Prvi materinski dan v tujini Barjanski tovariš Stoviček Svatopluk, ki ga je poslala naša vlada meseca oktobra 1. 1. v Eysden v belgijskem Limburgu, da tam poučuje v izseljeniških kolonijah jugoslovensko deco v materinem jeziku, mi piše med drugim o prireditvi, ki je bila gotovo prva te vrste na tujih tleh, nastopno: »Dne 11. junija t. 1. sem priredil tu v Eysdenu »materinski dan«. Prisotni so bili: naš kraljevi konzul iz Hiiticha s svojo soprogo g. Vladimir Vukmirovic, izselj. delegat iz Briišsla g. Mirko Kranjc, gosp. kaplan Drago Oberžan in gdč. učiteljica Marija Ažmanova iz Holandije ter domači pastor gosp. Hubert Hessen. V šarbonaški dvorani se je zbralo vse polno naših ljudi iz vsega belgijskega Limburga, ki so se veselili izvajanj mojih malčkov. Posamezne cenjene goste so šolarji pozdravili s primernimi nagovori in jim poklonili krasne šopke cvetic. Nato so otroci deklamirali o materi. Po deklamacijah so naši — oziroma moji — malčki zapeli dvajset izbranih narodnih pesmi, dvoglasnih in troglasnih, s tako otroško prisrčnostjo, da jim je bil za krasno izvajanje nagrada gromek, nepopisen aplavz. Vsestransko priznavanje je bilo še meni ljubo (saj sem si na tihem mislil — zadovoljen sem; trud je bil velik, a s tem bogato poplačan). Po pevskih točkah so predvajali malčki dve kratki igrici o materi in njeni ljubezni tako ljubko, da so izzvali in doživeli višek priznanja in pohvale. Gdč. Ažmanova je v krasnem govoru poveličevala mater, g. kralj. konzul pa je izpregovoril tako posrečene besede, da je marsikomu trepetala solza v očesu. S svojo dušo je ob govoru gledal daleč — daleč v pravo materino srce. Isto toplino je izzvalo tudi krasno predavanje g. kaplana Oberžana s skioptičnimi slikami, zaključil pa je to izredno lepo uspelo prireditev tukajšnji g. pastor Hessen, poveličujoč mater, materinski jezik in domovino. Prireditev je uspela sijajno in je bila obenem nekaka reprodukcija mojega delovanja, s katero sem našel pot do staršev in si prisvojil srca malčkov. Sodelovalo je okoli 70 otrok v starosti od 4 do 12 let. Zdaj vežbam že šesti mesec 6 šolarjev na violino in upam, da bom prihodnje leto na uspehu še bogatejši, če računam, da sem bil letos začetnik v tujini in da imajo ljudje čim dalje večje zaupanje v me.« Dragi Svače! Pred dobrim pol letom si začel orati ledino na prosvetnem polju med našimi zapuščenimi brati v tujini. Kakor vidimo, zelo uspešno, čeravno s trudom in naporom, — znano mi je, da tudi mnogokrat s samozatajevanjem! Tvojih uspehov se veselimo vsi Tvoji tovariši in obenem kličemo: Svače! Naprej, naprej do novih zmag in uspehov, ki bodo Tebi v zadoščenje, jugoslovenskemu učiteljstvu v ponos, narodu in domovini pa v čast in korist. Zdravo! V. Gregorič.