-na Crnologarjeva je izgubila denar-nico % manjšo vsoto denarja. — (1. Ivan Colnar je našel ročno torbico, v kateri je bil poleg drugih malenkosti tuđi molitvenik s podpisom Colnar Marija, Hrastje.
Pozor! Svoje cenjene bralec prosimo, naj priloženo dopisnico predobro znane, poštene in solidne prve češke izvozne tvrdke V. J. Havliček a bratr, Podebradv, Češko, porabijo za naročitev nove jesenske in zimske vzorčne zbirke modernega blaga za dame in gospode, barhente, flanele, platnine, damast in pavolnine ter opreme. Sklicevaje se na naš list vam zbirko vzorcev pošljejo postnine prosto. Ako sedaj ne potre-bujete nicesar. prosimo, da dopisni-co shranite za pozneje in nas pripo-ročite svojim znancem.
Dunaiski damski elitni orkester pod vodstvom gdčne. Anice Rittstei-per. koncertuie danes in prihodnje dni v kavarni Central na Sv. Pet^a
Razne stvari.
*  Vlom v banko.   Ir Lusrosa po-ročaio:  Predpreteklo noč so vlomili v lugoško ljudsko  banko ter ukradli oooo kron iz železne blaprainice.  Na sumu je občinski sodnik v Sakulu.
*  Helena Mačoh    se hoče poro-čili. Iz Petrikovra  poročajo:    Svaki-nja  in   ljubica     pavlanskega   meni ha Mačoha.    Helena Mačoh,    je prosila JetniŠko unravo t^l dovoljenje, da se srne poročiti z nekim kaznencem, ki je v isti kaznilnici.   Jetniska uprava je prošriio odstopila visii instanci.
*  Fitiančnt    koncipi^t   —  ogle-duh. Iz Lvova poročajo:    Včeraj so tu aretirali koncipi^ta pri finančnem deželnem   ravnateljstvu,   Vladimirja Le.suka. ker ie r»a sumu. da je Špioni-ral v prospeh Rusije.   Izročili so ga dež. sodišču. V njegovem stanovanju so našli mnogo   obremenilnega materijala.
*  Vojaški novinci — niorilci.   Iz Inomosta poročajo: V Feldkirchu je vojaški novinec Stiegler ustrelil ne-kega drusresra novinca. v Lustenavu je pa vojaški novinec Kremel zaklal nekega dru^es:a novinca. Stie?ler je ušel.   Kremelja so pa prijeli.   Vzrok pretepu in umoru je bil haje političen prepir.
*  Nesreća v kinematografu.   Iz f^enrecina poročajo: Ko so poskuša-li uri nekem nanovo z^rajenem kine-mato^rafičnem  gledališču  nosečnost strehe, 5e Je ta podrla s postrarskimi zidovti vred.    Dva delavca str:  bila tako? mrtva, štirje pa revarno ranjeni.    Ljudie so hoteli linčati sfvbin-ske^a nodietnika.
*  Rudnička nesreća. Iz Dnisbur-^a poročajo:    Včeraj ponoći s    je v rovu »Westena - privodila veliV a ne-sreča vsled treskavih plinov. Ker se ie rov udri,    ni moglo šestde^et de-lavcev iz rova. Peševalno moštvo je Ie z največjim trudom napravilo pot, tako da so se mr>s:li    delavci    resiti. Šest rudarjev je bilo ubitih.
*  Zrakoplovstvo. Iz Chi'caga poročajo: Pri letalni tekmi je ponesrečil  znani   amerikanski    zrakoplovec Pavel Beck s svojim aparatom ter se ubil. — Iz Londona poročajo:    Kcr se    je tu od začetka    meseca    fulija ubilo šest aviatikov    pri    poletih    z monoplanom.     namerava    angleška vojaška  uprava  prepovedati  vpora-bo monoplanov.
*  Draginja    mesa v Nemčiji.   Iz Berolina poročajo:    V božicu    bodo pripeliali v Hamburg stotisoč zaklanih koštrunov iz Avstralije. Nadalj-iii  transporti    bodo prihajali  vsakih štirinajst dni. —   Iz Karlsruhe poročajo:    Badenska vlada je preklicala prepoved   uvoza in prevoza    goveje živine in koz iz Sviće, da s tem vsaj nekoliko odpomore    veliki    draginji mesa.
*  Dunajska gostotjubnost... Na Dunaju so bili zdaj zbrani sodniki in drugi juristi. Odlična družba več ti-soč ljudi je to bHa in   posvetovanja so obujala veliko pozornost po vsem svetu.    Krščansko-socijalni    vladarji Dunaja so morali seveda izpolniti na-logo hišnih gospodarjev. In kako so jo izpolnili! Dunaj je postal slaven po ćeli Evropi. Na pozdravnem banketu v Sofijskih dvoranah so dali gostom: ribjo majonezo, mrzlo    pečenko    in sadje. Pri banketu v mestni hiši so pa dobHi: juho, goveje meso s pri-
kuho in sladoled. Kadar imajo kr-Ščanski socijalni hišniki ali snažilci kanalov kongrese, jih dunajsko mesto bolje pogosti. Najbrže so se vo-dilni krščansko-socijalni možie mislili, da so si juristi sami preskrbeli toliko duševnih užitkov, da jim za te-lesne užitke ni nič mar. A da so zbra-nim gostom dali užiti majonezo in pokvarjene ribe, to je vendar malo od sile. Vsled zaužitja ribje majoneze je namrec obolelo več sto ljudi; za-strupili so se in zdravniki imajo mnogo posla, da ljudem pomagajo zopet do fdravja. Čc se je dunajska gosto-Ijubnost pri shodu juristov tako iz-kazala, kaj bodo sele dali uživati preprostim Ijudem, ki so sli na evha-ristični kongres.
Telefonska in brzojavna poručila.
Parlamentarične zadeve.
Dunaj, 13. septembra. Bajc se nahaja zakonski nacrt o'vpeljavi razredne loterije med prvimi predloga-mi, ki jih bo vlada predložila poslan-ski zbornici, ko se ta zopet sestane. V parlamentarnih krogih so mnenja, da bo vlada vpeljala razredno lotc-rijo že prihndnje leto.
Trgovinsko    in     poljedelsko    mini-strstvo.
Duna], 13. septembra. Kakor se govori v tukajšnjih političnih kregih, }t sprožil trgovinski minister vitez R o c s s 1 c r na Dunaju, da zahteva njegovo zdra\rstveno stanje sestme-sečnejra dopusta.
Praga, 13. septembra. -Čas« po-roča po zanesljrvih informacijah, da priđe v prvi vrsti za poljedelsko mi-nistmvo v noštev profesor dr. Hora č e k.
Dunaj, 13. septembra. Fogajanja zaradi izpopoinia e in dopolnitvs kabineta so prišla v nev stadij. Kandidatura sekerjskega načelnika Stibra-la ne priđe več v pošicv. Zatrjujc se, da bo trgovinski resor prcvzel secia-nji železniski minister baron Forst-ner. Za železniško ministrstvo priđe kot najresnejši kanci-dat v poštev sekcijski šef in ravnatelj Banhar. Za poljedelski resor je kandidat češki vseučiliški profesor v Pragi Ho-raček.
Dunaj, 13. septembra. V političnih krogih se nojavlja nova kombinacija glede dopolnitve ministrstva. Baron Forster ostane po tei kombinaciji železnislcf minister, za trsov-ski resor pa priđe v poštevr sekcijski sef v notranjem ministrstvu baron Fries.
Delegacije.
Dunaj, 13. septembra. V pone-deljek se vrši skupna rninistrska kon-ferenca, ki bo definitivno aoločila termin jesenske delegacijske sezije. Zatrjuje se, da se prično delegacije 24. t. m. na Dunaju, ter iih bo cesar otvoril s posebnim prestolnim govorom.
Nato bo imel zunanji minister grof Berchtold ekspoze, ki ga vsi po-iitični krogi z napetostjo pričakujejo. ker se ne bo mogel ogniti resnih zu-nanjcpolitičnih  vprašanj  na  Balkanu.
flochenburgerjev  ferman.
Dunaj, 13. septembra. Nemsko-na-cijormlna korespondenca poroča. da je grof Thun pač svojčas dementiral v »Narodni politiki« besede. ki se mn podtikaio. ne pa one vesti, ki jo ie prinesla »Narodni politika« dan prej in ki vsebuje tuđi dobesedna roroči-la o njegovi konferenci z grofom Stiirgkhom v tej zadevi. Te besede sicer nimajo formalno, pač pa imajo materijalno isto vsebino. Sedaj haje poroča neki član nemškega odseka osmerice omenjeni korespondenci: K prikaznim. ki so v zadnjem Času vplivale tako, da dvomijo Nemci o nosredovalnem delovanju namestni-ka kneza Thuna, je sedaj dodal še jasno in neprijazno postopanje proti justičnemu ministru Hochenburger-ju. kar nikakor ne more ostati brez odgovora. Brez dvoma* se bo bavil s to zadevo tuđi nemški odsek osmorice, ki se bo v kratkem sestal, da pred vsem Ioči resnico od neresnice in potem stori svoje sklepe.
Sedaj seveda nemški nacijonalci iščeio dlake v inicu. da bi mogli sle-pomišiti z nekakim navideznim ogorčenjem in tako zasčititi svojega Ho-chenburgerja.
Praga, 13. septembra. Neki Češki uradnik je vložil pri okrainem sodi Šču v Teplicah v češkem jeziku pisano tožbo. Ta tožba je bila nato zavrnjena z motivacijo, da y Teplicah češki jezik pri sodniji ni nava-den. Sedai je ta uradnik isto prošnjo zopet predlnžil ter ob enem zaprosil sodnega predstojnika, da jo naj predloži glasom najnovejšega fermana ju-stičnega ministra Hochenburgerja sodniku, ki zna češko. Sodni predstojnik je nato tuđi to prošnjo zavrnil z motivacijo, da je bila tožba popolnoma pravilno odpravljcna od sodni-ka, ki je bil po razdelitvi dela v to poklican in obvlada češki jezik v go-
voru in pisavi ter da je ta tozpo zavrnil, ker je bila pisana v jeziku, ki pri okrajnem sodišču ni navaden.
Protest    proti   Hochenburgerjevemu fermanu.
Praga, 13. septembra. Sklepom včerajšnje seje nacifonalno-politične komisije so se podali ministra v p. Fort in F i e d 1 e r. dalje državni postanci Svehla, Viskovskv in dr. Ražin k namestniku knezu T h u n u, da podajo protest čeških članov spravne komisije proti jezi-kovnemu fermanu justičnega ministra. Namestnik je vzel protest po-slancev na znanje.
Praga, 13. septembra. Praški mestni svet je sklenil protestno rezolucijo proti najnovejšemu fermanu justičnega   ministra  Hochenburgerja.
Dr. Stranskv o koaliciji češko-radi-kalnih strank.
Praga, 13- septembra. V »Samo-statnosti« iziavlia dr. Stransky o koaliciji Češko-radikalnih strank, da je s koalicijo vstarjen temelj češki opoziciji proti praškim lezikovnim spravnim^ pogajanjem.
Evharističnl kongres.
Dunaj, 13. septembra. Tekom včerajšniega dneva je prišlo zopet mnogo remarjev na evrharistični kongres na Dunaiu. Vreme se je popolnoma prevrglo, vlada pravo jesensko deževje in oštri vetri brijejo po uli-cah. Vremenski položaj ie brezupen, računa se, da odpade vsled tega tuđi glavni prizor ceiega kongresa, ne-dcljska procesija.
Duraj. 13. septembra. D3nes zjutraj ob 7- se je vršilo ob huđem mrazu na vrtu Schwarzenberg"ove palače obhajilo dunajskih otrok. Obhajila .se je udeležilo nad 5600 dečkov in deklic. Intervenirati je morala v mnogih slučajih rešilna postaja, ker se je mnogo otrok hudo preiiladilo. Komite je organizral opoldne zlasti na dursaiskem rotovžu velikanski obed, kjer bi morali dobiti romarii za eno krono obed, kakor v ljudski ku-liinji. Obed pa je bil tako slabo organiziran, da so morali nekateri čakati ćelo do 3. popoldne. Danes ]e prišlo že v prvih urah do burnih prizorov. ker so nekateri kmetje — zlasti odurno so se vedli Tirolci — zahte-vali takoj jedila. Kmetje so preklinjali, ker organizacija ni funkcionirala.
Poljaki in Rusini.
Lvov, 13. septembra. Poljske stranke so pozvale konservaiivno poljsko stranko, da nai predloži konferenci načelnikov strank lastni nacrt volilne reforme, kakor so to že srorile druge deželnozborske stranke. Konservativci so izjavili, da bodo to storili. Vitez Bilinski priđe dne 17. t. m. v Lvov, da se udeleži posve-tovanj  poljskih načelnikov strank-
Lvov, 13. septembra. Ekseku-tivni odboli poljske napredne stranke je sklenil cianes izjavo, ki se obraća poglavitno nasproti Rusinom. Stranka, ki ne odklanja upravičenih rusinskih zailiev, se obraća do repre-zentantov Rusinov s prošnjo, da naj ne str mogla vijo s trdovratnostjo v vprašanju mandatov volilne reforme. Tuđi naj ne ustavijo ćele akcije zaradi dveh ali treh mandatov.
Vojna nevarnost na Balkanu.
Sofija, 13. septembra. Demokratski list »Bolgarija« slika skrajno mučni vtisk, ki ga je napravil umor dveh bolgarskih voiakov ob meji. Umor, ki je bil izvršen v času, ko si Evropa prizadeva v agoniji ležečo Turčijo reformirati, vzbuja ogorčenje vse javnosti ter bo spravil oto-mansko državo ob ves kredit pri ci-viliziranem svetu. Odgovornost za eventualne posledice dogodka pri Kara Tepi pade na Turčijo. ki odgo-varja na korektno postopanje Bol-garske s provokacijami. Javno mne-nje lahko z mirno krvjo caka, kako se bodo stvari razvile. Vlada bo sto-rila svojo dolžnost.
Solun, 13. septembra. Turski poveljnik v Razloku poroča, da so se pokazale pri Kara Tepi velike čete Bolgarov ter da so začele streljati proti Turkom. Tuđi bolgarsko topni-čarstvo se je tega obstreljevanja udeležilo. Med drugim so obstrelje-vali neko postajo, ki pa je krepko odgovarjala.
Sofija, 13. septembra. V Djakovi so izbruhnili nemiri. Več bataljonov turškega vojaštva je odšlo tja. V Ko-čani je prišlo do boja med turskim in bolgarskim vojaštvom.
Sofija, 13. septembra. Listi poročajo, da se nahaja na Bolgarskem mnogo turskih špijonov, ter zahte-vajo, da vlada zasede železnice ter zaščiti mostove, da prepreci z vojaštvom atentate. Razpoloženje je šc vedno zelo bojevito.
Carigrad, 13. septembra. Ofici-jozna nota slika razmerje med Turčijo in Bolgarsko kot korektno. Upa-ti je, da se spor v medsebojno zadovoljstvo uredi.
London, 13. septembra. Listi poročajo, da obstoja med bolgarsko
in rumunsko vlado dogovor glede skupnega postopanja na Balkanu. Ta vest je zelo neverjetna, ker stoji Ru-munska popolnoma na stališču evropskih velesil.
Zagonetni poseL
Dunaj, 13. septembra. Car Ferdinand bolgarski se je tajno odpeljal iz Sofije ter se je danes z orijentskirn ekspresnim vlakom pripeljal na Dunaj. V njegovem spremstvu sta princesinji Evdoksija in Nadežda, Tuđi bolgarski poslanik Salabašev, ki je bil na dopustu, se je vrnil na Dunaj. Ta izredni poset in nenadni dogodek vzbuja    splošno pozornost.
Albanija.
Dunaj, 13. septembra. Albanski katoliški škof v Skoplju Midija, ki se mudi sedaj na kongresu na Dunaju, je podal nekaterim dunajskim časni-karjem sledeče informacije. Albanci so pripravljeni priceti vsak hip energično akcijo, če Turčija ne izpolni albanskih zahtev. Skader je središče albanskega gibanja, v Malisiji so že pričeli, Severna Albanija sledi, kakor hitro poteče četrti dan bavram-skih praznikov in Turčija še ni po-polroma ugodila albanskim zahte-vam. Mi smo navezani sami na sebe ter pripravljeni boriti se do skrajno-sti za samostojnost naroda, upamo pa, da nas bo v tem boju podpirala tuđi Avstrija.
Bolgarsko - srbski sporazum.
Carigrad, 13. septembra. V tu-kajsnjih bolgarskih in srbskih krogih se govori, da bodo Bolgarska, Srbija, Grška in Crna gora te dni po svojih poslPTrikih pri turski vladi skupno nastopili proti zatiranju svojih podanikov v Macedoniji. Porta je o tem koraku že poučena in je pri-nravljena tuđi politične kaznjence v Macedoniii amnestirati, kakor je to storila pri Albancih.
Francosko  severno brodovie v Sre-dozemskem morlu-
Pariz, 13. sentembra. Judet napada v članku »Ecbira rovo« raz-delitev franr-o^ke mornarice. V tem članku nr?vr ^Te obsolarno koncen-^ar'i?. ^ač n^ vičemo ^roblem od Irrre sfrr»Ti?; vi fei;mo iri 7?hteva-rpo v^Ticp^tracijo v Knrmlu. Splosna ^olltiks. ki fe rnero^aina za zopetno pov7^?7n ^r?ive, zahteva to.
PhHz, 1.^. septembra. »Eccho de Parfs^- opozarja v nekem članku na težkoče, spraviti v Toulon tretjo oklopno mornarico. Sedai hočejo poslati en de! koncentrirane mornarice v Biserto ob algerski obali.
Mirovna  pogajanja.
* Carigrad, 13. septembra. Mire v-na pogajanja trajajo naprej. Porta vztraja na zahtevah, ki ščitijo narodno Čast. »Jeni Oazetta« piše v inspi-riranem članku, da vlada ne bo nik-dar privolila v mir, ki bi ogrožal narodno ča*t.                                *
Pariz, 13. septembra. Privatna pogfajanja med turškimi hi itab'jan-skirm r^upniki so dozoreia tako da-!eč, da bodo v najkrajšem času in»e-novani oficijozni mirovni posredovala*, ki se baje sestanejo že prihod-nji teden.
Kuga
Pariz, 13. septembra. Iz Časa-blanke poročajo. da so konstatirali tam 13 slučajev kuge. Zboleli so tuđi 3 Evropejci.
Lev na promenadi.
Draždane, 13. septembra. Iz tu-kajšnjega zoološkega vrta je ušel lev, ter prisel v park, kjer se je šetalo mnogo tisoč ljudi. Lev je popolnoma mirno korakal po promenadi in se ni zmrii! za ljudi, ki so bežali pred njim v paničnem strahu. Končno se je posrećilo leva ujeti, ne da bi bil komu kaj storil.
Hmelj.
Norimberk, 13. septembra. 1300-000 trgovina in cene nespremenjene.
Rmečka nisarnn narodno-napredne stranke
Vodstvo narodno - napredne stranke je ustanovilo v svojem tajništvu posebno kmečko pisarno, ki je na razpolago vsakemu naprednomu krnetovalcu za popolnoma brezplaeni pouk v vseh političnih, upravnih, davčnih, pristojbinskih in vojaskih zadevah. Izkljnčene pa so zaspbne pravdne zadeve. — Pi-sarna ne poslovala za sedaj Ie pismeno in vsak napreden kmetovalec, ki je potreben kakršnegakoli pouka v zgoraj navedenih strokah, naj se obrne zaupno s posebnim pismom, kateremn je priložiti 10 vinarsko znan?ko za odg-ovor ako se želi odgovor v priporočenem pismu pa 35 vinarsko znamko) na: Kmetsko pišamo narmlno-napredne stranke v Ljnbljaui, Wolfova ulica 10. Ob sebi umevno je da je pisama na razpola-go tndi naprednim kmetskim župan-stvonu
210. Mev.
SLOVENSKI   NAROD.
Stran 5,
Gospodarsko napredno društvo
z& šontjak:ot>Qki ok:raj priredi
r B«Uli«, *■• li- M^Mikra lttl tb 3. uri p+poldM ▼ f#stllai pri
Češnovarju na Dolenjski cesti
nw\ valilcev
za predstojeće deželno-zborske volitve 24. t. m.
Velilci! Klerikalna deželnozborska redna nas je oropala skoraj za ćelo leto dveh deželnozborskih mandatov, ki ste jn Uni izrodli v roke naprednih svobodno irvoljenih poslancev. Da bi nara za vselej iztrgali ljobljanske mandate, sklenila je ta većina deželnozborski zakon, ki je dal 600 zunanjim volilcem v Ljubljani volilno pravico, dasi jib interesi našega raesta nič ne brigajo. Naša dolžnost je. da to nezaslišano krivico odbijemo s tem, da delujemo z vsemi silami. da bosta naša kandidata izvoljena s tako većino, ki bo klerikalcera enkrat za vselej pre^nala skoraine po ljubljanskih mandat ih. Zato zlasti valilcl in sploh naprednjaki iz Sent-jakobskega   okraja.   vsi   na   na$   shod!
Odbor.
Društvena naznanila.
Sokol L se korporativno udeleži ■i. sodeluje pri javni telovadbi br. Jruštva v St Vidu. V ta namen se zbira v nedefjo 15. t m. popoidne ob pol 2. pred društvenim! rr ^*~n v ilirski ulici in odkoraka točno ob tri četrt na dve (via: Prcsernov spomenik - posta mimo kavarne Evropa). Bratje udeležite se obilno tega skoro zadnjega izleta v kroju v tem letu in pokažite bratske simpatije in ?cmožno roko bratom v Sent Vidu. — Trobentaški zbor ima skusnjo v v *?oto zvečer. — Za dvomljivega vremena pričakujemo obvestila iz Št. Vida do 11. dopoldne. — K ude-ležbi so vabljeni tuđi bratje iz Most in ^tepanje vaši. Sokol II. se itak tuđi korporativno udeleži.
XXI. redni občni zbor akad. fer. društva »Sava se vrši v soboto, 14. t. m. ob četrt na 9. zvečer v re-stavraciji Narodnega doma po slede-čem dnevnem redu: 1. čitanje zapisnika zaćn\e?a občne^a zbora: 2. vo--očlla odbornikov: 3. poročilo revi-zorjev; 4. poročilo odseka za revizijo poslovnika; 5. volitve: 6. porr.C o proslavi društvene 201etnice; 7. ^amostojni predlogi: 8. slučajnosti. \a občni zbor povabljamo se enkrat vse gg. redne člane in starejšine ter vse društvene goste in Člane bratskih dru stev in oreanizacij.
Šibenski Sokol se udeleži v kroju
pnreditve    br. Št. Vidskega   Sokola
une 15. septembra. Bratie naj se zbe-
r' ob 2. pri Ančniku. odkoder s~
koraka v ?t. Vid.   Vsak   naj vzame
pelerino. Ker gre za zgradbo Sokol-
skega doma v Št. Vidu.   udeleže naj
se tega izleta    kolikor mogoče pol-
nostevilno      tuđi      člarri        društva
Zs:radba .
Sestanek in veselica polit, društva »Vodnik^ v Spod. Siški. ki bi se moral vršiti dne I. septembra, se je -adi rrepričakovanih ovir preložil na ^edoločen čas. Podrobnosti se bodo "aznanile pravočasno.
Odbor društva za zgradbo Sok. doma v Šiški ima dne 17. t. m. sejo : ri Ančniku ob 7. zvečer. Odbornice n odborniki se vabijo, da se udeleže ^eje polnoštevilno. — Jos. Seidel, t. č. pred^ednik.
Odbor pol. društva »Vodnika v
^iskl ima važno sejo v soboto,   dne
4. septembra ob pol 8. zvečer v sa-
onu pri »Raci«.    Radi    važnosti se
prosi in  želi  polnoštevilne  udeležbe.
— Jos. Seidl, t. č. predsednik.
Za sklad »Sokolskega doma« na Vrhniki so darovali: ob priliki raz-mista »Lovskega društva« sledeči Gospod je po 5 K: Josip Antoš, Jan r>uffe. Oabriel Jelovšek. Josip Ma-ienšek, Viktor Perne. Jean Schrev, dr. Pavel Skaherne. Mihael Tomšič, Fakob Zalaznik. Nadalje se je nabra-!o v isti namen po nabiralnikfn slede-ćih n. t. gostiln: Pri Jurci 9 K 10 v; pri Kočevarju 20 K 12 v: pri Koren-čanu 9 K 46 v: pri Kosu 4 K 80 v: Dri Mantui 8 K 78 v: pri Oblaku 3 K w v: pri Simonu 5 K: pri Sinkovcu ^ K 85 v. Skupno torej 109 K 79 v. Vsem darovalcem naiiskrenejša hvala!
Akademično društvo slovenskih tehnikov na Dunaju. Tovariši abitu-n;entje! Zapustili ste srednjo solo; ^a važnem razpotju stojite, določiti ri morate svoj življenski poklič. Težka je za vas revne slovenske di--'■Ve odfočitcv za nadaljni štndij na tchniki. Umevno je, da so slovenski dijak! v tujini navezani na samopo-moč in se zato tem tesneje združijo v svrho medsebojnega spoznavanja in podptranja ter skupnega napred-
ka. Te cilje zasieduje »Akademično društvo slovenskih tehnikov na Dunaju«, ki je v štirih tečajih svojega obstoja postalo ognjišče, okoli kate-rega se zbirajo vsi dunajski slovenski tehniki. Dolžnost vsakega Slovenca, ki gre na dunajsko tehniko, naj bode torej vstop v imenovano društvo. Odbor preskrbi vsakomur rade volje informacije o društvu, studiju in o gmotnem položaju slovenskih tehnikov na Dunaju. Za * Akademično društvo slovenskih tehnikov na Dunaju«: S. F e r j a n -č i č, cand. chem. kot I. tajnik, cand. ing. Bevc Ladislav kot pred-sednik. — Vsa pojasnila preskrbita: Bevc Ladislav, cand. ing., Ljubljana, Valvazorjev trg 3/IIL, in Srećko FerjanČič, cand. cheiru Bled, Mirni dol.
Književnost.
— Dr. Trnski: O Rusiji i Rusima. Stogodišnjica dvanaeste i trinaeste. Beograd. Založil Lj. M. Da-vidović. Cena 2 K. Ravno sedaj ob-haja Rusija stoletnico velikih dogod-kov svetovrnega pomena. Na ledenih tleh Rusije se je začela tragedija Na-poleona L, v plamenih užgane Moskve so zgoreli stebri njegovecra prestola. na ruskih stepah je pro-padla njegova velika armada, in njemu. Napoleonu T., ki je ponižal ali nregnal ćelo vrsto kronanih glav. se je odnrla pot v pregnnnstvo. Knjiga >O Rusiji i Rusima«, ki je pravkar izšla v srbskem jeziku je posvećena snominu velikih doc:odkov pred sto leti na Ruskem in na Srbskem. A motil bi se. kdor bi v tej interesantni kniiei isknl rekTr»ittibciTO 7crr>dovin-_jv;:, H^^r,ji,l)v> Pismelj naslanja svo-fc delo samo na te doj?odke. ker vidi v njih temelje velike nacijonalne slo-vanske kulture, spis pa se bavi prav-zaprav s psihologijo tega velikejsra ruskega naroda, ki je doslei ustvari! samo znamenito literaturo in veliko državo, drufresra nišo kulturi človr-čanstva nicesar podarili. Literatura je zrcalo narodove duše. iz literature se sr»O7na vrelec narodovih moči. Zlasti velja to o duši ruskega naro-da. kaiti ruska duša )e doslei dobila vidnega izraza le v ruski literaturi — gigantska duša ima gigantsko zrcalo. S trpa stališča izhaja dr. Trnski in opisuje Rusijo in ruski narod ter odkriva njeeovo dušo. kakor je nastala pod vplivom državne nreteklo-sti ter političnih in socijalnih razmer in kiimatičnih ter kraie\Tiih vplivov. Ta slika ruskeea naroda je veleinte-resantna. Da bi knjiga našla mnogo bralcev med Slovenci, kaiti ni ga spisa, iz katere?ra hi mojrli tako spoznati Rusijo in ruski narod in dušo vsega slovanstva. kakor iz tega po obse^u sicer ne velikesra, a po vse-bini bo??ate£Ta dela dr. Trnskega.
ženec Josip Pcgan k obravnavi ni prišcl in se ic obravnavalo v njegovi odsotnosti. Q6tz pa svoje dejanje de-loma prizna. Scveda je bil on kot or-ganist prisiljen kaplanu pomagati, j vendar pa tuđi ni smcl goljufati. So-| dišče je obsodilo oba obtoženca za-; radi volilne sleparije in sicer organi-sta Ootza na 10 dni, Pegana pa na pet dni zapora s trdim ležišcem. Tako delajo klerikalci, največ pa so krivi med njimi njihovi zapeljivci, ki vedno trdijo, kako ljubijo ljudstvo, obenem pa spravljajo nevedne ljudi v zapor.
Izpred sodišGO.
Kazenske  obravnave   pred   đeželnim sodišcem.
Obsojena klerikalna volilna sleparija v Senožečah.
Žrtve klerikalnih volilnih slepa-rij so se zopet za dva moža pomnožile. To zaslugo si je pridobil kaplan v Senožečah I- D o 1 c n c. Stvar «te je vršila sledeće: Za senožeške r,n-činske volitve, ki so se vršile 20. decembra 1911, so napeli kleriknini a^itatorji, na čelu jim omenjeni 1 i-plan, vse sile proti naprednjak«- n. Agitiral je kaplan sam in hodil po hi-šah, poleg tega pa je imel šc ćelo četo zaslepljencev, ki so se dali prego-voriti, da so šli za klerikalce po ko-stanj v ogenj.
Neki fant. ki je za pričo, pravi med drugim: Bili smo v vseh hišah, dobi! sem za to pet kron. Pobirati in lovili so pooblastila, če pa gospo-darja ni bilo doma. pa so prisilili ženo ali kakega sorodnika. da se je pod-pisal na pooblastilu gospodarja. Na-brali so precej bianko-pooblastil. ka-tere so izpolnili in porabili, kakor jim je pač kazalo. Najbolj priden nabira-Icc klerikalnih pooblastil pa je bil or-ganist in posestnik Ivan O 6 t z , ki je tuđi pustil, da >e podpisal za. gospodarja K a s t e 1 i c a gospodarjev brat, ker žena gospodarjeva težko piše in slabo vidi. Podobno se je zgodilo se pri vec posestnikih. Sploh pa so imeli kkrikalci kljub temu smolo. Anton Zadelovo poobla-stilo je volilna komisija naravnost zavrnila, ker je bil podpisani neznan in ker tuđi priče nišo bile podpisane. Delali so klerikalci na vse mogoče načine in vse jim je prišlo prav, samo da dobe več glasov. S pooblasti-lom, na katerem je bil tuđi nepristen podpis, je drugoohtoženec Josip Pe-gan voli!. Seveda bi bila njegova dolžnost, če je že dobil od kaplana po-oblastilo, da hi se tuđi prepričal, če je dotični, za katerega on kot poobla-ščenec voli, s tem zadovoljen in če je pooblastilo res podpisal. On pa tega ni storil, marveč je slepo vrjel svojemu kaplančku in si opekel po-tera po njegovi zaslugi prste. Obto-
Gospodarstvo.
— Izvoz kranjskega zelja.    Le-
tosnje nenavadno hladno poletje je kaj ugodno vplivalo na razvoj in rast zelja, ki je začelo pravkar zoreti. Posebno lepo zelje imajo okrog Vrh-nike in v ljubljanski okolici. Po maleni se že pričenja izvoz in v krat-kem je pričakovati, da pojde več sto vagonov našega zelja preko Trsta na Laško in zlasti v Levanto in Egipt, kjer dosega znatne cene. Pri-dclovanje in kupčija z željeni redi mnogo ljudi, ker je skoro vsako leto dobičkanosno.
Telovađno Mvo Sokol ? Ljubljani
pozivlja svoje   člane,   da se polnoštevilno udeleže
nnjnega sestanka
radi dogovora o cvetličnem dnevu. — Sastanek   se  vrši
▼ soboto, dne 14. t m. ob 8. ori zvečer ▼ telovadnicl „Narodnoga doma".          Na zdar!
Odbor!
Spominjajte se
%i\m drustta Umi.
Današnji list obsega 6 strani,
Izdajatelj  in  odjErovorni  urednik:
Valentin Kopitar. Lastnina in tisk  »Narodne tlskarne<r.
Borzna   poročila.
L|nM|iwafca
„Kreditna banka v Ljubljani".
UrHi! k«rtl lanjske b»rze 13. septembra 1913
■•l»*l»*»l  papir}!.             Be"nl       8l«e*» :' 0 malevi renta     ....       86*70       86 90 J-2*» srebrni renti .   .    .    .      90 10      9030 *% tvstr. krontka renta   .   .      %70;    86^ *•■'. op.        »                 •   •      ^*55!    8675 i* , krtnftko defelno potofffo      9350      9450 4", k.o. češke dež. b«nkc   .      90*—      91 — Prečke 1* 1. 1860 V-     .    .         442—     454 — ..      M   „1864.....614-     626-„     tlske......296-308-„     zemeljike  Midajc   .    282 75    29475 Z             »        H.     ,.       .     253-25     265 25 „     oifrtke hlpotečne  .   .    241-50    253*50 „      dan. komar«Ifie     .         479-— j   491 — „     avitr. kreditne   .   .    .     480 — ,   492-— „      lfnb!|i!nsk^    .-%,    .   .       6* .S0 ;     74*50 „     avstr.rdef. križ«   .   .      53-50'     '9*50 okt.      „       „       .    .       32 75|     38 75 barilfiM    .....      3075       3475 „     tnriike......246 60     249 60 ■ •!»•••. Ljubljanske kreditne banke   .     *38—     440 — Avstr. kreditne^« zavoda .   .    641 75 f   642 75 Dunajike bančne družbe .    .    335 50 j   536-50 Južne železnice.....1°0 25     111 25 Državne ielezntce   ....     706-75     707-75 Alplne-Montan.....1063—   10f5Q — Ceike sladkome dražbe   .   .    347-—    352 -Zivnottentke banke.   .   .   .    27850 \   279*50 Cekini........       11*39       1144 Marke........117*75 i   118-05 Frankl........       9550       9565 Ure.........      94 40       9465 RablH.........254 - j   255'— Neteoroloftično poročilo. i|Vios rad m*r)tm 3M-2               Sreteji nifil tlak 7S« ■■ i  to   stutje   J^              i ^     °P"°-    iScUl       1-    '  VetTOVi            Neb° 12   2. pop.' 737-8        8*6   si. svzh.        6ti „    9. zv. j 738*5       7-1    si. zah. 13.   7. zj. j 737*6       72 brezvetr Srednja    včerajSnja    temperatura    7*3f, norm. 15*3' Padaviaa v 24 urth 17*4 mm.
IMe se več izurjenih
®i^ril i
za  živote v trajno delo       3326 MichaliČek-Rihar, Lingarjeva ul. 2.1. n.
Penzijonisti  ali  penzijonistke  lahko  dobijo pol«f L]abl|mne v najem
monliotrgouino
z mešanim blagom, prodajo vina, piva in žganja s stanovanjem vred. — Pod „ugodno" na uprav. »Slov. Naroda«.            3621
Učenca
WW v trgovino z mi blagom i
F.   Skušek,   Metlika.
jMesecna soba
velika,  lepo meblovana,   s svojo pred-sobo in svojim   vhodom,       3321
:: se takoj odda ::
na Sv. Petra cesti štev. 64.
2 dijaka
iz dobre hiše,                3300
se vzameta na hrano in stanovanje
Celje, vila Cilenšefc, Lava VI.
Ako iščete
dober, zanesljiv nakupni vir za žepne, stenske ure in budilke, zlatnino in sre-brnino, glasbila, usnjato, manufakturno in jekleno blago, gospodinjske predmete, optično blago, kadi Ine priprave, toaletne priprave, igrače, orožje itd., — zahtevajte po dopisnici od razpošiljalnice
Jan Konrad, c. In kr. dvornl dobavl-tclj v Mosta štev. 2392 (Ceiko)
bogato ilustrovani glavni katilog s 4000 slikami zastonj in poštninc prosto.
ProHi kandidat
sprejme instrukcijo
nižjegimnazijcev in realcev. Prevzame tuđi mesto odgojitelja. Naslov pod: Filolog 111. Glavna poita Lfnbljana,
DOBITE
v bogato ilustrovanem glavnem katalogu
firme c. in kr. dvorni dobavitelj Jan Konrad,  Most it 2396   (Češko)
veliko izbiro dobrih, cenih flanelastih odej za na posteljo po K 170, 240 in naprej, koltre po K 5'—, stenske pre-proge po K 480,konjske odeje po K 5*—, namizne in posteljne garniture ro K 13"—, zastorji, platnino itd. in se priporoča ob po rabi zahtevatt ta katalog zastonj in poStnine prosto, ker ta mali trud se Vam izplača.
Patnika
išče destilacija in veležganjarna  za Kranjsko in Primorsko.    3324
Prednost imajo, oni ki so v tej stro-ki že potovali in kateri zastopstvo lahko takoj nastopijo. — Ponudbe z navedbo pogojev, pod katerimi bi nastopili, s prepisi spričeval in ako mogoče s sliko pod „Bftfcra Ui štalu itatll11   na  uprav.   »Slov.  Naroda«.
hHGira
Liekflaa. m tm Terezije cesta Uh. U (vi Jhitt snli").
Ini? iia s kolesi ii posamezninil deli.
Na|lN»llie pnonnutlke. Izsoiolevanle koles.
Gospodična
s krasnim! Črnimi lasi, z lila trakom in lila bluzo, ki je bila na veselici v Mas-tinju se prosi, da bi hlagovolila nazim-niti pod naslovom „Doktor VrOČer'1 ako bi se smel na njenem domu oseb-no predstaviti.               3328
Šestošplec, realec
iSČG inotrnkcii©
Ponudbe na upravni^tvo   »Slovenskega Naroda« pod „ŠestOŠOlec"   3327
Samo 5 kron
stane moja pristna švicarska remon-tr>irka patentirana ura na sidro, sistema Posskopf $tcv. 40C0. z masivnim sidrom, natanko rega Hrana s tri let no pismeno -aranciio. Št. 4062. Ista s sekaadoim kazalcem K 5'50. Brez rizika. Zamena. dovoJjena ali denar nazaj. Pošilja proti povzetjn ali če se posije denar nsprej prva tvoraica ur
JAN   KONRAD
c in kr. dvorni dobavitelj, Most štev. 2369 (Češko). Glavni katalog s 4000 slikami na zatatevo gratis in  franko.
Izjava.
Podpisana preklicujem žaljive besede, katere sem govorila pnoti g. Maniji Jurca,    ter   izjavljam,   da   nišo
resnične.
Toplice 12. septembra 1912.
Marija Bajcar.
Prlstni 11 kar. zlati L srebrni poročni prstanL
Pravo srebro,   C. kr.  oradno pun-cirano   K   —-90.    Pravo    srebro,
pozlaćeno K 1*10,  novo zlato K 3-—, 14 kar. zlato K 750, S-5O, 9-50.   Uhani,   broike,   zapestnice   za   poročna darila v oknsni ixvedbi   po   najcenejSi   ceni   in   naJT*^!    irbirL Kot raertlo -»dostaje papirni trak.
C. in kr. dvomi dobavitelj
^W /9l ]W      "f/r     ^ S°   iV SC J9L O
izrozna bUa v Mostu, it. 2375 (ĆeikoJ. ::    Glavni katalog s 4000 slikani gratis in franko.    :t

se sprejmejo na stanovanje in hrano.
Terezija Babšek, Rimska cesta 7, II. vr. 13,
3085
Zastonj
in post. prosto dobi vsak na zahtevo moj glavni   katalog
s 4000 slikami porabnih in darilnih pred-
metov vseh vrst.
Razpošiljalnica  Jan   Konrad. c. in kr. dvorst dobaYitc!j v Mosta št. 2400 (Češko).
Nikijaste žepne ure K 420, srebrne ure K 840, nikijaste budilke K 290, ure na nihalo K 850, ure s kukavico K 8 50, gosli K 5*80, harmonike K 5*—, samokres K 6-—. Usnjato, jekleno, manufakturno blago itd. v najbogatejši izbiri.
Lepo  opremljena      2513
mesečna soba
zračna in svetla, event. z električno raz-
svetljavo, v elegantni hiši poleg dežcl-
cega muzeja,
-^^^ se takoj odda   -
Poizve   se:
v Subičevi ulici štev. 3. v prittičjtu
OglejtUnpite :: in pokosite::
Cvekov tanski borovnice vec in borovnice namočene, ter Cvekov brinovec :: in 15 let staro orehovo žganje. ::
Vse to dobite v delikatesnih trgovinah T. Mencinger in F. Kham v Ljubljani.                                   3236
Pipe za
kadilce
solidno izvršene,   po naj-
fritjih    tromiikih   cenah,
At. S003.  Fin* roletu pipa
s foseso flaro  g rjavuni
iilacni,     orfto^     s    kcnrfno
okoT&o, ki brani loprao vsrkavanj« bage, i roieao cevjo, dolcim. roientm iisaikom   %  roienim   od*
li-v-om in kavtukovo c«TJof 24 cm dolga K 190. Pipe boljše izvrSitve K 2"S0, 3 60, 8 ^ in ve£. Riwpo-tilja proti poelatvi denar«
j«    naprej,    priStevŠi   po-
itnino ali po povzetju c. li kr. dvori! febtvitelj
jan Konrad
razpošiljalnica v Mostu št 2386 (Češko).
Bret risika. Tmmmn* doToljaaa ali desar nasaj.  Glavni
katalog m okoli   4000   slikami   na   zabtvro   imionj   in
poitniae prosto.
Stran   6.
SLOVENSKI   NAROD.
210 štev.
Dobre  harmonike  5 kron.
;    Več ko 200000 komadov prodanih.  Brez rizika! Zamena dovoljena!
1 Št SUP. 4 10 tipk. *i registra, 28 gltsov, velikost 24 X 12 cm K 5-—. St. 654'4 8 tipk, 1 register, 24 glasov, velikost 28 V 14 cm K 5-40. St. 305* 4 10 tipk, 2 registra, 50 giasov, velikost 26 V 14 cm
i K 6'40. St. t*>3' 4 10 tipk, 2 registra, 50 glasov, velikost 31 V 15 cm K 8--. St. 685 2 10 tipk, 2 registra, 50 gltsov, velikost 28 X 16 cm K 9-30. Sola za samouk pri vsaki harmoniki zastonj. Pošilja po ----------------------------------povzetju--------------—-----------------
L io kr. dvorni do&avitell Jan Konrad
eksportna hiša glasbil v Mostu, št. 2378 (Češko).
■   u   2   fkkmvDl katalog s 4000 allkami m poiilja aa sahtev* TUktav ■■■<•■! ta pnilalM pr—to.   a   a   ■
C. kr. I. drž. gimnazija v Ljubljani,
(Tomanova ulica 10., zraven  >Narodega doma«.)
Solo leta 1912/13 se prti i Mite, 19. rtubra
s slovesoo službo božjo ob 9   uri v doinaČi kapeli.
Za I. razred se na novo vstopajoči nčencl ▼ septembru ne bode vpisovali.
Na novo vstopajočim učencem od II. — VIII. razreda se je zglasiti   dne   17.   septembra   đopoldne.
Vsi dragi izčsncf, ki so ±o doslej obiškovali ta zavod, se mo-rajo javiti dne tS. septembra dopolndne.
Učenci, ki pnpadajo po doloćbi c. kr. dež Šolskega sveta okrožju kranjske ali novomeške cfimnazi^e, morajo imeti za sprejem na tukajŠnji gimnaziji   dovoljcnje c. kr.  dei. šolskega  sveta.
Vsa natančnej^a pojasnila se čitaio ▼ posebnera nazaanilu v šolskem poslopju.
V Ljubljani, dne 31. avgusta 1912.                                            3062
______________________________Ravnateljstvo.
^■^P                                                                                     3283
I ^fcgfe.   "             "         \Jm     &™~'*    rM     '.......""
Predno si nakupite šolske in uradne potrebščine, oglejte si mojo veliko aalogo, kjer boste nele solidno ampak =^-----.    tudl na|c9ae]e postrežene.     — - ■ -——
Trgovina  šoiskih in uradnih  potrebščin          i
na sp po ti glavne pošte.
E 357jll 10       |\            y|                I                            4                                3295
Drazbem razglas.
Dne 16.  oktobra ffW2   ob 10.  uri   dopoludne
bo pri zdola; označenem scd'lču soba <t. 5 dražba Z.eml]iŠČ v!ož. st. 65, 160, 901, 903 kat. obč. Postona, vlož št. 66, 69. 88, 89, 173, 238, 245, 330. 345, 409 kat. obć. Hraše, vlož. št. 16% kat. obč. Rakitnik in polovice zemijišč trlož. št. 62 kat. obč. Pcstojna, vlož. št. 68 kat. obč. Hraše, tIož. št. 90, 91 kat. obč. Rakitnilc in vlož štev 205 k*t. obč. Zagon, obstoješe iz weč hiš, gospodarskih poslopij, trarnikov, nj:v, vrtcv, gozdov in pasnikov s pritiklinami, ob-stoječimi iz več kmetijske^a orodja, zaloga krme in troje živine.
Zemljišča, ki se na] izdražhaio, so cenjena s pritiklinami vred na 168 336 K 47 v.
Najn;ž;i ponudek znasa  112 225 K;   pod tem   zneskom   se   ne   prodaja.
Dražbeni pcgoji in na remliišča se nanasajoče listine (zemlji^koknjižni fzvleček, katastrski ir-vl^ček. cenilni zapisnik itd.) kupci lahko og'pdajo pri zdolaj označenem sodi^ču soba st. 6. med uradnimi urami. Pravice, ki bi dražbo onemogočale, je najpozneje do rQ7.pisane^a dražbenega roka, pred začetkom dražbe  prijaviti   sodiŠČu,   ker bi   se  5-:ccr  glede  zemijišč  ne mo^lc  več    i*eijaviti.
O nadaljnih vršitvab dražbenega postopanja se osebe, ki im«)o točasno na zemljišnih utemeljene pravice ali bremena ali jih tekom dražbenctpi posto-pABja utemelje, ki pa nhi re star.ujejo v okolišu t<*ga sodišča. niti n<- laznanijo na kraju sodišća stanujoč^jja pooblasčenca za dostavitve, —- obvešČajo samo z na bi tj em  sklepov  pri  sodišču.
C. kr. okrajno sodišče v Postojni, odd. L,
dne  26  avgusta 1912.
1 na tukajšnjih  in zunanjih učnih zavodih vpeijane    I
šolske knjige |
v predpisanih izdajah, v veliki množini vedno v zalogi   |
y mm s naiiii iMiaii     j
Hleinmayr S Bambero!
Ljubljana, Kongresni trg 2.   j
^■V    Seznami učnih  Vvpg se dobivajo zastonj.    *VK^
NMd kandidat
i vHUta« praksa
se iife /a nolaniat i Ilirski Bistriti.
Ponudbc  z  zahtcro  plače.        3176
Lofske
»vrstu«    MStreijeae,    najboijsc    kakttvosii    dobavlja pm najnizjfh tvomiikih c«nah
o. in kr. dvoriti dobavitalj v ■••!« it. 23«1 (C«ik«>.
I'*»c«stTftk« dv*cavk« i jekic«imi cevm: n, vloženimi srebrnitmi oa«*Mii K 4« -, 61—, 67 ftu, 71- — , .5 50 i« mprq}. HammeriesoT« dvorevke narrona»etnice hret petflinoT, n&v motici, trikratni (jrecncr\erjev zaklep, <>p>nu z varsrveno mjinvo K. lift-—. Najv^čjo i*biro l«vskih fu^k m sam^kresov dabite v liiojenn elavneM kat«l*eii, k! •« vsakomur j.oilje znstonj in pađtma« »rott»
2J ! • ^ f , ^ se sprsi»2ta m !p tamm in ti<M hm
oziromm se tuđi soba  kot
mesečna soba
IV odda. "U  3259
PoizTc se  B.fr.w*iaovA  cesta it  1.
—    __■_    (Visoko prrtličje^)    ==—
PristMRikil; :ii rirttti.inta ura
Koskof-:, pstrnt st. 1000 R -jJ^rtn v rinj.ro  s*  r^^ii-
varstveno piorf!-\>ot r Icpimi. tho~
^ i:ot kol^sarji, la-H 'lio, ielezmco, se-U ja'rem, jahstem, ■ ru>larjrm,  vrtnar-
W fT>nj\»^thn icatal-f    nikom i« 5^kun.I-
n:m   k«t»5cem, natanto  rr^u!'rana k B-20 Brct neika      Za-■eKt     Hov»iena
•li denar narai    P«#ilja proti po\ietjn priiRsno rm; iaa
T-.-s»»-r»m  !>■•* ia  tvoraica  ur
•P A JV    %£   C*    %i  9« ^.  ^5
c. ia kr. Ireni a*iMTitelj, m*«t ši. 23i7 (čnl»t. Glavni lcat*1<*£ • 4**^ sirk-ami aa eakte<re pr«ti< in fr*ako-
Vukit da)tt urednost mojim
prima  sollngcnskim  ibrtćvam
brni«t;c, Tnair»>'reifi ro«n»w, prii rAT-ljeno r.a. tako.šiijo rmhn    \~weV\  hrif^r  re   pr.^Ij«  v  toku.
Mfrr.  t7tl.   *ran   po!.mi    r»«mj,    '« otlo   bnišena   *n
■iiv**     .         .....         .    .    .    .    K    wn
■^t^T.   IT7#».   «tiio   polira«   roć»jt    Vs    otlo bruT-*nii. »•
il^fcm...........         K    2**
št#-r. sr*s.  rrao   poliMm   roćaj,  '.'♦ otlo   hrui«*i», ' ^
ilmk«.........-    .     .    K    2«r>0
^to^.   I7U.  ćrnn   poliran   ro#»j,    ' i   ctlo   l>m*«»!t;».  "•
iirftkn                ..........K     7.-fi >
5»jboH»   brltfr   ,Gr«c?O8ft"  se   slasti  pripToćn p?.
Irrtre^tn.     >ff yfcntTir.      inanki,     l>obiT-»    «e    b»tkio    pri
»»ti firmi    .st. 2t. £mo p«lir»n ročni, kMnia * < alr ,
1 «  *»t'.o  brnApna.    K    2' — .   ^-t,  2«.    istn,    f ^    ; irokj*,   1 ■; •tlo hrnien«   ft  ••<>'». — T?r*»t   ririka.   Zimena iIoto-
c. In kr. dvora! dobn-rita!! Tii Konrađ,   razpoftUJal-
nlM v Mottu iiu 2042 ičeftko). ■ - hi»tiu kvt.^lo^ z
o'aoli   4O'j'i  ehkrni  ^ i«   -a;   ;u poStnine  prosto.
DieM ii tu. vrisai
Ivi Biioili
Ijubljana, Koiczijske ul. 16
1542         izvrSuje
šopke, mu in hukglt
sa  rasne  prilike.   —   Belo  umet-BUko okusuo In po solidnih cenah.
Prodaja cvetlice, raznovrstne sadike   cvctlic   in  zelenjavo.
Piramidia m krntola ievofisva drenu ter dekorativne cveflke:
v veliki množini po zmernih ccnah.
Naročila   na  de2elo   hitro   in   vcstno.
Jolske polrebšflne
i vseh vrst, kakor tudi potrcbščine za urafis
priporoča po nizkih cenah                327^
Marila Tičar, trgovina i lapirji in galant. blagom-
I Ljubljana, Sv. Petra cesta 26 (nasproti „Zlate kaplje").
Za tridesetletnega veieposestnika in industrijalca v lepem kraju v provinci, v neposredni blizini mesta,  z 30.000 K  letnega dohodka, se   išče 20—3: j letna nevesta, gospica ali vdova brez otrok prijetne zunanjosti, pridna c -spodinja iz dobre trgovske hiše, s primernim premoženjem. — Posredova!: ! po pokliču izključeni. —  Direktne  ponudbe   (če  le mogoče s sliko, ki se takoj vrne), do 15. septembra pod šifro  „Jesen  1912"   na  upravnišivo »Slovenskega Naroda«.  —  Stroga tajnost pod častno bescdo zajamčena. — Na dcri:-e,  ki  doiaVio anonimno, se ne ozira.                                         31:9
Maaa^aiBMBMaaaMfc*- ^m^^i^^^**** Aj^k^a^M^r w^~?=^  tb—•   ■   -*■   ^\^m   ^^^^^la^^^^^^^^^i^MaTaa^^^^^^^^^M^^^^a^i^^a^Tra^ji^^^^^a^M i
I  V
i Lisbifaaa j
I vseh vrst se dobe po najnižjih cenah v I
HfiF^^ii! kniiOflfni i uiyi4iii E111JI3111111 i
Prešernova ulica št. 7. I
L——___________        I
jRccTrrto7^cL7^ došla, iretiJzci izbtrct    \
\   ohlek za šolsko mladino,   1
1           za čLelzlice trt cLačl^a.           1
Sajnorejše   obleke,  površnim in  raglani  za   gospođe,     .
1      Najmnd*mej&a in najnofejm damska konfekcija, ka-     i
kor paletoji, raglani, kost u mi,  jopice,  krila in  bluze     .
po priznano na/nižjih cenah priporoča                 j
„^AizglešTco slzlađišče oble7c"   \
O. Berncctovič, JMest/zi trg št. 5.   ]
ya sahtevo pošljem blago  rade  volje brez povzetja.     I
_____                     _____I
! za ljudske In srednje sole, I učiteljišče in licej, za obrtne I >:     in sfrokovne sole      :-:
ima v najnovejših izdajah
I                   v zalogi
. ftarnrina knjigama"
v Ljubljani.
v Prešernovi ulici štev. 7.