Na videz ponižne prošnje, v resnici pa načrtno drobljenje gospoderstev
Odprodafa parcd od večjih posestev zaradi nstvarjanja maniših, razdrobljenih posestev, administrativm prenos lastninr skih pravic z imena siaršev na imena sinov in hčera, žerdiev nUadoietnih fan~ tov in deklet zaradi prevzenui posestev itd. niso slučaini pojavi zadnjega časa, temveč premišljeni in v raznih pogodbah registriram poskusi ustvaritve takih g<r spodarskih oblik, ki bi jih bilo mogoče dalie časa vzdržati izven okvira razvoja zadružništva.
Ljudska oblast pozna te pojcve ht m čudno, da jih sproti onemagoča s tem, da zavrača prošnje za prenos nepremičnin v slučajih, kjer gre za drobitev gospv darstev iz špekalativmh namenov.
Nekaj primerov:
Murko Štefan tn Marlja iz Lancove vasi št. 23 nimata namena stcr piti v kmetijsko obdelovalno zadrugo, ker se ne bi rada zamerila odraslim otra-kom. »Kaj bi otrod rekli, če bi zapravtta gmnU menita. Na stara leta ne bi rada imela v družini spora zaradi preje običat ne dcdščine, ki so ]o pač starši delili iz premoženja, ko so se ženili bogati sinovi in hčere. Da bi bili otroci zadovoljni in da ne bi trebalo mislHi na velike obveze z 22 ha zemlje, so podpisali pogodbo: Hčerki Neža in Terezija ter sin Franc bi dobili za dedščino nad 7 ha zemlje.
Prošnjo za prenci lastnine nepremič-nin sta Murkova utemeljila, da zaradi starosti vsega posestva ne moreta sama obdelovati. Prenos pa ni dovotjen. Proš* nja je odbita.
Frangež Neža iz Zg. Jablan št.8 le tndi sktenila razdrobiti 16,70 ha obse-gajoce posestvo. Svojčas je bilo boljše irneti veliho pasestvo, sedaj pa ie boljse imeti maio posestvo in malo obvez. tičer* kama Neži mL. in Kotarini \e sklenSa od~ stopiti na ime dedščme 5 ha 54 a 70 m* zemlie. Prošnja za prenos je utemeljena s trditvijo, da sama ne more več obdelo-vati celotnega posestva. Drobitev ne bo izvedena, ker ie prošnja odbiia.
Jurič Štefan in Marija iz Ple-terja št. 59 se tudi sklicujeta na starost v prošnfi za odobriiev pogodbe s hčerko Marico. Na podlagi te pogodbe bi dobila Marica Jurič 1 ha 6/ a 62 m% zemlje na ime dedščine v vrednosti 20.300 din.
V  Pleterfih }e zemlje dovolj za veliko zadrugo in za ohišnice, ki jo bo lahko imela tudi Juriieva Martca, če jo bo po-trebovala.
V  Ptaju bo gradilo 90 zadružnikov do~ move, pa   nobenemu   nista oče in maii dala zemlie za dedščino.   V socialističrd družbi }e dovolj zemlje tudi za liudi. ki itiso nikdar ničesar dedovali.
Cemu je treba drobiti Juričevo posestvo iz strahu, da bo hčerka Marica brez zemlje?
Prošn)a za prenos lastninske pravice je zavrnjena.
Valič Martin, kmet v Borovcth št. 15, poseduje 17 ha zemlfe. Če bi ne bilo treba mislUi na kmetijsko obdelor valno zadrago v Borovcih. se Valičevo posestvo sigurno ne bi drobilo na 3 dele, kot si }e to Vclič Martin sedaj zamislil.
Sinu Francu in snahi Ivani bi se rad oddolžil z dedščino, zato jima ie d(d zapisali 2 ha 32 a 21 m2
Valič Martin je vedno trdil, da so večfa gospodarstva donosneiša, zato bo Uidl njegovo gospodarstvo ostalo skapaj do vltljučitve v zadrugo.
O oričan Antonija. kmetica v Pongercih št. 3, ne žeii dalje voditi gc spodarstva. Sinu Francu je dala zapisatt na ime dedščine 8 ha 71 a 63 m* za vred-nost din 68.200. V prošnji za prenos \astmne navaja, da se namerava sin v kratkem poročiti in bi se rad osamcr svojtt. Pogodba m odobrena.
P opoše k Ant on, kmet v Podvirr cih št. 1, }e podpisal pogodbo, da bi pre* vzela sin Maks in nevesta Božič Milka 4 ha 90 a zemlje pod pogojem, da se pcr ročita in da pustita tudi na njuni zemlji do smrti gospodariti Popošek Antonu in imeti vžUek. Sin in snaha bi mu morala pomagati obdetovati do polovice pose~ stva. ffčerka Peirovič Ana in zet Jakob pa bi na podlagi te pogodbe zakonito obdržala 60 a vinograda. Prošnja zo odobritev pogodbe je odbita.
Horvat Katarina iz Rošnle $t.31 se }e hotela izkazati napram ndl. Grlnr šič Francu, roj. 1934. leta, dnma iz Krče-vine pri Vurbcrku s tem da mu je h<r tela s pogodbo izročiti večjo površino zemlje na ime preživnine, ki bi jo moral dobiti od nezak   očeta Gorinšek Alojza.
Ndl. Grimšič Franc je strugarski ncer nec v tovarni avtomobilov v Maribora, ki sigurno ne bo kmetoval, pač pa bi pod njegovip* invri&m dalje gospodarila Horvatova, ndl. Grimšič pa bi bil še ddie brez preživnlne. •
fz odbitih pogodb je razvidna skrb poedincev, da bi se zmanjšai obseg dose-danjih posestev >n s ter* iudi obseg ob~ vez, na drugi siro^i pa da bi nastalo šte~ vilo novih malih posestev, ki bi sc posltr ževala zaštite malih posestnikov.
Pri tcm pozabljajo poedinci da gre v socialističm družbi zasčita Ijudem. ki so bili vedno izkoriščam ne pa Ijudem. ki so izkoriščali in ki bi se radi sedaj umak-nili brcmenom s položaja, ki so ga vedno zavzemali. Mali poscstniki in delavri so desetletja zdržali v borbi za obstoj in se trudili, da bi se njihova beda in pcr manjkanje zmanjsalo, kljub temu Pa \e ostajal svet do njih neizprosen.
Današnji družbeni red ne bo dopustil drobitve posestev, ko gre za uslvaritev velikih zadružnih kmetijskih gospodar-stev in ne bo dal možnosti raznim špo kulantom. da bi prehajali sedaj na pozirtje delavcev in malih kmetov, temveč edmo možnost. da se odpovedo špeknlacijam, vkliučijo svojo zemljo v kmet. obdelov. zadruge ter skupno z malimi in srednjimi kmeti ter pollskimi delavci ustvarijo za vse dvlovno Ijudstvo na vasi tnke ziv^ lieniske pogoje kot so Hh nekdai sami imeli.                                           L. F.