Listek.
713
v bodoče potrudili, da bodemo svoje brate islamske vere nazivali muslimane. Vsakemu svoje! — Zanimivi in lepi »Behar« pa priporočamo vsem, ki hočejo spoznavati socialno in duševno življenje naših bratov muslimanov.
»Prosvjeta«, ki izhaja v Zagrebu že VIII. leto, je objavila meseca okt. lepo študijo o poezijah našega Simona Gregorčiča. Študijo je spisal g. Ante Petrovič, ki je ž njo pokazal, da je dobro proučil našega klasičnega lirika ter da je verziran v svetovni literaturi. Pisatelj primerja Gregorčiča posebno z naj odličnejšimi hrvaškimi pesniki. Zlate poezije Gregorčičeve so pa tudi vredne, da se estetiki in literarni essavisti temeljito pečajo ž njimi. Te tople, idej in idealizma polne poezije so tudi izvrsten lek zoper razne, včasi jako komplicirane vrste tiste bolezni, ki se ji pravi »morbus decadentiae chrp-nicus modernus«, in zato jih jugoslovanski mladini priporočamo, da jih uživa in zopet uživa . . .
»Svjetlo«, slobodni, neodvisni i nepolitički list — izhaja sedaj že 15. leto v Karlovcu vsak teden po enkrat. Lastnik in urednik mu je g. Dušan Lopašic, sotrudniki pa so mladi nadarjeni hrvaški literati, med katerimi čitamo najčešče tudi našega sotrudnika g. Milana M ar j a novic a, ki se je posvetil zlasti literarni kritiki. »Svjetlo« je objavilo v tekočem letu obilico aktualnih člankov, ki razpravljajo hrvaška literarna in občna kulturna vprašanja. List pa se ozira seveda tudi na ostale Slovane, cesto tudi na nas Slovence. V štev. z dne 30. septembra poroča obširno in duhovito g. Marjanovič o naši umetniški razstavi. Številki 40. »Svjetla« je priložen nekak manifest »Mlade Hrvatske«, ki ga je podpisala dvanajstorica mladih pisateljev. V tem oglasu razvijajo program bodočega svojega literarnega dela.
»Oesterreichisch-ungarische Revue« je prinesla letos prevod Kersnikove novele »Očetov greh«. Novelo je ponemčil g. prof. A. Funtek.
f Zdenek Fibich, slavni češki skladatelj, je umrl 15. oktobra v Pragi v 50. letu svoje dobe. Smetana, Dvofak in Fibich — to je zlato trozvezdje na glasbenem nebu češkem. Za Smetano je ugasnil Fibich, in sveti se samo še dr. Dvofak. Fibich se je začel pečati z glasbo že kot gimnazijec. Študiral je potem na glasbenih konservatorijih v Lipskem, v Parizu in Mannheimu. Bil je nekaj časa učitelj glasbe v Vilni. Od leta 1875. do 1878. je bil drugi kapelnik v češkem gledališču v Pragi; lani pa je bil imenovan za opernega dramaturga v »Narodnem divadlu«. Fibich je sila plodovit skladatelj. Zložil je veliko število simfonij in drugih skladb, vrhu teh pa še celo vrsto oper. Glasbeniki hvalijo zlasti njegove opere: »Blanik«, »Hedy«, »Hipodamija«, »Nevesta Mesinska«, »Burja« in »Šarka«. Poslednja je dosegla najlepši uspeh. Najzadnje operno delo njegovo pa je »Pad Arkuna«, čigar predstave ni več doživel. Fibich je bil aristokraska umetniška narava, ki se ni nikdar laskal okusu širokih mas, nego je krenil v svojem stvarjanju vselej za najvišjimi cilji. Zato ni bil čislan samo med Cehi, ampak tudi pri Nemcih in po vsej Evropi.   Najuglednejši časniki ev-