NAŠ ČASOPIS Glasilo občine Vrhnika LETO XVIII, ŠT. 175 AVGUST/SEPTEMBER 1991 YU ISSN 0351-6180 TUDJ Z VRHNIKE Vojska odhaja Končno smo tudi v vrhniški občini dočakali, da točke, do koder ni bilo dostopa, počasi spet postajajo del našega občinskega ozemlja. Kar preveč je bilo vojske pri nas, vidimo, ko gledamo, kako se po cestah valijo nepregledne kolone sivoolivnih vozil, naloženih do vrha in še čez. Tankovske kolone zdaj ne vozijo več proti točkam v središču Slovenije, temveč na nakladalno rampo po tankovski cesti v Logatec. Vsa najbolj morilska orožja so že odpeljali iz tankovske vojašnice, ki je dolga leta nosila ponosno ime rojaka Ivana Cankarja. Selijo se tudi plavci s hriba. Odmontirali so kupolo na Ljubljanskem vrhu, ki je kot vešča sedela na vrhu hriba. Tri dni je bilo od daleč videti velik žerjav, potem je vse izginilo. Borovničani se tudi srečujejo s kolonami vojaških vozil. Skladišče pri Brezovici nad Borovnico pod Strmcem je zdaj zapečateno. Vojaki, ki so prišli, so odmontirali vse, kar je bilo privito, tudi salonitke s streh. Morda jih bodo kje na jugu še koristno uporabili. Ostalo je velikansko skladišče. Borovničani bi si želeli, da bi ob soteski Pekel tudi dolina pod Strmcem postala dolina miru. Večje skladišče orožja je vselej .nevarnost za okolico. Kaj vse bi tam naredili, ko se je zdaj turistično prebudil tudi sosednji Pekel. Ljudje, ki so se skoraj navadili vojaške navzočnosti na Vrhniki, zdaj vedo, da je mogoče živeti tudi drugače, tako, da te na vsakem koraku ne ovira straža in da se ti ni treba v velikem loku ogibati zaprtih ozemelj. Vojno smo prebivalci vrhniške občine doživljali vsak po svoje. K sreči je šlo brez človeških žrtev, gmotna škoda pa je bila velika. Odhod vojaščine pomeni, da bo v prihodnje naš kraj lahko zaživel bolj svobodno. Upati je, da se bo občinsko vodstvo ob podpori republiškega lahko odločilo za čim manjšo voja-. ško navzočnost »domačih« oboroženih sil. Tudi med desetdnevno vojno za Slovenijo se je pokazalo, da je najboljši branik domovine človek, ki ve, za kaj se bo bojeval in ki bo branil domači in sosedov prag tako, da mu noben vsiljivec ne bo več hodil v zelje. Pokazalo se bo,.*da ne potrebujemo velikanskih zaprtih območij. Potrebujemo pa svobodne doline in svobodne gozdove. Pridobivanje soglasij za telefonsko omrežje Akcija za povečanje telefonskih zmogljivosti v občini Vrhnika, ki se je začela lansko jesen, se nadaljuje tudi v letošnjem letu, čeprav »na zunaj« ni videti, da se kaj dogaja. Izdelava projektov in lokacijske dokumentacije je v veliki meri »pisarniško« delo, podobna ugotovitev pa velja tudi za številne aktivnosti, ki so bile povezane s finančnimi problemi. Priprava dokumentacije je v fazi, ko je potrebno zbrati soglasja občanov zaradi prekopov zemljišč in namestitve PTT omaric. Zaradi velikega števila po- trebnih soglasij smo ocenili, da naj bi akcija tekla preko krajevnih skupnosti; takšen je bil tudi dogovor na sestanku predsednikov svetov krajevnih skupnosti, konec meseca julija, tako, da ponekod akcija že teče. Ob zbiranju soglasij se bodo pojavila številna, tudi tehnična vprašanja, zato pripravljamo sestanek s projektantom, tako, da bodo predstavniki krajevnih skupnosti »oboroženi« z vsemi potrebnimi podatki. ODDELEK ZA DRUŽBENOEKONOMSKI RAZVOJ IN PLANIRANJE ŠPORTNA ZVEZA VRHNIKA Koledar športnih prireditev 29.-30. VIII.TENIŠKO OBČINSKO P. PIONIRJEV do 16. leta, org. Teniška sekcija Vrhnika 31. VII. Teniško občinsko prvenstvo - člani-ce dvojice, org. Teniška sekcija Dragomer 1. IX TRIATLON - PIONIRJI MLAD., org. TEKAŠKI SMUČARSKI KLUB, KOLESARJI 6. IX. TENIŠKO OBČINSKO PRVENSTVO ZA POSAMEZNIKE, TENIŠKA SEKCIJA VRHNIKA 7. IX. OBČINSKO BALINARSKO PRVENSTVO DVOJICE, DRENOV GRIČ »DREN« 14. IX. MARATON FRANJA K. K. ROG 14. IX. RAZPIS ZA ZIMSKO ORGANIZIRANO VADBO V TELOVADNICAH, ŠPORTNA ZVEZA VRHNIKE 21. IX. IGRE BREZ MEJA, ŠPORTNA ZVEZA VRHNIKE 22. IX. OBČINSKO PRVENSTVO V KOLESARJENJU PODLIPA 91 - ŠD Povž - ŠD LIPA STRANKE SPOROČAJO NASLEDNIK IGRADA Zdaj GPG Evgrad KOČEVSKI ROG- OBLETNICA ŽALNE SLOVESNOSTI Zaradi vojnih razmer je bila žalna slovesnost v Kočevskem Rogu preložena s 7. julija na nedeljo, 6. oktobra, ob 11. url. Prijavite se lahko v župnijskem uradu na Vrhniki in v Demosovi pisarni vsako sredo od 17. do 19. ure - v stavbi milice, I. nadstropje, levo. Vse dosedanje prijave in vplačila bomo upoštevali. VABLJENI! SKD Vrhnika SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI OBVEŠČAJO! KUHARICA šolske sestre Felicite Kalinšek na Vrhniki Praktičen prikaz nekaterih kuharskih skrivnosti vam bo na vašo željo omogočila naslednica sestre Kalinšek ter avtorica ponatisov te knjige šolska sestra VANDELINA ILC! ŠTIRI sobote v septembru od 13. ure do 16. ure bo »na posodo« večja kuhinja, bo sestra llčeva brezplačno vaša gostja. Pojasnila so na voljo po telefonu 751 001 (Marija Tomšič) ali v Demosovi pisarni ob sredah od 17. do 19. ure. Pričakujemo VAS! SKD Vrhnika MORJE -NOVIGRAD1991 ZA LETO 1992 Sporočamo, da se bodo otroci, ki so bili letos prijavljeni za letovanje, odpadlo je zaradi vojn, zagotovo udeležili letovanja prihodnje leto. Že pred pripravami so letovanje omogočili: Mizarstvo Miro in Pepca Novak, - hišo za letovanje Pizzerija Boter - Franci Pišek - finančna sredstva Slaščičarna Berzo - finančna sredstva Slaščičarna pod Brezo - finančna sredstva Kmetijska zadruga, agencija PAV, prodajalna z gradbenim materialom - JELKO OREL, so zagotovili pomoč pred našim odhodom na morje. VSEM ISKRENA HVALA! Darovana sredstva bomo porabili v isti namen prihodnje leto. Vsem drugim, ki ste pripravljeni pomagati pri letovanju socialno ogroženih otrok, SE PRIPOROČAMO v letu 1992! HVALA! SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI OBČINSKI ODBOR - VRHNIKA Predsednik: Jože Rus Na Vrhniki, kjer ima gradbeništvo že dolgo tradicijo, je od aprila letos zopet gradbeno podjetje. GPG Evgrad je pravzaprav naslednik nekdanjega vrhniškega Igrada, ki se je leta 1980 združil z Gradbenim podjetjem Grosuplje in v tem okviru posloval kot poseben sektor gradbene operative. Kot podjetje GPG je na Vrhniki zgradil vrsto stanovanjskih, industrijskih, trgovskih in poslovnih objektov, če omenimo le bloke v stanovanjski soseski Vrtnarija, Dom upokojencev, objekt IUV Konfekcija, čistilno napravo na Ljubljanici ter prenovil več starin in kulturno zavarovanih objektov, na primer znamenito Lovrenčičevo hišo in hišo na Stari cesti 45. GPG Evgrad je nastal kot rezultat strukturnih sprememb, ki jih izvaja Gradbeno podjetje V Podlipi je vsako leto, v soboto po drugem avgustu, srečanje vseh tistih, ki so kadarkoli in iz kakršnih koli razlogov zapustili domačo dolino in se napotili v širni svet; bodisi v daljne dežele ali pa tudi le v bližnjo Vrhniko ali druge slovenske kraje. Letos je že kazalo, da tega srečanja ne bo zaradi znanih dogodkov. No, končno pa se je le zgodilo, da je pred gasilskim domom zadonela slovenska himna in je zbranim odseljen-cem v pozdrav spregovoril predsednik gasilskega društva, ki je organiziralo to prireditev in med drugim povedal: »Nocoj smo se prvič zbrali pod našo novo zastavo. Znani dogodki so sicer grozili, da letos našega srečanje ne bo, da bo moralo po toliko letih odpa-sti. Toda pred nekaj dnevi se je vsaj toliko umirilo in razjasnilo, da je to omogočeno in da vas lahko tudi letos pozdravimo v naši sredi. Slovenci smo znani, da radi zapojemo, pa naj nam je lepo ali hudo. S pesmijo si damo duška v veselju, v žalosti nas pesem potolaži in razvedri. Zato smo se tudi nocoj odločili, da vas pozdravimo s slovensko pesmijo. Naj v vaša srca pričara vsaj kanček tiste radosti in topline, s katero je prežeta. V slovenskih srcih je rojena, iz slovenskih src kipi pod svobodno nebo in na slovenska srca naj trka in jih osre- mali oglasi Uspešno inštruiram matematiko za osnovne in vse srednje šole. Telefon (061) 752-396, S. Kogovšek. Prodam kotel za žganje-kuho in ročni voziček! More, Dol 18, Borovnica. Garsonjero, družbena last, v Kranju, Šorlijeva 22, 29 m2, zamenjam za garsonjero ali večje stanovanje na Vrhniki! Informacije (064) 212-306. Za bife v Cankarjevem domu iščemo zanesljivega človeka, ki ima veselje do gostinskega dela. Delo je v bifeju, ki je odprt ob prireditvah in dogodkih v Cankarjevem domu. Informacije lahko dobite po tel.: 752-608, ZKO Vrhnika. Grosuplje z namenom, da bi iz velikega in neokretnega giganta nastalo podjetje, ki bi uspešno poslovalo v tržnih razmerah. Zato iz posameznih sektorjev ali obratov ustanavlja nova kooperantska podjetja, ki naj bi bila bolj prilagodljiva specializirana za posamezne dejavnosti, ki bi jih izvajala visoko kakovostno in z nižjimi stroški. GPG Evgrad je delniška družba. Tudi po določilih, ki veljajo v razvitem svetu, ima solidno finančno strukturo, saj ima 51% trajnega kapitala in 49% posojila, ki ga je odobrilo matično Gradbeno podjetje Grosuplje. Lastnik večinskega deleža trajnega kapitala je Gradbeno podjetje Grosuplje, po 10.000 DEM v dinarski protivrednosti pa so vložili še trije zaposleni v delniški družbi: Danijel Narobe, ki je tudi direk- čuje. Tudi vam, ki ste se nocoj tukaj zbrali, naj pričara vsaj nekaj tiste tihe sreče, ki jo poznajo le dobri ljudje. Naj trosi med vas in vse dobre ljudi seme ljubezeni, da bo le ta vzklila vsepovsod in bo tako ljubezen prekrila in uničila trnje sovraštva, ki se je zadnje čase tako razbohotilo. Zaradi vaše ljubezni do rojstnega kraja ste prišli nocoj med nas. Naj se zato nocoj tor, Klemen Gantar in Ivan Sa-motorčan, oba vodja gradbišč. Nakup delnic v višini najmanj 10.000 DEM dinarske protivrednosti je bil pogoj za prevzem vodstvene funkcije v družbi, saj je tako direktor zainteresiran za uspešno poslovanje. GPG Evgrad je od matičnega podjetja prevzel vseh 113 zaposlenih in jim je dolžan zagotavljati enake oziroma vsaj take pravice, kot so jih bili deležni doslej. Obe podjetji bosta še naprej tesno poslovno sodelovali, vendar bo sodelovanje temeljilo izključno na ekonomskih določilih. Matično podjetje bo za GPG Evgrad opravljalo inženiring in tehnične storitve ter druga strokovna opravila, priskrbelo pa mu bo tudi 80% potrebnih del, 20% del pa si bo GPG Evgrad pridobil sam. Vse to je dolo- naše vezi še okrepijo in poživijo, da bodo vaša srca polna ljubezni in lepih spominov, ko se boste vrnili na svoje nove domove in vas bo še dolgo, vse dokler bodo utripala vaša srca, grela in razveseljevala.« Po govoru je zbor zapel še dve pesmi, potem pa so se odseljenci poveselili ob dobri glasbi ter se ob dobri postrežbi in kapljici pogovorili o tem, kaj je novega v domačem kraju. čeno s 5-letno kooperacijsko pogodbo. O poslovanju delniške družbe direktor Danijel Narobe pravi: »Letos smo kar dobro preskrbljeni z deli. V Ljubljani imamo tri velika gradbišča, na Brezovici gradimo Merkator-jevo trgovino, na Vrhniki večnamenski objekt v Vrtnariji,! kmalu pa bomo v tej soseski začeli graditi še en stanovanjski blok. Spomladi smo delno prenovili betonarno; 40% betona prodamo zunanjim kupcem. Mnogi pri nas naročajo celovito storitev: beton, prevoz in vgradnjo, saj to navsezadnje ni nič dražje kot betoniranje s prijatelji, je pa hitreje in manj naporno. Prodajamo tudi grobi nasipni material iz peskokopa Čelo za pripravo nosilnega terena. Za drugo leto načrtujemo, da bomo na lokaciji Pot na Toj-nice 10, Vrhnika, kjer ima podjetje sedež, odprli trgovino z gradbenim materialom na drobno in veliko. Takšnih trgovin je sedaj že precej; mi bomo ponudili še strokovno svetovanje in izvedbo del.« Vmes jih je prijetno presenetilo žrebanje vstopnic, saj so izžrebanci dobili vrsto izbranih daril. Žrebanje sta pripravila in vodila Julka Fortuna in predsednik Krajevne skupnosti. Odseljenci so se razšli s prijetnim občutkom, da so doživeli lep in prijeten večer v druž-bih starih znancev in prijateljev. Prihodnje leto na svidenje! IVAN MALAVAŠIČ TABOR SDK - TABOR SDK LANI NA PTUJU - LETOS V SOBOTO, 14. SEPTEMBRA, V NOVI GORICI. Pripravili smo bogat kulturni program. Srečanja z gospodarstveniki, učitelji, športniki, mladino, tekmovanja ter ogled Nove Gorice z okolico. Pozdravil nas bo tudi predsednik Alojz Peterle. Ob 10. uri se boste lahko udeležili slovesne maše v novi cerkvi, kjer bo orglal Hubert Bergant ob petju združenih novogoriških pevskih zborov/Kapela, Solkan, Nova Gorica/. Prijavite se po telefonu na številko 751 001 (Marija Tomšič) ali v Demosovi pisarni vsako sredo od 17. do 19. ure. VABLJENI slovenski krščanski demokrati Vrhnika Občinski odbor PROGRAM 15. KULTURNIH PRIREDITEV BISTRA '91 - petek, 13. 9. ob 20. uri: KONCERT VOKALNE SKUPINE AVE - sobota, 14. 9. ob 20. uri: KONCERT IGRALCA IN PEVCA IZTOKA MLAKARJA »ŠTORIJE IN BALDORIJE« - nedelja, 15. 9. ob 18. uri: »MOJCA PO-KRAJCULJA«, gledališka predstava za otroke, Prešernovo gledališče Kranj Pokrovitelj prireditev je LIKO, d.o.o., Vrhnika. Vstopnice lahko rezervirate po tel. št. 752-608, ZKO Vrhnika, od 9. septembra dalje. Cena vstopnic je 100 din, za otroke 50 din, za sobotni večer pa 200 din. Pridržujemo si pravico do spremembe programa. Izvajanje javnih del V okviru programa izvajanja ukrepov aktivne politike zaposlovanja sta Republiško ministrstvo za delo in Republiški zavod za zaposlovanje objavila razpis za zbiranje programa javnih del v Republiki Sloveniji. Glede na pozitivne izkušnje, ki smo jih v občini Imeli z izvajanjem javnih del urejanja okolice novega vrtca v Borovnici, se je Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika odločil, da na razpis prijavi deset programov. In vsi so bili sprejeti. Programi so naslednji: Število potrebnih delavcev Zahtevana izobrazba Izvajalec Čas trajanja 1. Ureditev okolice in vzdrževanje parkov 2 lahko nekv. ali vrtnarja UO Odd. za DER In PL jesen sept.-okt. 2. Park na Sv. Trojici s kapelami 5 zidarji nekv. Obrtni center Vrhnika 3 mesece (julij, avgust, sept.) 3. Sortiranje odpadkov na deponiji 1-2 nekv. Komunalno podjetje 4 ure na dan 4. Vzdrževanje gozdnih cest 2 cestar Komunalno podjetje pred zimo in po njej 5. Evidentiranje počit, objektov 1 ekonomska (V) UO Odd. za DER in PL 2 meseca 6. Pomoč pri novi geodetski izmeri 1-2 srednja UO Geodetska uprava 2 meseca 7. Ureditev otroških igrišč, igrala 4 1 srednja, 1 kovinska, 2 nekv. UO Odd. za DER in PL 3 mesece 8. Ureditev sprehajalne poti ob Ljubljanici 4 1 srednja, 1 gozdar., 2 nekv. UO Odd. za DER in PL 6 mesecev 9. Skrb za sušenje žit v sušilnici 1 agron. trgovsko KZ sezonsko 10. Pomoč pri učenju, inštruktaža profesor šola občasno Javna dela so namenjena brezposelnim, da bi hitreje preživeli krizo in da bi lažje našli zaposlitev. Osebam, ki se bodo vključile v javna dela, se zagotovi naslednje: • denarno pomoč v višini 80% zajamčenega dohodka mesečno, prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, stroške zdravniškega pregleda, stroške eventualnega izobraževanja - priprave na zaposlitev in stroške prehrane in prevoza na delo (krije Republiški zavod za zaposlovanje); • stimulativni del nagrade, ki naj bi, skupaj s sredstvi zavoda, dosegel 70% vrednosti osebnega dohodka za enakovredno delo (krije Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika); • varnost pri delu in zaščitna sredstva ter dodatno nezgodno zavarovanje - to zagotavlja izvajalec del, ki strokovno nadzira izvajanje javnih del. VSI ZAINTERESIRANI, KI STE BREZ SLUŽBE IN STE PRIJAVLJENI NA ZAVODU ZA ZAPOSLOVANJE IN BI ŽELELI OPRAVLJATI JAVNO DELO, SE LAHKO PRIJAVITE PRI SVOJEM SVETOVALCU ZAPOSLITVE NA ZAVODU ZA ZAPOSLOVANJE VRHNIKA. Izvršni svet Srečanje odseljencev v Podlipi RANJENI MED LETALSKIM NAPADOM »Kot da je meril točno na naju« Prva civilna žrtev Osamosvojitveni trenutek Slovenije in deset dni, ki mu je sledilo, si bomo Slovenci za vedno in dobro zapomnili. Vrh-ničanom pa bo še posebej ostal trpek spomin na drugi julij enaindevetdeset, na nizke prelete letal MIG 21 ter bombi, ki sta nekaj po šestnajsti uri treščili na barikado pri bencinskih črpalkah. V trenutku, ko so padale bombe, so bili na barikadi trije ljudje. Zakonca Kastelic, ki sta se v modrem Hyundayu vračala domov iz službe v Ljubljani, ter Janez Barbo, ki ga je zadelo na kolesu. Zasula jih je toča šrapnelov, ki so brizgali naokrog in jim povzročili hude poškodbe. Na srečo so vsi preživeli. Tudi občan, ki ga je na vrtu gostilne Simon zadelo v bližino hrbtenice. O tem, kako sta doživljala bombandiranje, smo se pogovarjali z zakoncema Tatjano in Bojanom Kastelicem. Bojan pripoveduje: »Tega dne sva se z ženo prvič med vojno prebila čez barikade do Ljubljane, kjer sva oba zaposlena. V Ljubljani je alarm za nevarnost zračnega napada tulil okrog dveh popoldan. Čakala sva do približno pol štirih, ko sva se odločila, da se vrneva domov k otrokom. Izbrala sva pot čez Blatno Brezovico in Bevke, ker sva se bala, da bodo udarili tudi po barikadah pri Logatcu in bova v tem primeru ostala odrezana. Do Vrhnike sva prišla brez zastoja. V trenutku, ko sva vozila skozi barikado pri bencinski črpalki, pa je prvič počilo. Letal nisva slišala in v prvem hipu sem pomislil, da je eksplodirala protitankovska mina, da sem celo sam zapeljal nanjo. Videl nisem nič, vse-naokrog je bil dim in prah. Kar naenkrat sem bil ves krvav in žena me je vprašala, če sem še živ. Pogledal sem se, videl prebito arterijo na desni roki in kri, ki je v ritmu srčnega utripa brizgala iz nje. S prstom ene roke sem si tiščal to rano, z drugo roko pa raztrganino na vratu. Vrat avtomobila na svoji strani nisem mogel odpreti, ker so jih ovirale veje drevesa, ki so se vsule po avtu. Splezal sem ven na drugi strani in se s Tatjano zatekel na varno na Kočevarjevo kmetijo.« Tatjana dodaja: »Ko je počilo, sem nagonsko sklonila glavo in si, ker nosim očala, zavarovala oči. Zato me je tudi zadelo po zunanjih straneh rok. Krilo je bilo vso preluknjano, bila sem oš-kropljena s- krvjo, bolečin pa nisem čutila. Videla sem močno okrvavljenega moža in ga spraševala, če je še živ. Vedela sem, da morava ven iz avta in umaknila sva se na sosednjo kmetijo. Tam smo Bojana za silo obvezali, Kočevar-jeva Marija je z balkona poklicala na pomoč, telefon namreč ni deloval, in kmalu za tem je že pridrvela reševalna skupina z zdravnikom. Bojana in Barbo Janeza, ki je bil ranjen v trebuh, so z nosili odnesli do cestninske postaje, odkoder so nas vse skupaj z rešilcem odpeljali v bolnišnico v Ljubljano.« Danes, skoraj dva meseca po dogodku, Bojan Kastelic pravi: »Prepričan sem, da naju je pilot letala ciljal namerno, kajti ko je počilo drugič, se je bomba razletela točno v krošnji drevesa nad avtom. Bil je fanatik, ki je svojo nalogo hotel izpolniti čimbolj dosledno, sicer bi počakal, da na barikadi ne bi bilo ljudi, ali pa bi smrtonosni tovor enostavno odvrgel v Ljubljanico, kot so to storili njegovi kolegi v Dravogradu. In če z ženo ne bi pravočasno zapustila vozila, naju bi rafal, s katerim so ga kasneje prere-šetali, zagotovo ubil.« m. Š. REGIJSKO TEKMOVANJE V ORANJU IN SPRETNOSTNI VOŽNJI Tudi dobre traktoriste imamo Ekipa treh tekmovalcev z Vrhnike se je udeležila regijskega tekmovanja v oranju, ki je bilo v soboto, 17. 8. 1991 vZadobrovi pri Ljubljani. Ekipo so sestavljali Janez Kern z Verda, Aleš Umek iz Stare Vrhnike in Jožko Košir iz Pristave. Vsi so se prvič udeležili takega tekmovanja, zato se niso nadejali večjega uspeha. Priprave na tekmovanje so trajale le nekaj ur. S pomočjo inž. Jožeta Benca s Kmetijskega zavoda Ljubljana so fantje spoznali le osnovna pravila o tekmovanju in vsak je poskusno zoral manjšo parcelo. Tekmovanje je potekalo v le- pem sončnem vremenu in je trajalo do 15. ure. Vsak od tekmovalcev je zoral površino 15 arov in opravil spretnostno vožnjo s traktorjem in enoosno prikolico. Tekmovalce so ocenjevale tri komisije s tremi člani ter sodniki, ki so merili globino brazde, ki je bila predpisana na 20cm. Že smo hoteli oditi, ko so nas obvestili, da je Jožko Košir dosegel 2. mesto in s tem uvrstitev na republiško tekmovanje, ki pa je bilo že naslednji dan. Počakali smo na uradno razglasitev rezultatov in se dogovorili o odhodu na republiško tekmovanje, še pred tem smo nepričakovan, a zaslužen uspeh Jožka zalili z dvema litroma Presadovega jabolčnega soka. Kot rečeno, naslednji dan se je naš tekmovalec udeležil tekmovanja v Apačah pri Gornji Radgoni. Seveda bi bilo ugodno, da bi s seboj peljali tudi traktor in plug, ker pa je bilo za organizacijo prevoza premalo časa, ker nismo imeli zagotovljenih finančnih sredstev, sta tekmovalca iz ljubljanske regije tekmovala na izposojenem traktorju in plugu. V močni konkurenci in najslabšim plugom je Jožko Košir dosegel zelo solidno 8. mesto. SVETOVALNA SLUŽBA Prva civilna »žrtev« iz vrhniške občine je bila 81-letna Jožefa Fatur z Vrhnike. V ponedeljek, 1. julija, jo je namreč proti večeru, medtem ko je sedela na klopi pred vrhniško osnovno šolo, zadela krogla, izstreljena iz helikopterja Jugoslovanske armade. K sreči le-ta ni poškodovala vratne arterije in poškodovanka se je že dan po tem incidentu sprehajala po hodnikih na travmatološkem oddelku Kliničnega centra v Ljubljani. V pogovoru nam je čila starka povedala, da se je to zgodilo med 18. in 19. uro in da jo je nenadoma le nekaj zadelo - helikopterja sploh ni slišala. Neznanka, ki je bila tedaj v bližini, Ji je pomagala do doma, potem pa so jo odpeljali v UKC. Čeprav je, kot že rečeno, hitro okrevala, pa so jo zdravniki kljub vsemu (zaradi morebitnih komplikacij) vseeno zadržali na opazovanju cel teden in niso poslušali njenega prigovarjanja, naj jo spustijo domov, saj da tam dela le napoto huje poškodovanim ranjencem. JANEZ PETKOVŠEK NA KMETIJSKEM SEJMU V GORNJI RADGONI Odlična predstavitev vrhniškega kmetijstva 1. PRVA NAGRADA IN ZVONEC ZA KRAVO ACO lastnika Jožeta Ogrina iz Velike Ligojne 21, v kategoriji prevesnic rjave pasme 2. PRVA NAGRADA IN ZVONEC ZA KRAVO LI- MONO, lastnika Pavleta Bradeška iz Velike Ligojne 17, v kategoriji krav v 2. lak-taciji rjave pasme 3. DRUGO MESTO ZA KRAVO MEGI, lastnika Pavleta Ogrina iz Stare Vrhnike 53, v kategoriji krav z več laktacijami rjave pasme 4. SREBRNA PLAKETA ZA VRHNIŠKI SIR EMEN-TALEC Več o nagradah v naslednji številki! SVETOVALNA SLUŽBA TRADICIONALNO SREČANJE IN EKSKURZIJA KMETOV, KI PASEJO GOVEDO Bogat dan Že nekaj let svetovalna služba v naši občini organizira srečanje vseh, ki pasejo govedo. Ogledamo si nekaj kmetij, medse povabimo strokovnjake, ki ob zaključku povzamejo vtise z ogledov posameznih pašnikov, ali pa pripravijo krajše predavanje o paši. Program letošnjega srečanja smo zastavili malo širše in povabili tudi' tiste mlade kmete, ki so se udeležili zimskega izobraževanja. Program je bil naslednji: ,- ob 13. uri zbor udeležencev na kmetiji Rus na Logu ter ogled kmetije - ob 14. uri ogled kmetije Bradeško v Veliki Li-gojni ter ogled melioracij in komasacij v tej vasi - ob 15.30 obisk kmetije Jazbar v Zaplani - paša krav in telic, travniški poskus (strokovni komentar prof. Tone Vidrih) - ob 17. uri Podpesek - kmetiji Nagode in Žust - paša krav in plemenskih telic - ob 19. uri ogled kmetije Žitko - paša plemenskih telic in bikov. Strokovne ekskurzije oz. tradicionalnega srečanja se je udeležilo 35 kmetov. Ocenjujemo, da so bili vsi zadovoljni, da so videli in slišali mnogo koristnega. Na tem mestu se zahvalju- jemo prof. Vidrihu za zelo koristno in slikovito predavanje oz. demonstracijo na pašniku. Ves čas tudi dobre volje ni manjkalo, posebno ne zvečer »pr' Mruc«, ko smo ob hladnem pivuptudl zapeli, Jožko pa je potegnil na »frajtonarico«. SVETOVALNA SLUŽBA POLETJE PO VOJNI Toplo, vroče, hladno Letošnje »vroče« poletje je marsikomu prekrižalo račune, da bi dopust preživel v miru, pač tako, kot si ga je marsikateri načrtoval po ustaljeni navadi. Vojne razmere pri nas, spopadi na Hrvaškem, pomanjkanje denarja ter še nesrečne alge v slovenskem morju so pripomogle, da je večina preživela dopust doma. Kako pa so nekateri zares tople sončne dneve preživeli v naši občini, smo poskušali odkriti v besedi in sliki. Obiskali smo nekaj točk, kjer smo predvidevali, da občani vročino premagujejo v sveži vodi ter se predajajo sončnim žarkom. VRHNIŠKI BAZEN Za občane je odprt od 9.00 do 18. ure, po 18. uri pa je namenjen kopanju organiziranih skupin, ekipam, klubom ter rekreativcem, ki trenirajo za razna tekmovanja v triatlonu. Ob bazenu je stalno reševalec Bojan Končan, ki budno pazi in spremlja dogajanje v vodi, da se ne zgodi nesreča. Vodo menjajo po potrebi, dvakrat na mesec, ko bazen tudi očistijo. Upravljalec bazena je Bojan Škilan, ki skrbi tudi za gostinsko ponudbo. Pogodbeno je vezan s Športno zvezo Vrhnika, v okvir katere spadajo vsi objekti. Ob petkih in sobotah proti večeru pa je pod bazenom tudi živa glasba, ki pritegne veliko mladih. Jezero pri Podpeči je tudi za marsikoga pribežališče v vročih dneh. Najmlajših Iz vrtca ni bilo strah vode in so pogumno poskušali prve plavalne veščine. Stari mlin z bazenom in prijetna senca ob koči. Na dan obiska smo v dopoldanskih urah naleteli na plavalni tečaj z 20 tečajniki v velikem bazenu. V bazenu za otroke pa je bil pravi živžav, saj so vzgojiteljice iz vrtca pripeljale najmlajše v osvežilno vodo. V popoldanskem času 6. 8. 1991 je bila tolikšna gneča plavalcev, da so plavali skoraj eden po drugem. Povedali so nam, da so ta dan prodali največ vstopnic, kar (441), vendar pa je bilo obiskovalcev še več, saj vemo, da jih nekaj brezplačno pobegne v vodo. STARI MALN (MLIN) Turistično društvo Vrhnika je kočo dalo v najem g. Jazbarju, zasebniku iz Zaplane. Gostinske storitve so na voljo vsak dan od 15.00 ure naprej, ob vikendih pa je odprto ves dan. Takrat je tudi največ obiskovalcev, ki izkoristijo lepe kotičke za piknike. Ob obisku se jih je kar precej, predvsem mladih, kopalo v dokaj očiščenem bazenu z vedno svežo in tekočo vodo. V pogovoru z g. Jazbar-., jem smo izvedeli, daje največji obisk ob vikendih ter vročih popoldnevih, ko se mladi pridejo osvežit s hladno vodo. Povedal je še, da je v koči posebna soba za zaključene družbe in po dogovoru jo lahko koristijo vsak popoldan. JEZERO PRI PODPEČI Čeprav to jezero ni v naši občini, smo izvedeli, da se veliko krajanov iz Borovnice in Vrhnike hodi kopat prav tja. Na mestu samem smo se prepričali, da je res, Obiskovalcev je bilo zelo veliko vso sezono. Ob treh pomolih je vedno mrgolelo veliko ^opalfiey,„tpa travnatem delu pa ševeč ljudi,;željnih sončnih žaTkov:' Koča ob jezeru, kjer je tudi gostinska ponudba, pa je bila vedno polna. S. S. Nogomet na Dolu Ko tanki še niso bili na naših cestah, so se prizadevni Do-lani (pri Borovnici) odločili za turnir v malem nogometu na tamkajšnjem nogometnem igrišču. Glavnemu pokrovitelju, podjetju Emak d.o.o (trgovina-zunanja trcjovina-gostinstvo) se je opuščeno nogometno igrišče zasmililo, saj kar tako tjavdan stoji in čaka nadebudne nogometaše, da je sklenilo poživiti tudi borovniški nogomet. Zbralo se je enajst ekip, v organizacijo so bili pritegnjeni tudi borovniški zasebniki in obrtniki, ki so prispevali bogate nagrade za srečelov. Izkupiček bo šel za obuditev borovniškega nogometa, denar pa je varno naložen za prve izdatke (dresi ali druge potrebe). Tekme v malem nogometu so pritegnile k nogometnemu igrišču okrog 300 vnetih navijačev za vse barve. Še najbolj zanimivi so bili najstarejši, veterani pri petdesetih, ki so vča-sitT držali pokonci ves borovniški nogomet. Malo so obujali spomine, še bolje pa so zabijali gole. Tukaj je bilo navijanje najglasnejše. Zlasti tedaj, ko je z nekaterimi lepimi bravurami reševal mrežo borovniški župan Franc Drašler, nekdanji borovniški nogometaš. Zmagovalec turnirja v malem nogometu je bila ekipa Bo-rovničanov, kar kaže, da je v Borovnici še nekaj nogometnih talentov, ki bi se jih dalo izkoristiti za ustanovitev nove ekipe. Kar so namreč starejši opustili vsa nogometna prizadevanja, se je zgodilo, da je nogometno življenje zamrlo. . Tekmovali so tudi v vlečenju vrvi. Tudi tu je bilo veliko navijanja. Najbolje so vlekli Dolani, ki so vse potisnili čez črto. Bistro Škorpijon, ki ima y. svojem sklopu tudi trgovino z mešanim blagom, oziroma njegov vneti lastnik Marjan Novak, je poskrbel za dobro organizacijo, obenem pa tudi za to, da so tekmovalci nogometni znoj takoj nadomestili z novo tekočino. Glavno pa je, da ima predvideno organizacijo še enega takega turnirja. Ta naj bi bil na drugi vikend v septembru. Če bo dober izkupiček, se žria zgoditi, da bodo Borovni-čani obnovili zgradbe ob nogometnem igrišču, samo nogometno igrišče, ostalo pa bo morda še za teniška igrišča. Življenje ima pač povsod svoj delovni in svoj veseli del. Šport in rekreacija pač spadata v veseli del. (nč) Pogled na mlade na vrhniškem kopališču. Malo pred Vrhniko nas tabla usmerja v Močilnik (k izviru Ljubljanice), kaj .pa je s turistično ponudbo, pa naj za turiste ostane skrivnost. Tako bodo spoznali skrite lepote Vrhnike. OBNOVA V PEKLU Beli se tudi mlin Kljub nekoliko deževni pomladi in vojnim dogodkom se delo pri obnavljanju soteske Otavščice v Peklu ni ustavilo. Potem ko je bila 9. junija otvoritev obnovljenih poti, se je pokazalo, da tudi stari razpadajoči mlin ni v čast temu krajinskemu parku. Zato ga je ekipa, ki se ves čas ubada s tem turističnim objektom obnovila in zdaj je gradbeniško že toliko obnovljen, da ne bo razpadal naprej. Nočni vandali, ki so se junija spravili nad mlin, so sicer naredili nekaj škode, zato je bilo treba nekaj več ur, da so spravili na zid vse kamenje in ga ponovno vzidali v stavbo. Ta je zdaj sanirana. Po vrhu je narejena železobetonska vez. Nekdanji lastnik mlina Jožko Košir je prispeval les za ostrešje, ki je zdaj narejeno, mlin je pokrit z bobrovcem. Ko je bil ves les na strehi, je tja splezal tudi vrhniški župan inženir Kvaternik in nanj pribil smrečico. Dogodek so primemo proslavili. Sicer pa fotografije povedo, kako je delo napredovalo. Ko je bil mlin pokrit, so se lotili tudi obnove fasade. Po priporočilu vrhniškega župana so jo naredili tako, kot so nekdaj ometavali hiše, po starem. Hiša je videti nekoliko robata, ampak take so bile nekdaj vse take hiše. Mlin ima tudi že vrata, da vanj nimajo dostopa nepoklicani. Čudno pa je le, da skupen trud pri obnovi venomer kvarijo nepridipravi, ki nimajo smisla za skupno delo. Gradbena ekipa je našla v sodu za apno tudi človeško blato. Pripravljeno je tudi že korito za mlinsko kolo. Dela je še precej, saj bo treba do tja ponovno pripeljati vodo po na novo postavljenih koritih in narediti strugo za odtok vode. V notranjost pa bodo postavili staro mlinsko opremo, da se bo videlo, kako je bilo včasih. Pri vseh delih sodelujejo Jože Petrovčič, Franc Prista-vec in Jože Drašler, ter nekateri drugi občasno ostrešje je zvezal Franc Drašler, iz občine pa skrbijo, da ne zmanjka denarja za material in pokritje najnujnejših stroškov. Markirane so tudi vse izletniške poti tja do Krimske jame. Tako se izletnik ne more več izgubiti. Nad Peklom bodo zdaj vsi tisti, ki so ga obnavljali, tudi vneto skrbeli, da turistična točka ne bo spet zanemarjena. V jeseni pa je v pripravi dokončna ustanovitev turističnega društva. To naj bi skrbelo za turistični razvoj borovniške doline. Vojna je namreč precej zavrla to prizadevanje. (NČ.) Teh naših 40 let Naše društvo, to je Društvo upokojencev Vrhnika, je bilo ustanovljeno 10. junija 1951 in je zdaj v najlepši starostni dobi 40 let. V priznanju, ki ga je 21. marca letos na letni konferenci društva izročil našemu društvu predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije Stanko Hvale, sprejel pa ga je takratni predsednik društva Stane Ko-govšek, piše: »Za dolgoletno, nesebično in požrtvovalno delo« podeljujemo društvu posebno republiško priznanje. Ob tem se globoko zavedamo, komu vse bi se morali zahvaliti za teh plodnih 40 let. To so vsi, ki so s svojim trdim delom, požrtvovalnostjo in z odrekanjem pripomogli, da je iz nič nastalo to, kar danes društvo ima. Žal se prav pionirjem - začetnikom ne moremo več osebno zahvaliti, ker jih ni več med nami, bomo pa z vso moralo in velikim spoštovanjem upoštevali njihov neprecenljiv prispevek za društvo. In kako je danes v društvu? Vanj je včlanjenih že 1.311 VULKANIZERSTVO JERNEJ JERŠINOVIČ • trgovina • avtooptika • servis Voljčeva 11 61360 Vrhnika 1 (061) 752-368 Odprto: od 10. do 20. ure v soboto od 8. do 14. ure Pri nas so vam na voljo tele storitve: - montaža in centriranje koles, - strokovno svetovanje, - popravilo pnevmatik s termo postopkom, - menjava ventilov na traktorskih in kamionskih zračnicah, - menjava premnikov, končnikov, amortizerjev, zavornih oblog, olja in filtrov, - elektronska nastavitev kolotekov (optika). V trgovini pa imamo vedno na zalogi: - avtopnevmatike SAVA in SEMPERIT, - oljne in zračne filtre firme UNICO, - različna olja, zračnice, klinasta in sinhronska jermena. Možna je tudi nabava traktorske, poltovorne in tovorne pnevmatike. Cene izdelkov in storitev so konkurenčne. PRIPOROČAM SE ZA OBISK. članic in članov; najstarejši bo letos dopolnil kar 96 let, najmlajši pa je star 47 let. Društvo je zelo aktivno, saj je že v letošnjem letu organiziralo nekaj izletov, nakupov čez mejo, športnih tekmovanj, praznovanj in podobno, pripravljamo pa še: izlete na Ro-glo, na Vršič in naprej v dolino Trente in Soče, na Sviščake in Snežnik, v Gornjo Radgono in naprej v gostišče Ivana Kram-bergerja v Negovi, trgatev in Martinovanje na Dolenjskem in silvestrovanje v Močilniku, piknike na dvorišču doma in še kaj. Tudi naših starejših članov ne bomo pozabili. Družabna srečanja z njimi postajajo že tradicija, prav tako tudi predno-voletni obiski s skromnimi obdaritvami naših bolnikov, starejših članov in vseh tistih, ki so v oskrbi doma počitka na Vrhniki. Vsa ta dogajanja so pogojena z znatnimi finančnimi stroški, zato občasno iščemo materialno ali finančno pomoč tudi zunaj društva. Že v eni izmed prejšnjih številk Našega časopisa smo se zahvalili vsem, ki so nam darovali dobitke, ki smo jih uporabili za srečelove. Ob tej priložnosti se še posebej zahvaljujemo Izvršnemu svetu občine Vrhnika, ki nam je, tako v preteklem kot tudi v letošnjem letu, odobril lep finančni prispevek. Hvala vsem za razumevanje naših dejavnosti in potreb. Da so naši člani zadovoljni z aktivnostmi, ki se dogajajo v društvu, dokazuje dejstvo, da se nam je samo v letošnjem letu pridružilo kar 84 novih članov, od katerih se nekateri že kar redno udeležujejo naših rekreacij in izletov. Vas zanima kdo krmari našo veliko ladjo? V letošnjem letu smo izvolili predsednika društva, ki je obenem tudi predsednik 18-član-skega izvršnega odbora, to je Matija Turšič, podpredsednik pa Polde Nadlišek. Predsednica nadzornega odbora je Malči Jurišič, predsednica komisije za socialno varnost Boža Novak, predsednik komisije za rekreacijo, izlete in druga praznovanja in dogajanja, obenem pa tudi vodnik na izletih, pa je Ban Žirovnik. Ta je najbolj priljubljen, saj so ga predvsem izletniki zaradi njegove dobre volje, šegavosti in domačnosti hitro sprejeli za svojega. Ker je v društvu tudi bife, obstaja še komisija za cene, ki vedno poskrbi, da so cene pri nas nižje kot drugje in tako rekoč dostopne vsakomur. Njen predsednik je Franc Gregorka. V bifeju sta redno zaposlena dva delavca (Joži in Asim), ki goste lepo sprejmeta in jih čimbolj prijazno postrežeta. Za finančno poslovanje društva skrbi Ivanka Gunstkova, tajnica je Justina Babičeva, imamo pa še vestno in pridno snažilko Marijo Košir ter nadvse skrbnega hišnika Lojzeta Makovca. O uspešni dejavnosti ženske in moške balinarske sekcije ter sekcijah za rekreacijo žensk - telovadk in ročna dela pa smo že poročali. Društvo ima svoje prostore na Vrhniki, Tržaška cesta 12, uradne ure pa so v sredo in v petek od 9. do 12. ure. Tod se lahko včlanite, prijavljate za izlete in druge rekreacije in dobite tudi podrobnejše informacije. Oglasite se lahko tudi telefonsko na številko 752-624. Radi vam bomo odgovarjali na vaša vprašanja. In kako je z vami, dragi upokojenci, ki se še niste odločili prestopiti našega praga? Izognite se samoti, ki počasi in zanesljivo ubija človeka, pozabite na tegobe in težave, ki so naše stalne življenjske spremljevalke in se od časa do časa prepustite življenju in mu z zaupanjem dovolite, da se samo vodi. Verjemite nam, da boste v sebi začutili še več življenja. Toda le kako, se boste vprašali; mi vam ponujamo odgovor: priključite se nam, pridite v veselo družbo, zaživite sproščeno in polno lepih trenutkov, dokler je še čas. Starost se kaj hitro in neizbežno približuje, Če pa vmes poseže še bolezen, bomo prisiljeni živeti daleč od vsega lepega. V imenu 1.311-članskega društva vas iskreno vabimo, da pohitite v naše vrste in verjemite nam, ne bo vam žal. Na koncu pa še tole: vse, ki ste pozabili na plačilo članarine za letošnje leto, prosimo, da to svojo obveznost do društva čimprej poravnate, za kar se vam že vnaprej lepo zahvaljujemo. DU Vrhnika Za DRUŠTVO UPOKOJENCEV VRHNIKA J. B. Novosti v Cankarjevi knjižnici STROKOVNA LITERATURA Miquel, P.: V času mušketirjev Atlas človeštva Zaleski, C: Onstranska potovanja Osamosvojitveni zakoni Perin, P.: V času barbarskih kraljestev Nougier, L. R.: V času Majev, Aztekov in Inkov Ramovš, J.: Sto domačih zdravil za dušo Vojna za Slovenijo Pozdravljena Slovenija Vanič, Z.: Leteti Leach, P.: Otrok od rojstva do šole Painter, G.: Šola za malčke Mušič. J.: Melodije vetra Virčenko, N. A.: Matematika v aforizmih Sadovski, L. E.: Matematika in šport Musek, J.: Simboli, kultura, ljudje Pogačnik, J.: Starejše slovensko slovstvo Rebernik, M.: Ekonomika inovativnega podjetja Michaud, E.: Premagajmo bolezen Krapeš, D.: Milan Vidmar Moore, S.: Sociologija Vilfan, S.: Uvod v pravno zgodovino Debelak, M.: Čebelarjeva opravila Cotič, D.: Terarij Prosen, M.: Prvi stik z vesoljem Angerer, T.: Moj ekološki koledar Tatchell, J.: Spoznajmo mikroračunalnik Kmecl, M.: Ljubjana Stanič, G.: Oblast in lastnina Rosenfeld, I.: Simptomi Trstenjak, A.: Med ljudmi Trstenjak, A.: Pota do človeka Tapie, V. L.: Marija Terezija LEPOSLOVJE Mladinsko: Pogelšek - P., A.: Pravljični svet Blyton, E.: Svetilnik na Hudičevih skalah Zaje, D.: Hiša Stržinar, J.: Povodnjak in makov škrat Sivec, I.: Gusarji na obzorju Goscinny, R.: Astehx in Kleopatra Amurske pravljice Gradišnik, J.: Mehiški orel Zupan, D.: Trije dnevi Drekca Pekca... Overholser, S.: Jezdec na Divjem zahodu Za odrasle: Pevec, M.: Carmen Jamnik, J.: Pasje življenje Brenčič J., M.: Naših njiv nihče več ne orje Rudolf, F.: Odiranje morskega psa Capuder, A.: Iskanje drugega Cookson, C: Mallenski pramen Innerhofer, F.: Lepi dnevi Lainšček, F.: Grinta Kusniewicz, A.: Kralj obeh Sicilij Rožanc, M.: Umor Peternelj, J.: Mateja King, S.: Christine Zoreč, J.: Ljubezenin denar Matičič, N.: Portret gospe Marije Deighton, L.: Londonska zmaga Prekoračiti obzorje Pesmi: Debeljak, T.: Prsti časa • Kleč, M.: Radio Titan, R.: Carpe diem! Ogorevc, B.: Domačijski spevi Vincetič, M.: Tajmir Vandot, J.: Bele noči Ferbežar, I.: Kdo me je videl Kozinc, Ž.: Pot podob UNIAKT, svečano belo po- 243, Sonja, od 10. do 15. ure. ročno obleko, št. 38-40 z dodatki, prodam. Tel.: (061) 304- Razen sobote in nedelje. NA OBISKU V ŠOLI V NARAVI V VALOVINAH: Letos že triindvajseta V Valovinah pri Puli je od 8. do 18. junija letos v poletni šoli v naravi letovalo 315 četrtošol- cev vseh treh vrhniških osnovnih šol, učenci šole s prilagojenim programom ter oddelka za delovno usposabljanje iz Pod-lipe. Spremljalo jih je trinajst razrednikov, petintrideset vaditeljev ter praktikantov in zdravnik vrhniškega zdravstvenega doma. Kot nam je povedal vodja letošnje šole v naravi Alojz Pe-ternel, je delovna organizacija Arenaturist iz Pule tokrat odprla vrata naselja le za vrhniške otroke - poleg četrtošol-cev so kasneje tu letovali še malošolci občinskega vrtca, Zaskrbljeni starši in veseli četrtošolci - odhod z železniške postaje na Verdu (foto: Simon Seljak) pridružila pa se jim je tudi republiška reprezentanca v športnoritmični gimnastiki, ki je sem prišla na priprave pred odhodom na evropsko prvenstvo v Lizboni. Cena bivanja ie bila izredno ugodna. Starši so za posameznika plačali 180 dinarjev na dan, ki vključuje tudi pet obrokov hrane na dan, in trdimo lahko, da je po tej plati bila ena najcenejših tovrstnih šol v Sloveniji. Hkrati so staršem omogočili odplačevanje v treh obrokih, občina pa je primaknila sredstva za plačilo prevoza, honorarje za vaditelje ter pokrila velik del materialnih stroškov, s plačilom avansa pa tudi nasploh omogočila tako nizko ceno letovanja. Poleg že ustaljenega programa, učenja plavanja, dveh ur pouka v naravi na dan in izletov na Brione in v Pulo, so učenci letos lahko, poleg ostalih individualnih športnih aktivnosti, preizkušali tudi veščine surfanja, osnov potapljanja in tenisa, k čemur so z denarnimi prispevki pomagali: Slovenija-les iz Ljubljane, Vinoteka Simon, Corning, Co-Ce Majer, Videoteka Dolenc Igor, Ljubitelji otrok Vrhnika, RS Technic Ravbar, svobodni umetnik Jani Govekar, Izdelava embalaže Stane Zalar, Trgovina Nada Pišek, Miran Jelovšek, Biro servis Božič, Optika Jelovčan, Centralna Zupančič Janez, Pri kosilu (foto: S. Seljak) V novicah stenčasa izveš vse (foto: Mojca Šajn) Pri zdravniku (foto: Simon Seljak) Učenje surfanja s pomočjo simulatorjev (foto: Simon Seljak) Šola surf an ja (foto: Mojca Šajn) Jernejev kot - Ambrožič Anica, Zamt - Andrej Založnik, gostil-nak Trta - Bašič Arif, picerija Boter - Pišek Franc, Foto Milo-rad Borčič, prodaja umetnin Bojan Novak, Inco servis Vid Bevk, AMD Vrhnika, Europa d.o.o., frizerski salon Vanja, trgovina Zoki, frizerski salon Dragica, slačiščarna Breza, urarstvo Mihevc, boutique Ljubica Tica, bife Urška, zidarstvo Brenčič, Pik bar - Podhostnik, Cop - Troha, Matoševič, avto-prevoznik Sajovic, trgovina Orel, Digistroj Molek, Time out Blaznik, mizarstvo Kogovšek, Simon Železnik, avtoličarstvo Rode, izdelovanje testenin Ba-škovč, izdelovanje peciva Adamič, avtomehanik Bajec, cvetličarna Veronika, previjanje motorjev Peko, Mercator Dolomiti, Kamnolom Verd in vulka-nizer Jeršinovič Jernej. Vsem naštetim se tako učenci kot tudi organizatorji in vsi ostali udeleženci najlepše zahvaljujejo za njihovo pomoč, s katero so jim še dodatno polepšali in popestrili dneve v Valovinah, ki jih bo večina od njih zagotovo nosila skozi življenje kot prijeten in svojevrsten spomin na prve korake k samostojnosti, ter neko čisto posebno šolo prijateljstva, kovanja doslej neznanih medčlovšekih vezi; tudi prvih ljubezni, (m.š.) Uspeh mladih kemikov OŠ Log-Dragomer Varstvo okolja Mladi kemiki iz OŠ Log-Dragomer so si z odlično pripravljeno raziskovalno nalogo z naslovom »Vpliv odpadnega blata čistilne naprave IUV na rast rastlin in na okolje pri deponiranju« na razpisu Mestnega sekretariata za izobraževanje v Ljubljani Zaupajmo v lastno ustvarjalnost prislužili naslov Zlati mladi raziskovalec. Poleg diplom in priznanj za delo na tem natečaju so štiri učence in njihovo mentorico nagradili še z ogledom tehničnega muzeja v Munchenu. Odzvali so se tudi razpisu Občinske raziskovalne skupnosti Gibanje znanost mladini, na katerem so se poleg zagovora naloge morali udeležiti tudi republiškega tekmovanja iz znanja kemije, kjer so osvojili republiško priznanje. Kot je povedala njihova mentorica Tonka Permoser-Žvab, so nalogo začeli pripravljati že jeseni, ko so se odločili, da jo bodo delali v okviru dodatnega pouka kemije, in se za sodelovanje dogovorili z dr. Antonom Gantarjem in inž. Barbko Klemene, ki sta vodji raziskovalne enote v IUV. Sestavili so štiri ekipe učencev-raziskovalcev, osmošolcev, od katerih je vsaka imela svojo nalogo oziroma temo. Prvi del naloge predstavlja nastanek blata, drugi njegovo kemijsko sestavo, tretji pa možno uporabo tega blata v kmetijske namene kot gnojilo. To blato zdaj namreč odvažajo na deponijo in ni uporabno, ker vsebuje veliko strupenih snovi. Skupina se je povezala tudi z Biotehnično fakulteto, z oddelkom za pedologijo, prehrano rastlin in ekologijo pri inž. Andreji Hodnik, kjer so dobili navodila, kako na vzorcih prsti z določenimi odmerki blata narediti ustrezne poskuse. Pripravili so več vzorcev, v katere so najprej sejali pšenico in potem še vrtno krešo. Pri tem so redno merili temperaturo prsti, kajti pri razpadanju blata se sprošča energija, opazovali rast, kalitev, računali uspešnost kalitve, ... Ugotovili so, da je vrtna kresa bolj občutljiva in je zato, ko je prišlo do zastrupitve, naglo propadla. Pšenica je bila odpornejša in prvi pridelek so porezali in stehtali po treh tednih. V laboratoriju IUV so jim ga ustrezno posušili, da so vse različne vzorce lahko štrli in zmleli ter pripravili za analizo. Z njo so ugotavljali prisotnost natrija in kroma, obenem pa so na enak način raziskali tudi vzorce prsti. Delo z rastlinami in opazovanje je trajalo približno štiri mesece in v tem času so učenci individualno vsak dan merili in vpisovali rezultate, enkrat tedensko pa so se zbirali na skupnem sestanku. Obiskali so tudi komunalno deponijo, kamor blato odvažajo, in raziskovali izcedne vode oziroma onesnaženost podtalnice. Ugotovili so, da blato že v tovarni predelajo do te mere, da v podtalnici krom skorajda ni prisoten, saj ga nekaj ostane tudi v gramozu in glini, ki izcednih voda ne prepušča. Način deponiranja so prikazali s fotografijami, prav tako pa tudi cel potek raziskave, pri kateri so poleg že navedenih strokovnjakov sodelovali naslednji osmošolci: Domen Cukjati, Kristina Logar, Igor Dremelj, Simon Žakelj, Tina Regally, Jelka Oblak, Gregor Nagode, Lado Kristančič (fotograf), Blaž Kovač, Niko Kušar, Renata Skodlar, Matevž Jan, Alenka Černač, Katarina Vogel, Boštjan Koprivec, Domen Denša in Mateja Gostiša. Zahvaljujejo se vsem, ki so jim pomagali z dragocenimi izkušnjami in nasveti, občini in IUV za denarno pomoč ter slednji še za prijazno dovoljenje za delo v njihovem laboratoriju. (M. Š.) šahovski krožek na OŠ Log-Dragomer Uspešni na vseh tekmovanjih Kot je v polletnem poročilu o delu šahovskega krožka na Oš Log-Dragomer zapisal mentor Anton Praznik, so v tem šolskem letu delo nadaljevali po že utečenem konceptu. Proučevali so vse tri faze šahovske partije: otvoritev, srednjo igro in končnice, ker pa se je krožku letos pridružilo tudi nekaj novincev, so poleg nove snovi pogosteje ponavljali tudi že osvojeno znanje. Pri otvoritvah so tako prei-gravali partije francoske obrambe, španske partije, Fili-dorjeve obrambe, igre dveh skakačev, italijanske partije in daminega gambita. Na predavanjih o srednji igri so obdelali več kombinatornih motivov: blokado, deblokado, izpraznitev polj, zaviranje, sprostitev figure, dvojni in odkriti napad, odvlek, zavlek, usmerjanje, sekanje linij, diagonal, razbijanje obrambe in osvobajanje prostora, pri končnicah pa so se največ posvetili »kmečkim« končnicam, pravilu kvadrata, damskim in nekaj končnicam lahkih figur. Večkrat so prei-gravali, analizirali in odkrivali napačne ali slabše poteze. V ekipni konkurenci osnovnih šol in posameznikov pri mlajših in starejših pionirjih (do 12 in do 15 let) so se udeležili vseh tekmovanj. Dosegli so naslednje večje uspehe: na Notranjskem prvenstvu je med posamezniki pri mlajših pionirjih 2. mesto osvojil Niko Praznik, 3. mesto Klavdij Glavač, Aleš Kozjan in Robi Lah sta bila 6. oziroma 7., pri mlajših pionirkah je zmagala Tatjana Nartnih, v ekipni konkurenci pa so mlajši pionirji z OŠ Log-Dragomer prav tako zasedli 1. mesto. Pri starejših pionirjih je med posamezniki dosegel 3. mesto Niko Praznik, pri dekletih je Martina Kozjan zmagala, medtem ko so v ekipni konkurenci bili drugi. Na republiškem prvenstvu je med mlajšimi pionirji Niko Praznik zasedel 1 .-3. mesto in bil uradno drugi, Klavdij Glavač je bil šesti, v ekipni konkurenci pa so se mlajši pionirji uvrstili na 3. mesto. Med posamezniki je v konkurenci starejših pionirjev Primož šoln osvojil 1. mesto. Na Notranjskem mladinskem pokalu (do 20 let) so si priborili prvo mesto in s tem uvrstitev na republiško prvenstvo, na kvalifikacijah RS Zahod za mladince pa se je med posamezniki Primož šoln uvrstil na 1.-4. mesto, ki je s tem dobil pravico do tekmovanja na republiškem prvenstvu. Prijetno osvežitev predvsem predstavlja nova generacija mlajših pionirjev, med njimi še posebej Robi Lah in Aleš Kozjan, ki sta na republiškem prvenstvu osvojila 14. oziroma 15. mesto, v tej konkurenci pa bosta oba igrala še dve leti. (m. š.) Dan odprtih vrat v OŠ Ivan Cankar 22. junija so v vrhniški OŠ Ivana Cankarja učenci in njihovi učitelji pripravili razstavo likovnih del in drugih izdelkov učencev ter predstavitev red- nih in interesnih dejavnosti šole. Namenjena je bila staršem osnovnošolcev in vsem drugim občanom, ki jih zanima, kako vse se (ali pa ne, čeprav bi se lahko!) danes šolarji dodatno izobražujejo in razvijajo svoje morda še neodkrite sposobnosti. Seveda, če jim to omogočajo šola in pedagogi. In lahko zatrdimo, da na vrhniški šoli je tako, kajti med drugim smo si ogledali aktivnosti mladih tehnikov, ki na republiški ravni osvajajo najvišja priznanja, pa zavzete računalnikarje, med katerimi so morda bodoči strokovnjaki, nadarjene umetnike in njihove umetnine ter še marsikaj, kar prepričuje, da šola za mnoge le ni tak bav-bav ali obremenitev, kot bi to nekateri radi dokazali. (M. Š.) Primož Šoln, najboljši šahist med pionirji v občini, učenec OŠ Log-Dragomer. Štirn d.o.o. Vrhnika, Idrijska 11 Tel.: (061)752026 Prodajamo: • gradbeni material • krmila Posebna ponudba: pri nakupu nad 8000 dinarjev je dostava iz skladišča do stranke brezplačna. _ Se priporočamo! Spomini ostanejo (foto: Mojca Šajn) Črna kronika 1.5. Ob 15.15 so posredovali v Domu starejših občanov, kamor je, kot že večkrat s takim namenom, prišel sinko po svojo mamico. Dom brez gospodinje mu ni bil več pravi, je potožil, možje v modrem pa so ga spet prepričali, naj kaj takega ne počne več. 2.5 Ob 8.30 je neznana oseba izlila svoj bes na osebni avto, parkiran na Sivkini ulici, ga obrcala in pri tem napravila za tisočak škode. Ob 8.40 se na Logu oče in sin nikakor nista mogla sporazumeti, kdo od njiju bo vozil traktor. Pa je vmes posegla še gospa mama in pretep je bil tu. Kako je potekal, bosta mati in sin zaupala sodniku. Neznanca, ki je vlomil v stanovanjsko hišo na Košacih, še iščejo. 3.5. Moža, ki je ob 14.30 obležal pri Petrolu, je spodneslo pretežko breme alkoholnih hlapov. Nebogljenega so dostavili domačim in obvestili sodnika za prekrške. Ob 20.30 so posredovali pri kršenju v zasebnem prostoru na Vrtnariji. Tam je že star znanec mož postave nadlegoval svojo gospo, ki pa ji je pred njim uspelo pobegniti, še pred prihodom patrulje se je odstranil tudi sam. Napisali so predlog. Nekaj kasneje so hiteli zapirat vodo v stanovanju, kjer nikogar ni bilo doma, in preprečili poplavo. 4.5. Nespretni voznik, ki je ob 20.35 pred gostilno Kranjc poškodoval tam parkirano vozilo, je po dogodku pobegnil. Izsledili so ga in napisali predlog. 6.5. Ob 10.15 se je pri gostilni Majolka zgodila prometna nesreča, ko je voznica osebnega avtomobila pri zavijanju na magistralno cesto izsiljevala prednost, in je voznik, ki je v tistem trenutku prehiteval, zaradi tega zapeljal v obcestni jarek. Voznica se je petem mirno odpeljala naprej. Našli so jo v Sinji Gorici in jo prijavili sodniku. Popoldan je na Bregu vlomil neznanec in odnesel nekaj deviz. Iščejo ga še. 7.5. Okrog polnoči sta na Logu žena in sin, ki smo ju spoznali že v začetku meseca, spet maltreti-rala svojega očeta oziroma moža. Po krajšem prigovarjanju policijske patrulje sta se le omehčala in nesrečnika spustila v hišo. 8.5. Ob 17.40 so ponovno posredovali na Vrtnariji, kjer sta se ruvala občana, sicer »velika prijatelja«, ki cesto fizično obračunavata med seboj. Napotili so ju k sodniku. 9.5. Ob 22.20 so na policijo sporočili, da naj bi na Hribu neznan voznik poškodoval nekaj avtomobilov. Na kraju dogodka so našli dve obtolčeni vozili in naračunali za dvajset tisočakov škode. Povzročitelj je vabilo na alkotest odklonil, česar pa ne bo mogel storiti s pozivom sodnika. 10.5. Ob 23. uri so na policijsko postajo pripeljali tri Filipinke in dva naša sodržavljana, ki sta vztrajno trdila, da so dekleta le naključne avtoštoparke. Izrabljen trik ni uspel. Tujke so poslali na njihovo ambasado, naša državljana pa ovadili zaradi nedovoljenega prevoza ljudi čez mejo. 11.5. Dobili so obvestilo o vlomu na Dolu, kjer je neznanec odnesel nekaj rjuh, fotelje, manjšo mizo, servis iz porcelana in za nameček še nekaj starin in orodja. Primer še raziskujejo. Ob 15.20 so izvedeli, da naj bi pred nekaj dnevi na Dolu mati in sin obračunavala s starejšo gospo. Nasilniško dvojko so ovadili. Ob 19.15 so posredovali na Bregu, kjer je razgrajal družinski poglavar. Še pred prihodom patrulje je izginil, a so ga vseeno prijavili sodniku. 12.5. Razburjen občan je ob 2.10 sporočil, da ga je v discu Mo-čilnik nekdo s kozarcem udaril po glavi. Kasneje so ugotovili, da je tepel tudi sam in sodniku poslali še dve prijavi. Ob 3.30 se je občan hotel pretepati v gostinskem lokalu v Drago-merju. Tudi ta ptiček je odletel še pred prihodom organov pregona, zato ga bo vabilo sodnika najbrž presenetilo. Ob 9. uri se je zgodila neobičajna prometna nezgoda, ki se je na srečo končala le z gmotno škodo. Vozniku osebnega avtomobila in ljubitelju štirinožcev je namreč ena od obeh pasjih zverin, ki ju je vozil s seboj, skočila na desno roko, zaradi česar so se vsi skupaj zapeljali v obcestni jarek. Epilog: voznik in psa nepoškodovani, pet- najst tisočakov škode in predlog sodniku za prekrške. 13.5. Ponoči je neznanec na Stari cesti iz osebnega avtomobila odmontiral zaganjač motorja. Iščejo ga še. Ob 19.15 je v Ohonici sin pretepel in obrcal lastno mater. Pokoril se bo pri sodniku. 14.5. Na Verdu je ob 20. uri bivši zet svoji ex tašči uničil domačo povrtnino. Zato so ga napotili k sodniku. 15.5. Ob 1.05 se je oglasil občan in povedal, da so mu na Stari cesti neznanci prerezali zadnji gumi na avtomobilu. Storilce so našli in o njih obvestili sodnika. Ob 14.20 so pripeljali tri Romune, vse brez sredstev za preživljanje, ki jim je pred tem za nadaljnjih pet let odrekla gostoljubje že sosednja Avstrija. Dostavili so jih na njihovo ambasado. Mož, ki je na Logu z rovokopa-čem kopal na travniku, je ob 17.50 pri tem presekal vodovodno napeljavo, zardi česar so krajani Loga in Dragomerja nekaj časa bili brez vode. Napisali so ovadbo. Ob 20.55 so na pomoč klicali iz Stare Vrhnike, kjer je razgrajal bivši soprog. Ko so ga, bil je v precej klavrnem stanju, prepričevali, naj odneha, se je opogumil in grozil z znancem, ki da ga ima na pomembnem položaju. Seznanili so ga s pravico do advokata, ki pa je ni izkoristil, in vsega razgretega zapeljali na Povšetovo 5, kjer se je hladil nadaljnjih dvanajst ur. Ob 21.15 se je pri »Upokojencih« zgodila prometna nezgoda, ko je nepazljiv mopedist zapeljal na cesto in izsilil prednost pred voznikom osebnega avtomobila. Slednji je zato zapeljal s ceste in pri tem uničil sprednji dve kolesi. Mopedist je po dogodku pobegnil, a so ga izsledili že naslednji dan. 16.5. Na pretep med očetom in sinom so jih v Dražico klicali ob 20.25. Očeta, ki se je do njihovega prihoda že spravil v posteljo, so popisali. 18.5. ob 16. uri so dobili sporočilo, da v Bevkah skupina Romunov prosjači denar in oblačila. Vsem šestim so za naslednji dve leti odrekli gostoljubje v naši državi. 19.5. Prometna nezgoda na Cankarjevem trgu ob 6.05 se je zgodila, ko je voznik osebnega avtomobila ustavljal štoparki. Prijatelj, ki je vozil za njim, je pri tem zadel vanj in zrinil njegov avto, ki je žensko zbil na tla, kjer je obležala s hudimi telesnimi poškodbami. Proti prvemu vozniku, ki so mu namerili 2,0%« alkohola, so napisali predlog sodniku, zoper drugega, z 2,4%o alkohola, pa kazensko ovadbo. V Bevkah je skupina mlajših moških (?) brutalno obračunala s svojim vrstnikom, ga obrcala, pretepala s čeladami in na koncu vrgla še v jarek, poln vode. Zoper vse junake so napisali kazensko ovadbo. Ob 19.30 so na Vrhniki posegli v prepir med očimom in sinom. Grozila sta si s trganjem glav, a namere nista uresničila. Zoper oba so napisali predlog sodniku. 20. 5. Ob 14.30 je že omenjeni bivši zet svoji bivši tašči, ki jo tudi že poznamo, prekopal vrt. Zoper prevnetega vrtnarja so napisali še en predlog. Zaradi neprimerne hitrosti je ob 17.35 voznica osebnega avtomobila na Ulovki zapeljala s ceste in se prevrnila na streho. Odnesla jo je brez hujših poškodb, napravila pa za 45 tisočakov škode. 21. 5. Bivši zet je ob 17. uri udaril ponovno. Prekopal je gredo s solato in tokrat so sprtima stranema svetovali, naj zadeve končno pričnejo reševati na sodišču. Ob 20. uri sta se spet udarila oče in sin. Tokrat se je to zgodilo v Gradišču in ker je starejši ob prihodu patrulje še vedno kazal močno željo po nadaljevanju boja, so ga odpeljali na razmislek. Na Povšetovo ulico 5, seveda. 22. 5. Ob 14.20 so s farme v Bistri sporočili, da že dva dni pogrešajo plemenskega bika, vrednega 100.000 dinarjev. Nekaj kasneje so ga živega in zadovoljnega našli, ko se je pasel ob potoku. Ob 22.10 so hiteli na Breg, kjer je eden izmed družinskih članov nadlegoval ostale, še pred prihodom roke pravice je izginil v neznano. Ne za dolgo. Ob 23.45 so zasačili jugoslovanska državljana, ki sta prevažala 18 Maročanov. Zoper oba prevoznika so napisali kazensko ovadbo. 24. 5. Ob 0.30 so na Kopališki utišali prehrupno domačo zabavo skupine mladoletnikov. Ker so se mladci po opozorilu mirno razšli, so si s tem prislužili odpustek pred strožjimi ukrepi. Ob 2.45 so posredovali v pretepu dveh vinjenih gostov v gostilni na Dolu. Oba izzivalca bosta v kratkem morala na nekoliko manj prijeten obisk v prostore Cankarjevega trga 8, prvo nadstropje. 25. 5. Voznik, ki je zaradi neprimerne hitrosti in vožnje pod vplivom prevelike količine opojnega v Cankarjevem trgu trčil v parkirano vozilo, bo do nadaljnjega hodil peš. 26. 5. Vlomilce, ki so vdrli v vrtec v Dragomerju in odnesli fotoaparat, kuhalnik, trenerke, nekaj peciva in buteljk, še iščejo. Ob 18.20 se je na Logu zgodila huda prometna nesreča, ko je voznik osebnega avtomobila zapeljal s ceste in trčil v mostno ograjo. Pri tem je izgubil življenje, sopotnica pa je na srečo dobila le telesne poškodbe. 28. 5. Ob 12.10 so na avtocesti ustavili vozilo s 26 Turki. Odpovedali so jim gostoljubje v državi, njihovega vodiča pa ovadili. Deloma zaradi let, deloma pa pod bremenom zaužitih količin močnega, je pred zdravstvenim domom ob 16.30 obležal oskrbovanec doma starejših občanov. Poskrbeli so za varen prevoz. 29. 5. V križišču Ulice 6. maja in Tržaške ceste se je prevrnil kolesar, ki se je pri padcu poškodoval po glavi. Napotili so ga v ambulanto in obvestili sodnika. 30. 5. Ob 14.15 je z gradbenega odra, visokega šest metrov, padel delavec in se pri tem huje poškodoval. Ob 22.40 so se nad hrupno zabavo pritožili prebivalci Dola. Organizatorje in kršitelje so prijavili sodniku. Ob 1.10 so na balkonu stanovanjske hiše brenkali na kitaro. Ker muzika nekaterim poslušalcem ni bila povšeči, so se maščevali s klicem na policijo. Ta je glasbenike opozorila. Ob 12.05 sta se na Opekarski ulici sprli dve dami. Prepir je spremljalo glasno zmerjanje, zato bo jezičnejša udeleženka morala stopiti do sodnika. Kratek tečaj osnov komuniciranja pa verjetno tudi ne bi bil odveč. Ob 22.20 je v Podlipi oče grozil sinu z izvijačem. Pomirili so ga in poslali na počitek. Razgovor s sodnikom sledi. 1. 6. Na policijsko postajo je pri-taval občan z Loga in potožil, da je sin brez njegove vednosti zaklal in prodal njegovega bika. Seveda zato, je dodal, da je izkupiček od prodaje pospravil v svoj žep. Pritožbo so vzeli na znanje in mu svetovali zasebno tožbo. Občana, ki je ob 23.43 v Dragomerju grozil sostanovalcem, da jih bo razbil z inventarjem vred, so prepeljali na dvanajsturni počitek v prostore Povšetove 5. Ob 23.56 je vratar lUV-ja prijel mlajšega moškega, sicer starega znanca organov pregona, ko je hotel izpred zgradbe »suniti« kolo. Zadevo so uredili po običajnem postopku. 2. 6. V gostinskem lokalu na Vrhniki so ob 3.15 aretirali še enega znanca. Tega so iskali zaradi grehov, ki jih še ni pokoril. Zdaj jih bo lahko. Ob 3.40 naj bi posredovali pred gostinskim lokalom na Stari cesti. a so se mladi pretepači že pred prihodom patrulje izgubili v noč. Ob 7.45 je občan sporočil, da v jarku ob avtocesti že dlje časa čepi močno sumljiv možak. Patrulja, ki je zadevo preverila, je na kraju našla občana, ki je pod vplivom premočne doze opojnih hlapov popolnoma izgubil čut za čas in orientacijo. Usmerili so ga. Ob 20.15 so dobili obvestilo, da v križišču Betajnove in Tankovske ceste leži prevrnjen Zastavin kombi. Patrulja, ki je odšla na kraj nezgode, je ob vozilu našla razjarjenega lastnika, ki je besno brcal v pločevino. Priznal je, da je nekoliko preveč popil in odklonil preizkus z alkotestom. Napisali so mu napotnico za sodnika za prekrške. 3. 6. Ob 10.10 se je na policijski postaji oglasila občanka in povedala, da je prejšnji dan na njeno dvorišče prišel sosed, ki je nad njo kričal, ji pljunil v obraz, za nameček pa jo je hotel obdelati še z grabljami. Zakaj se je tako razburil, bo zaupal sodniku. 4. 6. Na Poti k Trojici so ob 18.35 prijeli šest romunskih državljanov. Ker so bili brez sredstev za preživljanje, so jih odpeljali na Povšetovo, pristojni organi pa so jim za dve leti odpovedali gostoljubje v naši državi. Ob 20.45 so mirili vročekrvnega soproga, ki je spodobno potrjen ob prihodu domov razgrajal, razbijal inventar, nekaj podobnega pa nameraval storiti tudi s svojo nežnejšo polovico. Prislužil si je pol-dnevni počitek na Povšetovi in predlog sodniku za prekrške. 5. 6. Ob 7.20 je na policijo prišel občan in povedal, da je v bifeju Jazon starešina JA, ki opleta s pištolo in straši goste. Na kraju dogodka so ugotovili, da si je privoščil tudi že strelske vaje in da si je za tarčo omislil kar steklenino in steno točilnice. Zadevo je prevzela vojaška policija. Ob 21.30 so ustavili voznika osebnega avtomobila, ki so ga nekaj pred tem že zasačili, da vozi pod vplivom alkohola. Sam je bil prepričan, da je popolnoma trezen in se zato tudi ni strinjal z odvzemom krvi. Očitno pa v ravnanju ni bil dovolj prepričljiv, saj so ga poslali v prostore za iztreznitev in napisali predlog sodniku. Na policijsko postajo je prišla občanka in povedala, da ima že dlje časa težave s svojim bivšim fantom, ki jo je prejšnjega dne tudi pretepel pred pošto in ji pri tem grozil, da jo bo ubil. Za razočaranim bivšim prijateljem še poizvedujejo. 6.6. Ob 15. uri je poklicala učiteljica litijske OŠ Dušana Kvedra-Tomaža in povedala, kako so bili dopoldne z otroki v muzeju Bistra, da ob odhodu avtobusa ni opazila, da bi kdo od učencev manjkal, sedaj pa doma le pogreša enega izmed njih. Policija je na Vrhniki otroka iskala zaman, pri ponovnem preverjanju pa so jim litijski kolegi sporočili, da je pogrešani že ves dan taval po domačem kraju. Komentar dogodka je menda odveč! Bikar je streljal v bifeju Jazon v steklenice, ki si jih je nastavil na mizo. MOČ GOVORJENE BESEDE Jaz sem zaljubljen v slovenščino in zato sem vselej v devetih nebesih, če vidim, da kdo zna slovensko pisati. Kajti potreba ni samo, da človek gorko čuti in pošteno misli, temveč je to treba tudi tako povedati, da človek gorko čuti in pošteno misli, temveč je to treba tudi tako povedati, da je beseda samo še naraven glas srca in pameti. (I. Cankar) Človeštvo je v svoji dolgi zgodovini že davno ustvarilo znanost, ki se ukvarja s problemi govorništva, javnega nastopanja, prepričevanja itn. in skuša te probleme tudi reševati. V današnjem času, ko so zlasti v družbenem, političnem in gospodarskem življenju vedno pogostejši nasprotni pogledi in stališča, retorika ponovno pridobiva na svoji pomembnosti, saj daje točna in jasna navodila, kako spretno voditi poslovne pogovore, diskusije in debate ter dosegati sožitje tako pomembnih različnih stališč, pogledov in prepričanj. Vsem, ki v javnosti veliko komunicirate in imate občutek, da vam beseda ne teče dovolj gladko ali se vam dogaja, da vam zmanjka besed, ko bi radi kaj pomembnega povedali, vsem, ki iz kakršnih koli vzrokov želite znati več, bolje voditi svoje podjetje, organizacijo, društvo ali želite, da bi tudi vas poslušali vaši partnerji in sodelavci priporočamo in ponujamo priložnost izobraževanja v obliki enodnevnega seminarja RETORIKA ZA VSAKOGAR. Na seminarjih bi se seznanili z osnovami RETORIKE in pridobili informacije o možnostih nadaljnjega izobraževanja v javnem govorništvu in nastopanju. Seminar bo v prvi polovici oktobra letos v Cankarjevem domu na Vrhniki. Organizacija bo odvisna od števila prijavljenih. Natančnejše informacije bomo objavili v naslednji številki časopisa. Informacije lahko dobite po tel. 752-608, ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ VRHNIKA ali osebno na Tržaški 25, v Cankarjevem domu, in sicer vsak dan od 7. ure do 15. ure. STORITE NEKAJ ZASE - RETORIKA JE ZNANOST, KI ŠIBKEGA NAREDI MOČNEGA IN MOČNEGA ŠE MOČNEJŠEGA! Ob 17. uri je bivši zet, zdaj že skoraj reden gost te rubrike, ponovno šaril po vrtu svoje nekdanje tašče. Tokrat je posadil petnajst sadik paradižnika. Med skupno kontrolno akcijo policistov in delavcev Oddelka za zatiranje kriminalitete v zvezi z uporabo mamil po gostinskih lokalih so v enem od njih zalotili občana, ki je imel pri sebi pripravo za kajenje marihuane. Zasegli so mu jo in napisali predlog sodniku. 7. 6. Ob 22.45 je na policijsko postajo primahal občan in potar-nal, da ga je pred slabo uro pri vožnji z osebnim avtomobilom ustavila policijska patrulja in mu, ker je odklonil alkotest, odvzela vozniško. Zdaj pa si je premislil, bil je ves skesan, in pristavil, da ga v postopku niso seznanili s posledicami njegovega nepremišljenega dejanja. Pojasnili so mu, da je ustrezni naslov za tovrstne pritožbe izključno sodnik za prekrške. 8. 6. Ob 2.55 se je po pomoč zatekla občanka z Vrtnarije in potožila, da se boji oditi domov, kjer da jo bo mož najverjetneje pretepel. Vzrok njunih zakonskih prepirov je menda tisti standardni - tretja udeleženka ljubezenskega trikotnika. Jezno, preplašeno in prevarano soprogo so pomirili. 14. 6. Ob 18.45 je klicala občanka in povedala, dajo je mož, ko se je vrnil domov, pretepel. Gospoda soproga, ki je ponovno kon-zumiral več, kot ga prenese, so opozorili. Ob 19.35 je taisti soprog ponovno udaril. Tokrat je razbijal inventar, ženi pa grozil, da jo bo ubil. Odpeljali so ga na izstreznitev, čeprav se je branil, da je ženo malo močneje potipal le zato, ker mu ni hotela dati denarja. Čemu ga je tako zelo potreboval, ne dvomimo. Sicer pa bo vzroke svojega ravnanja lahko podrobno razložil sodniku, ko ga bo ta povabil na zagovor. Med kontrolo prometa so ob 21.30 ustavili dva moška iz republike južneje, ki sta imela v vozilu 54 parov kavbojk, avdiokasete, pepelnike, 138 parov športnih copat, dozerje alkoholnih pijač in gedore. Ker roba očitno ni bila namenjena osebni uporabi, so jo zasegli in predali carinikom, ki bodo tudi ustrezno ukrepali. 15. 6. Ob 9.40 je občanka z Loga sporočila, da je soprog, ko se je enkrat sredi noči vrnil domov, razbil okensko steklo in po dejanju spet izginil v neznano. Ob 17.30 so posredovali v družinskem prepiru, kjer je mož, primerno podprt, kot že večkrat doslej, razbijal hišni inventar in svojo ženo, ki ji je hkrati tudi grozil z nič kaj prijetnim koncem. Omogočili so mu dvanajst ur razmišljanja in počitka v kletnih prostorih Povšetove ter srečanje s sodnikom. 17. 6. Ob 19.30 je policist na Tržaški cesti legitimiral neznanca, ki pri sebi ni imel osebnih dokumentov, je pa zelo dobro govoril italijansko in za silo lomil srbohrva- ško. Povedal je, da je karabinjer in da so mu pri Krškem ukradli službeni avto in z njim vse osebne stvari. Ker njegove identitete nikakor niso mogli preveriti, so ga za tri dni pridržali v Ljubljani. Možak je v tem času obupal, priznal, da je doma iz okolice Cakovca, ter da je brez zaposlitve in sredstev za preživljanje. Napisali so mu predlog za sodnika. 18. 6. Ob 18.20 so posredovali na Bregu, kjer je občan sosedu grozil s sekiro. Med postopkom so ugotovili, da je napadeni v garaži žagal opeko. Prah, ki je pri tem nastajal, pa naj bi nosilo na sosedovo gredo s solato. In ker slednje lastniku solate ni bilo všeč, je sklenil zadevo končati s prvim primernim orodjem, ki ga je imel pri roki. Proti možu s sekiro so napisali predlog. Ob 21.55 so občani na Logu prijeli dolgoprstneža, ki je oplenil notranjost osebnega avtomobila. Mladoletnika so ovadili. 20. 6. Ob 14.25 so aretirali osebo, ki so jo že dalj časa iskali zaradi kaznivega dejanja posilstva. Predali so ga preiskovalnim organom. 21. 6. Ob 17.10 so v blagovnici na Vrhniki prijeli dve mlajši občanki iz Postojne, ki sta vzeli trenerko, klobuk ter ženski kostim, v Merca-torju na Križišču pa nekaj pre-hrambnih artiklov. Kot sta povedali v zagovoru, sta se za dejanje odločili v hudi denarni stiski, kajti ena od njiju je vdova z dvema nepreskrbljenima otrokoma in pet tisoč dinarji osebnega dohodka (I). Proti obema so napisali ovadbo. Ob 22.10 je na policijsko postajo prišla občanka iz Gradišča in razburjena povedala, da se je močno sprla s sosedom. Patrulja, ki je zadevo preverila, je ugotovila, da je omenjena ženska pretepla sosedovo hčerko, ker je ta brez njenega dovoljenja z drevesa trgala sadje. Zoper damo so napisali predlog. 22. 6. Ob 12. uri je občan z Drenovega griča sporočil, da mu je ponoči iz cisterne v lopi neznanec iztočil približno tisoč litrov kurilnega olja. Kdo se bo pozimi grel na tuje stroške, še ugotavljajo. Ob 15.10 so na avtocesti prijeli mladoletno Romunko, ki se je od doma peš napotila iskat delo v Italijo. Odpeljali so jo na ambasado in ji za dve leti odpovedali gostoljubje v državi. 25. 6. Ob 20.30 je bila Stara cesta zaradi nemarno parkiranih vozil na obeh straneh cestišča pri trgovini Leskovec neprevozna za osebna vozila. Napisali so pet listkov za napačno parkiranje, v tem primeru po 500 dinarjev, tri voznike pa so mandatno kaznovali na kraju samem. 26. 6. Ob 4.46 so iz vojašnice vrhniške tankovske brigade zaprosili, naj se jim takoj vrne elektrika, sicer, so zagrozili, bo brez nje ostala cela Vrhnika. MOJCA ŠAJN NAŠE OKOLJE - NAŠE OGLEDALO V mesecu aprilu smo izvedli akcijo »Očistimo svoje okolje«. Vendar pa je muhasto aprilsko vreme precej nagajalo, tako da je bila akcija nekje bolj ali manj uspešna. Dogovorjeno je bilo, da vam bomo preko »Našega časopisa« posredovali oceno in analizo akcije, te pa še ni. Najbolj aktivno so se v akcijo vključili učenci vseh šol. Prav zanimivo in poučno razstavo pa so že v mesecu maju pripravili učenci nižje stopnje (1. raz. - 4. raz.) osnovne šole Ivana Cankarja. Razstava je imela naslov: OHRANIMO NAŠ KRAJ ČIST. Vključeni so bili vsi razredi nižje stopnje, predvsem pa učenci v podaljšanem bivanju, ki so v sliki in besedi prikazali svoje poglede na varovanje okolja in kako so sodelovali v akciji čiščenja. Iz razstavljenih prispevkov objavljamo le najbolj zanimive in tudi poučne za vse nas. Čistilna in pralna sredstva brez fosfatov Fosfati so soli fosforne kisline, so nevarni za okolje, zlasti za podtalno vodo, reke in morje, za rastline in tako tudi za živali in človeka! Ekologija, kaj je to? Izhodišče je grška beseda ■oikos,......... Pomeni hiša, bivališče, ekologija pa je skupno bivališče žive in nežive naraveternjuno sožitje v danem okolju. Vse je v pravilnem ravnovesju in eno ni pogubno za drugo. Le človek je edino živo bitje, ki usodno posega v naravno zato, da sebi olajša življenje. O papirju Samo za izdelovanje papirja in papirnih izdelkov pri nas uničimo 300 ha gozdnih površin - to je površina 15 km dolge in 2 km široke ceste. Za naše okolje in zdravo življenje je rešitev recikliran ali ekološki papir. • Za ekološki papir ne pade niti eno drevo . • Imamo velik prihranek energije (50% elektrike), 60% vode • Za 3/4 zmanjšamo onesnaževanje ozračja in 1/3 onesnaževanje rek (v primerjavi s tehniškimi prostopki za obi- čajen papir, ki zahteva izdelovanje celuloze) Nujen korak je zbiranje starega papirja! V zadnji zbiralni akciji je bilo zbranega skoraj 52 ton starega papirja. Kaj predlagamo - namesto osebnega avtomobila uporabljajte kolo ali javni prevoz - v trgovini zavrnite običajno plastično vrečko in zahtevajte razgradljivo, še bolje bo, če boste ob namenskih nakupih s seboj prinesli torbo ali cekar - kupujte manj izdelkov za enkratno uporabo, da ne povečate količine odpadkov - kupujte izdelke v embalaži iz recikliranega papirja ali plastike, vsekakor naj bo embalaže čim manj - iščite izdelke v embalaži, ki jo lahko ponovno napolnijo (pijača, kozmetika, čistila) - odločite se za izdelke iz recikliranega papirja - robčke, brisače, zvezke - kupujte pralnj prašek brez fosfatov - izogibajte se pršilcev s CFC plini, ker ti uničujejo ozonski plašč - odvrzite odpadke na pravo mesto (urejena smetišča, zabojniki za steklo, star papir). Očistili smo trojico V sredo smo se učenci 4. razreda zbrali pred šolo in odšli očistiti Trojico. Začeli smo na Ulici 6. maja. Ob blokih in v živih mejah je bilo mnogo tetrapakov, raznih papirčkov škatlic, pomarančnih in bananinih olupkov (polnila) polivi-nila... Imeli smo gumijaste rokavice in veliko vrečo za odpadke. Dobovičnikova ulica in Trojica sta bili tudi onesnaženi. Drugi učenci so šli po drugi poti do Trojice. Na Trojici smo našli polomljene stole, večje ali manjše, zarjavele dežnike, zažgano rolko, plastične ali aluminijaste cevi, zarjevele in počene lonce in peč. Našli smo tudi veliko stekla ter pokvarjen ležalnik. S tem smo napolnili velike večje vreče. Naši fantje so se znašli in vreče naložili na odvržen ležalnik in vse to odnesli pred šolo v kontejner. Drugi so pa nesli vreče. V šoli smo si roke dobro umili z milom in odšli domov. Dobro vem, da je onesnaževanje okolja grdo, zato bom od slej naprej še posebej pazil, da ne bom odmetaval smeti, pa tudi druge bom na to opozoril. Jernej Markič, 4. b. S sošolcem sva malo zaostajala za drugimi in med potjo vriskala. Kmalu sva začela zares. Pobrala sva vse, kar ne spada na travnike in v gozd. Ker sem imel v vrečki polno smeti, se mi je strgala. Gašper, 3. d Jez sem našel celo kanto za bencin. V grmovju je ležala polna steklenica ruma. Zelo smo se nasmejali. Na prostoru, kjer so imeli ljudje piknik, sem videl polno odpadkov. Nekateri so nemarni! Rok, 3. d Smeti Vse naokrog ležijo, mesta in okolico prav nič ne krasijo. Ljudje se jih ne bojijo, saj so ravno oni tisti, ki jih vsepovsod pustijo. Blaž špec,,,3. d Danes je pripeljal Jože smeti v gozd. Mi pa smo ravno včeraj pobrali smeti po gozdu. Spet bo nasmeteno. Sandi, 1. raz. Nekega dne sem šel z očkom v qozd. Nabirala sva ja- gode. Zaslišala sva ropot traktorja. Na prikolici je imel polno odpadkov. Stresel jih je pod drevo. Šla sem k njemu in mu rekla, da mora smeti odpeljati na smetišče. Aljoša, 1. raz. Včeraj sem šel v gozd. Videl sem zlomljen lopar. Potem sem šel pogledat Ljubljanico. Ni bila čista. Grega, 1. raz. Nekega jutra se je zbudila čarovnica Zofka. Odprta je vrata, da bi pogledala ven. Preden je odprla vrata, je zelo zasmrdelo. Čarovnica Zofka se je hitro oblekla in šla po svojo metlo, da bi to rešila. Potem je videla strica, ki je metal smeti. Čarovnica Zofka je stopila k njemu in mu rekla: »Za- kaj mečeš smeti v vodo?« Človek je rekel: »Zato, ker ne vidim koša.« Manca, 1. raz. Nabrali smo 5 velikih vreč. 5 kant in nekaj železa. Čistili smo 3 ure. Povedati vam moramo, da smo bili zelo pridni. Brigita, 1. raz. Stran, nesnaga! Šviga, švaga, stran nesnaga! Čistimo okolje, da bo lepše, bolje! Naj se vsaka reka čista v morje izteka! Strup v zraku kvari mnenje: »Kisik je nujen za življenje!« Katarina,Molk, 3. d OBVESTILO KUPCEM gradbenega materiala ' Trgovino »OREL« pri ŠTIRNU ZAPIRAMO. S 1. 9. 1991 pa odpiramo NOVO TRGOVINO »OREL« na TOJNICAH (blizu Komunalnega podjetja) kjer bomo imeli še boljšo in kvalitetnejšo ponudbo. Pokličite na novo tel. štev. 751-168 ODPRTO BO vsak dan od 8.00-17.00 razen sobote 8.00-12.00 Obenem sporočamo, da imamo na CESTI GRADENJ 1 (bivša stanovanjska skupnost) NOVO VELEPRODAJNO SKLADIŠČE vseh alkoholnih in brezalkoholnih pijač. ODPRTO VSAK DAN od 8.00-15.00 Telefon 751-257 Ljubljanica v poletnih dneh ni privlačna voda: iz bližnjega kanalizacijskega voda priteka vanjo smrdljiva bela tekočina. Samo 50 metrov od ceste, ki pelje preko Tojnic v Sinjo gorico pa sameva znamenita vrhniška čistilna naprava. Rim navdušil Borovničane V ponedeljek, 22. julija, skoraj še v vojnem času, smo se Borovničani z avtobusom odpravili v Rim in v južno Italijo. Avtobus smo na zadnjem steklu opremili z velikim transparentom SLOVENIJA, s seboj smo vzeli novo slovensko zastavo. Potovanje je za mladinski cerkveni zbor organiziral gospod Jože Stržaj, župnik iz Borovnice. Prosta mesta v avtobusu smo zasedli še nekateri drugi Borovničani. Po jutranji maši za srečno pot smo ob štirih odrinili na pot. Mejo smo prestopili brez natančnega pregleda potnih listov in že smo bili v Italiji. Med potjo so nas Italijani navdušeno pozdravljali s hupami, saj so bili vsi pozorni na velik napis na zadnji strani avtobusa. Prvi dan smo se ustavili in prenočili v Assissiju, kjer smo si ogledali najznamenitejše cerkve in La Verno, kjer je živel sv. Frančišek. Zvečer smo prispeli v Rim. Prihodnje jutro je bila na programu avdienca pri papežu. Med nami je bilo čutiti vznemirjenje in pričakovanje. Po zajtrku in maši smo se odpeljali v Vatikan. Na čelu skupine smo imeli dvignjen transparent in zastavo, s čemer smo zbujali simpatije in bili deležni spodbudnih pozdravov. Po strogih kontrolah smo prispeli v dvorano, v kateri ima papež vsako sredo avdienco. Sedeli smo v prvih vrstah. Naš transparent je pritegnil tudi novinarje. Približali so se nam in gospod Stržaj je dal izjavo za vatikanski dnevnik in televizijo. Ko je na oder dvorane, ki sprejme 12.000 ljudi, stopil papež in nam dvignil roko v pozdrav, se je množica navdušeno odzvala. V dvorani so bili verniki iz vseh'koncev sveta. Papež je večje skupine še posebej nagovoril, v njihovem jeziku, tako tudi Slovence in Hr- vate. Ponosno smo vstali in skupaj z Mariborčani in Rušani z zanosom zapeli Zdravljico. Bili smo ponosni, da smo bili deležni velike pozornosti tudi kot Slovenci. Papež nas je med drugim nagovoril tudi z naslednjimi besedami : »Predragi romarji iz Maribora, Ruš, Borovnice in iz drugih krajev Slovenije. V večno mesto ste prišli, da bi obiskali spomenike krščanstva in tako poplemenitill svojo omiko. Ob grobovih svetih apostolov in mučencev boste utrdili svojo vero in zvestobo Kristusu. Naj Vas pri vsakdanji dejavni ljubezni spremlja Marija Pomagaj, ki jo tako živo častite v svoji domovini. Z njeno pomočjo bodite neustrašeni graditelji miru in dobrega v Vaši deželi. S to željo očetovsko blagoslavljam Vas in Vaše drage.« Te želje in intervju so bili naslednji dan objavljeni Borovničani s papežem. v dnevnem glasilu Vatikana. Po pozdravih je papež stopil med ljudi in jim stiskal roke. S svojo milino je osvojil srca vse množice. Veliko udeležencev naše skupine je tudi imelo čast rokovati se z njim. Ob tej priliki mu je Edo, vodja našega mladinskega pevskega zbora, izročil darilo z majolko in ple-tersko slivovko, gospod župnik pa se mu je v italijanščini zahvalil za njegove molitve za našo domovino. Papež Janez Pavel II. je z nasmeškom odgovoril: »Bodite mirni, vse bo dobro.« Zajel nas je val veselja. Popoldne nam je simpatična vodička Natalija natančno in zanimivo razkazala cerkev sv. Petra. Občudovali smo mojstrovino Pieta, znamenito kolo-nado in trg pred cerkvijo, obiskali smo spomenike krščanstva. Povzpeli smo se na Mi-helangelovo kupolo, od koder je prekrasen razgled na Vatikan in Rim. Znamenitosti mesta smo si ogledovali tudi naslednji dan. Vodila nas je sestra Ancila, ki je že 50 let redovnica v Rimu in je doma iz Brezovice pri Borovnici. Obiskali smo najpomembnejše cerkve, bazilike in Kalistove katakombe. Prevzela nas je veličina krščanstva. Sprehodili smo se po Forum Romanumu, si ogledali Konstantinov slavolok, Kolosej in druge ostanke antičnega Rima. Preko Beneškega trga, mimo spomenika domovini, smo prišli do obnovljene Fon-tane di Trevi. Ob pogledu na padajočo vodo je izginila vsa utrujenost dneva. Bili smo fas-cinirani. Resnično, Rim, je večno mesto. Naše bivanje v Italiji se je že prevesilo v drugo polovico. V petek zjutraj smo se odpeljali proti jugu, najprej na Monte Casino, v samostan in trdnjavo, ki sta bila med vojno do tal porušena. Pozneje so ga s pomočjo Američanov po starih načrtih povsem obnovili. Iz triglavskega nahrbtnika Sobota, 25. julija 1991, peti dan ženske pešpoti VRHNIKA--TRIGLAV; Kredarica, ura je 5 in 30 minut. Z meteorologom sva se strinjala le v tem, da tega dne ne bo grmenja in strel, kar mi je sprva zadoščalo. Da močna burja poneha s sončnim vzhodom, se je kmalu pokazalo kot napačno pravilo. Uresničila se je le napoved, da tega dne na Triglavu ne bo padavin (padavina pomeni, da nekaj pada od zgoraj navzdol), vendar je burja privzdigovala sneg v nasprotni smeri - od tal navpično navzgor. Suh snežni met6Ž je divjal iz severne triglavske stene in se izgubljal proti Planiki in čez Triglavske pode proti Doliču. Noč na Kredarici sem prespal slabo, ker sem prejšnji dan celo dopoldne lenaril v Vodnikovem domu, kjer smo vedrili pred nadaljevanjem poti. Popoldne nam je bilo vreme malo bolj naklonjeno, da smo lahko le prišli na Kredarico. In to je bilo v petek vse, kar smo prehodili. Na pogradu na Kredarici sem v zgodnji jutranji uri premikal svoje preležane ude. Ko sem pogledal skozi okno sobe 302, me je pozdravila temna megla, ki se je valila čez Prag, se za trenutek spet izgubila in mi ponudila obris Malega Triglava, Veliki pa je bil tako črn, kot bi ga Rožle pokril s svojim mogočnim klobukom. Pograd je zaškripal, ko sem se spet zakopal med tople odeje, da bi pozabil na neprijazno dogajanje zunaj. Tudi s sosednjih ležišč sem zaznal premikanje. Da bi pozabil na neprijazno vreme, sem se v premišljevanju vrnil na začetek naše poti pred štirimi dnevi. O, kje si Vrhnika, prečuden kraj pod Raskovcem, kje si Stari maln in prvi znoj, ki nas je spremljal ob prihodu v zgornjo Zaplano? Po malici v Smrečju smo se poslovili od naših prijateljev, ki so nam zaželeli srečno pot in seveda lepo vreme. Naklonjeno vreme nas je res spremljalo dva dni, ko smo prek Golega vrha, Bobovnice, Gorenje vasi, Hotavelj, preko Leskovca prispeli na Robidensko brdo, kjer smo v seno položili naša že malo utrujena telesa. Tudi na poti čez Davčo, kjer nam je Damjana z gobami začinila juho, čez Sorico na Soriško planino, čez nemški Rovt v Bohinjsko Bistrico nas je vzpodbujalo lepo vreme. Na poti iz Srednje vasi pa se je začelo. Na Uskovnico smo prispeli že pošteno namočeni, vendar nismo imeli druge izbire kot nadaljevati pot. Prek Konjščice čez Studorski preval smo vstopili v Triglavski narodni park, kjer smo doživeli vse tisto »najlepše«, kar nam je naklonilo vreme - nevihto z burjo, strele so žvižgale okrog skal, pred našimi očmi so nastajali hudourniki. In ko si že čisto moker, modro ugotoviš, da bolj moker pač ne moreš več biti. Stisnili smo zobe in se pogumno prebili do Vodnikovega doma, kjer je bil prvi ukrep namenjen našim čevljem - iz njih smo zlili vodo, nato pa si zakurili v peči. Ko sem tako obujal spomine, se je oglasilo eno od deklet: »Lenč, kaj bomo!? Ker sem se v sebi tako spraševal tudi sam, sem brez odgovora vstal in se ponovno zazrl skozi okno. Prizor je bil še bolj žalosten, megle so bile še temnejše, najbrž zato, ker se je že prebujal dan, ko bi sončni žarki Veseli obrazi žensk na najvišji stopnici v Republiki Sloveniji. že morali pozlatiti vrhove Julijcev, sonca pa nikjer. Odšel sem k meteorologu po tolažbo, vendar sva ugotovila le to, kar sem zapisal na začetku. Pri jutranjem čaju v jedilnici smo se dogovorili, da bomo čez pol ure kljub strupeni burji nadaljevali s pohodom proti vrhu. To zame ni bila lahka odločitev. Naprej sem v sebi premišljeval, da bi šli le do Malega Triglava, nato pa morda do zavetja v Planiki, kar bi bil v takih razmerah tudi uspeh. Pogumno kot v preteklih štirih dnevih smo zakoračili v neprijazen dan. In poglej! Kakšna energija je bila v puncah! Ko sem kot zadnji prišel do prvih kinov, so bile prve že močno v skalah, oprijemale so se že prvih jeklenih vrvi. Govorili nismo, obraze smo skrivali in umikali pred močno burjo. Z ličkom sva se dogovorila za zamenjavo, nakar sem pohitel naprej in glavnino naše skupine dohitel na Malem Triglavu. Nadaljevanje našega podviga je zahtevalo še več previdnosti. Proti vrhu so bile jeklene vrvi še zaledenele, led je bil tudi na klinih. Varovale so nas rokavice; jaz sem si še spodaj na roke nataknil kar nogavice. Ob tričetrt na osem smo se že dotaknili Aljaževega stolpa! Tako smo našemu pohodu dodali piko na i, uspeh je bil popoln! Za kratek Čas nas je nagradilo tudi vreme. Megla se je dvignila in nas obdarila s čudovitim razgledom, kar je bilo najlepše plačilo za napor. Bili smo srečni in zadovoljni. Dekletom čestitam! S ponosom bom pripovedoval prijateljem o našem podvigu, o novi izkušnji, ki nas je obogatila. Pa še to - planine so naše prijteljice in prijatelje večkrat obiščemo, mar ne? Tako meni vodnik prvega uspelega ženskega pohoda VRHNIKA-TRI-GLAV. LENČ Pot smo nadaljevali mimo Vezuva proti Pompejem. Na odru ohranjenega antičnega anfiteatra je moški kvartet in mladinski pevski zbor prepeval slovenske pesmi, ki v tujini zvenijo še posebej lepo. Akustika je bila čudovita. Obsedeli smo na stopnicah anfiteatra in uživali v izredni akustiki na »koncertu«. Iz vseh strani so prihajali tuji turisti, nam ploskali in nas posneli na filmski trak. Kako ponosni smo bili. Napočil je zadnji dan našega potovanja. Za slovo smo sestri Ancili in njenim kolegicam zapeli venček slovenskih pesmi. Zatrdila je, da je bilo to najlepše darilo ob njeni petdesetletnici redovništva. Zapustili smo Rim. Bili smo polni lepih doživetij. Pred mikrofonom v avtobusu je med potjo domov vsak posebej povedal svoje vtise, ki jih je bilo za štiri ure poslušanja. Nekatere je prevzelo srečanje s papežem, druge življenjska pot sv. Frančiška, nekatere bogastvo umetnosti v Rimu, pa pozornost sestre Ancile In vzdušje v skupini. Vsi pa smo se skupaj z gospo Milko veselili, da se ji je ravno te dni izpolnila največja želja, srečna vrnitev sina iz jugoslovanske armade na Plitvicah. V tem tednu so se med nami spletle posebne vezi. Na mejo smo prispeli v nočnih urah. Čakati bi morali vsaj dve uri, da bi prišli na vrsto za pregled. Ko smo carinikom pokazali časopisni članek o našem obisku pri papežu, so slovenski cariniki hitro opravili formalnosti in »evropsko« smo prestopili mejo. Nazadnje naj še omenim, da nas je po vroči Italiji varno in udobno vozil šofer, gospod Vodeb, s klimatiziranim avtobusom, opremljenim s hladilnikom, ki je bil redno dobro založen s hladno pijačo. Da je naše potovanje tako uspelo, nas duhovno in kulturno obogatilo ter nas navdušilo, je največja zasluga našega gospoda župnika, ki nas je vodil, za kar se mu lepo zahvaljujemo. ZADOVOLJNI ROMARJI rs TRGOVINA Z METRSKIM BLAGOM IN DODATKI VRHNIKA, STARA CESTA 52^* Ko se jutra prebujajo v megli, je jesen že na pragu, treba se bo topleje obleči. V naši trgovini smo vam zato že pripravili pestro izbiro močnejšega zimskega in jesenskega blaga, kot so VOLNENE FLANELE DIOLEN, DEFTIN in ŽAMET. Pri nas se lahko odenete tudi v VELUR ali pa si omislite oblačila iz palete UVOŽENEGA VISKOZNEGA BLAGA. Razširili smo tudi ponudbo dekorativnega blaga in Vam poleg zaves nudimo še različne tkanine za sedežne garniture. Naše cene niso pretirane. Za žamet boste na primer odšteli 91,00 din, za velur 382,00 din. Viskozno blago domačih proizvajalcev stane že od 149,00 din dalje, uvoženo viskozno blago pa od 589,00 do 649,00 din, deftin tudi otroških vzorcev pa 199,00 din. Tudi razprodaja poletnega blaga še traja, če se boste odločili zanj, bodo šivilje pohitele z delom, da boste lahko v naših oblačilih preživeli še zadnje sončne dneve. Vabimo Vas torej, da se oglasite v naši trgovini: Pričakujemo Vas vsak dan od 9.00-12.00 ure 16.00-19.00 ure sobota od 9.00-12.00 ure TIME OUT TRGOVSKO ŠPORTNI CENTER BOGDAN BLAZNI K / VRHNIKA BOGDAN BLAZNIK VELIKA IZBIRA: ODPRTO: ponedeljek 16.00-19.30 torek-petek: 10.00-12.00; 16.00-19.30 sobota 9.00-12.00 Bogdan Blaznik, Poštna 7, Vrhnika - raznih šolskih torb in nahrbtnikov - teniških in jogging copat - nogometnih in košarkarskih žog - jogging in ogrevalnih trenerk - spalnih vreč - raznih uteži - koles BMX (20") cene 4.075,00 din IZREDNA PONUDBA - teniški junior lopar - SNAVVVEART GRAPHITE (MEČIR JUNIOR - cena 940,00 din) - pri nakupu nad 2.500,00 din možnost plačila na 3 obroke (1 obrok - polog) ZAHVALA Ob boleči izgubi našega Marjana Zdešarja se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom - sostanovalcem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in nam izrekli sožalje. Hvala zdravnikoma dr. Prebilovi in dr. Rusu ter patronažni sestri Armandi za vso pomoč, obiske in lajšanje bolečin. Hvala tudi govorniku Pavlu Dobrovoljcu za čustveno izrečene poslovilne besede ob grobu našega dragega pokojnika. Žalujoča žena Anica s hčerko in sinom ZAHVALA Z ljubeznijo in bolečino v srcu smo se poslovili od naše drage Milke Miklavčič. roj. Gfegorka Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče. Iskrena hvala vsem, ki ste pomagali nam, otrokom. Posebno se zahvaljujemo dr. Prebilovi za veliko skrb ob težki bolezni, prav tako medicinskemu osebju bolnišnice Petra Držaja za topel človeški odnos, skrb in nego ter lajšanje bolečin v zadnjih dneh njenega življenja. Hvala vsem za lepo opravljen obred in vsem, ki ste jo tako številno pospremili na njeni zadnji poti in se poklonili njenemu spominu. Vsem in vsakemu še enkrat iskrena hvala. Vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega očeta, starega očeta, pra-deda in brata Franca Kavčiča p. d. Pintarjevega ata iz Borovnice se iskreno zahvaljujemo dr. Jožetu Petrovčiču za dolgoletno zdravniško pomoč, prav tako dr. Mundovi in vsemu osebju Zdravstvenega doma v Borovnici. Gospodu župniku Jožetu Stržaju se zahvaljujemo za tolažbo med boleznijo in za lep pogrebni obred. Posebna zahvala PGD Borovnica za spremstvo na zadnji poti in poslovilne besede. Lepa hvala tudi vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za pomoč in podarjeno cvetje. Vsi njegovi ZAHVALA Ob izgubi našega očeta Slavka Malavašiča se iskreno zahvaljujemo vsem za izrečeno sožalje, za cvetje in pomoč, še posebej pa Hermanu Završniku! Sinova Stane, Drago in hčerka Darinka Planinsko društvo Vrhnika se s tem zapisom s hvaležnostjo spominja pok. Janeza Nagodeta, mizarskega mojstra z Vrhnike, ki smo ga na začetku junija spremili k preranemu počitku. Naj se mu še enkrat prisrčno zahvalimo za njegov prispevek pri obnovi kuhinje na Planini in pri obnovi stolpa. Ob vsakem obisku in pogledu na ta lepi košček naše ljube domovine se ga bomo s hvaležnostjo spominjali! Vrhniški planinci EMAK d.o.o. Trgovina - zunanja trgovina, gostinstvo ' DOL 19. 61353 BOROVNICA V trgovini z mešanim blagom stalna ponudba svežega kruha iz Pečjakove pekarne na Škofljici V septembru na novo: delikatese pakirano meso v večji izbiri Večje naročilo pripeljemo tudi na dom. Se priporočamo! REPUBLIKA SLOVENIJA OBČINA VRHNIKA Komisija za oddajo poslovnih prostorov Vrhnika, Tržaška 1 objavlja NATEČAJ za najem poslovnega prostora Predmet natečaja je poslovni prostor velikosti 124.97m2 v pritličju stavbe Paplerjeva 14, Borovnica. Poslovni prostor se odda za nedoločen čas. Najemnino za poslovni prostor je treba plačevati mesečno in je določena v skladu s Pravilnikom o oddajanju poslovnih prostorov v najem. Pisne ponudbe pošljite na naslov: Občina Vrhnika, Oddelek za družbenoekonomski razvoj in planiranje, Vrhnika, Tržaška 1, vključno do 23. 9. 1991. Dodatne informacije dobite po tel. 751-021. Predsednik Komisije Vinko Tomšič l.r. RTV servis PAL VRHNIKA Po ugodnih cenah vam nudimo: • popravilo vseh vrst TV sprejemnikov, RADIO in HI-FI aparatov • regeneracijo oslabljenih TV ekranov • montažo radijskih sprejemnikov v avto Za opravljene storitve zagotovimo GARANCIJO. Pri večjih popravilih možnost plačila na OBROKE PRIDEMO TUDI NA DOM S 061/752-789 Delavnica: Rožna ul. 10, VRHNIKA - (ul. pri PIK baru) Odprto od 8. do 12. ure in od 16. do 19. ure. Sobota zaprto! Autn h:f; SIMON Simon Zalar electronic ===== servis elektronskih aparatov montaža hi-fi naprav in avtoakustike svetovanje pri nakupu avto-radia Delavnica: Gabrče 13 61360 Vrhnika Doma: Možinova 6 61360 Vrhnika NOVO NA DRENOVEM GRIČU Na novo sta odprti prodajalni Maša in Metuljček, kjer vam nudimo po izredno ugodnih cenah oblačila za majhne in velike. Po nizki ceni lahko kupite tudi šolske potrebščine. Smo ob glavni cesti poleg gostilne Kavčič. Odprto vsak dan od 13. do 19.30, v soboto od 9.00 do 13.00 OBIŠČITE NAS REAN d.o.o. SEDAJ JE ČAS za ureditev vaše centralne kurjave Servisni pregledi oljnih gorilcev, popravilo dotrajanih instalacij elektrike in dovoda goriva, novi priključki. Pooblaščeni servisi THYSSEN, API, OLYMP, ECOFLAM TONE REMŠKAR 61357 Notranje Gorice 172 tel. 061 -651-309 ofLnJer Q/ou Figure Salons Salon Brezovica, Pod Gradom 9 tel. 061/653-548 Odprto ob delavnikih od 9. do 20. ure, ob sobotah od 9. do 15. ure fillip ¡1 1Ä BMBH fil SiS mm tBBS j 1 H Z motorizirano gimnastiko do lepše postave, intenzivnega razgibavanja, boljšega počutja (proti bolečinam v križu, artritisu). Prva ura treninga brezplačna! Na voljo so še: savna, bazen, limfna drenaža, masaža. ZAHVALA Družini Kočevar iz Ljubljanske 9, sosedom iz Poštne ulice 3/b, organizaciji KARITAS z Vrhnike ter vsem prijateljem, znancem in sosedom se iskreno zahvaljujemo za pomoč in dobre misli ob nesreči, ki nas je doletela 2. 7. 1991 ob bombnem napadu na Vrhniko. družina Kastelic Avtokros na Vrhniki TEKMOVANJE JADRALNIH PADALCEV Štirje v čisto ničlo V soboto 10. 8. 1991 je bilo na U lovki odprto prvenstvo Vrhnike v jadralnem padalstvu. Udeležilo se ga je 23 padalcev iz različnih klubov Slovenije. Najbolj številno so bili zastopani domači tekmovalci, in sicer devet hrabrih padalcev. Start je bil na vrhu smučišča Ulovka, cilj pa v kotanji pod novo brunarico. Izvedli so vse tri predvidene serije skokov, čeprav so po radijski zvezi iz Razorske doline sporočili, da vojska razstreljuje eksplozivna sredstva. Tudi samo vreme, predvsem veter, je bilo za tekmovalce Še malo, pa se bo videlo, koliko centrimetrov od centra je doskočil padalec. ŠPORTNA ZVEZA VRHNIKA obvešča vsa športna društva, da posredujejo termine športnih tekmovanj in prireditev, ki jih načrtujete od septembra do marca naslednje leto. Vse termine bomo poskušali uskladiti z vsemi, ki se zanimate, tako da bodo prireditve terminsko usklajene. Hkrati vas obveščamo, da bomo do 15. IX. sprejemali prijave za zimsko vadbo v vseh telovadnicah v občini. Pogoje za vadbo imajo posamezniki-ce za: ♦ fitnes ♦ splošno rekreacijo ♦ odbojko ♦ namizni tenis ♦ tenis. Skupine se lahko prijavijo samo prek športnih društev - tekmovalne selekcije. Prijave sprejemamo od 5. IX. do 11. IX. po telefonu 751-484. Športna zveza Vrhnika - Gruden zelo zahtevno, tako da je bilo potrebna velika zbranost in hrabrost, da so padalci prijadrali čimbliže centru cilja. Od vseh skokov so štirje tekmovalci dosegli čisto ničlo, drugi pa so bili deležni toliko kazenskih točk, kolikor centimetrov so bili oddaljeni od centra. Zmagal je bil Sandi Marinčič (Ljubljana) s 105 kazenskimi točkami (od tega je imel dve ničli). Drugi so se uvrstili takole: 2) Leopold Kodrman (Ravne) 598 točk; 3) Branko Čas (Ravne) 780 točk; 4) Samo Friškovec (Slovenj Gradec) 1426 točk; 5) Primož Kunaver (Ljubljana) 1582 točk. Najboljši Vrhničan se je uvrstil na sedmo mesto, to je bil Janez Zalar s 1.850 točkami, drugi pa: 10. je bil Slavko Ar-mič; 11. Matjaž Sluga, 13. Stanko Zalaznik; 16. Tomaž Goniščk, 18. Franc Susman, 19. Tone Sluga, 21. Boris Šini-goj in 22. Andrej Petrič. Vsi tekmovalci so pohvalili dobro organizacijo, za katero je skrbel Bojan Skilan, lastnik bifeja Pod bazenom, ki je prvim trem podelil lepe pokale, športna zveza Vrhnika je omogočila prevoz tekmovalcev na štartno mesto, IUV pa elektriko za ozvočenje. Ob naravnih lepotah Ulovke ter dobri organizaciji in seveda razumevanju upraviteljev same Ulovke bi morali to večkrat izkoristiti za razna tekmovanja in prireditve, če hočemo, da se Vrhnika predstavi tudi kot turistični kraj. S. S. Vrhniško odlagališče smeti na Tojnicah pri Sinji Gorici je v nedeljo 18. avgusta, dobilo nove obiskovalce. Na že zasutem smetišču so iznajdljivi organizatorji pripravili novo dirkališče za avtokros, ki si ga je na prvem tekmovanju za Slovensko prvenstvo ogledalo ca. 3000 ljubiteljev, te mlade športne panoge. Vsa pohvala gre predvsem dvema idejnima vodjema in organizatorjema Dragu Vrhov-niku in Zoltanu Časarju, ki sta s pomočjo Komunalnega podjetja ter dovoljenja Izvršnega sveta Vrhnika pripravila atraktivno progo ter organizirala samo tekmovanje. Vso izvedbo tekmovanja je izpeljal Avtokros klub Kamnik, ki je v Sloveniji imel edini svojo progo in je organiziral že vrsto državnih in mednarodnih tekem v avtokrosu. Avtokros je še najbolj podoben motokrosu, le da se namesto z motorji tekmuje s posebej pripravljenimi avtomobili. Na novi vrhniški progi so tekmovali v treh kategorijah odnosno divizijah. Divizija II. skupina A so bila standardna rally vozila, skupino B pa posebej pripravljena vozila imenovana školkarji. Najbolj atraktivna in tudi najhitrejša so vozila v diviziji III., kjer so specialna vozila imenovana buggiji. Dopoldne so bila predtek-movanja, kjer je vsak voznik moral prevoziti pet krogov na čas, da si je zagotovil štartno pozicijo v popoldanskih polfi-nalih in seveda v najbolj zanimivih finalih, kjer pa nastopajo vsi tekmovalci. Rezultati, divzija II., skupina A (rally) 1. Oblak, 2. Stele (oba Kompas Hertz), 3. Trček (Zvezda); skupina B: 1. Terčič (Slovenija avto), 2. Jandevlič, 3. Vrhovnik (oba Kamnik); divizija III. (Buggy) 1. Prezelj, 2. Mohar (oba Kamnik) in 2 Kralj (Mengeš). Najhitrejši krog je prevozil dopoldan Srečo Vrhovec (buggy), ki pa v finalni vožnji ni prišel do cilja. Vsi tekmovalci so pohvalili brezhibno organizacijsko izvedbe tekmovanja in samo progo, ki je bila dolga 730 m. Z nekoliko tehničnimi spremembami bi lahko postala še bolj atraktivna in tehnično zahtevna, da bi tekmovalci s svojimi vozili še bolj pokazali svoja znanja in vozniške spretnosti. Sama Vrhnika pa je pridobila največ tako v športni afirmaciji kot tudi v možnosti za turistično ponudbo v širši mednarodni skupnosti, če se bodo organizirala mednarodna tekmovanja, saj je pri vseh sosedih združenih v skupnosti Alpe-Jadran ta šport zelo popularen. Tekmovanje pa so še omogočili IUV, zasebni prevozniki Janez Žitko Sinja gorica, Anton Mikuž in Janez Kržič Borovnica, prevoznik Zaje - Pod-peč, Stenplast, Kovinarska, Cvetličarna Karmen, Varga-lant, Elles Borovnica, Diskont-Frank, LIKO, Baje - Drenov grič, Sigma - Trzin, Avtohit - Ljubljana, HB; racing team, Selan-servis, Carantania -Ljubljana, itd. Še posebno so se izkazali gasilci iz GD Sinja gorica, ki so Glasbena delavnica neumorno zalivali progo. Reševalci iz UKC Ljubljana pa na srečo niso imeli dela. Že 8. septembra bo na isti progi novo tekmovanje za prvenstvo Slovenije, zato ste vsi ljubitelji AVTO-KROSA vabljeni. S. S. Stara domačija prvega slovenskega pesnika želi z različnimi dejavnostmi nadaljevati delo velikega učitelja, slovničarja, zgodovinarja, prevajalca, ki se je rodil pod njeno streho. Tudi glasbena delavnica je del dejavnosti zdajšnje Vodnikove domačije. Izobraževanje v KUL-TURNICI Valentin Vodnik temelji na sodobnem in svobodnem pristopu na osnovi obstoječih programov. Z ustvarjalnim delovnim odnosom mentorja in tečajnika pa omogočamo dosti hitrejše pridobivanje znanja kot v podobnih ustanovah, v katerih je učna snov razdeljena po letnikih oz. semestrih ne glede na individualne sposobnosti učenca. Naš pedagoški moto je v tem, da se mentor ravna izključno po sposobnostih in interesih tečajnika in tako omogoči, da tečajnik v razmeroma kratkem času pridobi potrebno in želeno znanje. Za pridobivanje in utrjevanje znanja iz omenjene dejavnosti (glasbena) ni starostnih in izobrazbenih omejitev. V dogovoru z ZKO Vrhnika (g. Marta Rijavec) in Občino Vrhnika (g. Ljubica Lukan) smo se odločili, da bomo poskusili organizirati glasbeno delavnico tudi na Vrhniki. Pri tem načrtujemo glasbeno izobraževanje na glasbilih: rock-jazz kitara, bas kitara, bobni, synthesizer in solo petje zabavne glasbe. Tečaji so za začetnike, nadaljevalni, specializacija, itn. Tečajna ura traja 45 minut, in sicer lahko enkrat ali večkrat na teden, kar je odvisno od sposobnosti dojemanja tečajnika v prostorih, ki jih bo zagotovila ZKO Vrhnika. S tečaji bomo pričeli po 1. 9. 1991, ko bo prijavljenih dovolj kandidatov. Vse natančne informacije bodo na voljo v Cankarjevem domu (telefon (061) 752-608) vsak delavnik od 15. do 18. ure, kjer bomo tudi vpisovali in določili umike. Vabimo vas, da se nam pridružite v skupnih prizadevanjih za dvig splošne kulturne ravni tudi na glasbenem področju tako, da zaupate v kakovost naše ponudbe, za kar jamčijo naši mentorji in njihovi sodelavci. KULTURNICA Valentin Vodnik BALINARSKE AKTIVNOSTI NA VRHNIKI Blagajana Kar precej je Vrhničanov oz. Vrhničank, ki ne vedo, da na Vrhniki obstaja balinarska sekcija z imenom Blagajana, ki tekmuje v balinarski Notranjski ligi. V letu 1991 smo balinarji z prostovoljnim delom in pomočjo IUV Kamnolom Verd ter Komunalnih podjetjem izgradili še tretjo stezo našem balinišču pri menzi IUV. V notranjski ligi tekmujemo z spremenljivim uspehom, ter upamo, da se bomo kljub močni konkurenci uspeli v njej obdržati, z pomočjo zvestih navijačev bo to lažje, kamor ste vabljeni na razna tekmovanja. Pri nadaljnem delu sekcije nas muči premajhno zanimanje mladih, zato pozivam vse tiste, ki ste zainteresirani za ta šport, da se javijo pri predsedniku g. Gromu. Dne 11. 8.1991 smo organizirali balinarski turnir četverk. Po celodnevnih srditih bojih med ekipami so na koncu slavili igralci IUV pred Vrhniko in Žirmi. Cerknica Jezero, Društvo upokojencev Vrhnika, Begunje, Sinja gorica in Drago-mer pa so izpadli v predtekmo-vanju. Prve tri ekipe so dobile lepe pokale. Zmagovalna ekipa je igrala v postavi: Strži-nar, Hren, Petkovšek in Mar-gon. Med tekmovanjem smo izvedli izbijanje in bližanje posameznikov. Pri izbijanju je zmagal Stržinar pred Lanen-valterjem. Pri bližanju pa Do-linčar pred Kociprom. Skrbna priprava jadralnih padal. NAŠ ČASOPIS Naš časopis je vrhniško občinsko glasilo. Ureja ga uredniški odbor v sestavi: Frančiška Celarc, Leon Gostiša, Brane Mihevc, Marjan Pečan, Simon Seljak, Marija Tomšič, Bojan Zadravec, Jože Zorman in Tone Janežič (v. d. odgovornega urednika). Uredništvo: Naš časopis, Cankarjev trg 8, Vrhnika. Žiro račun. 50100-678-54000. Telefon: 751325. Tiska Tiskarna Ljudske pravice. Po mnenju pristojnih teles je časopis oproščen prometnega davka in je brezplačen.