mm? r ' i i r Največji slovenski dnevnik v Združenih državah Velja za vse leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Z * New York celo leto - $7.00 Z\ inozemstvo celo leto $7.00 n I GLAS Ust slovenskih delavcev v Ameriki. ! The largest Slovenian Daily ta the United States. lamed every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CORTLANDT 2876 NO. 186. — ŠTEV. 186. Entered as Second Class Matter, September 21. 1903, at the Post Office at New York, N. Y., trader Act of Congress of March 3, 1879. NEW YORK, MONDAY, AUGUST 10. 1925. — P0NDELJEK, 10. AVGUSTA 1925. _TELEFON: CORTLANDT 2876 VOLUME XXXIII. — LETNIK XXXIII. V SIRIJI JE ZAČELO VRETI Angleži bodo izgnali Sirce iz Transpordanije. — Poslana je bila sila, da potisne nazaj četaše, ki iščejo pribežališča pred Francozi. — Vstaja je baje posledica angleške propagande. — Komentarji francoskega časopisja. BEIRUT, Sirija, 9. avgusta. — Angleške oblasti v Palestini so odposlale oddelek s strojnimi puškami na severno mejo Transjordanije, da požene nazaj v francosko mandatno ozemlje Druze, ki so se v Siriji uprli proti Francozom. Avtoritativne informacije, ki so dospele semkaj glede tozadevnih uporov v Džebel pokrajini, kjer so bile francoske sile baje prisiljene izprazniti mesto Suedia, javljajo, da so bili Francozi povsem nepričakovano napadeni. Sledili so nadalj-ni zapletljaji, in francoska kaznilna kolona je bila prisiljena vrniti se, ker ni dospel vlak z dobavami. Ta vlak je bil zadržan vsled nekega napada, ki je bil vprizorjen na sirsko vojaško spremstvo. JERUZALEM, Palestina, ,9. avgusta. — Ino-zemci zapuščajo Džeda, pristanišče svetega mesta Meke ob Rdečem morju, kjer se tudi nahaja glavni stan hedžaskega kralja Ali. Bližajo se namreč prednje straže Vahabi-jev, vstaških arabskih plemen. Ibn Saud, voditelj Vahabijev, ki je zavzel Meko tekom pretekle jeseni, je objavil, da hoče zavzeti Džedo v teku dveh tednov. PARIZ, Francija, 9. avgusta. — Čeprav skuša vlada omalovaževati važnost vstaje Druzov v Siriji in čeprav se glasi, da so nemiri le krajevnega značaja, je vendar vsakemu jasno, da se nahaja Francija naenkrat v dveh kolonijalnih vojnah. V ko-metnarjih listov se glasi, da je Anglija vzrok nezadovoljstva v Siriji. Le Journal pravi, da so bili Druži vedno izpostavljeni angleški agitaciji, tako v časih Napoleona III. kot danes., Angleži hočejo namreč biti in ostati edini mojstri Orijenta. Iz tega vzroka ni treba pripisovati nobene večje važnosti poročilom iz angleških virov. Francoska vlada sicer ne smatra položaja tragičnim, vendar pa je mnenja, da ga je treba smatrati resnim. Le Temps združuje v svojem članku maroško m sirsko fronto ter pravi, da mora Francija varovati svoj ugled na obeh mestih ter biti v vsakem slučaju kos položaju. Vojaške neuspehe francoskih čet v Siriji pojasnjujejo s tem, da je bila pretežna večina čet odposlana iz dežele ter na maroško fronto in da so domačini vprizorili na preostale čete povsem nepričakovan napad. Nikakih številk glede izgube mož in materijala se ni objavilo, in vsa afera je zagonetna. V maroškem položaju ni bilo nikakih nadaljnih razvojev v smeri proti miru ali mirovnim pogajanjem ter se poroča, da ni hotel Abdel Krim sprejeti oficijelnih francoskih in španskih odposlancev. Manj ši napadi rifskih vstašev pri El Taza so bili zavrnjeni, in čeprav se domneva, da pripravlja Abdel Krim novo ofenzivo, so Francozi prepričani, da bodo lahko zavrnili vse nove napade s pomočjo velikih ojačenj, ki so dospela na maroško fronto. v RABAT, Maroko, 9. avgusta. — Zavzetje maroške postojanke Amerju, katero so naskočile francoske čete z bajoneti, je precej vznemirilo ona plemena, ki so se nagibala na stran Abdel Krima. Med prizadetipni je tudi pleme Tsoul, ki uživa sloves, da je najbolj bojevito v vsem Maroku. Krvava družinska tragedija v Iowi. Sin je ustrelil očeta ter težko ranil mater. — V svojem priznanju je rekel, da so ga neprestani družinski prepiri dovedli do tega dejanja. — Najprvo je dol-žil vlomilce. Turčija ima nove znamke. ANOORA, Turčija, 9. avfcusta. V kratkem easu tbodo načeli tipkati nove turške retpublikanske znamke. Vse de4o j? prevzela -neka angleška firma. Na znamkah bo slika sedanjega Kemal pate. Trije tatovi so nastopali kot duhovniki. MADRID, Špansko, 9. avgusta. Tukaj so aretirali tri lopove, ki so se izdajali za duhovnike -tier pobiral i prostovoljne prispevke za kristijanske žrtve Kurdov in Turkov. CEDAR RAPIDS, Iowa. 9. avgusta. — Warren ' Vamlervoort, star sedemnajst let in sin Rev. R. Vamlervorta, metod isto vskega pastorja v Parkf»rsbur«r, Iowa. -V-nahaja v jetniški celici v Allison. Prizuai jo, da je ustrelil •svojega očeta t-*r oddal dva strela v glavo svoje matere. Mrs. Vandervort najbrž ne ibo okrevala. Rek-1 je, da je streljal na svoje stariše, ker ni mogel še nadalje prenašati neprestanih prepirov in zbadani med očetom in materjo. Se bolj trden pa je postal v svojem s-klt .pu. ko sta oba po dolgem prepiru v noči pred umorom izjavila, da si želita smrti. Izprva je rekel mladi Vamlervoort, da so vlomilci umorili sta-iiše in da so njega odvedli, a pozneje je priznal svoje dejanje. Triotii je pisati svoje priznanje s črnilom, a iker se mu je pe*ro zlomili), ga je zaključil s svinčnikom. -— Moj oče je zaklical: — Kdo je tam? -- ko sem šel v pretek M noči po stopnjicah navzgor, — piše mladi morilec v svojem priznanju. — Jaz mu pa nisem odgovoril. Mesto V:iga sem pričel streljati. Nato sem šel v sobo svoje matere ter dvakrat ustrelil. — Tekom zadnjih štiiirih let je \ o' siajilo naše domače življenje iz t epry-stanega zbadanja in zmerjanja mod očetom in materjo. Izpr va nd b M o to še tako sitno in neznosno. Konečno .smo bili vsi trij*? kot ponoreli. Moje mnenje .je, daj je bila moja mati umobolna in daj je radi tega nepr.tano začenjala' prepire — Moj oče in jaz sva bila veii-!:a prijatelja ter vem dobro, da je lo ne; »rezano zb a d an je matere popolnoma izpodkopalo njegovega duha. — Tekom preteklega večera se ic'^pet unel običajni prepir, in mati j > pozneje izjavila, da bi bila raj.se mrtva. Tudi oče je ponovi isio. Vem, da ni nobenega pravega razloga za . moje dejanje, a dejanje je kljub temu. Fant ji' nato opisoval, kako se je ustavil njegov avtomobil na cesti v bi ižini Reinbeek. Obiskal je znance, katerim je povedal, da so handiti ustrelili očeta in mater, dočim so nj«ga samega odvedli ter po/neje izpustili, ker je obtičal avtomobil v blatu. Prijatelji Vandervoortm-ib pa niso vrjeli ter po telefonu obvx?-»rili občin, maršala, v Park tr nu božjem, z Bogom! Tako se prične oporoka pokoj-i«'jra \\"i!!ia:na .Tenniinjrjva Brvana, dospela v New, Trgovski tajnik Hoover je izjavil, da se ne bo predsednik Coolidge vmešaval v premogarsko krizo. — Industrija mora po njegovem mnenju uravnati svoje lastne spore. — Naslednja kretnja je odgovor premogarjev na sporočilo delodajalcev. EXCEr.ISIOR SPRINGS. Mo., 9. av5gru*ta. — Ljudska drhal, bro ječa nekako p tsrto oseb. je včeraj j u„ je Kopi,a je vzela iz ječe črnca Miller Mitehel-j y01 j- v soboto. la, ki je bil obdol/.en napada na n,w , . Oporoka daje zapuščino, ki telo deklieo. Odvedla ?a je v do- LY(. t . , ,• , , , , . | predata vi.ki vrednost <^G0,o00; !i".o, n'-kako četrt milje izven me-i. • , u. ' , njegovim sorodnikom. Njegovo Ua, kjer e:a je obesila na hrast. ... ,, . ,, I A1! t.' . , posestvo v Coeoanut Grove, Ma.J Oblasti so vprrzorile ita zamorca fter ga spra-!, 4 . , ___ , . i eno tretino ostale zapuseme. vita v sosednji okraj, a ljudska j „ .. . , , a^i „i • i , i - J rije otroci l>odo dobili prrbliž- drhal je pognala uradnike -nazaj 1 1 proti jetnišniei. Napadena dokliea iu njen spremljevalec, Leonard Utt, ki nju, izročam .svoje telo zem-črnca iz poslopja ter ga prvrilrla' ^ ler I"''I>woča.m svojega duha korakati po Kansas City Avenue,I DoSu» kl 2a ustvaril, mimo od ki ene ga Elms hotela. Krog' -- Wilfiam Jennings plane so mu ovili vrv še predno ^!'.var!- državljan iz Date okraja, jf ljudska drhal vedela, kam a*o- )l''bn iuia. ki sem zdravega duha ter di pot. juobrega spomina, a se zavedam Ko je prišla drhal z žrtvijo pre- n,'foUne-a življenja, hoč-m s tem ko žedezniških tračnic, je ustavila Rjaviti svojo zadnjo voljo in te-vlaik, in potniki tega vlaka so mo- s?:um,nt- s tein preklicujcan ter i aH bin priče linčanja. t raz velja v j am vse oporoke, katere Takoj po obešanju se je drhal |&em n'^ravil Pri'i porazg-ibila. — Velik dtl svojega časa sem ^Titeliell je bil aretiran včeraj zjutraj, na pritožbo Utta. mladega farmarja. živečega v bližini Lawson. Povedal je j>olieiji, da ga je črnec izstavil, skočil namj t(T ca tolkel po glavi toliko časa, dokler se ni onesvestil. Mlada ženska pa je izpovedala, da jo je črnec napadel. Več ločitev n a zapadu kot na iztoku. WASHINGTON, D. C.. 7. avS. Glede ločitev zakonov prekaša TJ.rpad iztolk, kot s»> je ugoto\ilo ootom dtadu znašajo devetnajst odisJtofrkov ATseh sklenjenih zakonov. V sedmih iztočnih državah je bil o izvršenih v preteklem 1- itu ,115,533 porok in 11,650 ločitev, ločim je zmašalo v sedmih zapadlih državah število porok 53.0S3 in ločitev 10.424. Država Dela^vare zaznamuje največje povečanje števila ločitev. Rusko priseljevanje v Mehiko. VERA TRT:Z, Mehika, 8. avg. Sem je včeraj do^peio sto Rusov in kot pra\-ijo. jih bo v lcratke«m dospelo še \v»č. Prišla so pod vodstvom dr. Howscicha. Večinoma vsi so priznani umetniki, zdravniki in profesorji. Kitajci zastavkali. PEKING, Kitajsko, 7. a\;gu«?ta. Sestdpst kitajskih uslužbencev pri angleškem poslaništvu je zaatraj-kalo. K temu koraku so jih nagovorili študenti. posveti! proučevanju političnih vprašanj ter sem dobil zadostno nagrado v reformah, ki so bile -prej; te z mojo ponižno pomočjo. Prepričan pa sem, da se bolj zanimam zn vero kot pa za i>oliliko. kajti vera je ei!a. v katero je pahnilo svetovno klanje polovico sveta. Z-ito toliko izrastkov, zaito toliko pobo je v, umorov, divjega, krvaveča maščevanja, toliko ropov, tatvin sleparij. Zadnje dni se je zgodilo po svetu toliko zločinov, da je postalo naravnost opa.sno in se more go voriti že o hudodelskem valu, ki , ,, preplavlja svet. V nalednjem ho- Jtam in za obnovitev "stare Gompersove politike kolebanja med obe-'. , , . . . . __ . , . . , i » -»r • t .-.i,. - , . , . i - •! u in jima s sekiro raizklal glavi, duno, da je oil Robert Marion La l-ollctte sprejet od eksekuitive Ame-!v * , . , - • ... , . ... . , lAato je razreza! trupelei in vrg.i' ri&Ke delavske tVideracije, čeprav je bil kandidat trotie stranke, ai?' ... i i i i j- 7 t . , , posamne kose se gorikega me.sa v pa roditega, ker je bil kandidat trotie stranke. , . . ^ ^ .. . i p n n ., , . vodnja;-. Orožniki so mu p risi t .La t ol lette je napravil ameriškemu strokovnemu gvbaniu več , , , , - .. .. ' ^i;,-- , , . , , , .. v., .Kmalu na sled in ga prijeli. Izpo političnih UKlug. Se vee kM to. V-a naročila, prihajajoča iz pošlo p-1 v( d ^ . ^ ' ^ ja Aurariike delavske federacija v Washingtonu, je izvedel I^i [ 1 ( 1 °1.< S Popisi bres podpisa in osebnosti se ne priobčuje?~ Denar naj se blagovoli poiiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naroini- |tovt prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče da hitreje najdemo naslovnika. "Q L A 8 N A B O D A", 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876. , _ STARA PESEM Izjava American Federation of Labor proti vsem tretjini stran- Strašne posledice vojne. Folette po svojih najboljših močeh v kongresu. Nastopil je kot go-'?-' /p™>lllla grozno-edinole beda. vornik na konvencijah American Federation of Labor ter je bil in j Vendar j * fantov (zagovor precej timen prijatelj takratnem preds.Minika Gompersa. Tudi ti rasmi-1"ialov-Ako j® svojega brat- H.eki ^ bili odgovorni za sklop, storjen v Atlantic Citv. Glavni'T, i ^ hl ^ TTT-/.L- i • i i t i| ... .. , ' , l:in ko storil bolj humano m ne b; vzrok je bd seneda. da ni bil La Follette nikdar nič drugega ko'' , . , .. ' A . , , , - .. . . ., trupelei nedolžnih otrok tako stra Jtapitalisucen politik, — čeprav o jen najbolj spodobnih «n poštenih. ^ ki jt» s>mpatiziral s cilji konservanivnuga delavskega gibanja kot g a predstavlja Aimtrican Federation of La\bor. lovi t o razni osa ril. V Marinan, predmestju Ilavar?: La Follette pa je stal pri tem vedno z obema nogama na tleli !T' f ^^ P°licUa u: pta storila grozen zločin, menda < skrajno odločen način — in vsled tecra mu tudi nJ bilo mogoče očita-|7f\° ♦i ~ ___: _ _i•»r- _ ......Izala na drevo m spustila avtomo- kapitalistične družbe. Njegov politični stroj v Wisconsinu se je bo-'/ ^ ril celo proti limonadnemu s-oeijalizmu socijalEtične stranke na' ' . in v dosedanji kriminalni zgodovini. Mjlado deklo sta prive- s stališča GompeTsa, Greena, Duncana, Wolla ni ti s te strani, drugih. Tudi v drugih ozirih je bil La Follette mož svojih prijateljev v Ameriški delavski federaciji. Tudi on razrednega boja, razrtdne stranke, koje upra „ državah je odločno tajil. mestu mrtv0' Ves narod, z izjemo -slavnih velckuoitalistov", naj bi -bil zdim- ^ ^J. Steinbersrii pri Tri-žen v stranki, katero je hotel ustanoviti' ter prišel potom nje k po-V1" manl 18"letm (1(>" litični znočd. Ker je socijal^ična stranka, ki je šla ž njim'če* 'non»a razbil. Dekle je bilo na upravičenost o volibvi izjavil, da je >»odelova- .... . ... nje socijalistične stranke zsželjivo le pod pogojem, da se ta strank a1'.1!', * U?f>t°Vll° ugubi v ccloti ter utakne v žep svoj strankars,ki značaj. CVlo vodena ran 7>° raznih dolih teles«. Baje gre za maščevanje, knr je sin umorjeno juha socijalistične stranke je bih« premočna za La Folletta. • "Tretja stranka" La Folletta ni hotela biti in tudi ni moMa biti delavska stranka. Tudi ni notala in ni mogla biti neodrisaa od !i V°ma ^^ ^^ vseh kapitalističnih strank. Njen stroj so 'ronali" stari inžinirji ,ka.I 1 ^P^jevega. Morflee je bP pitalističnih strank, ki >o preskočili v tabor La Folletta le radite"-a. ker e»o pričakovali v nj.-m večjih dobitkov kot pa v njih prejšnjih delokrogih. La FoU-ette je liolel ustvariti 'politično deklico za vse" ter napravil \^led tega \z svoje tretje stranke nesrečnega bastard a. Najnovejša izjava iz\rševalnega odbora Ameriške dela\-ske federacije ne pomenja vsed tega ničesar drugega kot potrditev njih prejioijega stališča. Resnična ameriška delavska stranka bo prišla, preje ali pozneje. S^oje koremke pa bo imela v ameriškem delavstvu, ne pa v delavski hiroktaoiji. Poroditi se mora iz sklepa m vo1 prosv iti jenih, razred-no-/av nlnih ameriških delavcev t*r postati n-jinoenejSe orožje v rokah dedi;--»Hi mas. ' viranje med istarimi strankami ni prineslo delavstvu še nika-kih uobičkov in njih interese se bo zanemarjalo toliko časa, dokler ne bodo imeli svoje lastne stranke >n wojih lastnih zasto'pniW v zakonodajah dezeLe. prijet. V Berlinu so odkrili te dni stira-Kon zločin. V stanovanju brzojav nega tajnika Fiedlerja so na.šli u- D opis. Brooklyn, N. Y. Ksflcor je bik> že svoječasno poročeno, priredi slovensko pevsko društvo "Slovan* piknik v nedeljo dne 16. avgusta pri Revnem Lazarju. jZaeetek bo db eni uri popoddne. Kakor vedno, bo "Slorvan" tudi sedaj skušal nuditi svojim posestnikom kar natjveč mogoče dobro postrežbo v jedači in pijači. Vsega, kar ae bo lahko na pikniku dobilo, ne bom navajal, ker vem, da U ni—s tako velike pri-via&u sile, kakor pa nais nad vse Da — pesem je tisti čudoviti stvor, ob katerem clovelk pozabi ^ križe in težave, pesem je — ki veže brata z bratom in peserm je. ki druži prijatelja s Hovražni-kom. Pevsko društ>io '' Sh>\-an'' ne prireja piknika Ramo z namenom, dn polni svojo blagajno, ampak da s svojo pesmijo nekoliko združuje raztresene Slovence v greater newyorglri naselbini. Ni ga tsfkoro Slovenca, katerega ne bi kolikor toi&o vlekla naša slovenska pesem in zato si je pctflfto društvo "Slovan" nadelo nalogo, da s tem najhladnejšim si.d^+vom srca seznani nas slovenski živel j v Greater New Yorkju. "Slovan" je prišel do prepričanja, da ne koristi nikomur, ako našo »lov. pesem poslušajo samo mrtve rtene Peršičeve dvorane pri pevskih vajah, ampak da mora ta biser slovenskega naroda polagati na oltar onim,'ki po njem hrepene. Da sq pa ta namen našega društva tudi uiinsniči, je društvo skle-uilo nuditi po mogočnosti več za-fcaynih večerov. V jesenski sezoni bodo zabavni večeri v Aniton PeTŠieevi dAX)-rani na Grove St. v Brooklynu, in sicer v soboto zvečer dne 10. oktobra, 28. novembra in pa na Silve-etrovo. Kaj več o teh zabavnih večerih. boni Se pozneje poročal. Pevsko društvo "Slovan" vabi na svoj piknik vsa slovenska pevska in druga društva, kakor tudi vse Slovence v QreoJter New Yarka sploino in kiioe na veselo svidenje v nedeljo popoldne dne 16. avgtuta pri Revnem Lazarju. Poročevalec. morjeno 64-letno gospodično. Fiedler se je bil odpeljal z družino Ka dopust in je izročil starki oskrbo stanovanja. Ko je po destltih dneh prišla brzojavka tajnika in 'So našli stanovanje zaprto, je prišla. policij^ ki je vdrla v stanovanje in našla gOsjx>dično na postelji umorjeno. Ves obraz je bil do-bes«. .Ino razrbit, na j brž e s težkim kladivom. Truplo je bilo na rokah in noton j(l ^]avno mojfto ^assa_ /.n a mik. ki jo cenijo nad 10.000 zla. chnwts< jp sv,.to^o znano p > tih mark. ...... .. . , . svojem tizo'u in po svoj; jiristiii j enk i j sk i za gr izen« 1 i. Daleč pro:,i -T 11 11 Kmba. Kot sem že to dni poročal. ) vzel petdesetletni newvorski mili-jiove nizozmiske vlade dosedanje-jonaa- za svo'jo mlado tVhinjo. o nsu finančnemu ministru in vidi- Političen položj na Holandskem. Kot poročajo iz Haaga, je kra-[mi po soeijalnih reformah. Kon Ijica \'iljemina poverila >elavo'čno je glavna vladna stranka, !;:». 1'ateri je domneval da jh stara petnajst M. Vse newyorsko časopisje je bile polno poročil o leni dogodku. Včeraj pa je puuea pobegnila od njega. Rekla je. da je stani ciroimlvaj-jct K t in da je očetovska ljubezen petdesetletnega mil'.-j. mit>ka »lruŠtva v Avstriji razvijaj o v«'ilno bolj živahno agitacijo prot.i tej prireditvi in prete z ropresalijami. V par dneh pridejo zastopniki 1 h društev k zveznemu kancelar-ju doktorju Kameku. da dosežejo od nje.ga pripoved židovskega kongresa. Ojiozorili ga b«do tc-lju "proitirevolucionarne stranki- Colynu. Njegova naloga bo ob-iiovit: koalicijo desničarskih strank, na katero >e je oslanjal tu li kabinet Ruvsa de Beerenbro-uck in ki je pri zadnjih volitvah koliko nazadovala v korist levice. Volitve v "drugo zbornico", ki so se vršile 1. julija, so v mnogo-či m podobne belgijs»kim, vendar v Ilol.mdiji levica še ni dosegla tokrat zadostneira uspeha, da bi mogla sestaviti vlado. Oki-»g raznih strank in list s.' je potegovalo za 100 poslanskih mandatov, kolikor jih h:nT * toliška stranka, notranje bre-;aval kaznjencem v CMu o svo-em poletu v polarne kraje. Ko se tej ho-j je namreč raziskovalec povrnil v ca spodnja zbornica. Volil- (Mo del Združenih držsiv.1nib iipnivič.-m-ev pa uživa to veliko prednost, da na 1 !o 1 milijonov prebivalcev Kubi javno točijo in prodajajo' l^ddižno 4 mili j v-ake soi te pijačo. Kdor Amerikčiineev le more in uieirne. si gre na Kubo dušo pri-veza.r ter pride preganjat mačka v Združene države. Pred kratkim je bila pa ustanovljena zrakoplovna zve'za mol po zračni poli. je zapazil noli ee vračajočo je v deželi. ki,(<; jetnik iz svoje e< e'kspedicijo in je v svojem nav-one. Volijo moški j duš« n;:i zložil o njej pesmico, v :d ženske, ki so dopolnili :2.-, leto.jkateri se klanja slavnemu norves-\ ->Iilni sistem je proporcionalen, ke«nu junaku. JfitniŠki duliovnik inrP° • je poslal pes m Annmdsenu. ki se Zanimiva so imena in cilji mv 1 j;- sedaj zahvalil zanjo s tem. da je katerih, -i tank. Dela vi se n. p. pr.-ila\ al v :- iili na ."S -.'rank -h- ; i »riiiinainojši so anarhisti, ki jetnikom o svojih m strane.ie. Na i J doživljajih v bližini severnega to- ° caja. Ko je Amundsen končal, so Bostonom in Kubo. Razdalja po I P05-^av,li z;"1 kandidata notorične- »r.i ka/.nj«.;ici priredili burne ova-zrakiit ;;e primeroma kratka in tu- da bi stem pri 1 judstvutrije. HoJ li so ga dvigniti na ra- di vožnja dosti ne stane. I -d-tirali parlamentarizem, me :;i «a m-iti pf> jetnišnici, pa ^ i Kmečkih strank je bila cela vrsta f jih niso stražniki I z vrč aH manj različnimi Kot som že omenil kuhajo v J Xek Bostonu izvrsten fM, na Knbij^no p(>nzjjo vs, (lr;avljnn, pii[pa^prodajajo izvrstno pijačo. |r-riff|1 ]o rilolj5anjc penzjj za nazivi zahtevala staro-vs pustili, boječ s«', d i ne bi te priiike porabili za l»obeg. v/ in U'.vi'f 1-" 1 ' (7 1 Y *, •» i ' ......I .... tem na razburjenje, ki se redno I , '™ko^vno zvezo so najbrž za- ^ v boj bolj polašča probivalsl va Dunaj:i!(la r.la tu li -stranka rentnikov." Za i- .... Idi Kubanci v Boston na fižol. „i., . - . zaradi nameravanega zionisticne- 2i«iso\.^ -poitnikov se j.> pot<>cro- ga kongresa. Zborovanje"se mora pr.povedatii že zato. ker so bili prepovedani vsi shodi I Kntoli^ki bogoslovec na indeksu. Kakor poročajo iz Rima, je Va- sf. | vala '\sportna stranka.*' vendar bomo 'kmalu takol1" i jenje miru. Isto mora seveda ve- voriti otrokom, da darov ne deli's,; s!l'',!lk<'- katerih imajo ne- ija.ti tudi za zborovanje Židov. j veti Miklavž in da štorklja ne Naraščajočo a-ntisemi-r-ko a-^it i-j prinaš«' otrok, c i jo v Avstriji dokazuje tudi du-1 * naj-ki nacionalistično ča-oT>isje ki jo priredilo eelo }>osebne izdajo, liisti prinašajo "Judo\>ika kuga Poroke v zrakoplovu so vedno pogostejš To je edino pravilno. Zakonce- da sta oadla i in svinja v clovdski podol>i" i. dr m a se namreč začne do^ti prej V teh člankih so posebno zaganja- dozdevati kot jo proti Židom, ker da clkužujejo cblako\. arijske deklice in jih posiljujejo. Zato svar«' žene in dekleta, naj nikar ne občujejo z njimi. Policija je to liste zaplctnila in se bodo morali izdajatelji in razširjevaJci zagovarjati -pred sodiščem. Raznoterosti. Težka nesreča papeževega bratranca. Dajati je boljšo kot jemati.— se glasi v svetem Pismu. Amerikanci so dali Francozom več kot preveč. Francozi pa vedo. da je vera ameriškega naroda v sv. Pismo neomajna. Zato tudi nočejo vrniti ničesar da bi ne om.\jali ameriške vero v sveto Pismo. ^ Zairčilno jo. da so stroproeenitni Am irikanci najbolj pritožujejo nad ra\nanjem stoprocentnih Ki tajcev. Te dni se je odpeljal »sin milanskega industrijca Rattija. dvajsetletni Henrik z motornim kole-' som v Pavro. V bližini Suveri-a ! ^ '"»<>] svoj piknik kvar- pa je zadel vanj avtomobil, ki iej1^ "Slovenija'. Pevci so izborno vozil z vso hitrostjo. Henrik jc ^^1' .W,no!na s;,mo od letel več meti-ov daleč s oest CIom iku so jo zdelo kot da Posestnik avtomobila ga je takoj jbi sli;:tl Po^av domovine. Ta-odpeljal v bližnjo bolnico, kjer so ko ,iuhko > 1,n° Edino- u-got ovil i, da ima ponesrečenec ](" vrf>n,° mal° nagajalo, zlomljeno desno nogo in levo roko ■ •¥> in še razne druge težke poskoči- Pevci so tako izvežbani in šibe. K pone=rečeinemu je prihitol jgurni. da jim v note sploh gledati monKiorno" Rafti, papežev sorod-J ni treljn. rajši opazovali mič-nik. ki je takoj obvestil pae-ža <• nejše prazore, Vsled e sar je bilo katere prav originalna imena. Od strank desniee je ]>rišlo na "rimsko - katoliško državno stranko" 13 f prej IG.) Protestantska li stalit i. Potemtakem šteje desničarska večina ."»7 jrlasow t. j. >:;. ."i manj kot dosedaj. Od ral na 10) mandatov, radikalei 7 (prej in " soc i a 1 d eni r k r at i č n a delavska -trrrnkn lTolandije"24 (dose- j tikan repovedal dvoje znansrtve- | i1 • i i knjig profesorja teologije na | vseučdiš-ču v Wuurzburgu, dr. Ja- ] m 'a H'Ima in sicer "Svetoprscm- I >ka in babilonska idej:i o Bogu" in Pota k monoteizmu." VABILO r»a piknik in r. zvitje zastave c! i ušiva. ".Mladi Slovenec", štev. S. i>. Rockingham, Pa., v prostorih so brat a Martina Za-larja, v sioboto 22. in nedeljo 23. r vgusta. V soboto 22. avgusta se prične točno oh sesti uri zve<;« / m vili straiVk so dobili: lihe-ji."- trajal do polnoči. Igrala bo zvez i svobode." f) (prej! vrstna Mo.\!iam godba. V nedeljo avmista je pa razvitje zas\ave. Začetek parade ob ?). uri zjutraj. Tempotom uljudno vabimo vsa daj le 20'. Komunisti so d 2 obd**- društva ter posamezne rojake in žali le 1 mandat, ^olitve Volitve J rojakinje iz Rockinghania in oko-i. julija so prinesle najrdč Usjpehn j liee. da nas polnost-, vilno poselite, ioeijn'istom. ki so napredovali z:i Posebno prosim vs:i ona društva, ki imajo svoje zastave, da se naše pro.-lave ud-leže s zastavami. Mešani zbor društva Jugosl«i-| v'ja bo za,pel več lepih pesmi. Vstopnina- za moške ")0e, ženske ?.o vstopnine proste. Tort»j prid ite vsi mladi in sta-j ker za vse ho dobro preskrb-j »no; da ne bo nihče lačen ali že-| n. y, i*o bo skrbel odbor. Na ve-olo svidenje! Odbor. (o\- (10.12.14) 14H.000 glasov in so dobili skupaj 700.000 glasov. Stališče Col\nove vlade bo pre-<-ej {e/ko. ker bo razpolagala le z 7 glasovi zanesljive večino. Borba med drsno in levo je proeei o«trn. j > daljo n; desnica nič kaj koaipafct j na. sa j sestoji iz reakcionarnih: i katolikov in protestantov, ki jim je verski moment na jvažne jši in ki jih združuje le strah za obrambo obstoječega družabnega reda prrd vedno močnejšimi zahteva- - nesreči nj^ovega bratranca. Veleizdajniški proces proti bivšemu sultanu. Iz Carigrada poročajo, da je republikansko sodišče obtožilo vo-leizdaj? bivšega sultana Wahid Edina, princa Sel ima' in Kiras Ilamidi našo. Obtožba jim očita organiziranja kurdske vstaje in propagando za vspostavutev turške monarhije. Bivši sultan živi v Rapallu. princ SeShn, sin prejšnjega sultana AIkIuI Hamida, živi tudi v inozemlst\ii. Kiras Ham-di paša je fanatičen pristaš ]^rej-šnje dinastije in je bil general v sultanovi vojski. Proces se bo vršil in contumaciam. Nos je odgriznil svojemu dekletu. V Angshurgu je delavec Walter zasledoval svojo nezvesto ljubico, jo vlekel na neko dvorišče kjer ji je iz maščevanja odgriznil nos Pri zaslišanju je izjavil, da je to storil zato, ker hoče, da ostane dekle do smrti (kaznovano. petje še bolj prisrčno in živahno. * iXornov grede smo srečali predsednika pevskega društva ''Slovana'. ki nas je za prihodnjo nedeljo povabil. Pri tem se nam je porodila mi sel. zakaj bi no bila '"Slovenija" vključena v "Slovana"3 V tem slučaju bi se lahko reklo, da je v velikem New York u slovensko pevsko društvo. ki sr* ponosno meri z vsemi ostalimi slovenskimi pevtskimi društvi v Ameriki. * Želeti je. da bi se enkrat to zgodilo. Kdaj se l>o agotliio, pa no vem. Ed ino zdravilo bi bilo: ^lalo manj samozavesti v posameznikih ir. malo več .samozavesti v sploš-nosti. Osebna, nasprotstva naj ostanejo. lepo doma za. pečjo. Oscbra na -prostva ne ^zanimajo nikogar in se tudi javnost zanje popolnoma nič ne briga. V vseh slučajih najsibo za pošiljanje denarja v dinarjih, dolarjih ali liraTi; najsibo za izplačanje denarja, katerega hočete iz domovine sem dobiti; najsibo za vloge na 'Special Interest Account* kjer je Vaš denar varno naložen in prinaša 4% obresti; najsibo za potovanje v stari kraj in povra-tek v Ameriko, je najbolje za Vas, ako se obrnete na poznani in zanesljivi zavod, kateri Vas bo vsikdar točno in zanesljivo po-služil: FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. NAJSTAREJŠA JUGOSLOv lNSKA POTNIŠKA POSLOVNICA V AMERIKI ^Gj-AS NARODAv ia AVa. 1925 Gustawe Flaubert: LEGENDA. (Nadaljevanje.) II. na uho j zavese stenske apone se dvignejo m za njimi se prikaže deklica. Velike, črne oči so j-i sijale kakor dvoje preminil* luči. Ljubek nasmeh ji je zakrožil na ustnicah. Kocini njenih las so se spenjali Naletel je na četo pustolovcev in se ji pridružil. Spoznal je lakolo žejo, raznf mrzlice Ln mrčes. Navadil se je trušča bojnih metežev, poseda)P° na- umirajočih. Veter mu je ustrojil Po1 od^eri J ® P«*1 l™*oi' kaio. Udje, vedno v dotiki z orožJlu**J° Um*k+ čutiJ ^ladostnosl jem, >o s•• mu utrdili; in ker je Lil zelo močan, pogumen, zmeren hi previden, je dobil brez truda poveljstvo on«' čete. Pred bitkami je sokolil svoje vojake z vejlkim razmahom 'z meem. Vihar pa ?* pupal, kadar „ , . . .. . zrno in zraven prad, ki pa je mieln je plezal po nom na konopeu z|_ ___ : . , - vozli na obzidja trdnjav, dočdm njenega života. Bala je vsa m i ena rn okrogla ini vendar vitkega sta su. % .Tulijana je omamila ljubezen tem/bolj ker je bil živel dotihij zelo či*tO. Dobil je rtorej cesarjevo hčer za ►o n«- mu lepili plameni grškega ognja na oklep in je tekla goreča smola in raztopljen svinen 7. nad zid ko v. I*ogoc>toma j«* zadel kamen njegov ščit in mu pa raz-klal. Mostovi, preobloženi z ljudmi. m> s«- podirali poti njim. Vihti <"• svoj kij. se je ubranil Štirinajstim vitezom. Na zaključnem bojišču je prevzel vsakega, kdor ne mu je postavil. Več nego dvajsetkrat so mislili, da je mrtev. Po božji milosti se je vedno lešil; zakaj čuval je duhovščino, sirote, vdove in j>a>nbno starce. Kadar je zagledal starega kupca prt.d seboj, pa je vselej poklical. j po svoji maeri; in po končam poroki so se razšli z neskončnimi u-ljud'jiost.mi od te in one strani. Njuna palača je bila iz belega marmorja, zida/ia v maverSkem slok« mu negušu in kalkutMke.mil cesarju. Boril s* je proti Skandi-narcem, pokritim z ribjimi luskinami, proti Črncem, oboroženim z okroglimi A"iti od kože povod-njega konja, ki jahajo na rdečih <«slih, proti zlatopoltiim Indijcem, ki v ihte nad svojimi dijademi široke sablje, svetlejše od zrcal. Premagal je Troglodite in Ljudožerce. Prešel je pokrajine, tako vroče, da se pod solnčno pripeko lasje sami od sebe vnemajo, ka»kor plamenice ; in druge, ki so bile tako mrzle, da so se roke odločale od života in padale na tla; in dežele, kjer bilo toliko megla, da so hodili med ]H*šastmi. Republike v stiski so se obračale nanj za svet. Pri iposlaniških sestankih je dosezal nenadejanc pogoje. Ako se je kak vladar sla- pole, okrašene z reliefi ki so po-da b. mu spoznal obraz kakor bi 8npmaU ,staJaktike podzemelj- •skill jam. Po dvoranah so bili vodometi, po dvoriščih mozajiki, po sužnji, uporni kmetje, j stenah premetene girlande, na tine11- f,očero staivbdnskili okusnosti, in povsod taka tišina, da je bilo slišati, če je zašumela ruta, ali je odjeknil vzdih Julijan ni več vojeval. Odpočival si je sret?i mirnega naroda; in sleherni dain se je pomikala preti njim množica in pripogibala koli-na in poljubljala roko po jutro vski šegi. "Oblečen v škrlat, se je naslanjal s komolci ob okno, spominja jo-č se svojih nekdanjih lovov; in hot t do se mu je dirjati po puščaj za pazelanvi in noji, preža-ti skritemu med bambusi na leoparde, potikati se po gozdovih, polnih nosorogov, popenjati se na vrhove najn edois topne jsih pora. da bi mogel bolje opazovati orle, in po morskih ledenikih preganjati bele mrtdvede. Včasih, v sanjah, se je videl kakor naš oče Adam sredi raja med vsemi živalmi; iztezal je roko in jih je smrtil; ali pa so se j vrstile paroma po velikosti od slonov in levov pa do hermelinov rac. kakor tisti dan, ko so stopale v Noetovo barko. Iz senčnate votline je podil proti njim nepogreš-ne strel i ne; za temi so prihajale svojemu nečaku, kateremu je de- kolikor je bilo vsem ljudem znano, ni imel umirajoči ničesar, kar bi mogel komu zapustiti. Vendar pa je takoj poklicala drugo bolniško strežnico, Mrs. Madeline Iligging. bo vedel, j n stopil nenadoma pre- druge, brez konca in 'kraja; in denj in mu očital njegovo počet je. O.vvobojal je narode. R<*ševal kraljice, ki so bile zaprte v stol-, t ill. On, in nobeden drugi, je u!bil milansko kačo in oberbirbaškegn zmaja. Okcktanski cesar pa, poraz?v-ši španjolske moslimane, se je bil združil v konkubinatu s sestro kordovskega kalifa; od nje je i-mel hčerko, ki jo je bil vzgojil v krščanski veri. Kalif pa, ki se je delal, kakor da se hoče izpreobr-niti, ga je posetil s številnim spremstvom, mu je poklal vso posadko. in f/i vrgel v globoko podzemeljsko temnico, kjer je ž njim kruto ravnal, da bi izsilil od njega zakladov. Julijan mu pribiti na pomoč pokonča neverniško vojsko, obleče mesto, ubije kalifa, mu odsekr glavo ter jo vrže kakor kroglo čez nasip. Potem reši cesaTja iz ječe in wja osadi vpričo celega njegovega dvora na prestol. Cesar, da bi ga poplačal za -tako uslugo, mu je ponudil cele košare zlata; Julijin ga ni maral. V misli, da si želi 5e več, mu je ponudil tri četrtine svojega "bogastva : nova odklonitev; potfm naj si razdelita kraljestvo; Julijan ga j a zahvalil; m cesar se je razjokal od nerctfje, ker m • kako bi ddkaxad svojo hvaležnost; se 'udari po čelu itn poiepne e- predramil se je suka je prepadle oči. Knec.i njegovi prijatelji, »o ga vabili na love. On je vselej odklonil, misleč, da si s tako pokoro odvrne nesrečo; zakaj, zdelo se mni je. da je od ubijanja živali odvisna usoda njegovih staršev. Toda hudo mu je delo, ker jih ni videl, in tudd ona njegova strast je prihajala neznosna. Žena mu. da bi ga razvedrila, je z vala gtumačev in plesalk. Sprehajala se je ž njim v odprti nosilnici po polju; kedaj drugič "sta gledala, zlelenjt-na na robu ladje, kako se kretajo ribe po voda, jasni kot nebo. Pogosto mu je metala cvetlice v obraz: »ključena pod njegovimi nogami je ubirala pesrmi na mandolini nr tri strune; potem" mu je (položila sklenjene roke na ramena in mu je rekla s plahim glasom : — Kaj ti je vendar, dragi gospod? Ni ji odgovorii, ali pa je zaih-tel; naposled ji je nrtkega diie priznal s»vojo strahovito misel. Ona ji je oporekla, zelo dobro je razlagala: češ, da sta mu oče in mati majbrže mrtva; če pa bi jih še kedaj videi, po kakem slučaju, s kakim namenom bi prišel do tefca groteodtti^tvaf Torej, da je njegov strah prazen in da naj le mp* nmbam loviti. ali govori kdaj o njih. — O, seveda! — je rekla. — Tedaj sta vfzkliknila: — No, da! Midva sva! — in sta sedla, ker sta bila jalko slaba in izhojena. Mlada žena ni imela nikakega zagotovila, da je njen mož njiju sin. Ookazala sta ji ko sta opisala poseibna znamenja, ki jih ima na životn. Poskočila je z ležišča, poklicala paža in prinesli so jima večer- Čeprav sta bila mcičsno lačna, nista mogla nič kaj jesti; in o na je opazovala od strani, kako so se jima tiresle ikoščene roke, ko sta segala po kupicah. Vprašala sta tisoč reči o Julijanu. Ona jima je na vse odgovarjala, a je skrbno molčala o zli misli, ki se je tikala njiju. Ko sta bila videla, da ga ni j nazaj, sta ibila odšla iz svojega gradu; in popotoval asta več let. na nedoločne podatke po sobi za peresom in črnilom, platna. Ali tudi platna ni bilo pri i Vedeli sta tudi. da je treba to oporoki. Čas je potekal. Meesonovo roko narediti takoj, kajti sicer bo življenje se je nagibalo svojemu koncu. Tedaj pa se je lepa nečakinja zagledala v opaljene roke mornarja Billa". ki so bile briljantno teto- virane od zapestja pa do ram. In tedaj se ji je porodila ideja! — Oporoko naj bi se tetoviralo na meča enega obeh mornarjev. Toda oged njegovih meč je dognal, da so so bili omenjeni deli njunih teles istotako že vsi tetovirani ter da ni bilo na njih več prostora, kamor bi bilo mogoče vtetovirati oporoko. Tedaj pa je stari Meeson poprosil Avgusto. naj mu dovoli vtetovirati njegovo zadnjo voljo na njen hrbet. To je bilo zanjo veliko žrtvovanje. Defojka je stisnila ustnice in oči so se ji orosile. Ona je vedela, da je njen alabasterno bel hrbet njena velika lepota, kakor je tudi vedela, da če ugodi njegovi želji, da bo taisti njen hrbet za'svoji imeni kot priči, prav kakor sta večno skažen. [podpisala mornarja v Sir Hag- Toda starec je umiral. In t^daj jgardovi povesti. prepozno. Tedaj je Mrs. Pelkey ugledala na tleh kos svinčnika. Ilitro ga' je pobrala, pokleknila k postelji ter naravnala predse na posteljo svoje belo spodnje krilo. Naslanjajoč svoje uho tesno k ustnicam umirajočega. je strežnica napisala na belo platno zadnjo voljo ugašajočega. Ta oporoka se je glasila: — Jaz, podpisani George Hazeltine, delam danes svojo zadnjo voljo in oporoko, s čemer zapuščam svojima dvema strežnicama. Mrs. Madeline Higgins in Lillian Pelkey, vsaki po deseittisoč dolarjev. Ostala moja posest pa gre moji prane-čakinji, Loraine Mason, katere naslov mi ni znan. — Ko je zamrlo šepetanje na ustnicah umirajočega, sta strežnici prijeli njegovo roko ter ga podkrižali. Nato sta podpisali njegovo ime ter si devojka razgali hrbet ter pravi: — Torej pričnite, in glejte, da bo kolikor mogoče hitro opravljeno. Mornar Bili vzame ostro ribjo kost ter košček lesa, ki mu je služil kot čopič ter prične tetovirati oporoko na hrbet devojke, pri če- Oporoka je bila datirana z 14. marcem, 1925, ob 2:30 popoldne. V sobi je zavladala tišina. Hazeltine se je onesvestil. Naslednjega dne je umrl. Ali bo ta čudna oporoka obveljala ali ne. je še veliko vprašanje, gotovo dejstvo pa je. V Parizu se te dni mudi nenavaden goMt. Obiskal ;ga je indijski fakir Kir-Tor-Kal-Tachra. Fakir je še mlad, po slavi pa prekaša marsikaterega -tarejšega stanov-skega tovariša. V Parizu namerava prirediti seanso v slavnostni dvorani t^ozofskega društva. Kir-Taehra je dospel v Pariz iz Italije, kjer je začel svojo evropsko turnejo. V velikih itali janskih mestih, zlasti v Rimu. Napoljn. Palermu.in Firenc i so njegove čudovite zmožnosti vzbudile vclt-kaifsko pozornost. Komite učenjakov, med katerimi velja omeniti senatorja Fana lin profesorja Monzana. Castellinija in Quirica. kraljevega telesnega zdravnika, mu je na podlapi njegovih eksperimentov izstavil potrdilo, v katerem izrecno izjavlja, da s{» fakrr ne poslužuje nobenih trikov in da leži v>a njegova čudovita moč zgolj v volj' in duševni ene.rpiji, ki mu omogoča proizvajati eksperimente, s katerimi tbi se vsak drug smrtnik izpostavil življen-ski nevarnosti. V Italiji je seveda vladalo za fakirja i»t njegove čudotrvorščine ko-losalno zanimanje. Seansi. ki jo je fakir priredil v palači vojvod i lvje San Faustino. so prisostvovali kralj. Mussolini in še cela vrsta znanih oseb iz italijanske diiplo-maciej in aristokracije. Celo angleški kralj, ki se je takrat mudil v Palerniu. je izrazil želj o, videti fakirja, in tako so se dopovorilf da bo mojster Kir-Taehra začetku septembra, ko oktavi Pariz, o-biskal tudi London in priredil seanso v Buekinghamski palači. Kir-Taehra je. kot smo že zpo-raj omenili, še zelo mlad. Star je osemindvajset let. V Caripradu. j kjer je študiral medicino, je diplomiral za doktorja. Kot študent je bil vsled svoje izredne nadarjenosti pri profesorjih v velikem ugledu. Ta.jinistvene fakirske zmotnosti si j" izuril v očetovi šoli. Njegov oče je sloveč fakir in filozof. in je na visokem plasti ne samo v svoji domovini Indiji, ampak tudi v Egiptu. je posluževal kot črnila te-'da je to eden najbolj čudnih do- „ ......"j ~~ r j kocine, ki jo izloča neke vrste ri- jlaimentov. o katerih je imelo ke- steno natančno ogledal, 1 ba^rnilaHca Jn tako je Bil skoro daj razsojati kako sodišče v Kali- polnih pet ur vrtal in rezal po de-vojkinem hrbtu, da je vtetoviral sledeče besede: — Svoje imetje zapuščam svojemu nečaku, Eustace Meesonu. — Nato je prožil stari Meeson svo- forniji. Strežnici nista dali mnogo na ta dokument, toda izpolniti sta mu hoteli njegovo zadnjo željo, kljub temu, da nista verjeli o premoženju pokojnika ter sta le mislili, jo roko pomorščaku Billu, ki ga j da so bile to le njegove predsmrt-je podkrižal pod njegovo ime. K ne halucinacije. temu je pristavil še svoje ime ter ime svojega tovariša kot prič. V omenjenem zavodu so tudi izvedeli, da je ta starec "ubožec z či ter zbiral in nabiral stare pločevinaste kane. škatlje od smodk, star les in drugo podobno navlako. Podnevi je bil Hazeltine cunjar. ponoči, ko so zagorele poulične svetilke, je bil čudak v svoji koči ob svitu borne lefieerbe računajoči finančnik. . . Podnevi je nabiral papir in stare cunje, ponoči je delal poteze bančnih transakcij s stotiso-či dolarjev, ki bi ga bile napravile mojstra na Wall Streetu. Ko sta obe strežnici izvedeli o teli dejstvih, sta šdi k odvetniku in se ž njim posvetovali glede "oporoke na spodnjem krilu". Istotako pa je najela odvetnike tudi Mrs. Lo- Ko so novinarji Tachro inter-vjuvali, jim je izjavil- Vsakomur je mogoče, doseči z sistematičnim merjenjem in vztrajnim vtrjeva-njem volje popolno oblast nad svojim telesom,, nad mišicami in živci. Človek, ki si je svojo voljo po dolgoletnih sistematičnih vajah razvil do najvišje popolnosti bo z lahkoto premagal vsa'k občutek bolečine. To svojo trditev je Taebra tudi dokazal na svojem lastnem telesu. Bilo je v salonu nekega pariškega mucema. Taebra si je vpričo povabljenih gostov z vso .silo zasadil nož v levo ramo in potegnil i.ato nož iz rame — niti kapl jica krvi ni pritekla in na smehljajo čem fal:irje\em obratzu se ni odražala ni»i najmanjša ibolečina. Natn je pozval dva navzoča medicinea, naj preiščeta njegov pultz. Že vnaprej j" novi dal, da mu bo žila v naslednji minuti bila ">0-krat, čez dve minuti pa 140 krat. Nemalo presenečena sta se medicina morala uveriti, da je fakir govoril istino. S svojo silno duševno energijo vpliva Taehra eelo na svoj pulz. Vrhunec svojih fakirskih zmožnosti .i« podal Taehra s sbdečim eksperimentom: legel je v krsto, jo .ie ukazal zapečatiti in je ostal v krsti, odrezan od sveta, polne štiri tedne. Ta poskus je Taehra i/vršil v Atenah. Ko so ktvio po preteku enepa meseca odprli, so našli v njej strahotno shujšano o-trplo fakirjevo telo; položili so ga na posteljo in po nekaj dihalnih gibih se je fakir že zavedel. Taebra jie nameraval ta eksperiment ponoviti v Rimu, toda oblasiva sn ga zabraryHa. Namesto njega pa je izvršil drug. sicer manj efekten. pa zato nič manj opasen eksperiment. Legel je v baizen. na-polnjm z vodo in o«jtal v njem e-no uro. Nato je vstal iz vode čil i t « zdrav in ni mu bilo videti, da bi b".l trpr-1, ker je celo uro živel bre? /.raka Razumljivo je. da v Parizu z veliko nape+ostjo pričakujejo .seanso. ki jo namerava prirediti Taehra na povabilo pariške teozofske družbe. Ko je bila ta tortura končana, se Broadway-ja'da je tekom vseh Julijan je bil prekoračil park; in potem je zavil s čilim korakam v gozd veseleč se mehke trate in milega zraka. Sence od drevja so se raztezale po mahu. Včasih' mu je delala tona bele lise po jasah, in obotavljal se je iti naprej, ker je mislil, da vidi mlako, ali pa se j« zlivala površina mirnih kaluž z barvo trave. Povsod je bila Teii ka tišina; in niti ene tiAtih Živali ni moffet zfeflleeBfta, ki so par jbi je Avgusta opotekla ter se onesvestila. V tej povesti je nadalje rečeno, da se je omenjena devojka poročila z dedičem Eustace Meesonom, s katerim je srečno živela do konca svojih dni. . . Kajpak, v pove zadnjih petdesetih let prebival v polrazpadli koči ter da je živel ob kruhu in vodi. Umrli starec je bil kmalu pozabljen, kakor tudi njegova čudna o-poroka, dokler ni prišlo končno veliko presenečenje. sti tudi ni drugega pričakovati. J Kmalu po pokopu Hazeltine-a je Tak dokument se mora zdeti fan- bila pri sodišču vložena še ena n je-tastičen tudi tistim, katerim uga- gova oporoka, ki je bila spisana v jajc povesti, kaikršna je praj opi-, legalni formi še leta 1919. In iz te sana poveist Sir Rider Haggarja. oporoke je bilo razvidno, da je za- Toda skoro nič manj čudna oporoka je bila te dni vložena pri sodi- pustil ta 44ubožec'* posesti v vred nosti $500.000 ali pol milijona do- šču v Los Angeles. Ta oporoka • larjev! predstavlja zadnjo voljo ali testa-1 Osuple oblasti so uvedle' preis ment George W. Hazeltine-a, ki je .kavo. In dognale so, da je imel sta- _____J t ' :____4_____i____i _:i: •______ bil znan pod imenom "revež z Broadway-ja" in ki je zadnjih petdeset let živel sam in osamljen v neki napolrazpadli koči. Ta njegova oporoka sicer ni bila vtetovirana na kak ženski hrbet, bila pa je na-čečkana na spodnje krilo neke bolniške strežnice. Bilo je nekega lepega popoldne v marcu, ko je Hazeltine mahoma začutil, da ga obhajajo slabosti in da _-.■ '___ nut preje blodile okrog njegove- bo treba umreti. V zadnjem času je ri samotar preko pol milijona premoženja, sestoječega iz akcij, menic bondov, dobrih kot suho zlato, in iz zemljišč. Oblasti so dognale, da je živel stari čudak skoro pol stoletja v stari koči, št. 764 North Broadway, da pa je bil ves blok okoli njegove koče njegova lastnina. Od svojih in-vestacij je prejemal toliko dividend^ da bi lahko v razkošju živel do konca svojih dni, toda on je rajši prebival v svoji razpadli ko- Medvedji lov v Hamburgu. Te dni je ušel iz transporta zveri, namenjenih za zooligieni vrt v Hamburgu, velik beli medved, ki it v veliikanskem sikokrn prišel na chalo. Policija ga je prepodila, nakar je zver skočila v morje ia preplavala skoraj vse pristanišče. Končno se je zatekla v skupino kolov v vodi, za katerimi se je skrila. Ker iz teh kolov ni znala več ven, so jo ujeli ljudje, ki so raine Moody Richmond, ki se je iz- pohiteli za mrcino v motornih čol- kazala kot pranečakinja umrlega in dedinja njegovega bogastva. — Javnost sedaj z zanimanjem pri-'•akuje, kaj bo odločilo kalifornijsko odišče glede te čudne oporoke, ki jo je naredil še bolj čuden njen stvo-ritelj. nih. M?dveda so pripeljali v slavnostnem sprervodu zvezanega na policijsko stražnico, kjer so ga v-taknili v zapor. In tu je begunec toliko časa čepel, dokler ga ni pri-še i^kat strežaj, s katerim jo je mirno mahnil na svoj novi dom. IL SKUPNI IZLET V JUGOSLAVIJO s parnikom "Presidente Wilson" dne 18. aVgutfe 1925. V Trstu bo potnike čakal naš uradnik, ki Ho skrbel za prtlago in potnike spremil do Ljubljane; vsi potniki III. razreda bodo nastanjeni v kabinah po 2., 4. in 6. skupaj. Cena do Trsta je $100. z vojnim davkom; tja in nazaj $162. in vojni davek. Za vsa tozadevna pojasnila pišite na: FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York, N. 7. • \ • -"T-" ■ - * * - ' ■1 7 GLAS NAHODA. 10. AVG. 1925 i Kapitan Marry at: JOSEPH RUSHBROOK 14 Za "Glas Naroda" priredil G. P. (Nadaljevanje.) Dvanajsto poglavje. Slo vragov. — je vzkliknil MeShane, ko ga je Donahue ob- Dr. N. M.: Vtisi iz Monte Carla. vestil o vsem, kar je »dclonil z grofico. — To izgleda dobro. Povej mi pa, če moremo zaupati Dimitriju? Ali moremo kaj storiti brez njega l Ce bi prišlo do odločitve, ne moremo nastopiti brez njega. Pretkan dečko je. Kazventtiga pa je obljubil, da te bo podpiral v1 vsem, in v sled tt*ga je najboljše, da postopamo ž njim ocfkrito. On pozua pritlikavca ter mi je rekel ,da ve, da je služil v družini Cair-torinskega. »laz bi mu zaupal. — Popolnoma sem tvojega mnenja. Ni pa nam treba zaupati :nu vsega. — Nt. gotovo ne. a stavim, da bo vse iztuhtal. — Radi mene. Postopaj kot veš in znaš.''Jutri boš vprašal še grofico za njeno mnenje. _ Donahue je obvestil grofico ter izvedel, da lahko zaupa I^imi-triju. Vsled tega ga je poklical k sebi ter nnu pojasnil stvar. Dimitrij mu je obljubil podporo a rekel, da mora par dni pred odpoto-vanjem obvestiti policijo o svojih namenih, ker bi drugače ne dobil polnega lista. Prišla je airna, zelo stroga. Reka je tvorila .veliko maso ledu. po katerem so se vozili ljudje s sanmi. Donahue je posvečal eeli mesec pozornost lepi grofici. Bila je zelo bogata ter bi se že davno lahko zopet poročila, a rajše je ostala sama. Kmalu je postalo vse zrelo za izvedbo načrtta. Grofica je izjavila, da se hoče napotiti na svoje posestvo v bližni Petrograda. Vt»akdo je mislil, da hoče svojo poroko na tihem praznovati ter se umakniti v la namen iz mesta. Donahue pa je v listu objavil svoje odpotovanje. Kneginja je predložila earinji pismo, v katerem jo je prosila grofica, naj prosi za par dni dopusta, katere naj bi preiivela pri njej na deželi. Carinja ni le dala svojega dovoljenja, temveč tzto čila tudi knuginji nekaj nakita kot dar za nerve>*to. Vsi skupaj so odpotovali in vse je bilo v redu. Potni list je bil izstavljen za Nemčijo. Poroka se je završila na gradu, a Donahue bi moral z neve-to hitro odpotovati takoj naslednjega tbiei, da se izogine vmhi neprilikam. Slovo grofice od kneginje je bilo zelo nežno. Donahue, njepova žena, MeShane in Joe so odpotovali proti meji. katero so srečno pr 'koračili Najprvo so obiskali nekega strica kneginje, kateremu ni bilo kot Poljaku prav nič žal, da je ušla njegova nečakinja zakonu z Rusom. Z veseljem je sprejel Donahm"-a kot sorodnika ter ponudil ves svoj upliv na dvoru, da potolaži carja. V Petrogradu so kmalu izvedeli za celo stvar, ker se ni kneginja vrnila na dvor. Car se je sicer "razkačil. a se kmalu potolažil, vsled posredovanja carin je. MeShane je objavil, da «e hoče vrniti v London in pri tem je prišel posrovor tudi na našega malega junaka, Joe-a. Donahue hi ga rad pridrzal pri sebi. a Mc-Shane je temu ugovarjal ter rekel, da bo dečka adaptiral, ker nima otrok in tudi ne pričakuje nikakih. Dva dni po tem dogovoru so se ločili prijatelji. Donahue, njegova žena in Dimitrij so se vrnili v Petrograd. a MaeShane in mali Joe kla se napotila v Anglijo. T' ' Trinajsto poglavje. Vrniti se moramo v vasico Grassford ter kočo, v kateri smo pustili Rushbrooka v trenutku, 'ko'je pobral s tal svojo nezavestno ženo. Nekaj časa je zrl Rushbrook mrko v ogenj, nakar je zamr-mral: — Veseli me, da je proč. Izvrsten dečko je. — To je res, — je odvrnila Jane. — Keidaj ga bom zopet videla f — Le brez skrbi bodi, žena. Odšla bova od tukaj, kakorhitro se stvar poleže. — Ali se bo to kedaj zgodilo? — Pomiri se. Ja-ne. Donu vzroka imamo upati to. Pojdiva s^p>at, da ne vzbudiva suma. Podala sta se k počitku, a nista mogla zatisniti oči. Vstala sta zoipet in Jane je napravita ogenj. — Ravno «em mislil na to Jane, — je reikel konečno Rushbrook, — da bi bilo najboljše, če sprafviva psa s poti. — Psa? Ubodga žival vendar ne more govoriti. Zatkaj bi ga obilf — On ne more govoriti, a je razumen. Lahko povade ljudi na dotično mesto. — In če? Karj bi govoril z vami. — Kje je moj prijatelj Joe? Ali ni še vstal? He, Mrs. Rush-brook, kaj pa je? Izgledate kot v skrbeh. — To je res, — je odvrnila Jane, ki je držala predpasnik pred 'ožini. — Kaj pa imatie, pravzaprav? — je silil šolmošter. — Ravno radi Joe-a je. Radi njega smo v velikih skrbeli. Ko *va danes zjutraj vstala, sva našla, da ga ni v posteiji in da ga sploh ni doma. —. Kj, to je pa čudno? Kam neki je mogel iti mladi Vlačugarček? — Tega ne veva, a zapazil sem, da je vzel s sfciboj mojo puško in bojim Ke.. . . Rash-brook je prenehal ter zmajal z glavo. — Če»a •«c bojite? v — Da je šel na lov in da so ga zasačili lovski čuvaji ? — Ali je ie kedaj preje storil kaj stičnega ? — Poa*»r >ie/ pa? T*a podnevi. Še morem 4ega prikrlvatu Ved-j* kanal 'hagftenje 2a to. .....' ' (Brije prifcodnpft.) V juliju 1925. La CY»te d' Aziw — naglo se sprijazniš s tfon imenom, ki ti tako slikovito pove, da si -na solnuni o-bali. Kako prazno zveni v primeru beseda rivijera! Rivijera, to pomeni »zbirališče tujcev, pisano družbo, dvomljive zabave. Francozi, ki imajo .toliko zmisla za lepoto izraza, so si izbrali lepše ime za svojo obal; predobro se zavedajo, da je veliko vijer na svetu, a le ena Cote d' Azur. Menton je miren konzervativen kraj. letovišče onih, ki se hočejo počrtmicah — spočiti. N'ica, ponosno velenrefcto, se kaj rada ponaša s priimkom 'kraljica ligur-ske Obali; kljub temu čutiš, da je tu domačin več kot privesek tujca, da živi svoje la*stno, močno življenje. V Canneisu kromna injaredistavlja najstarejši del kazine. S Salle Selimitlt pa se ti odpre vrsta igralnic, kakor ni drugih na svetu. Stebri in stene so obložene z oniksom, lestenci so iz krasnega fironlikeiga (kristala; zla-iti zvečer, pri krasni razsvetljavi žari vse v stotero refleksih. Toda kdo sr zmeni za ves ta vn^bovpijoči lirk-sus? Kdo gleda slavno Gervais-jevo .sliko I^cn *-graces florenti-nes"? Malokdo od obiskovalcev vse tsploh za njtno eksistenco. V vsaki -dvorani se nahajajo po 3>. 4, tudi po 5 igralnih miz. Na zgornjem in spodnjem koneu ter istotaiko nlb straneh sedi po en croupier, od katerih eden vodi ligro. So to nastavljene i banke, iz-vežbani v posebni strokovni šoli: svojo službo vrše strogo, a vljudno in nepristransko. Igra se roulette" in "t-rente et quaramte**, in sicer je vedno po ena miza p<» svečena izključno eni igri. Zanimivejša je "trenite et quarante". ki s tigra iz whisit-ikantami; najvišja dopustna stava znaša 24,000 frankov, medtem ko je pri roailetti gornja meja 6000 frankov. Zlata se vidi le malo, a- ratbi so predv.sem koščene in srefome v svojih gala-oinifonnah), in ima celo svoj parlament. Že dolgo vrsto let se ponaša kneževina s svojim "narodnim" zastopstvom in vladne posle vrši minister, en sam. se razume. Vojašlka slava državice ni od včei%j, to. ti pove sistem topov, razvrščenih na Place du Palais in paguibonosno namerje-nih na bližnjo francosko obal. Je pač velika n«/rarno.sts ki prt'ti s strani velesil^, kak^ je Francija. Kdor ne išče senzacij in sa želi miru po hrupnih dneh v Monte -far hi, hiti v okolico. I^t Turbie. I.abhet, Eze, Saiint Roman, Cap Martin, Roequebrune, mič.ni kraji, obliti od južnega solnoa. Ogledamo si jih prihodnjič enkrat. Kretanje parnikov - Shipping New* stoletja vlada nad kneževino MoJ igralne znamke, ki se razločujejo r.aco. Ozemlje te najmanjše drža-j I * obliki. Kupi in zamenja se jih vice cveta ne obsega niti cele 3|pri blagajnah, katerih je v vsaki kvadratne kilometre in ima le 231 dvorani več. Svote ki se ižgublja- tisoč stalnih prebivalcev. Kljub t«mu je iknez monegaSki najbogatejši vladar sveta in je njegova dežela menda edina država, ki iizhaja brez davkov. Vse to so sadovi pameti\e politike Karla III., ki je pač zagrešil svoj pofklic; bil je rojfn trgovec. Ko je leta. 1861 odpadla od kneževine občina Menton, je s tem izgubil vladar polovico svojega teritorija in zašel v financijelne tež-koče. Da bi si opomogel, je dovo-1H ustanovitev igralne banke nk doslej nedbljudenem tgrioil, ki je dobil po knezu hne: Monte Carlo. Začetek je bil težak; ena družba m družbo je morala likvidirati. Šele ko je znani Francois Blanc ustanovil sedanjo Soeiete des Bains de Mer, je 'bil uspeh zasigu ran. In lansko letto izkazuje družba 105 milijonov frankov dobička, od katerdga pripade po pravilih več kot polovica knezu v obliki letne rente in dividende. Kazina je v Monte Carlu vse: ne le igralnica temveč tudi zbirališče mednarodne dražbe, gledališče, koncertna dvorana, sprehajališče in — predmet konverzacije vsakega in vseh. Ko prispeš >m kolodvor v Monte, ne rabiš avta? sedež v lift, ki te direfctno pripelje v kazino. Komentar je odveč. Stavba ni ravtno veličastna in če i£češ arhitebtonične lepote moraš jt5. drugam. Luksus opreme je pa tak. kakršnega najdeš le v francoskih palačah iz dobe ancien reghne-a. Gledališče, obenem koncertna dvorana, je ibflo zidano po načrtih arhitefota Ganrier-ja, ki je tudi duševni oče velike opere v Parizu. Notranjost je remek delo or-namentacije. Na odru nastopajo prvi igralci in virbuozi sveta, kar ni nič oudmega, ker so honorarji, iti jih plačuje družba, izvanredno visoki. Kljub temu ima umetnost prav malo ljubiteljev v Monter Carlu; Šaljapin je ob priliki svojega zadnjega nastopa užaljeno izjavil, da še nikoli ni igral pred tako hladno publiko. Tem več zanimanja vlada za vsako " partie enragee v dvorani Medecin. Tujec, ki hoče v igralne prostore, mora najprej v tajništvo, kjer ima predložiti potne lidfcine. Po pravilih družbe je vstop 7^4)ranjen onim. ki nimajo "socijalno neodvisnega živijesija "5. Seveda ve Ija ;ta princip le na papirju; in idjpfl^ Vtou, da po pravilih vstop bančnim uradnikom ni dovoljen, jo v kratkem času, dosegajo neverjetne številke. Slučaj, »ia pojedine« izgubi v nekaj urah milijonska premoženja, se dogodi večkrat. Nazadnje pa je le banka zmagovalka, ker nikdo še ni trajno usp-šno igral proti njej. V pravilih si .ie zasignrala gotove prednosti pri igri, ki končno odločijo v njeno korist. Hladni opazovalec Lil filozof ima obilo prilike da pride na svoj račun. Vsa človeška pohlepnost in /hizke strasti pridejo na dan. Za-Tpimuvo je, opaizovati poklicne igralce. Da si pribore dnevno onih 20 ali 30 frankov, ki so za naj-skromn-vjše življenje potrebni, žrtvujejo ves svoj družabni ugled in duševni mir. Raizorani obrazi pričajo o tem. Ako vstopiš dopoldne v dvorane, še ne najdeš igralcev ; vendar so vse mize izasedeme od druge vrste Špekulantov, ki pozneje odstopijo svoj prostor proti odškodnini. jZa to goljufijo katero banka, ne ve*m zakaj. trpi. je v rabi nedolžna b«seda "arrangement ' \ In ta pisana družba! Pravi babilonski stolp. Tu stara anglešSka devica strastno zasleduje usodo svojih lepih novcev; tam flegma tični Amerikanec, ki ostane hlad nolorven v sreči in nesreči; tam zopet kričeče napravljena itali janska rodbina, ki spremlja : A *er obstaja nevanaoet, da igrajo s [lasnimi \-ztoliki in nasveti igro svojega družinskega očeta. In tako zaporedoma vsi narodi sveta, r a Kun Nemcev rz rajha; ti so po vojni izostali iz bojazni, da jih Francozi ne bi preveč prijavno sprejeli. Prepustimo igralce neizbežni usodi in vstopimo v pank kazine. Sredi bujne, tropične vegetacije zasledujemo mozaike, najrazno-vrstnejšlh cv/tlic; na.glo si ogledamo "la petite Afrique", pozori See cvetličnih bilk, katere tn pri reda sredi zime mestna uprava, in stojimo kmalu zopet pred nepregledno vrsto hotelov. Našteti se jih ne da; v najele gantnejših, kot v Hermitaige in Hotel de Paris smeš stanovati le ako si dolarski milijonar ali pustolovec. Vendar se najdejo tu di hoteli, ki so razmeroma zmerni v cenah. Skoraj bi »bil pozabil, da stoji mo na ozemlju suverene države ki zasluži, da se malo zanimamo zanjo. Organizirana je "seveda po francoskem vzoren. Ima svoja so diščp,, pvgje,. ^Stypkytiyne. oblasti »rojo "armado^ .(kakih 400 vo-jakov, ki izgledajo nekam smetoo Konec Nemčije. Baron Hugo Reicln>fliach. ki je bil dvorni maršal cesarjev Viljema L, Frederika III. in Viljema II.. je izdal spominsko nkjigo pod naslovom "Unter drei Kaisern." Izšla je v Berlinu. Pripoveduje ra?me zanimive in nezanimive stvari, vsekakor pa podaja marsi-kako doslej še neznano sliko itiv-1 jen ja na dvo.ru Holienzollern'ev. Nas zanima politični del, ki se tiče konca Nemčije. Reichs/bach pripoveduje, d S mu je vfst o odstopu Bismarcka sporočil princ Ebert Bismarek. rekoč, da to pomeni razpadanje države. Reiichsbach je od-\T*nil: Potem je bilo delo vašega očdta samo utopija. Ne, je od\Tnil princ Ebert, marveč talko šilbko poslopje, kakor je mnnški imperij, ne more prenesti ^gube svojega stvo-rrtelja. Javnost nima ideje o posledicah tega čina 'm morda tudi ne cesar sam. To je impulzi v mi gesta mladega vladarja, kateri bodo sledile gotovo še druge. Država ne 'bo vzdržala več kot 20 let. ne več, dokler ostanejo v veljavi pogodbe, ki jih je sklenil moj oče . . . Glede sklepa o boju podmorni-kov do skrajnosti pripoveduje Re-ielubach nastopno: Dne 9. jamiar. 1917 sem v gradax Plessu potrkal na vrati pl. Valentini j«, šefa ce>-sarjeve privatne pisarn*. ZačuT sem neznan glas in ko sem vstopil. sem našel kanclerja Bethman-na, sedečega na zofi in vsega o-^upanega. Vprašal semi: Ali smo izgubili kako bifrko? Ne, je o^lgo-voril Bethmann — toda . . . finis Germaniae. Izv¥šil se je 'baš kronski svet. v katerem sem govoril celo uro proti vojni s podmornikl do skrajnosti, ker sem prepričan, da se konča z intervencijo Amerike v vojni in tega novega sovražnika mi ne bomo mogli prenesti. Tehnika je v vojni tako napredovala, da se gotovo dobe obrambna re>dstva proti nsašim podmorni-lcom. Ko sfim končal, se je- dvignil idmiral Hoetzendorf kvišku in za vpil: "Jamčim s svojo častniško besedo, da niti en Američan ne siopi na trdna tla . . . Dostavil sem Bethmannu: Ker ste takega prepričanja, kakor jaz, bi bila vaša dolžnost, da se osvobodite vsake odgovornosti in podaste dVmi-sijo. Bethmann je reikel: "Ne morem oditi, ne da bi naprlavil v deželi največjo neslogo, ko se Nemčija pripravlja, da igra svojo poslednjo karto. Od tega tnmutka dalje ni^em vrč mislil na zmago. Ko je izbruhnila revolucija, j bil Reiehsbach bolan. Piše: Žal mi je, da nisem bil one dni v bližini cesarja. Gotov1© je bila težka odločitev. Ako bi me bil vprašal, kaj treba storiti, bi mu bil svetoval, naj gre v prvo vrsto na fronto — cesar pa je rajpe šel na Ho-landsko. 12. avgusta; Mauretania, Cherbourg; Republic, Bremen. 13. avgusta: Pittsburgh, Cherbourg. 15. avgusta: Paris, Havre; Leviathan, Cherbourg: Homeric, Cherbourg; Rotterdam, Rotterdam; Orca, Hamburg. 18. avgusta: Presidente Wilaon, Trst. 19. avgusta: Aquitania, Cherbourg. Suffren, Havre; America, Bremen; Arabic. Cherbourg in Hamburg. 20. *vgusta: Metgenland, Cherbourg; Cleveland, Hamburg. 22. avgusta: Majestic. Cherbourg: Orduna. Hamburg; Stuttgart, Cherbourg in Bremen. 25. avgusta: * Resolute, Hamburg; 8lerra Venta-na. Bremen. 26. avgusta: Berengaria, Cherbourg; Rocham-beau, Havre; Pres. Roosevelt. Bremen. 27. avgusta: Ze^and, Cherbourg; Ohio, Hamburg* 29. avgusta: .Olympic, Cherbourg. 2. septembra: Mo.ureta.nia., Cherbourg: T>eGraase Havre; Pres. Harding, Bremen. 3. septembra: Columbus. Cherbourg In Bremen. I^apland, Cherbourg; Albert Ballin. Bremen. 5. septembra: Paris, Havre; I.evlathan. * Cherbourg; Orbita, Hamburg. 8. septembra: Martha Washington, Trst; Rr-lianre, Hamburg. 9. septembra: Aquitania, Cherbourg, George Washington, Bremen. 10. septembra: Pittsburgh, Cherbourg. 12. septembra: Majestic, Cherbourg; 15. septembra: Republic, Bremen. 16. septembra: Berengarua, Cherbourg. 17. septembra: Belgenland. Cherbour PeutBoh-lantl. Hamburg. 19. septembra: Olympic. Cherbourg: Rotterdam, Rotterdam: Suffren, Havre; Orduna, Hamburg; America, Urcintn. 22. septembra: R«-solute, Hamburg. 23. septembra: Mauritania, Cherbourg: Zeeland. Cherbourg: Ohio, Hamburg. 26. septembra: Paris, Havre; Pres. R£a:ia vo.'nja za tja in nazaj do LJUBLJANE mo S19B.00 in več preko Cherbourga ! o-j-rtn varnlWu. kak->rtu«ii ?n ilrupih najfinejših ,-vcru. ki «o irst viadr. laiiki« naj iavite .jlnio in : ailn^lj uži-.kapolno potovanje v ia. izlxirna hi..:>a :i krov. |iriprav«:<> in luirr ?»rzr z vagini ct'jctn. rti-k k: naiholj -.ari-i va5im načrtom: ••arnik >rv«lt u'i j - - u * c ^ J6. aiKUsta; parnik Leviatlian 5. i-arnik Kri>ablnn jK)tnt>knn aj;r:.tu ali pri United States Line 45 Broidway New York Citv Družinsko življenje Tolstega. V pariškem listu ••("oitioedia" poroča Ck nz.iqii i - Prick o tlnu-žinskem življenju Tolstcea meJ drugim : Po dvajsetih letLh zakona je po-stajal Tolstoj vedno ibolj pesimi-1 stičen tor je tajno zapuščal svojo' družino, da praktieno preržkusi svoje ideje. Njegova žena je bila požrtvo-j valna sodelavka, toda v svojem, pozitivnem prepričanju ni moprl«. odobravati filozofskih i«V'j Tolstega. Ko ji je uirnl najmlajši o trok, je čutila v duši odpor proti veri in vsem cerkvenim ciiremoru-jam. Ni čudno, da je postajala razlika med njo in Tolstem, ki vneto zagovarjal državno ipravo-slavno vero, vedno večja. Tolstoj pa se je tukli naveličal neprestanega sumničenja svoje /ene, ki .je 'brskala med njegovimi rokopisi, ter je v znani oktober-ski noči 1910. pobegnil iz domače-hiše. Ko je grof k-a izvedela za njegov beg, se je v prepričanju svoje krivde hotela -utoipiti. pa so jo pravočasno rešili. Jn vendar sta se ljubila kot malokdo! ROLE za PIANO SLOV. IN HRVATSKE dobite pri: NAVINŠEK-POTOKAR 331 GreeTe Con*m»ufh. Pa.; c4iat tlor. iiddoTiUi oiui rol t A»iLi. PIŠITE ro NOVI CENIK. Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko Kdor je namenjen potovati \ atari kraj, Je potBebno, da Je na tančno poučen o potnih listih, prt ljagl In drugih stvareh. Prav vsakdo— kdor kaj lif) kdor k&) ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; praT rsakdo priznava, da imajo Sudovit uspek — MALI OGLASI ? "G 1 a■ Hirodi" GLAS NARODATUB BEST JUGOSLAV ADVEBTI8ING menrrrw Pozor rojaki! V zalogi imamo - SVETO PISMO (stare in nove zaveze) Knjiga je krasno trdo vezana ter stane $3.00. Slovenic Publishing Company 82 CortlaM* Street Hew York, N. T. Pojasnila, ki Tam jih ami dati vsled naše dolgoletne lzkufinj* Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno ie prvovrstne p»r-nlke, U Imajo kabine tudi t 111 raaredu. Glasom nove nmselnlške postave Id je stopila v veljavo h 1. julijem 1924, camorejo tudi netlrftavljmu dobiti dovoljenje oetatl v domovin eno leto ln ako potrebno tudi delj tozadevna dovoljenja izdaja grm-ralnl naselniSkl komisar v Wash lngton, D. O. Prodnjo za tako do v olj en je se lahko napravi tudi • New Torku pred od[H?tovanJem. tei •e pofilje prosilcu v stari kraj sla som nanovejSe odredbe. KAKO DOBITI SVOJCB IZ STAREGA KRAJA Kdor Eeli dobiti sorodnik« al svojca is starega kraja, naj naal prej pifie ea pojasnila. Ia Jugosla ▼lje bo prlpuS£enih ▼ prlhodnjil treh letih, od 1. julija 1924 naprv vsako leto po 871 priseljencev. Ameriški državljani pa samore) dobiti sem žene in otroke do 18. 1* ta brea, da bi bili gteti v kvoto. T rojene osebe se tudi ne Stejej« . kvoto. BtarlSi in otroci od 18. d» 21. leta amerlfikih državljanov p Imajo prednost v kvoti. PUlttf a pojasnila. Prodajamo voane liste sa vsi pf# ge; tudi preko Trsta samorejo Jugoslovani sedaj potovati. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt St., New York Pozor čitatelji. Opozorite trgovce In d-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste ■ njik postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu 41 Glas Naroda". . B tem boete vstregli vsem. Uprava "Glas Haroda1 ADVE&TISB in GLAS NARODA ' . •> .... . l