Leto XLVI, št. 485, 28. september 2020 Izhaja za občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec in Log - Dragomer Naslednja številka bo izšla v ponedeljek, 28. oktobra. Gradivo bomo zbirali do 12. oktobra. Odprli parkirišče P+R Borovniško parkirišče pri železniški postaji ima novo podobo. V soboto, 12. septembra, so v Borovnici slovesno odprli prenovljeno parkirišče P+R. Občina je dogodek združila z obeleževanjem evropskega tedna mobilnosti ter ob tem pripravila še kopico spremljevalnih dejavnosti, od kolesarskih poli- gonov do delavnic. Na fotografiji so mag. Darko Trajanov, direktor Direktorata za trajnostno mobilnost in prometno politiko na Ministrstvu za infrastrukturo, mag. Darja Kocbek, direktorica SŽ Potniški promet, in Matjaž Kranjc, direktor SŽ Infrastruktura, ki so skupaj z borovniškim županom Bojanom Čebelo prerezali slavnostni trak novega parkirišča. Več podrobnosti z dogodka si preberite v reportaži na borovniških straneh. S Horjul in Vrhnika Na Lesnem Brdu posvetili nove zvonove Slovesno V nedeljo, 20. septembra, je bilo slovesno pri cerkvi Marije Vnebovzete na Lesnem Brdu, kjer je pomožni ljubljanski škof dr. Anton Jamnik posvetil nove bronaste zvonove. Te je cerkev že imela, a jih je država med prvo svetovno vojno pretopila v topove. Velika slovesnost je združila farane vrhniške in horjulske občine, ki so zvonove sprejeli medse že avgusta. Reportažo z blagoslova zvonov, ki slovenskega človeka že od nekdaj spremljajo od zibelke do groba, si lahko ogledate na horjulskih straneh. K Dobrova - Polhov Gradec Kolesarska povezava Javna predstavitev Priprava projektne dokumentacije za Barjansko kolesarsko povezavo se bliža koncu. Še vedno se pojavljajo nekatere nejasnosti glede postopka pridobivanja zemljišč. Kaj pomeni za vas, če so vas poklicali glede podpisa služnostne pogodbe? Predstavitvi projekta bosta 6. oktobra ob 18. uri in 8. oktobra ob 18. uri v dvorani OŠ Dobrova. Za vse, ki se želite udeležiti predstavitve, je obvezna predhodna prijava v tajništvu občine. a Log - Dragomer Gradnja kanalizacije Zgodovinski projekt Gradnjo kanalizacijskega omrežja in čistilne naprave pospešeno nadaljujejo, delavci so v prejšnjem mesecu zgradili še okoli 1300 metrov kanalizacije. Izvajalec je okrepil tudi ekipe na terenu ter pripeljal dodatno gradbeno mehanizacijo, saj želi izkoristiti za gradnjo ugodno lepo vreme. Po gradnji v Jordanovem kotu in Kačji vasi, bodo gradbe no mehanizacijo preselili v Mole. Več n ložansko-dragomerskih straneh. Občina Log - Dragomer v sodelovanju z društvi organizira Športfejst 2020 in praznik občine Hkrati bodo odprli tudi prenovljen upravni center občine. Urnik dogodkov in druge podrobnosti najdete na www.log-dragomer.si Horjul Obnova cesto na Koreno Potreben bo obvoz Od konca septembra do prihodnje pomladi bodo urejali 620 metrov ceste (do Laparije). Ko bodo dela dopuščala, bo urejen izmenični enosmerni promet, že sedaj pa je jasno, da bodo nujne tudi popolne zapore ceste. Obvoz bo preko Samotorice in Pila. Na občini prosijo za razumevanje in sodelovanje, saj bodo le tako dela najhitreje končana. Predvi den zaključek vseh del je 31. maja 2021. Več na horjulskih straneh. Premika se V tokratni številki ponovno prinašamo kar nekaj pozitivnih lokalnih novic, ki se nanašajo na projekte, ki naj bi povečali kakovost življenja v vašem lokalnem okolju. Na Vrhniki smo se razpisali o projektu Prostofer, to je brezplačnem prevozu starejših oseb. V enem letu je bilo opravljenih okoli dvesto voženj, večina k zdravniku. V Borovnici so odprli novo P+R parkirišče s 96 parkirnimi mesti, od katerih jih je kar deset namenjenih električnim avtomobilom, poleg tega pa je v bližini še pokrita kolesarnica za 52 koles. V Horjulu se h koncu nagiba gradnja medgeneracijskega središča. Ob poti so postavili klopi in zunanji fitnes, tekaško stezo, pot do šolskega čebelnjaka ter prenovili igrišče za košarko in nogomet. Tudi na dobrovskih straneh pišemo o investicijah, ki so polepšale podobo in udobje nekaterih krajev. Na ložansko--dragomerskih straneh pa pišemo o gradnji kanalizacije, ki bo glede na strošek verjetno zgodovinski projekt občine. Iz zapisanega je razvidno, da občine delajo in poskušajo lokalno okolje napraviti čim prijaznejše njihovim občanom. Ne trdim, da ne gre brez napak, a se premika - na bolje. Želim vam prijetno branje in ostanite zdravi. Gašper Tominc, urednik Našega časopisa » K NOS Občina Vrhnika 28. september 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si www.lekarnaljubljana.si Veljavnost od 3. 9. do 12. 10. 2020 ZDRAVj izbrano iz kataloga ugodnosti RESVERATROL 60 KAPSUL Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano. redna cena: 17,18 € cena s Kartico zvestobe 13,74 6 THERMO THERAPY 2 OBLIŽA Medicinski pripomoček redna cena: 8,90 € cena s Kartico zvestobe MATIČNI MLEČEK 750MG 10 PLASTENK PO 15 ml Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano. redna cena: 13,93 € cena s Kartico zvestobe 11,14 E + ALTO POU, LOSJON PROTI UŠEM IN GNIDAM 100 ml redna cena: 10,89€ cena s Kartico zvestobe 7,12 e + ALOE VERA X2, ALOE NEGOVALNI ŠAMPON 200 ml redna cena: 11,91 € cena s Kartico zvestobe 9,53 e + 8,71 e + SWEDSAFE ČEPKI ZA UHO CLASSIC 6 PAROV redna cena: 6,10 € cena s Kartico zvestobe 4,88 e + na Za več informacij prelistajte „ ........ na brezplačno telefonsko številko nov katalog ugodnosti ali nas pokličite Cene s popustom iz ZDRAVO - kataloga ugodnosti veljajo v enotah Lekarne Ljubljana, specializiranih prodajalnah LL VIVA (v okviru razpoložljivega asortimana) in v Spletni Lekarni Ljubljana na www.lekarnaljubljana.si izključno ob predložitvi Kartice zvestobe Lekarne Ljubljana ter zahtevanega števila jabolk zvestobe, sicer veljajo redne cene. Slike so simbolične, popusti se ne seštevajo. Ponudba velja od 3. 9. do 12. 10. 2020 oz. do prodaje zalog. NICECAR d.O.O. avtokleparske in avtoličarske storitve V LOGATCU, ZAPOLJE IV, 5 M info@nicecar.si C 030/40 50 60 N 05 Občina Vrhnika a 28. september 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si PÉUI-DOM S n hu f Pedikür a na domu Milana Malovrh s,p. 1)51454 426 PEDiKURA Medicinska seilra Ki A r\/\K41 i vam strokovno Izvede INrt L/\JIVI v pedikuro na domu. Prve novice 11. oktobra bo odprtje poslovilne vežice na Vrzdencu Dela so končana, okolica lepo urejena, zaščitna ograja nameščena, kaj kmalu pa se bo novi pridobitvi pridružil še doprsni kip Cankarjeve matere. Kje točno bo stal, so sredi septembra določili župan Janko Prebil in člani vaškega odbora in občinski svetniki. Na občini so ob prejemu uporabnega dovoljenja poslovilne vežice že določili datum za slovesno odprtje in blagoslov. Ob odprtju poslovilne vežice na Vrzdencu bodo tudi uradno odkrili spomenik Cankarjevi materi, ki bo stal pred vhodom na dvorišču. Dogodek, ki bo v soboto, 11. oktobra, se bo začel s sv. mašo ob 10. uri. -> © Kletna pedfkuia Oskrba ghviint?ga r:i voščenega nohta Sanacijami inca in kt ih ■.". Oskrba tiia bo t i rt .-t ip il:. ^vetojaiijp pri neqJ ntitj Plezalni center v Verdu še večji, še boljši Plezalni center Verd, ki je v tamkajšnji industrijski coni, je prenovljen in z večjimi prostori. Po novem imajo malo in veliko previsno balvansko steno (»šutalnico«), visoko steno za plezanje z varovanjem, otroški plezalno-adrenalinski park, prenovljene garderobe in sanitarije. Poleg omenjenih novosti in nekaterih drugih manjših posegov obiskovalce po novem razveseljuje tudi poseben prostor (podest) za skupinske vadbe. *Š (K SERVIS IN komarniki • rolete • žaluzije • rolo senčila pliseji • lamelne zavese • tende • rolo garažna 040 517 548 dk.sencila@qnSSl.di Izgradnja optičnega omrežja v Občini Dobrova - Polhov Gradec Letos spomladi je investitor projekta Telekom Slovenije, d. d., v sodelovanju z izvajalcem del GVO, d. o. o., začel posodabljati telekomunikacijsko omrežje na Dobrovi in v okoliških naseljih. Gradnja optičnega omrežja je končana v naseljih Šujica, Razori, Stranska vas, Draževnik in delu Gabrja, trenutno pa dela zaključujejo v naselju Dobrova. Kakšni pa so načrti za naprej? Borovničani v Sveti deželi leta 1910 Pred 110 leti, natančneje v času od 2. do 21. septembra 1910, se je na romanje v Sveto deželo odpravila do takrat največja skupina avstro-ogrskih romarjev, med njimi tudi deset Borovničanov. Kako so potovali in kaj so videli, je v prispevku napisal Franjo Modrijan. Zanimivo branje poiščite na borovniških straneh. Brezplačen internet 0 Na najbolj množično obiskanih javnih mestihv Občini Log - Dragomer že lahko brezplačno uporabljate popolnoma odprto brezžično internetno omrežje. Povežete se lahko na eno izmed 16 dostopnih točk, uporaba wifi-ja pa časovno ni omejena. V središču Dragomerja je vzpostavljenih šest dostopnih točk, v središču Loga pet, do dveh dostopnih točk lahko dostopate tudi pri objektu Prostovoljnega gasilskega društva Log in pri osnovni šoli. Natančnejše lokacije preverite v prispevku na straneh Občine Log -Dragomer. Razstava o robotih Tehniški muzej Slovenije je odprl novo začasno razstavo Roboti.si - začetki slovenske industrijske robotike. Odprtja se je med drugim udeležil tudi predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. Tehniški muzej namreč hrani edinstveno zbirko s področja slovenske industrijske robotike. Razstavo o robotih si je mogoče ogledati do konca maja prihodnje leto. Več pa v prihodnji številki. (49] *CRILI ^^^^Hizdelki iz pleksi stekla ZAPOSLIMO sodelavca pri izdelavi izdelkov iz pleksi stekla Od kandidatov pričakujemo: - znanje in ročne spretnosti za delo z mizarskimi stroji in orodji, - tehnično praktičnost in učljivost, - zmožnost samostojnega dela in ustvarjalnosti pri izdelavi izdelkov, - natančnost in vztrajnost ... Več informacij najdete na www.krili.si. Svoj življenjepis skupaj z dopisom lahko pošljete po e-pošti na naslov: pisarna@krili.si, ali po običajni pošti na naslov: Krili, d. o. o., Vrzdenec 85, 1354 Horjul. Stota obletnica dirke z motornimi kolesi iz Podlipe v Smrečje. N 05 Občina Vrhnika 28. september 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si a Županova beseda Ponosen sem V zadnjih tednih smo dobili kar nekaj jeznih klicev občanov v vezi s povišanimi stroški plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ), a hkrati smo prejeli tudi nekaj klicev tistih občanov, ki so se spraševali, ali smo se pri položnici zmotili, ker je znesek nižji. Vsem smo pojasnili zakaj je temu tako, vsak pa je razlago sprejemal po svoje. Nekateri z navdušenjem, drugi malo manj. Dejstvo je, da je bil stari odlok, ki je urejal to področje zastarel, morebiti do koga celo krivičen, zato smo ga morali aktualizirati s trenutno zakonodajo. Občinski svet je odlok sprejel tik pred koncem lanskega leta, pred tem je bil v javni razpravi, kar pomeni, da so lahko občani podali nanj pripombe. Menim da je novi odlok pravičnejši od predhodnega, res pa je, da nekateri po novem plačujejo več, nekateri manj, tretjim pa je znesek ostal ta-korekoč nespremenjen. Podrobnejšo razlago novega odloka si lahko preberete v tej številki. Upam da je razumljiv in da v njem najdete odgovore na svoja vprašanja. Jesen pa prinaša novosti tudi na področju investicij. Lotili se bomo prenove ceste v Podlipo, odprtih je tudi nekaj več drugih lokalnih cest, kjer bo stekla obnova. Končan je prizidek zdravstvenega doma, aktivno delamo na dokumentaciji za nov športni park. Premikati se je začelo na področju gradnje južne obvozne ceste oziroma gradnje priključka na avtocesto, a tukaj bom z napovedmi še previden, saj ni vse odvisno samo od občine. To so večji projekti, hkrati pa teče še veliko manjših - pa ne samo pri nas. Tukaj moram pohvaliti vsa društva, organizacije in zavode, ki kljub težkim razmeram za organizacijo dogodkov vztrajajo in še naprej opravljajo svoje poslanstvo. Lahko bi se popolnoma zaprli in dvignili roke, češ, ne da se, a dokazujejo, da je mogoče, če je le volja. Ponosen sem na njih in se jim zahvaljujem za njihov doprinos kulturnega in športnega dogajanja v občini. Ponos pa me je preveval tudi pred dnevi, ko smo na Vrhniki podelili priznanja najboljšim vrhniškim športnikom v lanskem letu. Si lahko mislite koliko dobrega kadra imamo? Neverjetno. Komaj čakam, da med njimi zraste še kakšen Štefan Hadalin ali nemara celo Primož Roglič ali Tadej Pogačar za katera smo nedavno držali pesti in glasno navijali. Želim vam prijetno jesen, pazite nase in svoje bližnje ter ostanite zdravi. Daniel Cukjati, župan Iskanje skupnih poti za trajnostni razvoj Krajinskega parka Ljubljansko barje Minister za okolje in prostor mag. Andrej Vizjak se je v petek, 28. avgusta, odzval vabilu za obisk Krajinskega parka Ljubljansko barje. Na obisku se je seznanil, kako je mogoče na zavarovanem območju s sodelovanjem med lokalnimi skupnostmi in upravo parka usklajevati razvojne projekte lokalnih skupnosti, ohranjanje kulturne krajine in ohranjanje narave. Direktor krajinskega parka in župani občin Ig, Vrhnika in Brezovica so ministru predstavili razvoj in projekte na Ljubljanskem barju. Obiskali so nastajajoči Interpretacijski center o biotski raznovrstnosti in dediščini kolišč na Igu ter naravna spomenika Jezero pri Podpeči in reko Ljubljanico. Seznanili so se z načrti za urejanje problematike množičnega obiska jezera in plovbe po Ljubljanici. Minister mag. Vizjak je ob seznanitvi z razvojnimi načrti poudaril: »Finančna sredstva bodo. V luči tega je treba pripraviti projektno dokumentacijo, projektne predloge in rešitve, zato sem optimist za prihodnji razvoj tega parka.« Poudaril je, da je ob obisku tega parka pozitivno presenečen »nad zelo dobrim sodelovanjem vodstva krajinskega parka in s tem naravovarstvene stroke ter lokalnih skupnosti, ki prepoznavajo v tej krajini priložnosti tako za razvoj turizma, in s tem približevanje te lepote tudi obiskovalcem. Ne nazadnje smo na Ministrstvu za okolje in prostor dobili nove naloge. Predvsem bi izpostavil plovnost Ljubljanice do Vrhnike, s čimer bi ljudem približali Ljubljanico in Barje hkrati.« Minister je ob tem župane seznanil z možnostmi v naslednji finančni perspektivi. Biotska raznovrstnost in ohranjanje naravnih zavarovanih območij je tudi prioriteta Evropske komisije in predsedovanja trojke za prihodnje obdobje. Direktor Krajinskega parka Ljubljansko barje Janez Kastelic je povedal, da je bil namen povabila predstavitev: »Kako in na kakšnem način si zavod predstavlja razvoj trajnostnega turizma v krajinskem parku s poudarkom na naravnih vrednotah. Danes ugotavljamo, da so vse rabe prostora možne, če so med seboj usklajene. Poudarek je na vzpostavitvi parkovne infrastrukture, trajnostnega zelenega transporta (plovna pot, kolesarjenje, mestni promet).« Alenka Jeraj, poslanka v Državnem zboru RS in predsednica Društva Fran Govekar Ig, že vrsto let aktivno sodeluje z župani, saj je le tako mogoče zaznati priložnosti za zakonodajne izboljšave. »Kot predsednica Društva Fran Govekar se veliko ukvarjam z dediščino koliščarjev. V okviru društva izvajamo vrsto projektov. Potencial vseh občin je pomembna priložnost za celo območje, ne samo za Ig.« Daniel Cukjati, župan Občine Vrhnika, je pozdravil ministrovo zanimanje, da se seznani z idejami in težavami lokalnih skupnosti in »s tem začuti, da smo pripravljeni, a če želimo občine razvijati v duhu trajnostnega razvoja, zelenega turizma, potrebujemo pomoč države. Projekti namreč presegajo občinske proračune. Če želimo to narediti v zglednem času in če želimo, da bo Slovenija in podeželje dobro razvito, si želimo aktivnega sodelovanja ministrstva.« Krajinski park Ljubljansko barje in Občina Vrhnika Dodatni ulični zbiralniki za elektronske odpadke Doslej zbrali že 38 ton odpadkov Vrhnika, 9. september - Komunalno podjetje Vrhnika je prejelo osem dodatnih uličnih zbiralnikov za elektronske odpadke in odpadne baterije. Prejeli jih bosta občini Log - Dragomer in Vrhnika, jeseni pa še Borovnica. Gre za projekt LIFE Gospodarjenje z e-od-padki, ki poteka pod okriljem družbe ZEOS in lokalnim partnerjem - Javnim podjetjem Komunalno podjetje Vrhnika. V omenjenih občinah so prvi zbiralniki postavljeni od leta 2017. Skupaj z novimi jih je že 28. Trenutne lokacije na Vrhniki so: Ljubljanska cesta (pri trgovini Spar), na Vrtnariji (pri izpostavi Zavoda za gozdove), pri križišču (odcepu) za Mo-čilnik, na Gradišču pri blokih, pri glasbeni šoli, na Lošci pri transformatorski postaji in v športnem parku v Bevkah. Lokacije lahko poiščete tudi na spletni strani www.stariapa-rati.si »E-odpadki in odpadne baterije so posebna skupina odpadkov, ki ne spadajo med mešane komunalne odpadke, zato želimo ljudem približati možnost njihove oddaje. Vsebujejo težke kovine, ki so ob nepravilnem ravnanju z njimi za okolje zelo nevarne, po drugi strani pa gre za surovine, iz katerih je mogoče dobiti reciklate za nove proizvode, s čimer se ohranjajo naravni viri,« so nam sporočili iz Zeosa. Kot je dejal direktor Zeosa Emil Sehic, se je ločeno zbiranje elektronskih odpadkov na območju vrhniške komunale dobro prijelo. »V uličnih zbiralnikih je bilo od njihove postavitve zbranih že 38 ton tovrstnih odpadkov. Občanke in občani so s svojim rednim polnjenjem zbiralnikov pokazali, da jih v svojem okolju želijo in potrebujejo še več, zato bo dodatnih osem zagotovo pripomoglo k še večji količini zbranih e-odpadkov na tem območju.« Postavitev dodatnih zabojnikov pozdravlja tudi Tomaž Kačar, direktor vrhniške komunale, saj je po njegovih besedah cilj podjetja, da se zbiranje tovrstnih odpadkov čim bolj približa občanom in tako poveča zbrano količino odpadkov ter dosega postavljene okoljske cilje. Gašper Tominc N 05 Občina Vrhnika a 28. september 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Na vrhniškem pokopališču gradijo nove žarne grobove Servis koles za francosko veleposlaništvo Na vrhniškem pokopališču je sedem grobnih polj, od tega sta trenutnim pokopom namenjeni dve polji: šesto in sedmo. Kot so nam sporočili iz Komunalnega podjetja Vrhnika, je na polju šest prostih trinajst že izdelanih žarnih grobov, trenutno pa kopljejo še za 53 dodatnih. »Glede na trende zadnjih let je širitev zmogljivosti pokopališča v prihodnje nujna, kar pa je v izključni pristojnosti lastnika, to je Občine Vrhnika, ki to tudi financira. V letu 2018 so že pripravili idejno zasnovo širitve pokopališča in postavitve žarnega zidu oziroma novega prostora za raztros pepela. Že v letu pred tem so bila tudi izvedena določena pripravljalna dela na širitvenih zemljiščih. Za popolno uresničitev idejne zasnove pa bo morala Občina Vrhnika urediti še dokup dodatnih parcel, tako za širitev pokopališča in žarni zid kot tudi za nov prostor za raztros pepela.« Polje sedem, ki je rezervirano za klasične pokope, ima zmogljivost okoli dvestotih grobov, od tega že stoji 51 nagrobnih obeležij. Po obnovi pa kliče tudi mrliška vežica, za kar bo morala Občina Vrhnika v prihodnje rezervirati sredstva. Gašper Tominc Predstavniki francoskega veleposlaništva in vrhniške komunale ter Jan Sporta. Največ prvošolcev na Cankarjevi šoli Vrhnika, 1. september - Največ prvošolcev je prestopilo šolski prag Cankarjeve osnovne šole, kar 116. Evropski teden mobilnosti je najbolj razširjena kampanja na področju trajnostne mobilnosti. Vsako leto poteka med 16. in 22. septembrom. V ta namen smo (Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika, enota Depo) organizirali servis koles za francosko veleposlaništvo v Ljubljani. Kolo je namreč alternativno prevozno sredstvo, prijazno tako naravi kot tudi uporabniku. Hkrati smo prikazali tudi kako poteka popravilo starejših koles in prikazali uporabo električnih koles (Jan Sport). Edin Behric, enota Depo Kot je dejala tamkajšnja ravnateljica, Polonca Šurca Grdina, so v stari šoli na Tržaški 2 sprejeli 102 prvošolca, 11 na Drenovem Griču, dva v šoli z nižjim izobrazbenim standardom in enega v posebnem programu. Tako visoka številka po svoje ne preseneča, če vemo, da z vpisanimi 1196 učenci in učenkami sodi med največje osnovne šole v Sloveniji. Polovico manj mladine ima Slomškova šola, ki letos praznuje 20-letnico delovanja. Darja Guzelj, ravnateljica, je pojasnila, da imajo vpisanih 595 učencev in učenk, od tega jih je 68 Na podlagi Zakona o vrtcih (Ur. l. RS, št. 100/2005-UPB2, 25/2008, 98/2009-ZIUZGK, 36/2010, 62/2010-ZUPJS, 94/2010-ZIU, 40/2012-ZUJF, 14/15-ZUUJFO in 55/17), Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcu, ki opravljajo javno službo (Uradni list RS, št. 97/03, 77/05, 120/05 in 93/15), Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Antonije Kucler Vrhnika (Naš časopis, št. 396/2012-UPB2) in Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 430/2015) je Občinski svet Občine Vrhnika na 10. redni seji dne 24. 9. 2020 sprejel S K L E P v zadevi: Predlog uskladitve cen programov v vrtcu Občinski svet Občine Vrhnika potrjuje predlog uskladitve cen programov v VIZ Antonije Kucler Vrhnika: Od 1. 10. 2020 znašajo cene: - za I. starostno skupino: 515,55 EUR, - za II. starostno skupino: 395,49 EUR, - za razvojni oddelek: 917,54 EUR. Od 1. 9. 2020 znaša cena programa za kombinirani oddelek: 437,79 EUR. prvošolcev. Šola je v novo šolsko leto stopila z novo jedilnico, hkrati pa prešla iz dvo- v triod-delčno šolo. Bevški otroci obiskujejo Podružnično šolo Bevke, kamor je letos vstopilo 11 prvošolcev in prvošolk. Kot je dejala Mihaela Mrzlikar, ravnateljica OŠ Log - Dragomer, bodo prvošolci nastanjeni v kombiniranem oddelku prvega in tretjega razreda. Gašper Tominc Dodatna sredstva Občine Vrhnika za izvajanje programa s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo za otroka s posebnimi potrebami, vključenega v redni oddelek vrtca, znašajo od 1. 10. 2020 naprej: - če ima otrok odločbo o usmeritvi, da potrebuje samo dodatno strokovno pomoč, brez zmanjšanja normativnega števila otrok v oddelku, za obe starostni skupini in kombinirani oddelek: 191,24 EUR, - če ima otrok odločbo o usmeritvi, da je v oddelku, ki ga obiskuje otrok s posebnimi potrebami, zmanjšano normativno število otrok za dva otroka: • za 1. starostno skupino: 1.146,65 EUR, • za 2. starostno skupino: 906,53 EUR, • za kombinirani oddelek: 991,13 EUR. • Vrtec Vrhnika zniža ceno programa za stroške neporabljenih živil s tistim dnem, ko starši do 9:00 obvestijo vrtec o otrokovi odsotnosti. Številka: 410-72/2012 (3-01) Datum: 24. 9. 2020 Župan: Daniel Cukjati YPTCVAKNIKÀ MZ IgS?! HÙE am c ESTl fr. VJ1 H KI H1 tf LnPon : D1/ÏSD £56Br I'J 1 fLJl D C j _ "T .r ríMlÉ FftTftSTUDIO TIH 1in>9 rjinl rn-l k'nslL dmtinniqrio . co r ff3* VRMHIKA FQT0&RÀF5KE STORITVE IH OKViHJAHJE N 05 Občina Vrhnika 28. september 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si a Teden mobilnosti Slovesno odprli kolesarsko in v pešpot ob Zlatici Vrhnika, 21. september - Pešpot in kolesarska steza od Vrhnike do Drenovega Griča je med domačini zelo priljubljena sprehajalna ali kolesarska pot. Poleti je bila v delu pri soseski Zlatica deležna gradbenih posegov, ki so njenim uporabnikom zagotovili varnejšo in udobnejšo izkušnjo. Kot smo slišali na njenem slovesnem odprtju, to ni zadnja tovrstna investicija v občini. Vrhnika je tranzitno mesto, zato gre pričakovati, da se bo količina prometa samo še povečevala, je na odprtju ugotavljal predsednik vrhniškega združenja šoferjev in avtome-hanikov Franjo Čretnik. Zato je po njegovem pomembno, da ima mesto čim boljšo prometno infrastrukturo, kajti taka mesta niso prijaznejša samo uporabnikom ter njihovemu zdravju, marveč so praviloma tudi ekonomsko naprednejša. Kakšne načrte ima občina na tem področju, je spregovoril župan Daniel Cukjati. »Ureditev pešpoti pri Zlatici je le prvi korak pri naših načrtih, da primestne krajevne skupnosti povežemo z mestom. V teku je že Prostofer dosegel svoj namen gradnja kolesarske in pešpoti od Podlipščici od Vrhnike proti Podlipi. Kar pa se tiče avtomobilskega prometa, lahko rečem, da naj bi še letos izšel razpis za izgradnjo južne obvoznice pri avtocesti. Prav tako delamo na projektu obvozne ceste pri vojašnici na Stari Vrhniki, kjer načrtujemo, da v letu 2022 zgradimo traso od vojašnice do Štirne.« Občina Vrhnika ima 17 tisoč prebivalcev, od katerih jih slaba polovica živi v samem mestu. V naslednjih letih lahko pričakujemo še povečanje števila prebivalstva, kajti nekdanje gradbene jame pri Zlatici so bile pred tedni prodane novim investitorjem. Zato je vsako tako odprtje javne sprehajalne ali kolesarske poti zelo dobrodošlo, meni komandir Policijske postaje na Vrhniki Vladimir Adam. »Letos smo imeli 148 prometnih nesreč, od tega je bilo osem kolesarskih, od katerih je bil en kolesar težje poškodovan, v eno od nesreč je bil vključen tudi otrok. Na srečo kolesarskih nesreč v primerjavi z ostalimi nesrečami ni veliko, a ne glede na to, menim, da je vsaka žrtev preveč. Zato upam in si želim, da bo občina izpeljala še več podobnih projektov v zadovoljstvo vseh nas.« Obiskovalci so si lahko na prireditvi, ki jo je organiziralo vrhniško Združenje šoferjev in avtomehanikov, ogledali tudi razstavljene risbe osnovnošolcev OŠ Antona Martina Slomška na temo prometa. Gašper Tominc, foto: GT Največ voženj za obisk bolnišnic Mineva leto dni od uvedbe Prostoferja, to je brezplačnega osebnega prevoza za starejše občane Vrhnike, in kot kaže, je občina s projektom zadela žebljico na glavico. V tem času je bilo opravljenih približno 10 tisoč kilometrov, najpogostejša relacija vožnje pa je od doma do bolnišnice. 19. avgusta smo obeležili svetovni dan humanitarnosti pod geslom »Resnični junaki«. V Zavodu Zlata mreža, ki vodi projekt Prostofer, imajo trenutno že skoraj 400 takšnih junakov, ki vsak dan s srcem prostovoljno prevažajo starejše in pomoči potrebne v zdravstvene domove, bolnišnice in druge javne ustanove. Tako so ti junaki samo letos opravili že približno 3000 prevozov, torej pomagali prav toliko starejšim, ki so potrebovali njihovo pomoč. Na Vrhniki največ voženj za obisk bolnišnice »Na Vrhniki, kjer projekt poteka že od lanskega oktobra, imamo 12 prostovoljnih vozni- kov, ki so do danes opravili že preko 200 prevozov. Prevoze opravljajo vsak dan, največ v bolnišnico Ljubljana in zdra- Iščemo nove kandidate za šoferje! Tel.: 080 10 10 info@zlata-mreza.si vstveni dom Vrhnika,« je pojasnil Miha Bogataj iz Zavoda Zlata mreža. Občina je lani poskrbela za novo električno vozilo Renault Zoe, Zavod zlata mreža pa za vodenje projekta, novačenje in izobraževanje voznikov prostovoljcev. Eden izmed voznikov, Franjo Čre-tnik, pravi, da mu je v veselje, da lahko pomaga starejšim. »Gre za odnos do starejših, kar bomo tudi mi nekoč. Zato pozdravljam ta projekt in z veseljem poprimem za volan, ko sem na vrsti ali ko me pokličejo.« Najmarljivejši voznik prostovoljec je Slavko Jereb, upokojeni voznik, ki vsakote-densko vozi starejše na želene lokacije. Po podatkih Zavoda Zlata mreža je skoraj polovica vrhniških prevozov v bolnišnico, dobrih četrt k zdravniku, sledijo trgovina, banka, pošta in druge lokacije. Za lepšo jesen življenja »Kot občina se zavedamo, da moramo poskrbeti za starejše. Oni so gradili našo preteklost, zato je prav, da jim vrnemo in pomagamo v njihovi jeseni življenja,« pravi župan Daniel Cukjati. Občina Vrhnika je za svoje voznike Prostoferja poskrbela tudi z brezplačno malico, ki jo dobijo tisti dan, ko opravljajo prevoze, kar je lepa pozornost in zahvala za njihovo prostovoljno delo. Sicer pa je občina Vrhnika ena od 40 občin v Sloveniji, kjer s tovrstno pomočjo skrbijo za svoje starejše občane. Do konca leta bo takšnih občin v Sloveniji še več, saj so potrebe velike - demografska slika namreč kaže, da se vsako leto za 3 % poveča delež starejših od 60 let oziroma da je danes pri nas že vsak peti prebivalec starejši od 65 let. Gašper Tominc Naš Občina Vrhnika 28. september 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Štefan Hadalin, alpski smučar Vztrajnost in potrpežljivost sta ključ do uspeha Sredi oktobra se bo, če bo vse potekalo po načrtih, začela nova sezona svetovnega pokala v alpskem smučanju. Tudi tokrat bomo na tekmah po snežnih strminah stiskali pesti za Štefana Hadalina, 25-letnega Vrhničana, ki nas je v minulih sezonah že razveseljeval z vrhunskimi rezultati. Z njim smo se pogovarjali ravno v času, ko se je vrnil s priprav na švicarskem ledeniku in še pred zadnjimi testi opreme za sezono, ki bo vsekakor drugačna. V bistvu smo ga tako neobremenjenega ujeli ob pravem času, kajti ko bo sezona v teku zaradi natrpanega urnika in obveznosti, takšen pogovor ne bi bil mogoč. Letos poleti se je veliko pripravljal na Vrhniki, srečevali smo ga na Planini pa tudi na atletskem stadionu, kjer je krepil svojo telesno pripravljenost. Med sproščenim pogovorom ob skodelici kave v Mantovi je razkril svoje načrte in tudi, kako je zadovoljen z delom v zadnjih letih. Kaj vas motivira, zakaj ste pripravljeni vložiti toliko dela, truda v to? Vse skupaj verjetno ni prav enostavno? Ja res je, ni enostavno. Naprej me vleče višji cilj, ki sem si ga postavil v moji karieri športnika. Od zmeraj sem si želel, da postanem olimpijski prvak. Že v osnovni šoli sem imel vizijo in željo. Nisem skrival, da si to želim. A na tej poti vrhunskega športnika je cel kup motečih vplivov, ki te odvračajo od končnega cilja. Zato je težko slediti temu. A kasneje v srednji šoli se mi je ta želja še okrepila, ko sem za svoj vloženi trud dobil nekaj v zameno in se mi je vse skupaj začelo obrestovati. V nižjih, otroških kategorijah je bilo včasih res težko vztrajati. Drugi tekmovalec enake starosti ima lahko 20 kilogramov več, pa te premaga, drugi je bolj močan in razvit, spet drugi ima 20 dni več na snegu, pa te lahko premaga. V mladinski konkurenci pa se začnejo stvari postavljati na svoje mesto in se karte premešajo. Takrat se šele vidi, kdo je resnično predan športu in gre v to na vse ali nič. Na žalost je v vrhunskem športu danes vse tako radikalno, da moraš tam pri 16 ali 17 letih povsem omejiti svoje življenje na šport, če želiš uspeti. A to je le uvod v pravo smučanje, ki se začne tam pri 18 letih in naprej. Pri tej starosti se začne sejati sito, ki preseje tiste, ki ostanejo. To obdobje traja tja do 22. leta starosti. Če si v tem obdobju, torej pri 21-22 letih utirjen v pravi smeri, se da kaj narediti iz kariere, v nasprotnem primeru je zelo težko. Kakšen je vaš dan, ko ni smučarske sezone? Nekoliko bolj neobremenjeno in sproščeno, lahko si vzamem več časa za prijatelje in družino, kar je super. Konkretno zdaj, sredi septembra, imam le še en mesec do prve tekme, tako da sedaj pazim, da dobim dovolj počitka in da je čim manj stresa. Sicer pa že maja dobim urnik mojega trenerja, kjer vse zelo natančno piše, kako naj bi izgledal moj program treningov. Letos sem zaradi korone začel delati s kondicijskim trenerjem že malo prej, natančneje sredi aprila. Najprej sem delal na daljavo, potem ko so se odprli fi-tnesi, pa sva začela delati skupaj s trenerjem. Vse je zelo natančno določeno na ciklična obdobja, da se pravilno stopnjuje pripravljenost. Skozi sezono tekmovanj pa potem skušaš vse skupaj vzdrževati. To je sicer precej težko, ker sezona traja pol leta. Je pa sezona pred nami specifična, saj bomo imeli februarja prihodnje leto svetovno prvenstvo in zato bom skušal formo čim bolje tempirati na to obdobje. Verjetno tekmovalec sam vsega tega ne zmore urejati, je za to potrebna ekipa? Seveda, en sam tega ne zmore. Potrebuješ pravo ekipo, trenerja, serviserja, kondicijskega trenerja, psihologa, ki vedo, kaj delajo. Vse to potrebuješ zato, da te znajo usmerjati. Morda nekoliko umiriti, ko želiš preveč, ali ti pomagati, ko se stvari ne izidejo in ti pomagajo, da se tudi psihično dvigneš. Za vami je že velik del poletnih priprav na snegu. Argentino ste letos zamenjali za avstrijske in švicarske ledenike. Kako je šlo? Dobro, lahko sem zadovoljen. Vse skupaj je primerljivo z lanskimi pripravami. Za mano je 23 dni v Saas Feeju, kjer smo trenirali avgusta, junija pa štirje dnevi na avstrijskem ledeniku Moelltal. Konec septembra me čaka še en teden priprav v Švici in nato še nekaj krajših treningov po štiri dni, kjer bo že šlo za fine nastavitve pred prvo tekmo v Soeldnu, ki bo 17. oktobra. Bolj ko se bližamo prvim tekmam, bolj skušamo temu prilagoditi treninge. Na dan opravimo manj voženj, bolj pa se posvetimo nastavitvam opreme. Vozimo na daljših progah, da čim bolj ponazorimo tekmovalni dan, čeprav je to zelo težko zagotoviti. Žal ni takšnih smučišč na ledenikih, kjer lahko postaviš progo, ki ima 55 vele-slalomskih vrat, ker so smučarske proge krajše. Ob tem ne smemo zanemariti tudi psihološkega treninga. Kakšen dan simuliramo tekmo, zjutraj se pripravimo kot za tekmovanje, se dalj časa ogrevamo in na polno odpeljemo le dve ali tri vožnje. Vse skupaj pa seveda podredimo temu, da med vožnjo pokažemo svoj maksimum in ne delamo napak. Včasih v ekipi še nekoliko dvignemo napetost s kakšno interno stavo. Seveda ne gre za denar, ampak za kakšno malenkost, kot je recimo kozarec čokoladnega namaza ali pa pica. Treningi slaloma so nekoliko drugačni, predvsem so časovno prilagojeni prvim tekmam, ki pa se začnejo kasneje. Torej za mano je obdobje, ko smo delali več na veleslalomu, za slalom pa me še čaka veliko testiranja in treninga tehnike, ker začnemo z njim čez en mesec. Omenjali ste nastavitve in trening tehnike. Kaj konkretno to pomeni? Se lahko še kaj novega naučite ali znate že vse? Znam dovolj, da lahko smučam z najboljšimi, ampak to, da se ne morem naučiti nečesa novega, ne drži. V vsakem športu je tako in smučanje ni izjema. Vsak šport je vedno deležen nekega napredka. Če ne napreduješ ti, napreduje konkurenca. Seveda smo skupaj s trenerji pozorni na te spremembe, opazujemo, kaj dela konkurenca. A meni najljubša metoda je, da si poiščem tekmeca, ki mi je podoben po telesni konstituciji ali gibanju, in skušam na njem poiskati tiste drobne malenkosti, ki ga delajo boljšega. Sam sem precej velik za ta šport (187 cm) in zato recimo nima smisla, da skušam posnemati tehniko Marcela » N 05 Občina Vrhnika 28. september 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si a » Hirscherja, ki je od mene manjši za 15 centimetrov. Torej z marsičem si lahko pomagaš, ko opazuješ najboljše na svetu, predvsem pa moraš delati na sebi: poiskati svoje pomanjkljivosti in jih odpravljati, da napreduješ. Pri tem uporabljam vsa razpoložljiva sredstva, od video analiz do psihologa, trenerja in ne nazadnje serviserja in sotekmovalca, ki predstavlja motivacijo in konkurenco, da se potem lahko sestavi vse kamenčke v tem mozaiku. Kje je v vašem primeru največ prostora za napredovanje? Lahko rečem, da imam precej rezerve na več različnih področjih. Od fizične priprave naprej, ki sem jo povsem spremenil. Z novim trenerjem sva pred tremi leti povsem na novo zastavila delo in napredek je izjemen. Gre za to, da sva začela povsem na novo z delom od pete do glave. Najprej sva uredila 'temelje' mojega telesa, da sem se začel dobro počutiti, da sem uredil prehrano in da sem se zavedal, kdaj in koliko moram trenirati, da me ni zaneslo v 'pretreniranost.' To je kronična 'bolezen' mladih športnikov 21. stoletja, cel sistem je tako naravnan, da te sili, da treniraš čim več, da boš čim boljši. Pa ni vedno tako. Na koncu je pomembno, da znaš na tekmi unovčiti tisto, kar si natreniral. To je tako, kot da bi si v puško natlačil naboje in čakal, da boš ustrelil v tarčo, potem pa bi se ti na tekmi zataknil 'petelin'. Meni se je ta sprememba treninga obrestovala, saj sem štartal od začetka in prišel do prvih velikih uspehov, odkar sodelujem s trenerjem Ja-nijem Grilom, ki živi v Polhovem Gradcu. Manj sem utrujen, manj imam poškodb in boljši občutek na smučeh. Počutim se bolj lahkotnega v lastnem telesu. S kondicijskim trenerjem sva si zadala cilje za olimpijsko obdobje in gledava sproti, kaj se še lahko izboljša. Iz leta v leto imam boljši občutek, pa tudi rezultati meritev, ki jih opravljamo, kažejo, da nekaj delam prav. Sedaj sem v marsičem za 20 do 30 odstotkov boljši, kar je enormno. Vem pa tudi, da to še ni končna postaja in da zmorem še več. Rezervo imam tako pri sebi kot pri materialu. Zadnji dve leti ugotavljam, kako je vsaka malenkost pri opremi pomembna. Od smučarskega čevlja, kjer iščem najboljše nastavitve zame glede nagiba, notranjega vložka, trdote plastike in podobno. Moji čevlji so pravzaprav enaki, kot jih lahko kupiš v trgovini, razlika je le, da so potem prilagojeni in pobrušeni v notranjem delu tako, da se povsem prilegajo mojim kostem v stopalu in gležnju. Ker se mora povsem prilegati nogi zaradi občutkov med smučanjem, imam za eno številko manjše smučarske čevlje. A ker so prilagojeni moji nogi, lahko v njih brez težav treniram in tekmujem. Glede izbire smuči pa nam proizvajalec da na voljo različne modele, trdote, geometrije in različne namestitve vezi. Navzven so seveda videti vse enako. Ali je razlika, kako nastavite smuči za tekmo v Kranjski Gori in recimo v Kietzbuehelu? V bistvu gre bolj za nastavitev glede na to, kakšen sneg imamo. Ni vseeno, ali tekmujemo na spomladanskem snegu, ki je bolj grob, ali zimskem, ki je bolj agresiven. Čeprav nam vse proge preparirajo in v bistvu smučamo kot po ledu, podlago zelo razlikujemo med sabo. Tudi nadmorska višin močno vpliva na to, po kakšni podlagi se vozimo in kako je treba pripraviti smuči. Predvsem je pomembno, da se na smučeh in v čevljih počutiš maksimalno sproščeno in 100-odstotno zaupaš materialu in samo greš. Moja naloga je, da pridem čim prej od štarta do cilja, to je vse! Če začutiš, da že pri tretjih vratih nekaj ne gre tako, kot bi moralo, in se moraš s tem boriti, porabljaš energijo, da to ukrotiš. To ni dobro. To je tako kot takrat, ko se z avtom zapelješ po zasneženi cesti z dobrimi ali pa slabimi gumami. Če veš, da so slabe, boš ves v krču, začel te bo boleti hrbet, če pa so dobre in jim zaupaš, se sprostiš in lahko voziš hitro, a tudi varno. Torej ni nič prepuščeno naključju, vse je natančno načrtovano? Tako, ja, urnik je določen in ve se, kdaj je treba kaj narediti. Sam imam cel kup dnevnikov, nekaj si zapisujem v razpredelnice na računalnik, nekaj pa v rokovnik. Pomemben del je tudi psihični trening. Glava je v vrhunskem športu zelo pomembna. Za to, da lahko pred tekmo v mislih prevozimo celo progo, treniram že poleti, ko smučamo na ledenikih. Veliko pa treniram tudi doma v sobi. Vzamem si 10 minut, prižgem posnetek kakšne tekme na kanalu Youtube in si predstavljam, kako vozim, zraven pa slišim navijače, kako drsijo smuči in podobno. Določim si deset parametrov, na primer, kakšno je vreme, kakšno štartno številko imam, kakšen trening je za mano, kako je potekalo ogrevanje, kakšen občutek imam na smučeh. Ob tem sem pozoren tudi na moje čustvene in telesne reakcije in jih skušam sprejeti in obvladovati. Na podlagi tega in zapiskov v dnevniku se s treningom vizualiza-cije pripravim na dejansko stanje na pravi tekmi. Ko čakaš na štart, je težko ostati maksimalno zbran in prepričan vase, saj je kup nekih vsiljenih misli, ki te odmikajo stran. Zato je trening glave tako pomemben, saj se s tem, ko stokrat ponoviš eno in isto stvar, izuriš in si bolj pripravljen za tekmo. Kaj pričakujete od nove sezone? Zagotovo bo treba biti zelo prilagodljiv zaradi vseh ukrepov, saj bo vse zelo drugače, kot smo bili vajeni do sedaj. Načeloma bo sezona potekala normalno, s tem, da Amerike ne bo. Zavedam se, da bomo morali biti zelo previdni tudi zaradi okužb. Veliko potujemo, prihajamo v različne hotele in apartmaje, na sedežnici lahko marsikaj pobereš, treba bo paziti, ko bomo v stiku z ostalimi tekmovalci. Za konec še eno zelo osebno vprašanje: kako se počutite n Vrhniki? Meni je super tu, saj lahko dobro treniram. Blizu imam Planino, kjer lahko delam tudi intervalne treninge, lahko kolesarim z gorskim kolesom in treniram reakcije v različnih situacijah. Pa tudi do Ljubljane ni daleč, ko moram na treninge. Ljudje so prijazni, marsikdo me pozna že od prej, z zadnjimi uspehi pa je tega malo več. To, da bi kdo v trgovini gledal v košarico, ali sem kupil navadne ali sladkane kosmiče, se še ne dogaja (smeh). Ko srečam katero od vzgojiteljic ali učiteljic, tudi kaj poklepetamo. Veseli me, ko vidim toliko mladih na igrišču, od košarkarjev, do nogometašev, rokometašic, atletike. Super je, da se mladi ukvarjajo s športom. Glede na to, da ste na svoji športni poti zelo uspešni, lahko daste kakšen nasvet mladim športnikom? Rekel bi jim, naj predvsem uživajo v športu in v tem, kar delajo. Naj poskusijo čim več različnih športov. Predvsem pa naj ne obupajo, če jim na primer pri 15 letih kaj ne gre. Treba je iti korak za korakom, nič se ne da prehiteti in napredek terja tudi svoj čas. Potem pa tako ali tako vidiš, kam te pripelje življenje in kaj te zares veseli. Naj poskusijo kakšno stvar več in se potem pri 17 ali 18 letih utirijo in specializirajo v športu, ki jim je všeč. Vztrajnost in potrpežljivost sta dve vrlini v življenju, brez katerih ne gre. Pa ne samo v športu! Kdor ima to, so mu vse stvari v življenju dosegljive, ker ne obupa, ko je težko. Nič te ne ustavi, ker se vedno premikaš naprej. Treba si je pustiti brezčasnost, da te jutrišnji dan ne omejuje. S tem imamo vsi težave. Vključno z mano, ker smo tako vzgojeni že od šole naprej. Moraš se zavedati, da ni treba biti do jutri najboljši na svetu. Treba je le slediti svoji poti, biti vztrajen in ne prelagati na jutri, kar lahko narediš danes. Za uspeh rabiš postopnost in čas. Od sebe lahko zahtevaš le toliko, kolikor si sposoben v tistem trenutku. Zakaj bi si pri 14 letih delal pritisk in si uničeval življenje in svobodo. Noben uspeh ne pride čez noč. Besedilo in Joto: Peter Kavčič, Marc Amman N aŠ Občina Vrhnika 28. september 2020*^ 19 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Pojasnilo k odloku o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča Občinski svet Občine Vrhnika je 7. 11. 2019 sprejel Osnutek Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Vrhnika in ga posredoval v javno obravnavo do 25.11.2019. V času javne razprave so vsa zainteresirana javnost, organi in posamezniki imeli možnost podati dopolnitve ali predloge sprememb. Občinski svet Občine Vrhnika je odlok sprejel na seji 12. 12. 2019 in ga objavil v Našem časopisu ( št. 477/2019 z dne 16.12.2019). Objavljen je tudi na spletni strani občine pod zavihkom »Predpisi«. Nov odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča je usklajen z veljavno zakonodajo in sodbami Ustavnega sodišča RS, ki z vsebino opozarjajo na neskladnost nekaterih Ima komunala nelegalnega direktorja? Z delom na Komunali Vrhnika je začel nov začasni direktor, ki pa ni bil izbran na legalen način. Ker na dopisni seji Skupnega ustanoviteljskega organa (SUO) ni bilo doseženega soglasja za imenovanje vršilca dolžnosti, naj bi se, v skladu z Odlokom o ustanovitvi JP KPV, odločanje preneslo na občinske svete občin ustanoviteljic. Vrhniški občinski svet je na dopisni seji sredi počitnic odločal o imenovanju vršilca dolžnosti na podlagi poročila, čeprav bi se v skladu z 52. členom Odloka o ustanovitvi JP KPV za vse seje moral narediti potrjen zapisnik. Ker ni bilo zapisnika, iz katerega bi izhajali za odločanje potrebni sklepi, občini Log - Dragomer in Borovnica nista izvedli občinskih sej. O pravilnosti vrhniške pa statutarno-pravna komisija sploh še ni odločala. To pa ni bila edina napaka. Četudi bi se odločanje o začasnem direktorju JP KPV preneslo na občinski svet, bi kandidat moral najprej skozi komisijo za volitve in imenovanja in se seveda tudi uradno predstaviti na seji Občinskega sveta OV, kar se ni zgodilo. Vzporedno s tem pa je bil pred tem imenovanjem, s soglasjem županov vseh treh občin, sprejet sklep in izveden razpis za novega direktorja JP KPV, ki je bil tudi objavljen v junijskem Našem časopisu. Čeprav se je razpis zaključil, vrhniški župan, čeprav mu to nalaga Odlok o ustanovitvi JP KPV, ne skliče seje SUO, kjer bi se odločalo o rezultatih razpisa in s tem o direktorju s polnim mandatom.. S tako enostransko odločitvijo posameznih predstavnikov Občine Vrhnika so grobo kršeni procesi tovrstnega imenovanja vodstva JP KPV kot tudi ustanoviteljske pravice občin Borovnica in Log - Dragomer, posledično pa so oškodovani občani, saj take odločitve po pravilu prinašajo škodljive rezultate za uspešnost podjetja kot je komunala. Komunala namreč tudi po mnenju nadzornega sveta potrebuje direktorja s polnim mandatom, ki bi lahko predstavil in razvijal podjetje z vizijo. Pozivamo vrhniškega župana, da pojasni, zakaj z oviranjem postopka za imenovanje direktorja povzroča, da podjetje vodi nov vršilec dolžnosti. Ta z delom v komunalnih podjetjih sploh nima izkušenj in je, po besedah takratnega podžupana Kukca, lani na razpisu izpadel kot povsem neprimeren. Namesto tega bi lahko podjetje vodil direktor, za katerega so z razpi- določil starega odloka. Prejšnji odlok NUSZ namreč izhaja iz leta 1990, z nekaterimi kasnejšimi dopolnitvami. Odlok smo sprejeli, ker smo želeli odpraviti neskladja starih določil, smi-selneje urediti območja, poenostaviti točkovanja, predvsem pa odpraviti nepravična razmerja med posameznimi odmerami. V starem odloku namreč nekatera območja niso bila prilagojena današnjemu stanju v naravi; obračunavala se je komunalna oprema, ki ni bila občinska; v primeru vikendov je bila namembnost NUSZ neskladna s prakso US RS; vprašljiva je bila tudi obremenitev s faktorjem 2,0 na območjih OPPN. Z novim odlokom je Občina Vrhnika odpravila navedene ano- malije in uredila neskladja, zato je pri nekaterih zavezancih prišlo do spremenjene obremenitve NUSZ. V višjo ali nižjo odmero. Z vsebino novega odloka je Občina sledila smernicam aktualne državne zakonodaje na način, da implementira zakonske dikcije in -aktualne zakonske termine. Vsebinsko gledano je Občina s spremembo NUSZ izvedla spremembe: - Spremenjena območja NUSZ: Območja starega odloka niso izkazovala praktično nobene povezave s stanjem v naravi. Ze znotraj območja mesta Vrhnika so bila štiri območja, kar je postalo nesmiselno. Preostala območje je tako hitro -prešlo v zadnjo kategorijo območja, ki bi morala biti namenjena zgolj res skrajnim robovom občine. Območja so razvidna iz priloge k odloku (navedene objave v uvodu). Skrajno območje (najnižje IV. območje) sta sedaj z novim odlokom Smrečje in Pokojišče. Skrčenje nabora komunalne opremljenosti: Komunalna oprema v starem odloku je izkazovala množico infrastruktur, od katerih nekatere niso v občinski lasti ali -niso sledila današnjemu stanju. Spremembe v novem odloku upoštevajo enostavnost in praktičnost vodenja evidence komunalne opreme. Ukinitev »vikend« namena: Po ustavnih odločbah, se stanovanjski namen ne sme deliti na več skupin, predvsem glede na stalnost bivanja. Zato se je z novim odlokom določil enotni stanovanjski namen, kar pomeni, da znotraj posameznega območja ni več delitve med »staroselci« in »vikendaši«. Sprememba je z novim odlokom uveljavljena tako za objekte kot za stavbna zemljišča. Združitev različnih poslovnih namenov v enotni namen: S starim odlokom je Občina obračunavala sedem različnih poslovnih namenov, kar nakazuje na preveliko razčlenjenost. Stanje v novem » PREJELI SMO som postavljeni pogoji, ki zagotavljajo njegovo strokovnost na komunalnem področju. Marko Močnik, koordinator Levice LO Vrhnika - Borovnica Odgovor Občine Vrhnika g. Marku Močniku Nikakor ne drži, da bi bil trenutni direktor JP KPV izbran na nelegalen način. Občina Vrhnika ima o tem pridobljena potrebna pravna mnenja in je postopek izpeljala zakonito. Izgovarjanje na to, da ni bil sprejet zapisnik, je absurdno. V sklicu seje je bilo jasno napisano, da bo pisno glasovanje štelo kot zapisnik. Zapisnik tudi ni relevanten za veljavnost odločitve. Ob tem ni nepomembno, da je bila seja skupnega ustanoviteljskega organa Komunalnega podjetja Vrhnika, ki ga sestavljajo župani občin Borovnica, Log - Dragomer in Vrhnike, dopisna, na njej so bili pisni predlogi sklepov in pisno glasovanje. V samem sklicu seje je bilo tudi zapisano, da je glasovanje v elektronski obliki in na takšen način, da je vse dokumentirano in ne more biti dvoma o glasovanju. Po seji se je sestavilo poročilo o glasovanju z vsemi potrebnimi elementi. Tako kot že vsa leta doslej. V prejšnjih mandatih županov Log -Dragomer in Borovnica ni motilo, da v glavi dokumenta piše poročilo in ne zapisnik. Zdaj, ko ni po njihovo, je pa vse narobe. Vse skupaj ni nič drugega kot obstrukcija delovanja organov JP KPV s strani občin Log - Dragomer in Borovnica. In to nas pa v vodstvu Občine Vrhnika in Občinskem svetu zelo skrbi. Obstruk-cija se vleče kar nekaj časa. Pojdimo k dejstvom. Občina Vrhnika je 66,17 % lastnik JP KPV. Občinski svet je najvišji organ odločanja v občini in nadzoruje delo župana. Občinski sveti vseh treh občin tudi predstavljajo lastnike JP KPV. Občinski sveti so leta 2013 del svojih pristojnosti prenesli na skupščino in skupni ustanoviteljski organ (SUO) in vanju z odlokom imenovali župane, čeprav tako imenovanje pri nekaterih podeljenih pristojnostih (npr. izbira direktorja) pomeni tveganje za nastanek korupcije! (na kar je župan Cukjati opozarjal že v preteklosti kot svetnik). Tako zdaj župani v obeh organih glasujejo namesto svetnikov tudi o zadevah, o katerih z vidika zakona o integriteti in preprečevanju korupcije ne bi smeli. Ker so bili imenovani s strani vseh treh občinskih svetov, vsem trem občinskim svetom tudi odgovarjajo. Če na SUO ali skupščini župani niso soglasni, morajo o tem glasovati občinski sveti vseh treh občin. Tako piše v odloku. V odloku je zapisano, da lahko SUO posamezne zadeve prenese v glasovanje na OS. Za te zadeve je določeno, da je o njih na OS treba glasovati v 30 dneh. Za preneseno zadevo šteje tudi zadeva, ki se na glasovanje na OS prenese, kadar SUO o njej ni soglasen. Do zdaj župani v SUO ali skupščini niso bili soglasni pri: • razdelitvi dobička 12. 5. 2020 • razrešnici direktorju in NS JP KPV 12. 5. 2020 • imenovanju začasnega direktorja 10. 7. 2020 • ustavitvi postopka izbire stalnega direktorja 10. 7. 2020 O teh prenesenih zadevah je skladno z odlokom že glasoval vrhniški občinski svet in jih z veliko večino potrdil. V vmesnem času so bile seje občinskih svetov tudi v občinah Log -Dragomer in Borovnica, pa sklepi niso šli na glasovanje. Občina Log - Dragomer je do 11. 9. potem, ko so od prvega sklepa pretekli štirje meseci, glasovala samo o enem sklepu, Borovnica še o nobenem. Če bi enako ravnala tudi Občina Vrhnika, bi bilo JP KPV danes brez direktorja, saj je začasnemu potekel mandat in ne bi bilo nikogar, ki bi jo vodil, predstavljal in zastopal. Bila bi mrtvo podjetje. Da v štirih mesecih ne moreš sprejeti odločitve, je nesprejemljivo. Na tak način podjetij ni mogoče voditi! S tem, ko župana manjših občin ne posredujeta prenesenih zadev na občinske seje, se občini v bistvu odrekata svoji pravici upravljati z JP KPV oziroma še huje: 20. člen odloka navaja, da se kot groba kršitev odloka šteje, če občina ustanoviteljica »ne sodeluje pri upravljanju in s tem ovira redno delovanje javnega podjetja ali uresničevanje pravic drugih občin ustanoviteljic«. Odlok tudi navaja: »Občina ustanoviteljica je iz javnega podjetja lahko izključena v primeru, da grobo krši odlok o ustanovitvi ali družbeno pogodbo.« Ali je vse skupaj samo priprava na izstop iz JP KPV, vesta župana občin Borovnica in Log - Dragomer sama. V vsakem primeru bodo posledice za KPV negativne. Če stvar pogledamo z vidika upravljanja občin(e), v bistvu župana občin Log - Dragomer in Borovnica negirata odločitve Občinskega sveta Občine Vrhnika in ignorirata svoje občinske svete s tem, da zadev ne dajeta v odločanje na seje. To je enako, kot če bi se na državnem nivoju vlada ignorirala sprejete sklepe Državnega zbora ali na glasovanje v Državni zbor ne bi dala zadev, ki jih je po zakonu dolžna. Kako bi se reklo temu? Glede razpisa za stalnega direktorja je OS OV kot najvišji organ odločanja v Občini Vrhnika z veliko večino izglasoval, da se razpis ustavi. Občinska sveta občin Log - Dragomer in Borovnica kljub pozivom nista glasovala. Za povrh vsega, ko je župan Občine Vrhnika kljub vsemu, da bi vseeno neformalno preverili primernost kandidatov, hotel imenovati člana komisije, mu ga g. Stanovnik s praznim proceduralnim izgovorom ni želel potrditi. Razlog, zakaj se je razpis ustavil, pa je elementaren. Odlok je namreč neskladen z zakonodajo tudi ali predvsem v delu, ki ureja izbiro direktorja. Tako navaja Zakon o Integriteti in preprečevanju korupcije in tako navaja KPK, iz obrazložitve Ustavnega sodišča pa je mogoče premočrtno zaključiti, da ureditev upravljanja JP KPV »pomeni eno največjih tveganj za korupcijo«. Zato je OS OV kot najvišji organ odločanja, ki predstavlja več kot 66 % lastništva, odločil, da je najprej treba odlok uskladiti z zakonodajo. Da se pristopi k spremembi odloka, so se, po začetni blokadi, na koncu strinjali tudi vsi trije župani. Odločeno je, da se ustanovi skupna delovna skupina. Vrhnika je svoja člana skupine imenovala maja 2020, Log - Dragomer in Borovnica še ne. V prejšnjih mandatih so bile pristojnosti, ki jih ima po zakonu Nadzorni svet, KPV prenesene na župane. Za ustavno sodišče taka ureditev »pomeni eno največjih tveganj za korupcijo«. Zupani vseh treh občin so v prejšnjem mandatu večinoma glasovali soglasno. V zdajšnjem mandatu smo župan in Občinski svet Občine Vrhnika trdno določeni, da upravljanje KPV postavimo na transparentne in zakonsko dopustne temelje. Zal dejstva govorijo, da občini Log - Dragomer in Borovnica obstruirata ali zavlačujeta praktično vsak korak, ki jima ni po godu, a hkrati nimata niti enega nasprotnega predloga, razen povsem neprimernega kandidata za direktorja na prvem razpisu. Članici komisije iz občin Log - Dragomer in Borovnica sta namreč dali skoraj največ število točk kandidatu, ki je štiriletni načrt razvoja JP KPV predstavil na manj kot pol A4 strani in za kate- rega je nadzorni odbor občine, kjer je kandidat deloval, ugotovil kršitve Zakona o javnem naročanju, izogibanje Zakonu o javnem naročanju, izogibanje odprtemu javnemu naročilu, ki bi omogočalo večjo transparentnost in konkurenčnost ter ugotovil privilegiran položaj enega ponudnika, kjer je (sicer ne nujno povezano) bil kandidat kasneje v službi. V taki situaciji županu in Občinskemu svetu Občine Vrhnika ne preostane drugega, kot da zaščiti interese Občine Vrhnike in njenih občanov. Pri tem je podpora trdna, saj je Občinski svet vse sklepe sprejel z več kot 85 % večino, kar je vedno predstavljalo tudi več kot 50 % lastništva JP KPV. Se pa sprašujemo, zakaj predstavnik Levice v Občinskem svetu Občine Vrhnika dela in deluje za koristi občin Borovnica in Log - Dragomer in ne za Občino Vrhnika. Odgovor pripravila: član prve komisije za izbor direktorja JP KPV, d. o. o., ter svetnik Grega Kukec in župan Občine Vrhnika Daniel Cukjati. Odgovor Občine Log-Dragomer Občini Vrhnika Spoštovani! Vsaka občina ustanoviteljica Javnega podjetja komunalno podjetje Vrhnika d.o.o. (v nadaljevanju JP KPV) je dolžna spoštovati Odlok o ustanovitvi javnega podjetja katerega lastnik je. Njeni predstavniki v organih, ki jih določa menjeni Odlok so dolžni izvajati soglasno sprejete sklepe. Običajno in politično korektno je, da se partnerji kot ustanovitelji za posamezna vprašanja tudi pogajajo in pri tem uveljavljajo ustanoviteljske pravice. Predstavniki občine Log-Dragomer ob upoštevanju usmeritev Nadzornega sveta JP KPV na vseh nivojih odločanja tudi v primeru JP KPV delujemo izključno v skladu z Družbeno pogodbo in veljavnim Odlokom o ustanovitvi JP KPV. Tako bomo delovali tudi v prihodnje in bomo zelo pozorni na morebitne postopke, ki bi utegnili škoditi JP KPV. Kategorično zavračamo vse očitke, da bi delovali v škodo kateri od družbenic ali podjetju katerega ustanovitelji smo. Občina Log-Dragomer NOS Občina Vrhnika 28. september 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Območja po starem odloku » odloku izkazuje dva poslovna namena, ki se medsebojno delita na pridobitni in nepridobitni namen. Namen je določen z zakonom o davku od dohodkov pravnih oseb, zato je razmejitev med namenoma mogoča. Ukinitev upoštevanja faktorja izkoriščenosti: Faktor izkoriščenosti, ki ga je stari odlok določal na podlagi izračuna objektov in območij, je s spremembami stanja v naravi postal vprašljiv, zato se z novim odlokom tovrstno točkovanje ne vključuje več. Ukinitev dodatnega točkovanja izjemnih lokacij za dejavnosti: Dodatno točkovanje, ki je bilo s starim odlokom določeno za dejavnosti v I. območju se je ukinilo. Na novo se je objektivno in enostavno določilo točkovanje zgolj za namen za posamezna območja. Združitev obremenitev nadomestila za stavbno zemljišče (NSZ) in poenostavitev Obremenitev nadomestila za stavbna zemljišča se je v preteklosti poleg delitve na območja delila tudi na tip prostorskega akta, ki je veljalo na območju odmere NUSZ in komunalno opremljenost območja. Z novim odlokom se ukinja delitev višine odmere glede na tip prostorskega akta, kot tudi glede točkovanja posamezne komunalne opreme. Občinska uprava Območja po novem odloku LEOEHOA: mt ■> . _ K -. -PWt>. " T» ■ m r r ", PPT' lik r\ n/iJUau J i ^ v wmf /Jr , 1 N 05 Občina Vrhnika a 28. september 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Jubilej Sto let od prve dirke z motocikli na cesti Podlipa-Smrečje Konec avgusta smo v Sloveniji praznovali prav poseben jubilej, ki je še posebno blizu vsem, ki se navdušujejo nad tehniko, zgodovino in motocikli. Pred točno stotimi leti, na takrat še makadamski cesti od Podlipe do Smrečja, je 29. avgusta 1920 potekala prva organizirana dirka z motocikli na naših tleh. Ob tem jubileju so predstavniki AMZS, Krajevne skupnosti Podlipa in vrhniški podžupan Franc Malovrh v Tehniškem muzeju Bistra razkrili tudi spominsko tablo, ki je posvečena stoletju motodirk pri nas. S kakšno hitrostjo je v zadnjih sto letih napredovala tehnika, so zelo nazorno prikazali tudi pri reviji Avto magazin, saj so ob bok postavili sto let star delujoč motocikel švicarske izdelave Motocacho-che in sodobni športni dirkal-nik za dirke superbike BMW S 1000 RR. Starodobnika s 1000 kubičnim motorjem je v avtentični motoopravi vozil Julij Kačič. Dirkalnik z enako prostornino, a močjo več kot 200 'konj' in vso sodobno tehniko pa je vozil dirkač in organizator tekmovanj Slovenia Speed Cup, Aleksander Sušnik. Tako kot pred stotimi leti so tudi tokrat motoristi poželi navdušenje domačinov, ki so si vse skupaj z zanimanjem ogledali od blizu. Cesta oziroma proga, ki je zdaj v celoti asfaltirana in se nadaljuje proti Žirem, je bila za tiste čase seveda makadamska in zelo zahtevna. V skupno dolžino je merila osem kilometrov, med vzponom pa so tekmovalci prevozili tudi 350 višinskih metrov. AMZS je ob tej priložnosti z Občino Vrhnika in Krajevno skupnostjo Predsednik AMZS, predstavnik Krajevne skupnosti Podlipa - Smrečje in vrhniški podžupan Jože Malovrh ob spominski tabli, ki so jo predstavili v TMS Bistra. Naslovnica revije Sport, ki je prva poročala o dirki. Podlipa - Smrečje ob trasi dirke postavil spominsko obeležje, ki jo lahko najdete na enem od prvih zavojev. Zgodovina slovenskega mo-tošporta se je začela pisati 29. avgusta 1920 na takrat makadamski cesti od Podlipe do Smrečja, na kateri je potekala prva motociklistična dirka na ozemlju Slovenije. Trasa je bila dolga osem kilometrov z višinsko razliko 350 metrov. Glavni organizator dirke je bil Jakob Gorjanc, predsednik Motokolesarskega kluba Ilirija, vidno vlogo pri izvedbi dirke pa je imel tudi major Jaklič, sicer štarter dirke. Od 21 prijavljenih tekmovalcev jih je štartalo 16, drugi prijavljeni pa zaradi težav z motocikli niso nastopili. Najboljši skupni čas je dosegel Viktor Barešič z 11 : 24, drugi je bil Wolf z 11 : 26, tretji Ogrin z 12 : 11. Že mesec pozneje, 26. septembra 1920, Po nekdanji trasi dirke sta se zapeljala starodobna in novodobna motorista na motociklih švicarske izdelave Motocachoche, letnik 1920, in sodobni športni dirkalnik za dirke superbike BMW S1000 RR. z zainteresiranimi skupinami in posamezniki ter državnimi organi našli skupni jezik, da to problematiko ob ustrezni skrbi za okolje rešimo v zadovoljstvo vseh deležnikov.« Izrazil je tudi ambicije motošportnikov, da bi katera od panog postala olimpijski šport: »AMZS je sicer kot članica Olimpijskega komiteja Slovenije del olimpijskega gibanja, a prizadevanja motoci-klistov, vključno z našo krovno zvezo FIM, da bi se tudi tekmovalci katere od motošportnih panog lahko borili za olimpijska odličja, so trenutno še na situ odločevalcev. Verjamemo pa, da bo tudi na tem področju prišel naš čas. Zato bomo še toliko več energije vlagali v razvoj podmladka, saj so mladi edino zagotovilo, da se bomo lahko še naprej veselili športnih uspehov na najprestižnejših tekmovanjih.« Poudaril je tudi, da je treba pomagati odpirati vrata v svet motošporta tudi dekletom. Zbrane goste, med katerimi so bili tudi uspešni nekdanji moto športniki, je nagovoril tudi podžupan Občine Vrhnika Jožef Malovrh: »V veliko zadovoljstvo nam je, da se je v prav naši občini zgodila dirka, ki je pripomogla k širši prepoznavnosti naših krajev. Vrhnika je bila skozi vso zgodovino pomembno stičišče prometnih tokov, iz nje pa izhajajo številni, ki so pustili pečat tudi v slovenskem avtomoto športu«. V svojem govoru je spregovoril o zgodovinskem pomenu Vrhnike vse od antičnih časov do danes. Tod so po legendi potovali Argonavti, ki so tudi zaznamovani v vrhniškem grbu. Svoj čas so tod gospodarili Rimljani in gradili prve ceste, potem pa so tu še opisi kraja in običajev skozi dela Valvasorja in Cankarja. V novejši zgodovini je tudi Vrhnika dala veliko uspešnih avtomoto športnikov. Ne moremo mimo uspehov odličnih kartistov Tomaža Gorenca in Aleša Preka, pri čemer je prav slednji dosegel naslov evropskega prvaka v avtomobilistič-nih gorskih preizkušnjah, torej dirkah, kot jo obeležujemo ob tej priložnosti, le da poteka z avtomobili in ne z motocikli. V vrhniški občini živi tudi Marjan Avbelj, ki velja za legendo Vrnitev v preteklost: Julij Kačič z motociklom in opravo kot pred sto leti so sledile krožne motodirke na vojaškem vežbališču v Mostah pri Ljubljani, 9. septembra leta 1921 je MK Ilirija izvedel dirko na 860 metrov dolgi progi na Ljubljanski grad, 18. septembra pa na 10 kilometrov dolgi progi od Gašteja (predela Kranja) do Medvod. Temelji slovenskega športnega motociklizma so bili tako položeni in utrjeni. Dirkanje z motocikli se je nato razširilo po drugih krajih Slovenije, kjer so ustanavljali klube in organizirali dirke. Predsednik Avto-moto zveze Slovenije Anton Breznik je v svojem govoru ob praznovanju jubileja poudaril, da se je leta 1920 na ovinkih od Podlipe do Smrečja rodila želja, ki je v stoletju slovenske dirkače pripeljala med svetovno elito in celo do naslovov evropskih ter svetovnih prvakov. Nikakor ne moremo spregledati, da prav ti uspehi sodijo med največje do- sežke slovenskega športa. Zahvalil se je vsem športnicam in športnikom, trenerjem, športnim funkcionarjem in delavcem, ki so v avtomoto društvih in klubih v uspehe slovenskega športnega motociklizma vložili svoje znanje in številne ure prostovoljnega dela. Ob pogledu v preteklost pa je Breznik izpostavil tudi izzive, ki so pred slovenskim motošportom. Med pomembnejšimi je zagotovo varovanje okolja: »Tako kot pri transportu se tudi v športu soočamo z izzivom podnebnih sprememb. Ali bo prihodnost avto-moto športa električna, je danes preuranjeno napovedovati. Vsekakor pa se bomo v AMZS s svojimi aktivnostmi in ozaveščanjem voznikov še dejavneje vključevali v pobude za varovanje naravnega okolja. Predvsem si želimo, da bi » N 05 Občina Vrhnika 28. september 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si a Kot zanimivost: v gostilni Pri Vrtnarju so se takole zbirali motoristi že pred stotimi leti. Spominsko tablo si lahko ogledate kmalu po začetku vzpona proti Smrečju. » slovenskega motokrosa in se je v zgodovino vpisal kot dobitnik prvih točk za svetovno prvenstvo v motokrosu. V zaključku govora je izpostavil tudi uspeh njegovega sina Boštjana Avblja, ki je odličen voznik relija. Da je motošport na Vrhniki priljubljen, priča tudi dejstvo, da je na Verdu nastal poligon za trial, torej za panogo motošporta, ki je vedno bolj priljubljena. Mnogi poznavalci menijo, da je prav trial odlična osnova za vsako vrsto motošporta in tudi za vse motoriste, ki se vozijo po cestah. Da se bodo ljubitelji slovenskega motošporta in prihodnji rodovi spominjali prelomnega dogodka iz leta 1920, je AMZS z Občino Vrhnika in Krajevno skupnostjo Podlipa - Smrečje ob trasi prve motociklistične dirke postavil tudi spominsko obeležje. Zato vsi, ki so vam blizu dirke ali motocikli, lepo vabljeni na cesto od Podlipe do Smrečja. Da gre za zanimivo cesto, pričajo tudi številni cestni kolesarji, ki so jim v izziv klanci in ovinki, ko se cesta dvigne iz Podlipske doline. Prvih sto let motošporta v Sloveniji - ključni mejniki 1920 Prvi motociklistični dirki na ozemlju Slovenije od Podlipe so Smrečja, ki je bila 29. avgusta 2020, so že istega leta sledile tudi nekatere druge dirke ter kasneje še dirke na drugih prizoriščih. 1931 Svojo tekmovalno kariero je začel Ludvik Starič, voznik, ki je zaznamoval motošport v 30. letih 20. stoletja. S svojimi odličnimi dosežki si je pridobil naziv Leteči Kranjec. Najprej se je meril na cestnih dirkah, kasneje pa se je posvetil dirt tracku, predhodniku spidve-ju. Velja za prvega slovenskega motošportnega šampiona, ki je osvajal najvišja mesta tudi na največjih mednarodnih dirkah. Leta 2012 je bil sprejet v Hram slovenskih športnih junakov, kjer je med 60 slovenskimi športniki še vedno edini mo-tošportnik. 1954 Ustanovljena je bila Tovarna motociklov Sežana, znana pod imenom Tomos. Kot tovarniška ekipa je nastopala na dirkah svetovnega prvenstva. 1958 Janez Rotar iz Tržiča - prvi slovenski motokrosist. 1961 Krško je gostilo kvalifikacijsko dirko svetovnega prvenstva v spidveju, prvo dirko, ki je bila del svetovnega prvenstva. Kr-čani so kasneje organizirali še veliko dirk evropskega in svetovnega prvenstva, nazadnje leta 2019. Dirke, ki so bile del evropskega ali svetovnega prvenstva, so organizirali tudi v Kranju, Gornji Radgoni, Mariboru, Ljubljani in Lendavi, a od letos sta žal aktivni le še stezi v Krškem in Lendavi. Miro Zelnik je 14. maja s To-mosom D6 zmagal na dirki Pokal Evrope za veliko nagrado Nemčije v Hockenheimu v razredu do 50 kubičnih centimetrov. Leto kasneje je bilo v tej kategoriji prvič tudi svetovno prvenstvo. 1966 Stanko Vesenjak je kot prvi slovenski motokrosist osvojil naslov državnega prvaka Jugoslavije. 1967 Tržič je prvič gostil dirko svetovnega prvenstva v motokro-su. Kasneje so si izvedbo dirk izmenjevali z Orehovo vasjo in Karlovcem. Zadnja dirka svetovnega prvenstva v Tržiču je bila leta 1986, Orehova vas pa je dirke svetovnega prvenstva organizirala vse do leta 2013. Letos naj bi bila na znameniti progi v Radizlu dirka svetovnega prvenstva za prikoličarje, a načrte je žal prekrižal novi koronavirus. 1968 Janko Štefe je kot član Tomoso-ve tovarniške ekipe na dirki za veliko nagrado Nemčije osvojil točko svetovnega prvenstva za 6. mesto. 1972 Milko Vesenjak je član moto-kros reprezentance Jugoslavije, ki je tedaj prvič nastopila na Pokalu narodov. 1973 Del motošporta niso le zgodbe o uspehu, ampak na žalost tudi tragični dogodki. Mednje zagotovo sodijo nesreče na cestnih dirkah v Kamniku in Škofji Loki, kar je prispevalo, da se od leta 1973 v Sloveniji ni več prirejalo sicer zelo priljubljenih in množično obiskanih cestnih dirk. 1979 Peter Verbič je v kategoriji do 50 kubičnih centimetrov kot prvi slovenski dirkač osvojil točke na dirki svetovnega prvenstva na Grobniku, tedaj Slovencem domači progi. Bil je osmi. Tri leta kasneje je dve točki osvojil tudi na dirki v Hockenheimu. V razredu do 80 ccm sta točke svetovnega prvenstva osvojila tudi Janez Pintar in Alojz Pavlič. Za osvojeno prvo točko svetovnega prvenstva med motokro-sisti je poskrbel Marjan Avbelj, in sicer je bil deseti na dirki v Bolgariji. 1986 Silvo Habat je kot edini slovenski dirkač doslej nastopal na dirkah najmočneje kategorije svetovnega prvenstva cestnih hitrostnih dirk - v razredu do 500 ccm, predhodniku razreda MotoGP. Tekmoval je še leta 1987, ko je dosegel najboljšo uvrstitev, in sicer 14. mesto na dirki v Le Mansu. Po zdajšnjem sistemu točkovanja bi osvojil dve točki, a takrat je točke dobilo le najboljših deset dirkačev. Po osamosvojitvi so bile cestne dirke, predvsem po zaslugi AMD Domžale, katerega vodenje je prevzel Verbič, na letališčih v Portorožu, Mariboru in Cerkljah na Dolenjskem. Postopna menjava generacij voznikov se je začela tako v motokrosu kot v spidveju. 1993 Na Pohorju je bila prva enduro dirka v Sloveniji. Žal ji je sledila le še ena, in sicer dobro desetletje in pol kasneje v Ajdovščini. 1994 Silvin Vesenjak je kot prvi slovenski voznik endura nastopil na dirki svetovnega prvenstva v enduru. 1996 Jani Sitar je zmagal na dirki evropskega prvenstva v motokrosu; tak uspeh je dosegel na Češkem v razredu do 250 ccm. 1998 Slovenska reprezentanca v motokrosu v sestavi Sašo Kragelj, Roman Jelen in Boštjan Kam-puš je osvojila deveto mesto na svetovnem Pokalu narodov v Foxhillu v Angliji, kar je doslej najboljša uvrstitev slovenske reprezentance na olimpijadi motokrosa. Spidvejist Matej Ferjan je osvojil tretje. mesto na mladinskem svetovnem prvenstvu. Igor Jerman kot član ekipe Kawasaki France je zmagal na 24-urni dirki vztrajnostnega mo- tociklizma v Le Mansu. Jerman je najmlajši tekmovalec ekipe in tudi najmlajši v zgodovini te dirke, ki mu je to uspelo. Jerman je nastopal na svetovnem prvenstvu superbike, kar je nadaljeval tudi leta 1999, ko je sezono končal na visokem 14. mestu med 56 dobitniki točk. 2000 Matej Ferjan je postal evropski prvak v spidveju. V letih 2001 in 2002 je kot prvi Slovenec nastopla na dirkah svetovnega prvenstva. 2002 Slovenski dirkač je bil prvič član ekipe, ki je osvojila naslov svetovnega prvaka. To je bil Igor Jerman, član ekipe Zongshen - osvojili so naslov svetovnega prvaka v vztrajno-stnem motociklizmu. Matej Žagar je osvojil naslov mladinskega evropskega prvaka v spidveju. 2003 Roman Jelen je osvojil tretje mesto na dirki svetovnega prvenstva v motokrosu v Italiji, in sicer v kategoriji do 650 ccm, ki je bila takrat najmočnejša kategorija. 2004 Matej Žagar je osvojil naslov članskega evropskega prvaka v spidveju. Uspeh je ponovil še leta 2008. 2005 Aleš Hlad je osvojil naslov evropskega prvaka v supermo-tu. Milan Špendal je osvojil naslov evropskega prvaka v prvenstvu prikoličarjev. Luka Nedog je postal evropski prvak v cestnem motociklizmu v kategoriji supersport 600. Na dirki svetovnega prvenstva v spidveju v Krškem je Matej Žagar osvojil tretje mesto. 2006 Beno Štern je osvojil naslov evropskega prvaka v supermo-tu. Slovenska supermoto reprezentanca v sestavi Hlad, Štern in Marjan Habat je zmagala na evropskem Pokalu narodov v Plevnu (Bolgarija). Aleš Hlad je zmagal na dirki svetovnega prvenstva v su-permotu v Grčiji in na dirkah svetovnega prvenstva je prvič v čast slovenskega motošportni-ka odmevala Zdravljica. 2007 Boštjan Skubic je osvojil naslov evropskega prvaka v razredu superstock 1000. Tim Gajser je osvojil svoj prvi naslov evropskega prvaka, in sicer v razredu do 65 ccm. 2009 Igor Jerman je osvojil še en naslov svetovnega prvaka v vztrajnostnem motociklizmu, tokrat kot član ekipe Yamaha Austria Racing Team. Matevž Irt je osvojil prvo slovensko zmago na dirkah svetovnega prvenstva v motokro-su. Konkurenco razreda MX3 je premagal na dirki na Jastre-barskem na Hrvaškem. Tim Gajser je osvojil svoj drugi naslov evropskega prvaka, tokrat v razredu do 85 ccm. 2010 Uroš Nastran je osvojil naslov evropskega prvaka v supermo-tu. 2012 Tim Gajser je osvojil dvojno krono, naslovu mladinskega svetovnega prvaka je dodal tudi naslov najboljšega na stari celini. Obakrat v razredu do 125 ccm. 2013 Klemen Gerčar je postal svetovni prvak v motokrosu v razredu MX3. 2014 Matej Žagar je prvič zmagal na dirki svetovnega prvenstva v spidveju - tekmece je premagal na preizkušnji na Finskem. Sezono je končal na skupnem petem mestu. V nadaljevanju kariere je na različnih prizoriščih zmagal še štirikrat. 2015 Tim Gajser je pokoril vso konkurenco svetovnega prvenstva razreda MX2 in postal svetovni prvak. Slovenska reprezentanca v en-duru je prvič in edinkrat doslej nastopila na dirki Six Days. 2016 Tim Gajser je prvič postal svetovni prvak v najprestižnejši kategoriji svetovnega prvenstva v motokrosu - v razredu MXGP. 2017 Jan Poropat je osvojil naslov evropskega prvaka v minimo-tu. 2019 Tim Gajser je še drugič postal svetovni prvak v elitnem razredu MXGP. To je le nekaj najpomembnejših mejnikov, ki so zaznamovali prvih sto let motošporta v Sloveniji. Zagotovo je posameznih dosežkov, ki bi bili vredni omembe, še veliko, mogoče smo katerega tudi nehote izpustili. Vsem, ki so krojili razvoj slovenskega motošporta, velja izreči iskrene čestitke. Ne le za dosežene rezultate, temveč tudi za vztrajnost, ki je bila zelo pogosto odločilen dejavnik uspeha v primerjavi s tekmeci, ki prihajajo iz okolij, bolj naklonjenim motošpor-tnim panogam. A omenjeni dosežki potrjujejo, da je motošport del uspešne slovenske športne zgodovine. Želja nas vseh je, da bodo lahko tudi naši zanamci čez desetletja tako ponosno govorili o dosežkih slovenskih mo-tošportnikov, kot govorimo ob praznovanju 100-letnice prve motociklistične dirke na ozemlju Slovenije. Pregled mejnikov je pripravil Erik Logar, predsednik Strokovnega sveta za avtomoto šport pri Avto-moto zvezi Slovenije. Besedilo in foto: Peter Kavčič N 05 Občina Vrhnika a 28. september 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Plezalni center Verd v • • i i • v • Se večji, se boljši Plezalni center Verd, ki se nahaja v tamkajšnji industrijski coni, je stopil v jesen s prenovljenimi in povečanimi prostori. Po novem imajo malo in veliko previsno balvansko steno (»šutalnico«), visoko steno za plezanje z varovanjem, otroški plezalno-adrenalinski park, prenovljene garderobe in sanitarije. Poleg omenjenih novosti in nekaterih drugih manjših posegov, obiskovalce po novem razveseljuje tudi poseben prostor (podest) za skupinske vadbe. Balvanski plezalni center Verd tako na več kot na 500 m2 sodobnih plezalnih površinah ponuja ogromno možnosti za prosto ali vodeno plezanje, plezalno gibalne urice, športne dneve, praznovanje rojstnih dni... Plezalne smeri so delo svetovno priznanih postavljav-cev balvanov, vadite pa lahko samostojno ali pa pod budnim očesom odličnih inštruktorjev. Koncept plezanja je zasnovan tako, da je primeren za vsakogar - za popolne začetnike ali za vrhunske plezalce in tekmovalce. Vsak teden se lahko preizkusite na več kot petdesetih balvanskih smereh od težavnostne stopnje 4a do 8a. Za tiste željne še več pa težavnostne stopnje tudi nadgradijo. Več informacij lahko dobite Jose ponesel Afriko med najmlajše Vrhnika, 2. september - Vrhniško Društvo Nauportus Viva je na sicer sončno sredo, ki pa je s temperaturami prej spominjala na prihajajočo jesen, kot pa na poslavljajoče se poletje, povabila v goste Afriško sonce. Gre za lutkovno predsta- Nzobandore, bolj znanega vo, ki je avtorsko delo Josepha kot raper Jose. S predstavo, v kateri sodelujeta tudi njegov brat Peter ter Tina Sovič na inštrumentih, so potrkali na našo vest v odnosu do narave. Kot so dejali v društvu, so se za gostovanje predstave, ki so si jo obiskovalci lahko ogledali brezplačno, odločili, da bi najmlajšim popestrili začetek na spletni strani plezalnega stagram profilu centra. centra (www.plezalnicenter- verd.com), na facebook ali in- Gašper Tominc Vabilo Svet KS Zaplana vabi vse krajane, da se v čim večjem številu udeležijo zbora krajanov KS Zaplana, ki bo v petek, 16. 10. 2020 ob 19.00 uri v bivši šoli Zaplana. Dnevni red bo podan na zboru. Vljudno vabljeni Svet KS Zaplana Vabilo šolskega leta. Ogled predstave na dvorišču župnijskega vrtca ne bi bil mogoč brez prijaznih donatorjev, za kar se jim v društvu najlepše zahvaljujejo. Gašper Tominc, foto: GT ŠD LIPA Podlipa - Smrečje in KS Podlipa - Smrečje vabita na POHOD PO OBRONKIH PODLIPSKE DOLINE. Pohod bo 3. 10. 2020. Odhod ob 8.00 izpred gasilskega doma v Podlipi. Predviden čas pohoda 5 ur. Za okrepčila poskrbite sami. Pohod je na lastno odgovornost z doslednim upoštevanjem navodil NIJZ. V primeru slabega vremena pohod odpade. Vabljeni! N 05 Občina Vrhnika a 28. september 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Poletni vklop - športne počitnice 2020 - tudi v negotovih časih Poletni vklop so aktivne počitnice za otroke v juliju in avgustu in letos smo jih na Zavodu Ivana Cankarja kljub negotovim časom organizirali že trinajstič. Športne aktivnosti in drugi program so tokrat potekali na treh različnih lokacijah, in sicer zaradi zagotavljanja največjega števila 50 otrok na eni lokaciji, kot so določala priporočila NIJZ. Otroci so bili po lokacijah razdeljeni glede na njihovo starost, kateri je bil prilagojen tudi program na posamezni lokaciji. Letošnja novost so bile predčasne spletne prijave in spletna stran Poletnega vklopa. Novosti sta se izkazali za pozitivni, zato ju bomo ohranili tudi v prihodnje. Seveda smo se morali trenutnemu stanju prilagoditi tudi z drugimi preventivnimi dejavnostmi - razkuževanjem rok in rekvizitov, ohranjanjem medsebojne razdalje, ločenimi prevozi otrok na izlete itn. Glede na prejšnja leta je bila, zaradi situacije z virusom CO-VID-19, udeležba na Vklopu pričakovano manjša, je bila pa zato organizacija zanimivega programa veliko bolj zapletena. Otrokom iz Občine Vrhnika, za katere je bilo počitniško varstvo brezplačno, so se pridružili tudi otroci iz občin Horjul, Log - Dragomer, Borovnica in tudi drugih, bolj oddaljenih občin. Pri načrtovanju programa smo poleg lastnih aktivnosti k sodelovanju povabili tudi občinska športna društva, ki so se, tako kot vsako leto, v večini odzvala na vabilo in na Pole- tnem vklopu predstavila svojo športno panogo in način treniranja. Organizirali smo tudi tečaja tenisa in rolanja, četrtki pa so bili rezervirani za kopalne izlete. V program smo vključili nekaj novosti. Otroci so spoznali tri nove ameriške športe, in sicer »baseball«, »flag football« ter frizbi. V sodelovanju s Plezalnim centrom Verd smo otrokom omogočili »zipline« čez Ljubljanico, v sodelovanju s Sup-Kanu Vrhnika pa vožnjo s kanuji po Ljubljanici. Poleg športnih društev smo gostili tudi zdravstvene delavce iz ZD Vrhnika in gasilce PGD Vrhnika. Na obisk je prišel tudi župan Vrhnike gospod Daniel Cukjati. Da je bil program uspešno izveden, otroci in starši pa zadovoljni, so poskrbeli skrbni in zanesljivi animatorji pod vod- stvom Line Celarc, Gašperja Kosa in Gašperja Stržinarja. Animatorji vsem otrokom želimo uspešno šolsko leto! Naslednjič se vidimo že med jesenskimi počitnicami na Jesenskem vklopu. Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika Vodja projekta, Gašper Stržinar Kemis Razvijamo dejavnost industrijskega čiščenja Čiščenje kanala Kemis je že pred več kot desetimi leti v strategijo razvoja podjetja vključil dejavnost industrijskega čiščenja kot eno od bolj perspektivnih področij. Začeli smo s čiščenjem oljnih lovilcev, energetskih kanalov in bazenov čistilnih naprav ter v ta namen kupili prvo vakuumsko cisterno z vgrajeno vakuumsko črpalko, rezervoarjem za pralno vodo in črpalko za tlačno pranje. Dejavnost smo nadgrajevali in pričeli s čiščenjem različnih večjih industrijskih in skladišč- nih rezervoarjev za goriva, rezervoarjev za topila in druge tekoče nevarne snovi. Vseskozi posodabljamo svoj vozni park, velik poudarek pa dajemo tehnologiji in opremi, ki omogoča varno izvedbo tovrstnih čiščenj. Pri svojem delu uporabljamo posebna osebna zaščitna sredstva kot so maske z vpi-hovanjem prečiščenega zraka za dihanja in posebne obleke, napravo za merjenje koncentracije kisika in hlapov topil v zaprtih prostorih, ventilator za prepihovanje cistern ter posebne pasove s škripčevji in trinožci za varno delo naših zaposlenih v utesnjenih prostorih. Poleg črpanja tekočih snovi imamo v Kemisu tudi vozilo, ki omogoča suho in mokro sesanje in je edino take vrste v Slovenji. Svojim poslovnim partnerjem lahko nudimo sesanje tako trdnih kot mulja-stih snovi ob čiščenju raznih silosov za sipke snovi, podnožij ob transportnih trakovih, sesanje izkopanih materialov na prostorsko omejenih lokacijah ter sesanje kamenja in peska iz ravnih streh. Posebnost naprave za sesanje je tudi možnost varnega izkopa manjših kanalov, zlasti na področjih, kjer so že vkopani energetski vodi (primer slika Longo, kjer se izkopan material sesa neposredno v kamion). Usmeritev Kemisa v industrijska čiščenja je posledica odločitve, da širimo našo dejavnost na bolj zahtevna področja in nudimo našim poslovnim partnerjem celovitejše storitve tudi izven lokacije Ke-misa. S takšno usmeritvijo omogočamo rast podjetja, brez povečevanja količin prevzetih in skladiščenih odpadkov na lokaciji podjetja na Vrhniki. Kemis PLAČANA OBJAVA N 05 Občina Vrhnika a 28. september 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Šolski zvonec se je spet oglasil! Zaključek varovanja in predaja odsevnih čepic Šolsko leto se je septembra normalno pričelo v vrtcih in šolah. Glede na vpis otrok imamo na Vrhniki največjo šolo. OŠ Ivana Cankarja obiskuje 1200 učencev, OŠ Antona Martina Slomška 600 učencev, v vseh vrtcih na Vrhniki pa je preko 900 otrok. Naše dejavnosti so skrbno načrtovane, saj je zagotavljanje zadostnega števila prostovoljcev ob varovanju šolskih poti velik zalogaj. Skozi celo leto skrbimo, da delo poteka po zastavljenih ciljih in nalogah, kar terja pri vseh nas profesionalen in resen odnos do preventivnih dejavnostih. V samo zgodbo varovanja ob prvih šolskih dnevih se kot nosilci akcije vključujemo člani ZŠAM Vrhnika, v sodelovanju s SPV Vrhnika, PP Vrhnika, občinskim redarstvom in prostovoljci. Vsi smo tako poskrbeli, da so otroci varno zakorakali v šole in vrtce. Ne pozabimo, da letošnje leto kroji še nadloga COVID 19, ki je dodobra premešala in meša karte v vseh segmentih družbe, predvsem organizacijsko, tudi v šolah in vrtcih. Želja vseh nas je, da se čim hitreje, pod pogojem našega polnega sodelovanja stvari uredijo in da preidemo v normalen življenjski tok. Skozi leta opazujemo in poudarjamo, da Vrhnika poka po šivih glede prometne infrastrukture. Kolone so nekaj vsakdanjega in prava anarhija vlada ob nesrečah na avtocesti. Žal tudi vsa prizadevanja na obnovitvenih delih in novogra- dnjah v prometu ne prinesejo želenih učinkov. Apel seveda velja za državo in seveda tudi za lokalno politiko. Tudi te skupine bodo morale sesti za eno mizo in pričeti realizirati že zastavljene prometne cilje. Pohvalno je, da se je avtobusna linija, ki pripelje iz Drenovega griča »dobro prijela«. Prav tako prevozniki opravljajo svoje delo korektno in varno. Tudi za prevoz otrok iz oddaljenih vasi je dobro poskrbljeno. Nad varnostjo naših potomcev bomo vsi skupaj, seveda v prvi vrsti s starši, bedeli skozi leto. Da le ne bo vse tako črnogledo lahko poudarim, da se na Vrhniki nameni kar nekaj sredstev za ureditev cestne in druge infrastrukture, vse z namenom zagotavljanja večje varnosti vseh udeležencev v prometu. Urejeno je križišče s klančino pri trgovini Mavrica in urjene so kolesarske povezave v smeri Vrtnarije, urejene klančine za lažje dostopanje invalidov in otroških vožičkov po Vrhniki, nov prijazen prehod za pešce pri lekarni, rdeče so pobarvane kolesarske cone, urejena je tudi pešpot ob Ljubljanici pri športnem parku, urejajo se tudi makadamske občinske ceste, ki dobivajo asfaltno oblogo. Za otroke je bil organiziran, v sklopu počitniškega direndaja na igrišču, poligon za kolesarje. Žal, spoštovani bralci opažam, da se odgovornost staršev vse prevečkrat prelaga kar na otroke! Otroci brezglavo švigajo s skiroji in drugimi novodobnimi prevoznimi sredstvi, kar brez čelad po pločniku, ob ce- sti, seveda ne upoštevajo CPP. Če je cesta primeren poligon za otroke in s tem ugotavljanje otrokove samostojnosti, naj bo to izziv za starše. Mladost je norost, ki se toliko bolj kaže pri starejših osnovnošolcih, pri katerih je svet očitno raven, s tega stališča se jim pač ne bo nič dogodilo in jih doletelo. Žal ne razumem več sistema pravil in zakonov. Očitno deluje le še avtomatika kot je semafor, ki kaže kdaj je potrebno prečkati cesto in radar za kaznovanje prehitrih voznikov. Kar se tiče semaforja pri podjetju Siliko bo potrebno očitno usposabljanje za pešce, saj deluje z ročnim vklopom, opažamo tudi, da je še vedno prekratek interval za pešce. Občutek, ko prečkaš prehod v rdečo luč je zelo neprijeten, toliko bolj za otroke, saj jih vzgajamo, da prečkamo cesto ob zeleni luči. Letošnje varovanje smo izvajali sedem delovnih dni. V prvem tednu smo izvajali intenzivno varovanje in vključevanje v šole, kjer smo otrokom, predvsem najmlajšim predstavili, na njihov razumljiv način, kako naj ob spremstvu staršev zakorakajo v prometni labirint. Tudi staršem otrok OŠ Anto- na Martina Slomška smo prvi šolski dan podali nekatere koristne informacije. V drugem delu varovanja učencev smo člani namenili opazovanju prometa, vozil in gibanju ostalih udeležencev v prometu. Uporaba telefonov, vožnja v rdečo luč, nestrpnost in podobno je naš zaključek poročila jutranjega opazovanja voznikov. V nevarnosti ste tudi vsi kolesarji, ki brez čelade vozite po napačni strani ceste. Naj opozorimo, da je do 18. leta obvezna uporaba čelade. V letošnjem letu smo, v sodelovanju s PP Vrhnika in Medobčinskim inšpektoratom in redarstvom Vrhnika, delovali na 17 ključnih točkah, s 17 članicami, člani in priključenim prostovoljcem. Delujemo preventivno in tako bomo delovali tudi v prihodnje. Vsaka naša gesta ali beseda je namenjena varnosti, ne glede na opazke, ki smo jih bili nekateri deležni. Prometna vzgoja se prične na domačem dvorišču, ob pomoči in zgledu staršev in skrbnikov otrok. Vsi ostali lahko le osve-ščamo in vam pri prometni vzgoji ponudimo roko. V prihodnjih dneh in mesecih bomo člani ZŠAM Vrhnika, ob sodelovanju s PP Vrhnika, izvajali preventivne akcije nadzora privezanosti otrok v vozilih in uporabi avto sedežev za otroke. Obiskali bomo okolice vrtcev v občini Vrhnika in preverili kako poskrbite za svoje nadobudneže. Sodelovanje s Policijsko postajo Vrhnika, Medobčinskim inšpektoratom in redarstvom Vrhnika in prostovoljci, ki so priskočili na pomoč v projektu »Varovanje ob prvih šolskih dnevih« je bilo dobro. Na tem mestu se jim zahvaljujem in računam na njihovo pomoč tudi v prihodnje. Zahvala tudi Občini Vrhnika, SPVC Vrhnika, Osnovni šoli Ivana Cankarja, Osnovni šoli Antona Martina Slomška in Gostilni pri Kranjcu za podporo ob izvedbi naloge. Na koncu namenjam posebno zahvalo: SPVC Občine Vrhnika, podjetju Mkeršmanc, ki se ukvarja s težko gradbeno mehanizacijo (TGM) v okviru katerih nam nudijo storitve prevozov, urejanja in izgradnjo cest, izkopov, urejanja okolice in ostale storitve. Dejavni so tudi v zimski službi, ki skrbi za pluženje in posipanje cest. Poleg tega vas vabijo tudi v njihova dnevna bara: Mokrice in Oldtimer na Vrhniki. »S skupnimi močmi se prometna preventiva gradi« je geslo pod katerim smo z njihovo donatorsko pomočjo izpeljali projekt nabave odsevnih čepic za delo prostovoljcev na terenu in za ranljive skupine na terenu, starejših in otrok. Svečano predajo, ob prisotnosti župana g. Daniela Cu-kjatija, komandirja PP Vrhnika, g. Vladimirja Adama policista, g. Janeza Kavčiča, predsednika SPV Vrhnika, g. Karola Jurjev-čiča in članov ZŠAM Vrhnika, smo imeli na novo urejenem križišču pri Mavrici. Svoj trud in čas smo v naši akciji s sloganom ZZŠAM Slovenije »Aktivni za varnost v prometu« v prvih septembrskih dnevih vložili: Marija Zemljič, Ignac Ze-mljič, Karol Jurjevčič, Slavko Jereb, Nace Jerina, Jože Mesec, Franc Modrijan, Dušan Rodo-šek, Tone Tomšič, Franc Turk, Milan Nartnik, Irenka Štefančič, Leon Novak, Marko Mršic, Želj-ko Jadanič in Franjo Čretnik. Iskrena hvala za vaš trud. Vsem voznikom želimo strpno vožnjo in ne pozabite na pravočasni odhod na pot. Franjo Čretnik, predsednik ZŠAM Vrhnika S skupnimi močmi se prometna preventiva gradi V akciji Prometni krog, člani ZŠAM Vrhnika nadaljujemo z dobrimi praksami osveščanja najmlajših udeležencev v prometu. V petek, 11. 9. 2020, smo obiskali učence NIS, OŠ Ivan Cankarja Vrhnika. V prvem delu druženja smo izpeljali pogovorno uro kar na prostem in se s tem izognili strogim korona predpisom, ki veljajo v prostorih vzgoje in izobraževanja. Klepet z učenci je potekal o prometu, o njihovih izku- Teden mobilnosti v Borovnici šnjah in spoznanjih, ki jih imajo. Preplet informa-cij s strani sodelujočih članov združenja in učencev smo v nadaljevanju preizkusili s praktič-nim delom, udeležbo na cesti. Spoznali in obnovili smo znanje, skupaj ugotavljali cestne pasti, ki nas spremljajo na cesti. Preplet različnih prehodov za pešce je na Vrhniki že prava mala znanost. Nekje so zelo kratki intervali na semaforju, ki terjajo dobre gibalne sposobnosti - dir čez cesto, nekje je zaznati slabo vidnost pešcev pri prehajanju cestišča, neprimerna je tudi nočna osvetlitev in stalna pozornost pešcev na kolesarje in električne skiroje. Aktivno sodelovanje otrok in učiteljic je pripomoglo, da je prometni krog po Vrhniki do- segel preventivni učinek. V soboto, 12. 9. 2020, smo na povabilo občine Borovnica sodelovali tudi v projektu Evropski teden mobilnosti pod geslom »Izberi čistejši način prevoza«. Župan Občine Borovnica, g. Bojan Čebela, je slavnostno, ob prisotnosti visokih gostov, odprl parkirišče P+R, ob železniški postaji in parkirišče predal občanom v uporabo. V programu promocije trajnostne Prometni krog na Vrhniki mobilnosti smo člani ZŠAM Vrhnika sodelovali s poligonom za najmlajše in malo starejše otroke. V preventivnih akcijah so sodelovali: Uršula Stanonik, Jože Stanonik, Leon Novak, Tone Tomšič, Željko Jadanič in Franjo Čretnik. Hvala za vaš prispevek k večji varnosti v prometu! Predsednik ZŠAM Vrhnika Franjo Čretnik, Joto: Leon Novak N 05 Občina Vrhnika 28. september 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si a Potapljaški klub Vrhnika Potapljaški klub Vrhnika je bil ustanovljen 20. 5. 2020. Ustanovilo ga je enajst potapljačev, zbranih okrog idejnega vodje in predsednika kluba, Boštjana Turka. V sklopu kluba delujeta tudi SSI potapljaški center ter servis, ki omogočata zagotavljanje celovite potapljaške ponudbe: opravljanje potapljaških tečajev, izvedba poskusnih potopov, izposojo potapljaške opreme, polnjenje jeklenk in servisiranje potapljaške opreme. Klub smo ljudje in pestro klubsko dogajanje Trenutno je v klubu 30 aktivnih potapljačic in potapljačev iz vse Slovenije, ki se trudimo vzdrževati zanimivo klubsko življenje s potapljaškimi izleti, tečaji in različnimi dogodki. Organiziramo eno- in večdnevne potapljaške izlete (safarije), na katerih ne manjka odličnih potopov, dobre družbe in okusne hrane, klubski fotografi pa poskrbijo za čudovite fotografije in kratke filmčke. Najpogosteje se potapljamo v Jadranskem morju, načrtujemo pa tudi potope v Avstriji, Italiji in drugod. Ker letos konec poletja mineva v znamenju karantene, smo začeli podrobneje raziskovati slovenske reke in jezera. Skoraj vsak konec tedna se potapljamo kje drugje - Idrijca, Sava Bohinjka, Velenjsko jezero, Kolpa, Krupa in tako naprej. Z utrinki s potopov redno osvežujemo tudi našo Facebook stran. Safari - najboljše potapljaško doživetje! Prav poseben klubski dogodek je potapljaški safari, na katerega se odpravimo z ladjo Oliga in kapitanom Edijem. Traja od tri do šest dni, vsak dan nas čakajo trije potopi, poleg odličnih lokacij pa uživamo tudi v nadvse okusnih jedeh, enkratni družbi in drugih zanimivostih. Safari je vrhunsko doživetje, ki ga vsako leto nestrpno pričakujemo. Letos smo na prvem safariju šest dni spoznavali akvatorij Kvarnerja, prepluli 200 navtič-nih milj in opravili 16 potopov na 13 različnih lokacijah, na drugem pa smo v treh dneh obiskali osem lokacij in eno razbitino na Krku, Prvicu in Golem otoku. Čez dan smo uživali na barki in v morju, ponoči pa prespali v visečih mrežah, na kopnem v šotorih ali pod milim nebom. Na drugem safariju smo dodobra raziskali tudi nekdanje taborišče na Golem otoku. Potapljaški tečaji in izobraževanja Znanje zagotavlja varnost, varnost pa omogoča lepe potope, zato v klubu ves čas skrbimo za obnavljanje že pridobljenega znanja ter pridobivanje novega. Čeprav smo mlad klub, lahko z ekipo izkušenih inštruktorjev ponudimo tečaje športnega/ rekreativnega (OWD, AOWD/ specialnosti, Nitrox ...), tehničnega (TXR) ter kmalu tudi jamskega potapljanja. Poleg potapljaških tečajev se učimo tudi nudenja prve pomoči, ravnanja v stresnih situacijah in podobno. Ker želimo z vzgojo odgovornih potapljačev začeti čim bolj zgodaj, bomo leta 2021 začeli tudi s programom SSI Scuba Ranger, namenjenim najmlajšim potapljačem (od osem let naprej). Potapljanje je tesno povezano tudi z naravo, zato v okviru SSI-jevega programa Blue Oce- ans skrbimo za njeno ohranitev in se potapljamo odgovorno. Eno takih akcij načrtujemo za naslednjo pomlad, ko bomo skupaj s potapljaškim klubom Nova sub organizirali čistilno akcijo v zgornjem delu Ljubljanice. Potapljajte se z nami! V klub toplo vabimo vse, ki vas zanimajo potapljanje, preživljanje prostega časa v dobri družbi in odkrivanje čudovitega podvodnega sveta. Spoznajte potapljanje na poskusnem potopu, udeležite se tečaja ali pa se nam pridružite na potapljaškem izletu. Pa naše Facebook strani ne pozabite obiskati. Vabljeni! Obiskali smo 99-letnika Viktorja Kirna Potapljaški klub Vrhnika Tel: 041 360 372 (Boštjan Turk) E-naslov: pk.vrhnika@gmail.com Facebook: Potapljaški klub Vrhnika Kljub koronakrizi smo člani Združenja borcev za vrednote NOB Vrhnika v Domu starejših občanov Črni Vrh nad Idrijo obiskali 99 let starega partizana, komisarja Prešernove brigade tovariša Viktorja Kirna -Janošika. Zaradi previdnostnih ukrepov nismo mogli čisto do njega v sobo, smo mu pa preko prijaznih uslužbenk DSO-ja vročili priznanje Glavnega odbora ZZB za vrednote NOB Slovenije ob 75. obletnici zmage nad nacifašizmom. Viktor se tudi tokrat (kot dostikrat v partizanih) zaradi težke situacije v povezavi s korona virusom ni dal zmesti in nas je prišel pozdravit ter se zahvalit za priznanje na balkon svoje sobe. Prižgal si je eno izmed mnogih pip ter z nami pokra-mljal. Pred slovesom nas je zaprosil, naj pozdravimo vse sosede v Ribiški ulici na Vrhniki. Obljubili smo si, da če ne prej, se snidemo spet ob njegovi 100-letnici - 4. februarja 2021. Miran Stupica N 05 Občina Vrhnika a 28. september 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si In Memoriam Marija Oblak Čarni (20. 12. 1932 - 7. 8. 2020) Dolgoletna predsednica, častna predsednica Muzejskega društva Vrhnika, urednica Vrhniških razgledov in častna občanka Občine Vrhnika. Marija Oblak Čarni se je rodila 20. decembra 1932 v Krme-lju na Dolenjskem Rozi Pšenica (iz Sodražice) in Antonu Oblaku (iz Verda). Osnovno šolo je obiskovala v Mokronogu, prva leta gimnazije v Novem mestu, po drugi svetovni vojni pa se je družina preselila v očetov domači kraj, v Verd. Marija Oblak je maturirala na bežigrajski gimnaziji v Ljubljani in študij nadaljevala na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, Oddelku za zgodovino. Po diplomi leta 1957 se je zaposlila v arhivskem oddelku Muzeja narodne osvoboditve v Ljubljani, kjer je s sodelavci pričela graditi stebre slovenske arhivistike. Opravljala je dela s celotnega strokovnega področja, s čimer si je pridobila dragocena znanja in izkušnje. Kot ena vodilnih ekspertov za partizansko odporniško gibanje je sodelovala v projektu objave Dokumentov organov in organizacij narodnoosvobodilnega gibanja v Sloveniji. V projekt je bila vključena od vsega začetka - od leta 1962 do 2016, ko je izšel zadnji, dvanajsti zvezek. Vseskozi je bila članica, kasneje tudi častna članica, Arhivskega društva Slovenije. V času njenega predsedovanja, v letih 1968 do 1976, je v imenu društva spodbujala objavljanje arhivskih virov, zavzemala se je tudi za lažji dostop do arhivskih dokumentov, povezanih s Slovenstvom, ki so hranjeni v tujih arhivih. Društvo je tako zaradi neupoštevanja arhivskega sporazuma med Jugoslavijo in Avstrijo iz leta 1923 naslovilo na OZN in druge kompetentne svetovne institucije opozorilno odprto pismo. Arhivsko društvo je začelo še pod njenim vodstvom izdajati strokovno revijo Arhivi. V letih od 1974 do 1993 je svoje delo nadaljevala kot direktorica ali namestnica direktorice Arhiva Republike Slovenije. Prizadevala si je za ureditev arhivske zakonodaje, restavratorske dejavnosti, filmskega arhiva, založništva, zavzemala se je za popularizacijo arhivistike, reševala je tudi prostorsko in kadrovsko problematiko. Krepila je mednarodno sodelovanje tako v pogledu izmenjave strokovnega znanja kot v primerih reševanja nasledstva arhivskega gradiva iz arhivov nekdanjih skupnih domovin. Imenovana je bila v mešano strokovno skupino, kjer se je z veliko odgovornostjo in v skladu z mednarodnimi sporazumi pogajala za vračilo gradiva iz Avstrije, Italije, kasneje tudi iz razpadle Jugoslavije. Aktivna je bila tudi kot predsednica ali članica svetov različnih združenj: Zveze zgodovinskih društev Slovenije, Zgodovinskega arhiva v Ljubljani, Muzeja ljudske revolucije Slovenije, Filozofske fakultete v Ljubljani in Viba filma. Za svoje uspešno delo je Marija Oblak Čarni prejela številna odlikovanja. Med najvišja sodijo Red dela z zlatim vencem, ki ga je prejela leta 1978, leta 1987 je bil Arhivu republike Slovenije zaradi njenega večletnega uspešnega predsedovanja dodeljen Red zaslug za narod z zlato zvezdo, leta 2001 je bila ob zaključku pogajanj za nasledstvo arhivskega gradiva razpadle Jugoslavije odlikovana s posebnim priznanjem s strani Ministrstva za zunanje zadeve, za izjemen prispevek k razvoju slovenske arhivistike je leta 2014 prejela še Aškerčevo nagrado. Kot prva med arhivisti je bila imenovana tudi za častno članico Zveze zgodovinskih društev Slovenije, kar ji je bilo v posebno čast. V letih po upokojitvi se je Marija Oblak Čarni posvetila domačemu kraju - Vrhniki. Muzejskemu društvu Vrhnika se je priključila že v začetku. Leta 1999, ko je bila imenovana za predsednico, je pričela z usmerjenimi raziskavami preteklosti kraja in okolice; njenega gospodarstva, političnega položaja, dejavnosti kot tudi dosežkov vidnejših občanov. Leta 2001 je prevzela uredništvo zbornika Vrhniški razgledi, s čimer si je postavila nov mejnik v svojem delovanju. Z željo po čim kvalitetnejših prispevkih v zborniku se je intenzivno povezovala s strokovnjaki - starejšimi z izkušnjami in zrelejšimi pogledi na svet, mlajšimi z dopolnjenim znanjem in modernejšimi pristopi. Povezovala se je z domačini, ki jih je kot priče nekdanjega časa in prostora zelo cenila. Tesno povezana je ostala tudi z republiškimi institucijami, v katerih je iskala nova gradiva ter preverjala in dopolnjevala prejete podatke. Skupaj s pisci prispevkov je neutrudno obračala tekste, vanje smiselno vgrajevala podatke in ločevala pomembno od nepomembnega, in pri vsem tem niti pomislila, da opravlja že delo soav-torja, ne le urednika. Vedno, kadar je prejela nov izvod, ga je zadovoljna pogladila in pripomnila: Mislim, da je kar v redu. Zbornik dosega strokovni nivo; hranijo ga v lokalnih knjižnicah, v Etnografskem Začetki snovanja muzeja v širši strokovni zasedbi; oktober 2012. muzeju Slovenije, Slovenskem šolskem muzeju, na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, Oddelku za geografijo in tudi v knjižnicah v Trstu, Celovcu in na Dunaju. V digitalni obliki je dostopen na spletnem portalu Dlib, preko povezave s spletnega portala Zgodovina Slovenije - SISTORY, s katerim upravlja Inštitut za novejšo zgodovino v Ljubljani. Posebno skrb je namenila tudi pripravi dokumentarnih razstav (društvo jih je pripravilo že okoli 50), postavljanju spominskih obeležij občanov, ki so sloves Vrhnike in naroda ponesli v svet, organizaciji predavanj in tematsko dodelanih ekskurzij, zbiranju gradiva in iskanju ustreznega prostora za skladiščenje le-tega. Spremljala je lokalno dogajanje ter opozarjala pristojne na nujnost zaščite nekaterih objektov velikega Reševanje zapuščine Industrije usnja Vrhnika po njenem razpadu, oktober 2012. kasneje v Šoštanju. Bila je tudi dolgoletna pobudnica ustanovitve vrhniškega muzeja, v katerem bi bile hranjene bogate zbirke lokalnih zgodovinskih predmetov. Leta 2009 je v ta namen s sodelavci izdelala obsežno projektno nalogo Muzej Vrhnika, kjer so opisana vsa pretekla prizadevanja za ustanovitev muzeja, možne vsebine muzejske zbirke, potrebni kadri in prostori in možnosti lokacije. Na delu te naloge je kasneje tudi temeljila postavitev razstavišča v Kulturnem centru. Med enega največjih uspehov njenega dela sodi postavitev spomenika padlim in žrtvam prve svetovne vojne na sv. Trojici. Po dobrem desetletnem zbiranju podatkov, iskanju možnosti realizacije, pripravam postavitve in izpeljavi dogodka je več kot 200 nedolžnih vojakov končno prejelo poklon občine. Vrhničani smo se sproti zavedali, kakšno bogastvo so za našo občino predstavljali rezultati njenega dela. Cenili smo njeno skorajda garaštvo, ki ga je vlagala v raziskave na povsem prostovoljni osnovi in pri tem društvu še večkrat donirala. Občudovali smo njeno vztrajnost, pripravljenost prisluhniti in razsoditi, njeno domoljub-nost in tudi njen »emšo«, ki ji je omogočal pogledati na stvari s še bolj prave perspektive, pa se je zanj vedno opravičevala. Zaupali smo njeni strokovnosti in moralnim vrednotam. Veselili smo se njenih trkov na vrata pisarne Muzejskega društva ob ponedeljkih okoli enajste ure in njenega vedno vedrega pozdrava vsem navzočim. Cenili smo jo kot celovito osebo in jo za njen velik prispevek k poznavanju zgodovine kraja leta 2012 imenovali za častno občanko Vrhnike. V Muzejskem društvu Vrhnika pa smo ji ob zaključku dolgoletnega in uspešnega vodenja podelili naziv častne predsednice. Človek, kraj, narod, ki ne pozna in ceni svoje preteklosti, nima prihodnosti. Vrhnika jo, tudi po veliki zaslugi Marije Oblak Čarni, gotovo ima! Poklon eni glavnih informatork, članici društva Frančiški Zalaznik; maj 2014 (vse fotografije: Tatjana OblakMilčinski). zgodovinskega pomena, kot so Rimski zid, Stara pošta (La-vrenčičeva hiša), Idrijsko skladišče in nekdanja železniška postaja Vrhnika-mesto. Iskala je možnosti za njihovo ohranitev in z žalostjo sprejemala dejstva, da v nekaterih primerih to ni bilo mogoče. Več let si je prizadevala za postavitev usnjarskega muzeja na Vrhniki, kamor bi po njenih besedah najbolj sodil; muzej so postavili Muzejsko društvo Vrhnika N aŠ Občina Vrhnika 28. september 2020*^ 19 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Lenarčič -Kotnikovi, Vladimir Štoviček ter Verd in Vrhnika Pričujoči prispevek je posvečen portretnim plaketam, ki jih je za družino Lenarčič in nekatere pripadnike širše družine naredil akademski kipar Vladimir Štoviček (tudi Stoviček), edini »čisti« slovenski medaljer, kot ga je označil umetnostni zgodovinar Janez Mesesnel. Pri medaljerstvu gre za obliko reliefnega kiparstva, plakete pa z upodobitvijo v plitkem reliefu združujejo učinke kiparstva in slikarske iluzije. Štoviček se je z Lenarčiči srečal v Šrajbarskem turnu v neposredni bližini Leskovca pri Krškem, tedanjimi lastniki graščine. Rodil se je leta 1896 v bližnjem Boštanju pri Sevnici češkima priseljencema Karlu in Vlasti Štoviček, družina pa se je 1900. preselila v Lesko-vec, kjer je oče dobil delovno mesto grajskega oskrbnika. Grad je leta 1658 za več kot dve stoletji prešel v roke gospodov Turjaških - Auerspergov, tudi ustanoviteljev najpomembnejše železolivarne na slovenskih tleh, Dvora pri Žužemberku (Hof in Krain). Na gradu je v 19. stoletju ustvarjal lastnik gospostva, pesnik in politik Anton Aleksander Auersperg, bolj znan kot Anastasius Grün (1806-1876); v neposredni bližini grajske stavbe ob vinogradu stoji tudi njegov (oz. rodbinski) mavzolej, zgrajen leta1877, leto po Grünovi smrti. Bil je prijatelj pesnika Franceta Pre- šerna, pri delu javnosti (npr. pri Janezu Trdini) pa si je pridobil zelo negativne oznake. Leta 1903 sta grad od grofa Ervina Auersperga kupila posestnika Karel Kotnik iz Verda in Josip (Jožef) Lenarčič z Vrhnike. Rodu Kotnikovih je gospodarsko trdnost zagotovil Jurij Kotnik (1775-1836), ki je zapustil posest v Verdu sinu Jožefu (1804-1858; nagrobni spomenik je na verdskem pokopališču na zahodni fasadi cerkve), tisto na Mirkah pa sinu Jakobu (1811-1840); Jožef je po bratovi smrti od njegove vdove Ane Simon odkupil tudi posestvo na Mirkah. Jožef se je poročil kar trikrat, sinu Franu (Francu) iz prvega zakona je zapustil verdsko gospostvo, na mirškem ga je nasledil sin Karel (1848-1908) iz tretjega zakona. Njegova hčerka Marija se je V veliko čast mi je, da smem na prošnjo gospoda župana Občine Vrhnika Daniela Cukjatija spregovoriti ob slovesu naše častne občanke Marije Oblak Čarni. Težko je najti besede za osebo, ki jo tako cenim. Ki jo tako spoštujem, da se čutim nevrednega karkoli spregovoriti. Ker zame Marija Oblak Čarni ni bila samo častna občanka Občine Vrhnika. V mojem srcu je nosila naziv dobre, tople, čudovite osebe, osebe z veliko začetnico. V petek mi je sodelavka in prijateljica Tatjana poslala vest, ki me je pre-sunila, da se je poslovila naša ljuba teta Mar i. Presunila, ker sem živel v veri in prepričanju, da nič slabega ne more doleteti tako svetlo bitje, kot je Marija Oblak Čarni. Bila je oseba, ki je izžarevala nekaj več. Nekaj, kar v teh norih, hitrih časih tako zelo manjka, po čemer v resnici hrepeni svet. Uglajenost, marljivost, skromnost, poštenost, strokovnost, prijaznost, vedrino, požrtvovalnost, človeškost. Če bi želel biti komu podoben v jeseni življenja, bi želel biti podoben njej. Njen žar v očeh, ko se je pokazala možnost lastnega muzeja na Vrhniki je bil neprecenljiv. S tem žarom je skupaj s sodelavci Muzejskega društva Vrhnika pripravila izjemen elaborat za vrhniški muzej in njegove zbirke. S tem žarom je vrsto let urejala Vrhniške razglede. S tem žarom je vodila Muzejsko društvo. Ta žar v očeh je bil res nekaj več. Je bil kot mesec, ki odseva tisto svetlo luč, ki je sijala v srcu njenega bitja. Ta luč je luč ljube- V slovo Marija Oblak v Carni zni. Ljubezni do Vrhnike. In ta luč je žarela mnogo bolj kot pri marsikomu, ki sicer živi na Vrhniki, a s praznim srcem. Njeno srce pa je bilo polno, polno ljubezni do Vrhnike. Njeno srce je živelo na Vrhniki in za Vrhniko. Kako sem hvaležen, da sem smel sodelovati s tako čudovito osebo, s tako veliko osebo. S tako častno osebo. Želim si, da bi vsaj žarek njene luči, njene ljubezni svetil tudi v mojem srcu. In v srcu vsakega Vrhničana. V srcu slehernega človeka. Svet bi bil boljši, če bi se ravnali po naši dragi Mariji Oblak Čarni. In svet je bil boljši zaradi Marije Oblak Čarni, naše drage tete Mari. Verjamem, da njen žar ni kar izblinil. Verjamem, da še vedno žari. Verjamem, da lahko še vedno posije in nam s svojim zgledom kaže pot. Pot dostojanstva, miline, človeške toplote, prijaznosti, vedrine. In ljubezni. Do zgodovine, do Vrhnike in do vsakega človeka. Zato se Vam, draga Marija Oblak Čarni, častna občanka Občine Vrhnika, iz dna srca zahvaljujem za vse, kar ste storili za našo preljubo Vrhniko. Vam, dragi svojci, prijatelji, sodelavci in znanci, pa v imenu Občine Vrhnika in svojem imenu izrekam iskreno sožalje. Vem, da ni lahko, ko ugasne tako svetla zvezda. A naj nas žar njene dobrote, požrtvovalnosti, marljivosti in ljubezni greje še naprej in naprej. Vi pa, ljuba teta Mari, počivajte v miru. Boštjan Koprivec, 13. avgusta 2020 Fotografija družine Lenarčič (od leve: Milan, Ana, Zora in Josip; vir: Kreft, 120 let..., str. 22) leta 1901 poročila s Francem Tršarjem, imela sta štiri otroke, hčerka Ana Marija (1912-2011) se je poročila z inž. Otmarjem Czižkom (gl. Oblak); spomenik Czižkovih je na vrhniškem pokopališču poleg Lenarčičevega, kjer je na nagrobni plošči kot prvi napisan oče prej omenjenega solastnika Šrajbarskega turna, Andrej (1802-1871). Fran Kotnik iz Verda je imel osem otrok. Umrl je leta 1890, februarja 1910 pa tudi zadnji moški potomec, sin Karel. Tik pred smrtjo je prodal posestvo in obe tovarni (parketarno in opekarno) svaku Josipu Lenarčiču (1856-1939), ki se je leta 1880 poročil z njegovo sestro Ano (1863-1958); večino svojega premoženja pa je Karel zapustil Družbi sv. Cirila in Metoda. Josipov oče je bil kot rečeno Andrej, doma iz Parij na Krasu, ki se je zaposlil na Vrhniki kot dacar v zakupni družbi za trošarino ter se povezal z domačini. Razširjena družba je delovala v Istri, na Goriškem, Spodnji Avstriji ter na Moravskem, centrale je imela v Trstu, Ljubljani in Gradcu (Kreft). Josip Lenarčič je prevzel vodenje Kotnikove opekarne in parketarne in se nasploh uveljavil tako v gospodarskem kot političnem življenju Vrhnike in širše. Bil je soustanovitelj vrhniške posojilnice, Kmetske posojilnice za okolico Ljubljane in član Ana Lenarčič v poznih zrelih letih (fotografija iz osebnega arhiva Danijela Cvetka) Kmetijske družbe; kako resno je bil vpet v ta segment gospodarstva, kažeta npr. njegova lična, v Blaznikovi tiskarni v Ljubljana natisnjena ilustrirana Semenska kataloga za leti 1891 in 1892. Poleg ljubljanskega župana Ivana Hribarja je bil zaslužen za železniško povezavo Vrhnike z Ljubljano (1899), na Dunaju pa je bil član industrijskega in železniškega državnega sveta. Leta 1908 je Josip Lenarčič v Josipdolu pri Ribnici sredi Pohorja kupil steklarno (glažuto), a jo je že leto pozneje zaradi predrage proizvodnje in zastarelosti tehnologije zaprl in začel pospešeno razvijati kamnoseštvo. Znan je bil ne le po bogastvu, ampak tudi po naprednosti in po tem, » N aŠ Občina Vrhnika 28. september 2020*^ 19 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Vladimir Štoviček, inž. Otmar Czižek, bronasta plaketa na nagrobnem spomeniku rodbine Czižek na vrhniškem pokopališču (foto: Simona Kermavnar) Milan Lenarčič in Minka/Ninka Stare (vir: Kramberger, Milan Lenarčič..., str. 15) da je bil tudi dober obrtnik, zaradi svojih načel pa med delavci ne preveč priljubljen. Omenimo še, da je imel Josip Lenarčič tudi bogato umetniško zbirko (Marolt). Imetje je leta 1913 predal sinu Milanu. Milan (1884-1949) je večji del časa živel v Josipdolu. Bil je priznan strojni inženir, v Josipdolu je dal postaviti tudi hidroelektrarno in leta 1923 zgraditi ozkotirno železnico Brezno-Josipdol, ki je granitne kocke in druge podobne izdelke prevažala do postaje v Podvelki v Dravski dolini (le-ti so nato potovali vse do Egipta, Turčije in drugam) ter bil daleč najbolj zaslužen za razvoj kraja. Leta 1941 so ga Nemci pregnali iz Josipdola in preselil se je v Italijo. Njegova posest v Preganzi-olu pri Trevisu (t. i. Vila miru) je bila tudi kraj za okrevanje za ranjence in od pomladi 1945 zatočišče mnogim Slovencem, ki so zbežali iz matične domovine, da bi se preselili v ZDA, ko so čakali na pridobitev vizuma. Najverjetneje že leta 1943, po smrti sina Miloša, ki je umrl star komaj dvaindvajset let, je napisal oporoko, v kateri je vse svoje premoženje zapustil skladu, ki naj bi se ustanovil iz njegove zapuščine in skrbel za štipendije mladim nadarjenim Slovencem. Umrl je leta 1949 v avtomobilski nesreči, pri kateri ne gre izključiti načrtne usmrtitve s strani jugoslovanske tajne službe OZNE (Kramberger). Nagrobni spomenik Kotnik - Lenarčičevih, ki ga je izdelal hrvaški umetnik Ivan Rendic (Marolt, Kermavnar), je postavljen ob južni zunanji steni pokopališke podružnične cerkve sv. Antona Puščavnika v Verdu. Rendic velja za nestorja modernega hrvaškega kiparstva, slovel je kot velik mojster portretnega kiparstva, specializiral pa se je tudi za grobno arhitekturo in plastiko (Kečke-met). Med letoma 1880-1921 je deloval v Trstu in dobival pomembna naročila bogatih meščanov in širše. Kipar je Frana Kotnika upodobil v plitvem kamnitem reliefu v medaljonu, ki je umeščen v zgornji del bogato zasnovane arhitekturne kulise. Spomenik je bil prvotno posvečen najverjetneje samo Franu in ženi Mariji, roj. Mer-tlič (1835-1900), in je moral nastati v zadnjem desetletju 19. stoletja, ko sta tudi oba umrla. Mimogrede tu omenimo, da je Kotnik Rendica skoraj zagotovo spoznal v Trstu, morda leta 1882, ko je na tamkajšnjem mednarodnem industrijskem sejmu (Esposizione austro-un-garica industriale e agricola) za svoje okrasne parketne plošče prejel tudi diplomo. Sprva je grobno polje obdajala železna ograja (to so bile pravzaprav okenske železne mreže s Stražišarjeve hiše v Verdu, iz njih pa so Kotniki naredili ograjo, ki je obkrožala vrtno uto v parku ob njihovi hiši; po razlastitvi je park začel propadati, ograja pa je bila prenesena na skupni grob Kotnikov in Lenarčičev; Oblak). Kot lahko vidimo na fotografiji, posneti pred dobrima desetletjema in objavljeni v diplomskem delu Nataše Oblak (Prenova..., 1998), sta bili pod spomenikom pritrjeni tudi dve pravokotni bronasti plaketi pokončne oblike. Na njiju je Vladimir Štovi-ček upodobil Ano in Josipa Lenarčiča. Veljata za izgubljeni, hranijo pa v Mestnem muzeju Krško mavčna odlitka. V katalogu Štovičkove retrospektivne razstave iz leta 1998, za katerega sta besedila prispevali dr. Špelca Čopič in Jožica Vrtačnik Lorber (Oži Lorber), je plaketa z Josipovo doprsno upodobitvijo (30,1 x 23,7 cm) datirana okoli leta 1925, Anina (30,4 x 23,7 cm) pa je navedena med časovno neopredeljenimi medaljerjevimi deli. Kot je opozorila Čopičeva, je v njegovem kiparstvu precej težavno kronološko razporejanje nedatira-nih del, ker so formalne razlike lahko zelo majhne. Glede na to, da je velikost obeh plaket skoraj enaka in sta tudi sicer identično zasnovani, Ana pa kaže videz približno šestdesetletne ženske, je upravičen sklep, da sta nastali sočasno. Štoviček je čez nekaj let naredil tudi plaketi v mavcu njunega sina Milana in njegove druge žene, Minke/ Ninke (roj. Stare), ki sta enakih mer (12,3 x 9,7 cm), obe signirani in tudi datirani zgoraj s pripisom kraja: 19 JOSIPDOL 32. Hrani ju krški muzej. Sodeč po omenjenem katalogu (str. 85), je kipar izdelal tudi večjo različico z Milanovo upodobitvijo (34 x 26,8 cm). Na vrhniškem pokopališču pa je na nagrobnem spomeniku rodbine Czižek signira-na (ŠTOVIČEK • V •) plaketa okrogle oblike (premer 29 cm) z upodobitvijo inženirja strojništva Otmarja Czižka. Po obodu teče napis ING. OTMAR CZIŽEK • 1903-1975, izdelana je bila 1976, torej takoj po njegovi smrti. V muzeju v Krškem hranijo mavčni odlitek. Objava vseh naštetih z Vrhniškim povezanih mavčnih plaket, torej tudi Ane in Josipa Lenarčiča, ki sta bili nekoč kot bronasta odlitka vkomponirani v Kotnik - Lenarčičev nagrobni spomenik v Verdu, bi bila seveda zelo dobrodošla, vendar imenovani Štovičkovi reliefi čakajo na restavriranje in so iz tega razloga še neobjavljivi. Štoviček je svoje likovno izobraževanje začel na Umetni-ško-obrtni šoli v Ljubljani med letoma 1919 in 1922 je študiral na umetnostni akademiji v Pragi, in sicer kiparstvo pri prof. Janu Štursi, pri prof. Otokarju Španielu pa se je izpopolnjeval na specialnem medaljerskem oddelku. Leta 1925 se je prvič javno predstavil slovenskemu občinstvu na razstavi s someščanom in kolegom s praške akademije Jarom Hilbertom v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani (čez slaba štiri desetletja je prijatelja obiskal v Egiptu in tam portretiral več egipčanskih kulturnikov in politikov). Med letoma 1926 in 1931 se je izpopolnjeval v Parizu, leta 1932 pa se je vrnil v Leskovec in si na gradu Šrajbarski turn uredil atelje (občasno je tam bival že prej). Med njegovimi deli omenimo vsaj številne upodobitve znanih Slovencev, npr. Valvasorja, tako plaketo kot spomenik, ki stoji v Krškem pred muzejem, ter plakete Cankarja, Plečnika, Trubarja itn. Ob svoji osemdesetletnici (1976) je vsa dela iz zasebne zbirke in atelje podaril Občini Krško. Umrl je leta 1989 v Kr- škem.1 Simona Kermavnar [1] Za pomoč pri pisanju članka se najlepše zahvaljujem Nataši Oblak Japelj iz Cankarjeve knjižnice Vrhnika, Aleksandru Czižku za koristne usmeritve, Mihi Krambergerju za poslana skena fotografij Ane in Josipa Lenarčiča (fotografiji hrani g. Danijel Cvetko iz Josipdola) ter Nini Sotelšek iz Mestnega muzeja Krško za poslane delovne fotografske posnetke mavčnih plaket Ane, Josipa in Milana Lenarčiča ter inž. Otmarja Czižka. Viri in literatura (izbor) Karel Dobida, Stoviček, Vladimir. Slovenski biografski leksikon (https://www.slovenska-biografi.ja. si/oseba/sbi616026/, julij 2020); Marijan Marolt, Dekanija Vrhnika. Topografski opis (Umetnostni spomeniki Slovenije, II), Ljubljana 1929, str. 60-63; Duško Kečkemet, Ivan Rendic. Život i djelo, Supetar 1969; France Dobrovoljc, Cankarjev album, Maribor 1972, str. 295, passim.; Vladimir Štoviček. Slovenski medaljer in kipar. Razstava ob umetnikovi 85-letnici (katalog razstave, uvodna beseda Janez Mesesnel, beseda o herojih Stane Mikuž), Krško 1981; Mitja Kreft, 120 let parketarne Verd, Vrhnika 1992; Nataša Oblak, Prenova Kotnik-Lenarčičevega posestva v Verdu pri Vrhniki (diplomsko delo), Ljubljana 1998; Vladimir Štoviček 1896-1989 (retrospektivna razstava; besedila Špelca Čopič, Jožica Vrtačnik Lorber), Brežice 1998; Ivan Stopar, Šrajbarski Turn (Turn am Hard), v: Grajske stavbe v osrednji Sloveniji. 2: Dolenjska. 2: Med Bogenšperkom in Mokricami, Ljubljana 2001, str. 154-163:154-156; Nataša Oblak, Veliki ljudje v malem kraju. Zgodovinski razvoj in pomen Kotnik-Lenarčičevega posestva v Verdu, Vrhniški razgledi, 4, 2003, str. 25-75; Tatjana Oblak Milčinski, Vrata v Verdu. Oblikovni in simbolni pomen hišnih vhodov, Vrhniški razgledi, 6, 2005, str. 93-224: 140-141; Olga Pivk, Tovarna za lesne izdelke in harmonije Josip Lenarčič, Vrhniški razgledi, 13, 2012, str. 175-181; Stane Granda, Transformacija zemljiškega gospostva v kapitalistično veleposest, v: Vizija raziskav slovenske gospodarske in družbene zgodovine (ur. Darja Mihelič), Ljubljana 2014, str. 255-273; Akademski kipar Vladimir Štoviček (zgibanka; kustosinja razstave Nina Sotelšek), Krško 2014; Tina Fric, Kulturnozgodovinska podoba Ribnice na Pohorju in Josipdola/ The cultural and historical image of Ribnica na Pohorju and Josipdol (diplomsko delo), Josipdol 2016, str. 35-37, passim.; Miha Kramberger, Milan Lenarčič (diplomsko delo), Ljubljana 2017; Ivo Jevnikar, »Angel iz Moni-ga« in drugi pomočniki, Mladika, 5, 2020, str. 42-47; Simona Kermavnar, Rendicev nagrobni spomenik Frana Kotnika v Verdu, Naš časopis, 46, 27. januar 2020, str. 12-13; Maja Iva-nišin, Nina Sotelšek, Četrti pogled v Štovičkov depo. Otroški portreti/ A fourth view into the Depot of Štovi-ček. Children's Portraits, Krško 2020. NOS Občina Vrhnika 28. september 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si a Podelili blagajane Za najlepše urejeno tematsko pot - Pot ob rimskem zidu (Zaplana) je prejela na novo imenovana v. d. direktorica ZlC-a Marija Zakrajšek. Med prejemniki priznanj je bilo tudi vrhniško komunalno podjetje, za katerega je priznanje sprejel novi direktor TomažKačar. Podeljevanje je bilo v Starem mal-nu, kjer so se zbrali člani društva, njihovi podporniki in sploh ljubi- telji lepega in dobrega urejanja hiš, objektov, ustanov in njihovih okolic. Prireditev je imela zabavni, kulturni Turistično društvo Blagajana Vrhnika že vrsto let prvo nedeljo v septembru podeljuje priznanja blagajana za lepo urejene objekte in okolico. ter predvsem turistični značaj predstavljanja Vrhnike in njene okolice. Tudi za letos je bila tradicionalna prireditev načrtovana. Vendar pa jo je korona virus nekoliko osiromašil, saj je bilo treba uveljaviti in izvesti vse varnostne ukrepe, seveda času primerno. Lepa prva nedelja 6. septembra je napovedala, da bodo Stari maln zopet obiskali številni ljubitelji prelepe narave, člani društva, dobitniki priznanj in drugimi povabljenimi gosti. Manjkala sta zabavni in kulturni program. Vse to pa je nadomestila izbrana ekipa Starega malna in vse pogostila z dobro enolončnico in dobrotami z žara. V prejšnji številki Našega časopisa je Komisija za lepše okolje predstavila vse dobitnike priznanj blagajana. Ocenjevanje je izvedla v juniju, vse v sklopu razmer koronavirusa. V sliki in besedi so bili prikazani dobitniki blagajan za: najlepše urejen kotiček, urejeno tematsko pot, urejeno javno igrišče, urejen park, ohranjanje sakralne dediščine, urejen poslovni objekt ter za najlepše urejeno javno površino - prometni otok. Nekaj dobitnikov je prišlo po priznanja v Star maln. Zbrane sta nagovorila predsednica društva, neutrudna Mira Suhadolnik in predsednica komisije za lepše okolje Anita Čretnik. Obe sta prisotnim dobitnikom tudi podelili priznanja. Vse je potekalo po smernicah in navodilih zaradi varovanja pred koronavirusom. Mnogi so priložnost izkoristili za pogovor o nadaljnjih aktivnostih in načrtih, ki jih izvaja in pripravljajo TD Blagaja-na Vrhnika, predvsem pa ekipa Stari maln in upravni odbor vrhniških turistov. Simon Seljak Razstava Maksa Lenarta Černelča V Cankarjevem domu na Vrhniki je bilo v sredo, 2. septembra, odprtje razstave mladega umetnika Maksa Lenarta Černelča z imenom Čas. Maks Lenart Černelč ob svojih delih Uradno odprtje je potekalo v veliki dvorani, dela pa so razstavljena v mali dvorani in v avli Cankarjevega doma. Odprtje razstave je vodila Tatjana Oblak Milčinski, kulturni program pa so poskrbeli: učenca Glasbene šole Vrhnika, brata Pablo in Lucas Kovač Takahashi, čelistka Ka-nisaja Nika Kovačič, dijakinja poljanske gimnazije, ter pevki Maja Režek, učenka OŠ Grosuplje in Iva Režek, dijakinja Škofijske gimnazije, in Janez Mehle, dijak Škofijske gimnazije. Prag slednje je prestopil tudi mladi umetnik Maks Lenart Černelč. O Maksu je Tatjana Oblak Milčinski med drugim poudarila: »Maksov talent za risanje in slikanje je v prvem razredu odkrila profesorica Andreja Pečnik. Od takrat je neumorno likovno ustvarjal in imel več samostojnih razstav, prvo na šoli v prvem razredu, v drugem razredu pa v Rehabilitacijskem inštitutu Soča. Imel je več samostojnih razstav, sodeloval pa je tudi na številnih skupinskih doma in v tujini. Maks se je z računalniško grafiko začel ukvarjati leta 2015. Pri svojem delu kombinira različne računalniške programe. Razstava 44-tih digitalnih grafik ČAS je na ogled v naši Galeriji od junija 2020, danes smo jo z njegovimi najbolj svežimi deli razširili še v avlo Cankarjevega doma.« Po odprtju v veliki dvorani je sledil ogled mojstrovin mladega Maksa v avli in v mali dvorani. Simon Seljak Brezplačne delavnice, tečaji in predavanja Večgeneracijski center Skupna točka Dejavnosti bodo sofinancirane tudi s strani RS, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Direktorat za družino; EU, Evropski socialni sklad, Naložba v vašo prihodnost in Občine Vrhnika. Program OKTOBER V OKTOBRU vam nudimo kar nekaj zanimivih delavnic oz. predavanj, sicer pa smo za obisk in izvedbo različnih aktivnosti dostopni vsak dan ob delavnikih, izjemoma tudi ob koncu tedna. Prav tako nudimo vsakodnevno učno pomoč ter bralni kotiček, uporaba računalnika pa je sedaj v naših prostorih; veseli smo tudi vsakršnega vašega dodatnega predloga oz. ideje. Vse naše delavnice so BREZPLAČNE, vabljeni pa ste vsi - od najmlajših do najbolj zrelih. VGC Skupna točka Vrhnika PON-PET 8.00-16.00 na Cankarjevem trgu 4 (prvo nadstropje) Kontaktna oseba: koordinator aktivnosti Eva Ličof, e-naslov: eva.licof@zpmmoste.net in tel: 064 259 033. Ponedeljek: 5., 12., 19., 26. oktober ob 9.00 do 12.00 - skupna kvačkanja - ustvarjalnica Ponedeljek: 5., 12., 19., oktober ob 16.00-17.00 - program RASTE-MO SKUPAJ - ustvarjalne delavnice za predšolske otroke in njihove starše (zaželene prijave) Ponedeljek: 5., 12., 19., oktober ob 17.30-18.30 - tečaj igranja kitare (skupina je polna) Ponedeljek: 5., 12., 19., oktober ob 18.45-20.00 - celostno sproščanje za nosečnice (prijave so zaželene) Torek: 6.,13.,20.,27. oktober ob 9.30 - učenje angleščine na zabaven način (konverzacija - potovanje, nakupi, pogovor ...) Potrebno je malo predznanja. Torek: 6. oktober ob 18.00- Povezane v klepetu (ženska zaupna skupina) 2.del ODNOSI (prijave so obvezne) Torek: 13. oktober - sproščanje s tibetanskimi posodami ob 18.30 (prijave so zaželene) Torek: 20. oktober - delavnica Sprosti se z Anito Jakša ob 17.30 (prijave so zaželene) Torek: 27. oktober - predstavitev knjige Camino avtorice Petra Škarja ob 18.00 (prijave so zaželene) Sreda: 7. oktober - EFT tapkanje s Katjo Logar Nadižar ob 18.00 (prijave so zaželene) Sreda: 7., 14., 21. oktober ob 9. uri, pilates za VSE, tudi za nosečke z Ano Podlipnik (obvezne prijave + prostovoljni prispevek) Sreda: 21. oktober - spoznavanje kitajske kulture, predavanje ob 17.30 (prijave so zaželene) Sreda: 28. oktober - Meditacija čuječnosti ob 18:00 (prijave so zaželene) Četrtek 1., 8., 15., 22. oktober ob 16.30- 18.00 - Nadaljevalni tečaj španščine (skupina je polna) Četrtek: 1., 8., 15., 22. oktober ob 9.30 - 11.00 - učenje slovenščine, priprava na izpit (prijave so zaželene) Četrtek: 29.10 ob 18.00 - Plesna delavnica Gib z Jernejem Bizjakom (Zavod 0.1) v Cankarjevem domu (prijave so obvezne) Petek: 2. oktober ob 10.00 - Rožnati oktober - Ovijanje drevesa (projekt Europa Donna) Petek: 2., 9., 16., 23., 30. oktober ob 10.00 - druženje mamic in nosečk: podporna skupina (prijave so zaželene) Petek: 23. oktober ob 14.00 - peka palačink in družabne igre za mlade Program dodatnih aktivnosti lahko spremljate na Facebook strani: VGC Skupna točka Vrhnika. Projekt sofinancirata Republika Slovenija -MDDSZEM in Evropska unija iz sredstev Evropskega socialnega sklada. NOS Občina Vrhnika a 28. september 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Štiriletno branje Cankarja V sredo 16. septembra je minilo natanko štiri leta od začetka branja Cankarjevih del v Močilniku. Bralci njegovih del, sprva iz Turističnega društva Blagajana, so vztrajali vsako sredo, nakar so se jim začeli pridruževati še drugi ljubitelji pisane besede. Brali so tudi na posebnih dogodkih in krajih povezanih z vrhniškim pisateljem. Prva branja so bila namenjena protestom in nemoči spremeniti podobo Močilnika. Del Močilnika je bil in je še v lasti vrhniških turistov, zato so mu poskušali vrniti vsebino naziva »turistični in naravni park ter družabni kraj«. V zadnjih dveh letih je branje podprla tudi Cankarjeva knjižnica Vrhnika in tudi število bralcev se je povečalo. Sedaj pa je branje povezano z ljubeznijo do različnih Cankarjevih del. Jubilejno štiriletno branje so bralci izvedli precej slovesno. V goste jim je prišel vrhniški Big band orkester z znanim vrhniškim pianistom Blažem Jur-jevčičem. Zbrane je nagovorila predsednica društva Mirjam Suhadolnik s kratko vsebino štiriletnega branja. Big band pa je branje popestril z nekaj glasbenimi vložki. Vsi so si zaslužili dobro torto! Po obljubah pa se bo branje nadaljevalo še naprej, saj jim je Cankar kot pravijo »zlezel pod kožo«. Zato vse čestitke vsem dosedanjim bralcem Cankarjevih del, saj je tudi on neizmerno ljubil lepote našega Močilnika. Vabljeni na branje tudi drugi krajani, občani in ljudje dobre volje. Simon Seljak Minilo je štiri leta branja, ki se bo nadaljevalo še naprej Pod svetim Pavlom, onkraj cesarske ceste, spi Mo-čilnik v globoki kotanji, v večni senci. Kdo izmed vas, ki berete to zgodbo, je videl Močilnik in ne sanja o njem vsako noč? Izpod skale, višje kakor svetega Pavla zvonik, šumi črna voda; zašumi in takoj utihne, pogrezne se v globoko strugo, skrije se pod vrhe in molči vsa temna. Kaj se ji je sanjalo tam doli pod kraškimi skalami, in kaj jo je prestrašilo, ko je prišla iz noči v prosojni mrak? Tako molče usta, kadar se odpro oči po dolgem spanju in plane pogled, izgubljen, osupel, v preveliko lepoto ... Tihe steze se vijo ob vodi, pod drevjem, v senci; ustvaril jih je bil prav tako zapeljivi kakor človekoljubni davkar; če se zasveti v temi sončni žarek, ki je bil izgubil pot med gostim drevjem in grmičevjem ter išče svobode, se zdi človeku, da vidi svetlo belo srajco in davkarja samega, ki si otira čelo in premišljuje. Tam na stezi, z belim peskom posuti, se zatajujejo koraki. Kaj bi se ne zatajevali, ko roma tam dvoje ljudi tako tesno objetih, da bi človek od daleč ničesar ne razločil in da bi se hudo razjezil, če bi spoznal to reč. »Koliko vode je v Močilniku!« pravi davčni praktikant Golja. »Posebno spomladi!« odgovori sramežljivo štacu-narjeva hči ... Ivan Cankar, Aleš iz Razora Na 211. branju Tone Partljič Zvestim bralcem Cankarjevih besedil se je 9. septembra v Močilniku pridružil slovenski pisatelj, dramatik, komediograf in veseljak Tone Partljič. Zbrane je prva nagovorila predsednica Turističnega društva Blagajana Mirjam Suha-dolnik in gostu predstavila skoraj štiriletno branje (obletnica je bila 16. septembra). Tone Partljič je nato v skoraj enournem razgovoru in nagovoru dokazal, da je velik in izreden poznavalec življenja in literarnih del našega Vrhničana Ivana Cankarja. Tako smo izvedeli veliko zanimivosti, med njimi tudi, da je Cankarja začel brati pri 14 letih. »Njegove črtice so me spominjale na mojo mladost, ker je bilo življenje naše družine zelo podobno Cankarjevemu. Pri 16 letih pa so me njegova dela popolnoma prepojila. Oče je bil železničar in sem se z vlakom večkrat pripeljal na Vrhniko in obiskoval Ivanove opisane kraje. Tudi kot učitelj osnovne šole sem učence večkrat pripeljal na Vrhniko in jim poskušal vtisniti Cankarjeve literarne vrednote. Poudariti moram, da je Cankar res še vedno živ med Slovenci. Ne samo z dobrimi dramami, komedijami in dobro prozo, ampak tudi s poimenovanji ulic, raznih društev, krajev in ustanov. To pomeni, da smo ga imeli radi in ga imamo še vedno. Seveda to dokazujete tudi vi, bralci, zato vam vsem samo »kapo dol«. Mislite, kot je Cankar mislil tedaj v svojem življenju. Bil je največji človek s svojimi mislimi, znanji in idejami, ki jih je znal zapisati in jih glasno zagovarjati.« Nato je nekaj zvestih bralcev opravilo svoje skoraj štiriletno poslanstvo. Sredina popoldneva se je hitro sprevrgla v večerno uro. Sledilo je še zanimivo in pogovorno druženje. Res bil je prelep Cankarjev in Partlji-čev večer. Simon Seljak V Sole Libero smo veselo zakorakali v jesen Naš program poteka v gozdni učilnici ter prek konkretnih izkustev tudi v šolskem letu 2020/21. Že prvi teden smo se povzpeli na čudovito Planino nad Vrhniko, kjer smo spoznavali strani neba, ločevali vasi od mest ter uzrli našo najvišjo goro v Sloveniji, ki se jo je v tako lepem vremenu prav jasno videlo z vrha Planine. Vrhniko smo raziskovali s pomočjo zemljevida in obiskali vrhniško tržnico, kjer so si otroci sami kupili malico. Ob tej priložnosti smo se pogovarjali še o nadpomenkah in podpomenkah, ki smo jih opazili na tržnici, mlajši pa so s pomočjo uporabe različnih črt narisali, kaj vse so videli na tržnici. Uporabili so črte, vse od krivih, lomljenih, ki so bile sklenjene in nesklenjene, pa vse do lomljenih. Poleg rednega prepevanja pesmi v našem gozdu odmevajo tudi kladiva in žage, saj so si otroci zadali lasten projekt, in sicer gradnjo hiše v gozdu. Poleg gradnje gozdne hiše tudi redno pripravljamo drva za našo skladovnico, ki je v hladnejših in vlažnejših dneh bistvenega pomena. Tudi letos nas podpira Prava vadba, kjer se lahko igramo, razgibamo, plešemo, pojemo, telovadimo, kolesarimo, veslamo, si pripravljamo poligone in še marsikaj. Tudi s Plezalnim centrom Vrhnika letos še naprej sodelujemo, svojo strokovno pomoč pri tujih jezikih pa nam nudi Jezikovno mesto. Letos imamo na rednem programu še vedno izkustveno angleščino ter izbirno španščino. Našemu strokovnemu timu se letos pridružuje še diplomirana slikarka Polona Pivk Mihevc, ki bo med šolskim letom z otroki odkrivala raznolike ustvarjalne tehnike. Pestro in izkustveno, idej nam ne manjka, včasih le časa, da bi vse izvedli. Ob tej priložnosti bi se zahvalili našim sončnim sponzorjem, ki podpirajo našo vizijo izkustvenega šolanja in nam omogočajo dodatna izkustva. Hvala vam! SK 0SimonKr vrni II P.LIIIVI, lin-, SimonKr, d. o. o., in Tera Nova, d. o. o., ter Prava vadba so naši sončni sponzorji. Če bi želeli biti med našimi sponzorji tudi vi, nam pišite na info@sole--libero.si. Z vami že od leta 1973 Wasoasopis NOS Občina Vrhnika a 28. september 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Iz župnijskega vrtca Montessori na Vrhniki Vstopili smo v novo šolsko leto. Dan prej smo si šli pogledat našo novo igralnico. Otroci iz skupine (prejšnji Angelčki) so si veselo govorili: " Zdaj smo Lune," ko smo se vzpenjali po stopnicah v prvo nadstropje. Polni pričakovanja in očitno vznemirjeni so raziskovali nove kotičke in navdušeno opozarjali, ko so zagledali kaj novega in zanimivega. Poleg Zvezdic, Sončkov in Zvončkov imamo tudi mi prenovljeno kopalnico. Še posebno so jih navdušile do-zirne posode za milo. O ustrezni uporabi le-teh pa se bomo verjetno še večkrat pogovarjali. Vsak si je izbral tudi nov znak za v garderobo. Toliko novih stvari in to je šele začetek. Starejše skupine bodo kmalu odšle na izlet v Kekčevo deželo. Zvezdice so se v minulem tednu ukvarjale z vprašanjem, kam izgine vsa voda, ko se mokre krpe, ki so jih obesili na vrv, posušijo? Toliko je treba še raziskati in toliko še ugotoviti. Lepo vreme bo veliko skupin med drugim izkoristilo tudi za nabiranje znanja o prometu in kako se ga varno udeležujemo. Spoznavali bomo prometne znake in tudi različne oblike. Sicer pa je prvi mesec še bolj uvajalno obdobje. Tudi naši skupini se je pridružilo nekaj novih otrok, tako da nas je zdaj 19. Vsak otrok, ki se uvaja, potrebuje svoj čas. Prav dobro je potem slišati vzgojiteljico iz skupine najmlajših novincev, ki reče:" Danes so pa vsi lepo zaspali." In se nasmehne. Vstop v vrtec je sprememba, ki jo vsak občuti in doživlja malo drugače. Ko se otrok na to privadi in se počuti varnega ter sprejetega, postane obiskovanje vrtca prijetna izkušnja, ki lahko prinese marsikaj zanimivega. Ni vedno lahko tudi za starše. Včasih je potrebno le malo več zaupanja in je potem vse lažje. Da pa bi vsi lažje zaupali in se sproščeno podali v novo vrtče-vsko leto, smo imeli v drugem tednu na spodnjem igrišču pri naši Marijini kapelici uvodno mašo. Otroci starejših skupin so izrekli svoje prošnje. Med drugim tudi, da bi bilo konec "korone". Ne glede na to, da je ta situacija del našega vsakdana, pa še vedno lahko iščemo razloge za veselje in hvaležnost. Če iščemo, se vedno najde. Anja in Barbara Predstavilo se je vrhniško Kneippovo društvo 12. september - V parku pred Zavodom Ivana Cankarja Vrhnika se je predstavilo vrhniško Kneippovo društvo, ki šteje okoli 25 aktivnih članov. Pripravili so predstavitev literature, povezane s Kne-ippovimi terapijami, in šopke zdravilnih zelišč. Še največ pozornosti med obiskovalci pa je bila deležno hladno oblivanje nog, namakanje rok v vodo ali pa hoja po čutni poti. Kot je dejala Maja Artenjak iz društva, je njihovo društvo resda lokalno, a delujejo po vsej Sloveniji. »Prirejamo gozdne potope, pohode, praktična in teoretična izobraževanja, obiskujemo različne kraje, ki izvajajo kne-ippovo terapijo... Skratka, ni nam dolgčas. V naše vrste vabimo vse, ki bi se radi podučili o naravnem načinu dvigovanja imunosti in izboljšanju zdravja.« Kot rečeno, so ena od njihovih dejavnosti tudi predavanja. »Najbolj so obiskana od priznane naturopatinje Erike Brajnik. Sporočam, da nas bo obiskala novembra, kot ponavadi v Cankarjevi knjižnici Vrhnika, tokratna tema pa bo imunost,« je še dejala sogovornica, ki hkrati tudi poziva, naj bralci spremljajo njihov Facebook profil Kneippovo društvo Vrhnika, kjer bodo našli aktualne informacije. (gt) Montessori Popoldnevnice v Vrhniški hiši otrok. 11* v* Jv i- ¿mm preprogomontessori MONTESSORI POPOLDNEVNICE ■,t+f\ ■ L Kupnim LLD-I ■ i| VJ.fl n ^rtu -V |Hl V .mi™ do i taj lillll J-A-W i' I L i.-i Z oktobrom pričenjamo z dejavnostmi Montessori tudi za otroke, ki ne obiskujejo vrtca ali šole Montessori. V Preprosto Montessori že vrsto let pripravljamo programe za otroke in starše, ki niso redno vpisani v naši dve Gorenjsko ali Vrhniško HIŠO OTROK. Programi za otroke od rojstva do 6 let so prepoznavni pod imenom POPOLDNEVNICE oz. DOPOLDNEVNICE. Za osnovnošolce in mlade pa imamo pripravljeno MONTESSORI SOBO ter na hribu sv. Trojice na Vrhniki MONTESSORI KMETIJO. Tudi na ta način, ko otroci redno tedensko obiskujejo pripravljeno montessori okolje in z načinom dela po pristopu montessori, dobijo priložnost razvijati svoje skrite potenciale na za njih najbolj naraven način, hkrati pa pridobiti pomembne življenjske veščine za današnji čas. Skupine so majhne, na enega pedagoga mon-tessori je največ 6 do 8 otrok. Ob tedenskih srečanjih za otroke, občasno povabimo na srečanje tudi starše. Srečanja bodo potekala po skupinah, ki bodo razdeljene po različnih starostnih obdobjih - od rojstva do 1 leta (skupaj s starši), od 1 do 3 let (skupaj s starši), od 3 do 6 let in od 6 do 12 let. Skupina 1-3 let: so tedenska srečanja, kjer ima otrok priložnost, da v avtentično pripravljenem okolju montessori v interakciji z okoljem in vrstniki v polnosti razvija svojo osebnost. Starši mu ob tem stojite ob strani, hkrati pa pridobivate spodbude za življenje z otrokom doma in se gradite v svojem najpomembnejšem življenjskem poslanstvu - starševstvu. Otrok v prvem obdobju svojega življenja (od rojstva do treh let) gradi temelje za ves svoj nadaljnji razvoj. V tem obdobju iz svojega okolja nezavedno vsrkava prav vse. Skupina 3-6 let: namenjena je otrokom starim 3 do 6 let, ki ne hodijo v vrtec Montes-sori ali sploh ne obiskujejo vrtca. To je odlično okolje, kjer bo otrok v majhni skupini (do 10 otrok) spontano in na njemu najbolj naraven način razvijal socialne veščine in kognitivne sposobnosti. Opremljen s takšnimi znanji in veščinami, bo dobro pripravljen za suveren vstop v osnovno šolo. Otroci v tej starosti postopno prehajajo iz nezavednega posnemovalca v zavednega de- lavca. Na osnovi konkretnih izkušenj v okolju in večkratnih ponovitev posamezne dejavnosti, bo otrok razvijal lastno voljo in počasi se mu bo prebujala sposobnost abstraktnega mišljenja in dolgoročnega spomina. Srečanja bomo pričenjali s kratkim gibanjem, kar pomeni: nekaj vaj za razgibavanje možganov (brain-gym), ples, bansi, hoja po črti itd. Otrok bo po teh vajah bolj zbran, sposoben daljše koncentracije in pripravljen na intelektualne izzive. Nato bodo pod vodstvom izkušenega vzgojitelja v skrbno pripravljenem okolju Montessori lahko samostojno izbirali med raznovrstnimi materiali Montessori in dejavnostmi s področja vsakdanjega življenja, zaznavanja, matematike, jezika, znanosti in umetnosti. Skupina 6-12 je namenjena otrokom/ osnovnošolcem med 6 in 12 letom, ki so hodili v vrtec montessori in sedaj nimajo priložnosti nadaljevati v OŠ Montessori in tudi tistim, ki do sedaj še nimajo izkušnje z okoljem montes-sori in si želijo te čudovite izkušnje druženja in iskanja odgovorov na svoja nešteta vprašanja ZAKAJ in KAKO. Projekti vključujejo geografijo, biologijo, zgodovino, jezik, matematiko, naravoslovje, glasbo in druge oblike umetniškega izražanja. Slišijo t. i. velike zgodbe, ki jim pomagajo razumeti povezanost vsega in jim odprejo pomembna vprašanja o svetu in svoji vlogi v njem. Znanje dopolnjujejo in organizirajo z obiski zunaj meja učilnice, da pridobijo resnična znanja iz virov skupnosti, kot so knjižnica, plane-tarij, botanični vrt, znanstveni center, tovarna itd. Ta pristop spodbuja občutek povezanosti s človeštvom in spodbuja otrokovo naravno željo po prispevanju k svetu. Starše, ki bi radi ali še razmišljate, da bi otroka vključili v katerega od naših programov, vabimo na predstavitveno SREČANJE, ki bo v torek, 6. 10. 2020 ob 18. uri v Vrhniški hiši otrok (Robova cesta 27). Predstavili bomo značilnosti in pomen pedagogike montessori in kako posamezni program poteka. Ker se širjenje bolezni spreminja in ker se želimo obnašati čim bolj družbeno odgovorno, bomo morebitne spremembe javljali na naši spletni strani - www.preprostomontessori.si ali na facebook strani. Ekipa Vrhniške hiše otrok N aŠ Občina Vrhnika 28. september 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si X X Spoštovani bralci Našega časopisa! >v ZIC Zavoa Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika Trenutno veljavna Strategija razvoja občine Vrhnika se izteka, v pripravi je nova. Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem, ki je bil ustanovljen za razvoj področij kulture, športa in turizma na Vrhniki, bo pripravil strategijo omenjenih področij, kot del krovnega dokumenta. Zavedamo se, da se omenjena tri področja konkretno dotikajo življenja vseh občanov, zato vas želimo povabiti k sodelovanju. V nadaljevanju objavljamo anketo, s katero želimo pridobiti vaša mnenja in razmišljanja o sedanjem stanju ter o prihodnosti kulture, športa, turizma ter Našega časopisa. Vnaprej hvala vsem, ki boste sodelovali. Ker cenimo vaš čas in trud, ki ga boste vložili v sodelovanje, bomo med vsemi izžrebali tri, ki bodo prejeli darilni paket iz našega Turistično informacijskega centra Vrhnika. Prosimo vas, da anketo izrežete iz časopisa in pošljete na naslov: Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika s pripisom »anketa« do konca meseca oktobra. Anketo lahko izpolnete tudi preko spleta, dostopna je na spletni strani www.visitvrhnika.si. Marija Zakrajšek Martinjak, v. d. direktorja DEMOGRAFIJA X X 1. Spol a. Moški b. Ženski 2. Starost a. Do 25 let b. Od 26 do 46 let c. Od 46 do 65 let d. Nad 65 let 3. Bivalni pogoji (bolje hiša, blok?) a. Ima lastno stanovanje b. Nima lastnega stanovanja 4. Krajevne skupnosti a. Vrhnika - Center b. Vrhnika - Breg c. Vrhnika - Vas d. Bevke e. Drenov Grič - Lesno Brdo f. Ligojna g. Podlipa - Smrečje h. Sinja Gorica i. Stara Vrhnika j. Verd k. Zaplana l. Neopredeljeni 5. Socialna lestvica (bolje dohodek na družino?) a. Nižji razred b. Nižji srednji razred c. Višji srednji razred d. Visok razred 6. Izobrazba a. Nedokončna osnovna šola b. Osnovna šola c. Poklicna šola d. Srednja šola e. Višja šola f. Visoka šola g. Magisterij, specializacija, doktorat TURIZEM 1. Kaj menite, koliko obiskovalcev oz. turistov bi morala privabljati Vrhnika? Vsako trditev ocenite od 1 do 5 (1 - nikakor se ne strinjam, 5 - popolnoma se strinjam). Trenutna količina turistov je ravno pravšnja 1 2 3 4 5 Motilo bi me, če bi bilo v kraju več turistov 1 2 3 4 5 Vrhnika ne izkorišča potencialov, morala bi privabljati več obiskovalcev 1 2 3 4 5 2. Katere obiskovalce/turiste menite, da bi morala Vrhnika privabljati? (1 najmanj zaželeni, 5 - najbolj zaželeni) Dnevne obiskovalce 1 2 3 4 5 Večdnevne turiste 1 2 3 4 5 Poslovne/kongresne turiste 1 2 3 4 5 Družine 1 2 3 4 5 Mlade 1 2 3 4 5 Slovence 1 2 3 4 5 Tujce, (napišite narodnost): 1 2 3 4 5 3. Katere oblike turizma bi morali po vašem mnenju razvijati na Vrhniki? (1- najmanj primerna oblika, 5 - najbolj primerna) Kulinarično - gastronomski 1 2 3 4 5 Kulturno - zgodovinski 1 2 3 4 5 Mladinski turizem 1 2 3 4 5 Narava in podeželje 1 2 3 4 5 Prireditveni 1 2 3 4 5 Športno - rekreacijski 1 2 3 4 5 Ostalo (napišite): 1 2 3 4 5 4. Katere znamenitosti bi vi osebno priporočili turistom, naj obiščejo na Vrhniki? 5. Katere so po vašem mnenju črne točke vrhniškega turizma? 6. Kako vidite prihodnost turizma na Vrhniki? (1 - nikakor se ne strinjam, 5 - popolnoma se strinjam) V turizmu vidim prihodnost zase in za svoje otroke 1 2 3 4 5 V turizmu vidim priložnost za razvoj svojih podjetniških idej 1 2 3 4 5 Turizem bi moral postati ena od glavnih gospodarskih panog v občini 1 2 3 4 5 Vrhnika bi morala postati prepoznavna po svoji turistični ponudbi 1 2 3 4 5 Turizem bi moral nuditi dodaten vir dohodka domačinom 1 2 3 4 5 Turizem vidim kot obrobno, nepomembno dejavnost na Vrhniki 1 2 3 4 5 V turizmu ne vidim potenciala za razvoj občine Vrhnika 1 2 3 4 5 Turizem vidim kot priložnost za večjo urejenost kraja in ponudbe, ki ¡e privlačna tudi za prebivalce 1 2 3 4 5 7. Kaj pogrešate v turistični ponudbi Vrhnike? (1 - sploh ne pogrešam, 5 zelo pogrešam) Avtokamp 1 2 3 4 5 Lokalna doživetja 1 2 3 4 5 Več sobodajalcev (Air bnb in podobno) ponudnikov 1 2 3 4 5 Na Vrhniki bi moral obratovati hostel 1 2 3 4 5 Kamp/glamping 1 2 3 4 5 Aktivnosti ob vodi (ob/na Ljubljanici, ribnikih... sup-i, čolni, plavanje, itd.) 1 2 3 4 5 Gastronomsko ponudbo na višjem nivoju 1 2 3 4 5 Urejene pešpoti 1 2 3 4 5 Urejene kolesarske poti 1 2 3 4 5 8. Kako ocenjujete kvaliteto turistične ponudbe na Vrhniki? (1- sploh se ne strinjam, 5 - popolnoma se strinjam) Gostinska ponudba je ustrezna 1 2 3 4 5 Prenočitvenih kapacitet je dovolj 1 2 3 4 5 Turistično-informativnih tabel in oznak je dovolj 1 2 3 4 5 Pešpoti so ustrezno urejene 1 2 3 4 5 Kolesarske poti so ustrezno urejene 1 2 3 4 5 Dovolj je naravnih in kulturnih zanimivosti vrednih obiska 1 2 3 4 5 Zavod Ivana Cankarja dobro opravlja delo lokalne turistične organizacije 1 2 3 4 5 9. Naštejte tri točke, zaradi katerih menite, da bi turisti obiskali Vrhniko? 10. Kako uspešno ocenjujete, da so posamezni turistični potenciali izkoriščeni? (opomba: izkoriščen turistični potencial pomeni, bodisi, da se določena točka trži ali pa predstavlja naravno, kulturno, športno-rekreativno, družabno ali estetsko vrednoto v kraju; 1- sploh ni izkoriščeno, 5 - popolnoma je izkoriščeno) Barje: naravni spomenik Mali plac in učna pot Bevke 1 2 3 4 5 Cankarjeva spominska hiša 1 2 3 4 5 Izviri Ljubljanice v Močilniku in Retovju 1 2 3 4 5 Izletniška kmetija Kuren 1 2 3 4 5 Ljubljanica in obvodni turizem 1 2 3 4 5 Miklčeva kašča v Verdu 1 2 3 4 5 Planina z razglednim stolpom 1 2 3 4 5 Podvodna arheologija 1 2 3 4 5 Rimski zid in Rupnikova linija na Zaplani 1 2 3 4 5 Ribniki/bajerji pri Sinji Gorici 1 2 3 4 5 Stalna razstava Moja Ljubljanica 1 2 3 4 5 Star Maln 1 2 3 4 5 Tehniški muzej Slovenije v Bistri 1 2 3 4 5 Vas Podlipa 1 2 3 4 5 Vas Pokojišče 1 2 3 4 5 11. Katera je po vašem mnenju neizkoriščena priložnost za razvoj turizma na Vrhniki? 12. Kaj menite, kako turisti/obiskovalci doživljajo vrhniški turizem? (1- sploh se ne strinjam, 5 - popolnoma se strinjam) Ponuja odlično razmerje med kvaliteto in ceno 1 2 3 4 5 Varna destinacija 1 2 3 4 5 Primerna za enodneven izlet 1 2 3 4 5 Dovolj ponudbe za večdnevno bivanje 1 2 3 4 5 13. Naštejte tri značilne Vrhniške spominke. 14. Kako pogosto se udeležujete naslednjih tradicionalnih prireditev na Vrhniki? Vsako trditev ocenite od 1 do 5 (1 - nikoli se ne udeležim, 5 - vedno se udeležim). Pustovanje 1 2 3 4 5 Cankarjevi dnevi 1 2 3 4 5 Gregorjevo 1 2 3 4 5 Festival kave 1 2 3 4 5 Argonavtski festival - dogajanje izven Noči na Vrhniki 1 2 3 4 5 Noč na Vrhniki 1 2 3 4 5 N 05 Občina Vrhnika 28. september 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 Poletje na Vrhniki 1 2 B 4 s Miklavževanje 1 2 B 4 s Silvestrovanje 1 2 B 4 S 15. Kaj bi vas pritegnilo k vsakokratni udeležbi na naštetih prireditvah? Označite ustrezno trditev za vsako prireditev posebej. Večja promocija prireditve Bolj pestro dogajanje Boljša gostinska ponudba Preselitev dogajanja v zaprt prostor Več zabavnega programa za odrasle Tako kot je, mi je v redu Nič, te prireditve me ne zanimajo Prireditve ob Cankarjevih dnevih Cankarjevi dnevi Gregorjevo Festival kave Argonavtski festival -dogajanje izven Noči na Vrhniki Noč na Vrhniki Poletje na Vrhniki Miklavževanje Drsališče v Športnem parku Silvestrovanje KULTURA 1. V katerih vrhniških institucijah, lokacijah obiskujete kulturne dogodke? 2. Ste obiskovalec kulturnih prireditev v Cankarjevem domu na Vrhniki? a. Občasni b. Redni c. Ne 3. Ste (bili) obiskovalec gledališkega abonmaja v CDV? a. Da b. Ne 4. Ste (bili) obiskovalec otroškega abonmaja 11. šola v CDV? a. Da b. Ne 5. Ali ste zadovoljni s kvaliteto abonmajskih predstav? a. Gledališki abonma (od 1 do 5): b. Otroški abonma (od 1 do 5): 6. Ali je 6 predstav v abonmaju dovolj ali želite v abonmaju več, manj predstav? a. 6 predstav b. 7 prestav c. 5 predstav 7. Ali v bližnji prihodnosti želite še kakšen abonma - glasbeni, plesni, kino ... abonma? a. Da, (kateri): _ b. Ne 8. Ali si želite kino predstave skozi vso leto? a. Da b. Ne 9. Katere oblike kulturne dejavnosti bi po vašem mnenju morali na Vrhniki bolj vzpodbujati? a. Plesne b. Filmske c. Pogovori z umetniki d. Knjižne e. Slikarske f. Otroške kulturne g. Gledališke h. Glasbeno koncertne i. Predavanja j. Univerza za tretje življenjsko obdobje k. Ustvarjalne delavnice za različne generacije 10. Kateri kulturni dogodek na Vrhniki (lahko jih naštejete več) je v zadnjem desetletju naredil na vas največji vtis? SPORT 1. »Ali ste član športnega društva oz. kluba?«. Da Ne 2. »Kako pogosto se ukvarjate s športom (vsaj 30 min skupaj)?«. a. nikoli b. zelo redko c. 1x na teden d. 2x na teden e. 3x na teden f. 4 do 6x na teden g. Vsak dan 3. »Po kateri športni panogi je občina Vrhnika po vašem mnenju najbolj prepoznana?« (lahko izberete 1, 2 ali 3 športe). a. Fitnes b. Veslanje - kajak c. Jahanje d. Kolesarstvo e. Plavanje f. Odbojka g. Letalstvo h. Tenis i. Judo j. Boks k. Rokomet l. Ples in navijaštvo m. Smučanje - smučarski tek n. Aerobika o. Strelstvo p. Namizni tenis q. Šah r. Balinanje s. Gimnastika - športna t. Pohodništvo u. Ostale borilne veščine v. Nogomet w. Planinstvo - športno plezanje x. Karate y. Smučanje - alpsko z. Gimnastika - ritmična aa. Košarka bb. Atletika cc. Futsal 4. »S katerimi športnimi panogami se najpogosteje ukvarjate in koliko?« (Na izbiro so vsi športi iz vprašanja 3). a. b. c. krat tedensko krat tedensko krat tedensko 5. »S katerimi športnimi panogami bi se ukvarjali, pa to na Vrhniki ni mogoče? Navedite tudi razlog zakaj le to ni mogoče«. 6. »Kateri športni programi/vsebine, bi morali po vašem mnenju na Vrhniki dobiti največ sredstev iz občinskega proračuna in katere najmanj? Razvrstite od 1=največ, do 8= najmanj«. - Prostočasna športna vzgoja otrok in mladine (interesne dejavnosti in pripravljalni športni programi) - Športna vzgoja otrok s posebnimi potrebami - Športna vzgoja otrok in mladine usmerjene v kakovostni in vrhunski šport (tekmovalni šport otrok in mladine) - Kakovostni šport (članski šport) - Vrhunski šport - Šport invalidov - Športna rekreacija - Šport starejših 7. »Z oceno 1 do 6 ovrednotite pomen posameznega športnega objekta za preživljanje prostega časa in razvoj športa na Vrhniki.« (1 = sploh ni pomemben, 6 = najbolj pomemben). a. Telovadnica Partizan b. Telovadnica Partizan - fitnes c. Športni park Bevke d. Športno igrišče z mivko v športnem parku Vrhnika e. Teniška igrišča v športnem parku Vrhnika f. Travnato nogometno igrišče v športnem parku Vrhnika Športni park Drenov Grič Večnamenska športna ploščad v športnem parku Vrhnika Košarkarsko igrišče - zunanje v športnem parku Vrhnika Atletska steza v športnem parku Vrhnika Bazen Športna dvorana Ivana Cankarja Vrhnika Večnamenska športna dvorana Antona Martina Slomška Fitnes na prostem - »street workout« v športnem parku Vrhnika Športna igrišča ostalih krajevnih skupnosti (Blatna Brezovica, Podlipa,...) X X 8. »Kolikokrat ste v zadnjem letu obiskali plačljivi bazen/kopališče?« Enkrat na 3 mesece 1 do 3 krat mesečno 1 krat tedensko 2 ali večkrat tedensko Obiščemo ga samo poleti - več kot 3 krat na poletje Obiščemo ga samo poleti - 1 do 2 krat na poletje 9. »Ali mislite, da Vrhnika potrebuje bazen?«. a. Da, Vrhnika potrebuje zunanji bazen, kot ga je že imela b. Da, Vrhnika potrebuje letno-zimski bazen, ki bi obratoval vse leto c. Vrhnika ne potrebuje bazena 10. »Stari, razpadajoči bazen v športnem parku na Vrhniki je potrebno ...«: a. Obnoviti in ga ponovno odpreti b. Podreti in na istem mestu zgraditi novega c. Podreti; na tem mestu narediti nove športne površine in zgraditi nov, moderen bazen v bližini d. Pustiti v obstoječem stanju in uporabljati za kulturne prireditve. Bazena ne potrebujemo 11. Ali mislite, da Vrhnika potrebuje novo, dodatno športno dvorano? a. Da, nujno b. Da, ampak najprej naj se v celoti uredi športni park c. Ne, športnih dvoran je dovolj 12. »Vrhnika na področju športa najbolj potrebuje: (ocenite od 1 do 5; 1= najmanj potrebuje, 5=najbolj potrebuje) a. Celostno urediti športni park in stadion (nov objekt za garderobe, pisarne, lokal,..), nova atletska steza - tartan, otroška igrala, povezovalne poti, klopi, koši, itd.) b. Bazen c. Dodatno večnamensko športno dvorano d. Nove in bolj urejene kolesarske poti e. Trim stezo v naravi 13. »Drsališče v sklopu projekta »Veseli december« na Vrhniki je bila odlična popestritev, ki mora postati stalnica?«. a. Da b. Ne 14. »Drsališče prihodnje leto naj bo:« (možnih je več odgovorov). Enako veliko kot letos Večje kot letos Odprto dalj časa (2-3 mesece) Odprto med tednom že ob 14.00 Drugo: 15. Za konec vas prosimo še, da napišete, česa na področju športa na Vrhniki primanjkuje in kaj bi bilo po vašem mnenju potrebno zagotoviti ali izboljšati. Lahko napišete tudi kako oz. na kakšen način bi to izvedli, uredili. 4. Bi si želeli lastno spletno stran Nascasopis.si? a) Da b) Ne NflS N 05 Občina Vrhnika 3 28. september 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si UPOKOJENSKI KOTIČEK Cenjene in spoštovani naše članice in člani, bralci našega kotička Prihaja jesenski čas in z njim bi se morale naše dejavnosti, kjer bi se srečevali, dogajati pogosteje. Toda...! Zaradi korone je odpadel tridnevni izlet po Bosni in Srbiji v začetku septembra, tudi pevskih vaj za enkrat še ni. Smo pa konec avgusta izkoristili, sicer v varni razdalji 2 m, da smo se srečali planinski vodniki in organizatorji pohodov. Dogovarjali smo se, kako zadostiti vsem predpisom, da bi pohodi le lahko bili. Zaenkrat je dovoljena skupina do 50, a je treba imeti seznam ali bolje kar tri sezname, in sicer enega s podpisi in vsemi podatki za prevoznika, enega za hrambo v društvu in še enega za obračun plačila avtobusnega prevoza. Pod takimi pogoji so Vandrovke odšle na prvi jesenski pohod, tudi Sončki in Zimzeleni ter Barjani. Upam, da tudi Svizci, če se ne bodo pravila spremenila. Že tako imajo vodniki, katerih število se je zmanjšalo, veliko dela z oglednimi turami in pripravo na pohode, zdaj pa še je dodatno delo, ki ga pomagajo reševati organizatorji skupin. Splošna telovadba poteka na zunanjih površinah, a ko bodo morale v društvene prostore, bo hkrati le deset telovadk, ki bodo na razdalji 2 m. Zato bo treba dosledno upoštevati sezname tistih, ki bodo telovadile od 8.00 do 9.00 in druga skupina od 9.00 do 1.00. Če bi bilo zanimanje še za tretjo skupino, od 10.00 do 11.00, se bomo dogovarjali z mentorico. Klekljarice so se poleti dobivale pod našo lipo in se dogovarjale, kaj vse naj delajo doma, da so Prostovoljke pripravljale humanitarne pakete Kljub koroni so se spet zbrale prostovoljke še v avgustu in se odločile, da bodo v septembru pripravile 40 humanitarnih paketov hrane za tiste, ki so najbolj osamljeni in pomoči potrebni, kar poznajo s terena. Na roko jim je šla tudi odločitev Občinskega sveta, da je prvič, odkar deluje projekt Starejši za starejše, v proračunu predvidel 4000 evrov za pomoč pri delovanju projekta, na razpisu za humanitarne dejavnosti pa smo bili tudi uspešni. Iz teh sredstev smo lahko kupili računalnik, ki je nepogrešljiv pri delovanju projekta. Tudi potne stroške bomo lahko poravnavali. Prostovoljke so sestavile seznam prehranskih artiklov, ki pridejo najbolj prav starejšim. Ko je bilo vse nabavljeno, so v petek pripravile 40 paketov, jih naložile glede na prejšnje dogovore, Okrogli jubileji v septembru pripravile material za sodelovanje na razstavi v Borovnici. Tudi pevke in pevci so se družili v Matjaževki, a ko se bo vreme poslabšalo in bo hladneje, bo težko. Da bi vsaj malo popestrili enolične dneve, je komisija za izlete organizirala izlet z vlakom v Maribor, o čemer boste brali v naslednji številki NČ. Že zdaj vas obveščamo; če ne bo situacija hujša, že pripravljajo izlet z vlakom v Sežano v oktobru. Uredite si brezplačne vozovnice, obrazec lahko dobite tudi na društvu. Taki izleti so mnogo cenejši! Balinarji in balinarke balinajo po urniku, naši šahisti pa tudi pridno trenirajo za kako tekmo, trenutno kar pod našo lipo. Prostovoljke so se zbrale in sestavile načrt dela do konca leta. Članice in člani socialne komisije bodo nekatere najbolj potrebne obiskali z bogatimi paketi hrane. Kakor lahko razberete, dejavnosti, ki so napisane na koledarčku, ne moremo izvajati v celoti, se pa trudimo in iščemo možnosti, da bi nas čutili, da še vedno mislimo na vas. Tudi komisija za kulturo ni zaspala, v okviru možnosti je pripravila odprtje razstave nekdanjega Čuka Vinka, ki si jo lahko posamično ogledate v času naših uradnih ur. Vabljeni. Še nekaj o delavnici ročnih del. Ob upoštevanju varnostne razdalje in nošenju mask se lahko udeležite delavnice vsak petek od 9.00 do 11.00 do števila deset. Upam, da ni preveč branja za vas, a želimo, da ste seznanjeni o vsem, kar se dogaja zaradi vas in za vas, zato vas pričakujemo. Naj tiste, ki še niste poravnali članarine, povabim še enkrat, da to storite čim prej, ker nam boste olajšali zaključevanje leta. Hvala za razumevanje in ostanite zdravi. Za upravni odbor: Elica Brelih komu kaj, v avtomobile in v treh ali štirih dneh bodo prejemniki »bogatejši« za kakih 16 kg hrane. Nikoli ne pozabijo na Pokojišče, ki tudi spada v našo občino, in vedno pregledajo potrebe. Prostovoljke in prostovoljci so povsod dobrodošli, saj z mnogimi še poklepetajo in jim tako polepšajo dneve samote. Pri tem pa ne pozabijo zaščititi sebe, saj nosijo zaščitne maske. Upoštevajo tudi varnostno razdaljo tako, da pakete dostavijo skozi vhod, potem se pa pogovarjajo bolj na daljavo. V imenu Društva upokojencev Vrhnika se moram za požrtvovalno delo in množico ur prostovoljnega dela zahvaliti vsem prostovoljkam in prostovoljcem, ki kakorkoli pomagajo lajšati samoto in težave starejšim. Same pravijo, da so po takih obiskih bogatejše za marsikatero spoznanje, ki jim omogoča notranji mir. Zapis: E. Brelih, foto: Željko Jadanic Marjana Opeka, Verd (1926) Branko Fabjan, Vrti (1927) Ljudmila Seliger, Kolodvorska (1928) Karolina Mlekuž, Dom upokojencev (1928) Franc Levec, Verd (1928) Matevž Burjak, Delavsko naselje (1928) Angela Ogrin, Cesta gradenj (1929) Marija Dovč, Jelovškova (1929) Nada Pajsar, Dom upokojencev (1929) Frančišek Drašler, Verd (1935) Serafina Grilc, Tičnica (1935) Janez Jereb, Usnjarska cesta (1935) Marija Žgavec, Kačurjeva cesta (1935) Stanislav Gerdina, Lošca (1935) Zofija Stare - Celic, Pot k Studencu (1935) Mihaela Smuk, Bevke (1940) Vsem jubilantom iskreno čestitamo za visok jubilej, čestitke pa tudi vsem, ki so septembra praznovali rojstni dan. Blegoš, 20. junij 2020 Veseli triglavci smo se na junijsko sobotno jutro odpravili v smeri Blegoša, mimo Gorenje vasi, Hotavelj, Kopačnice do Leskovice, od tam pa še malo naprej mimo cerkve po makadamski poti do manjšega parkirišča. Skozi gozd, po dokaj strmo vzpenjajoči poti, smo pešpot nadaljevali po široki markirani poti, ki višje preči hudourniški potoček, ob katerem smo se ponovno vzpenjali čez manjše stopnice, vse do zavetišča gorske straže na Jelencih (1185 m). Od tam naperej nas je pot skozi strnjen smrekov gozd vodila vse do koče na Blegošu. Po sprva zložni poti čez razgledno travnato pobočje, nato pa po strmi poti navzgor smo osvojili vrh Blegoša (1562 m). Kljub oblačnemu vremenu, skozi katerega so občasno pokukali sončni žarki, smo imeli lep razgled na Polhograjsko hribovje, Karavanke, Julijske Alpe, Ratitovec, Kamniško-Savinjske Alpe in druge. Sledil je daljši počitek v koči in vrnitev proti domu v popoldanskih urah. Besedilo: Branka Gutnik, fotografija: Mateja Tomažič in Branka Gutnik FILMSKO DOPOLDNE V KINU VRHNIKA ^^ Vsak drug torek in zadnji četrtek v mesecu. Torek, 13. 10. ob 10.00 - cena vstopnice: 5.00 EUR PADATI Johnov oče Willis živi sam na kmetiji, kjer je odraščal tudi John. Willis kaže prve znake demence, zato le s težavo sam vodi posestvo. John se mu pomagati a je Willis neomajen in se ne želi niti najmanj spremeniti ali prilagoditi. Trenja med Willisom in družinskimi člani so vseprisotna, njegova osornost in zajedljivost, ki sta včasih sicer začinjeni s humornimi vložki, pa še bolj prideta do izraza zaradi izgube spomina, zaradi česar se odprejo stare rane in bolečina ter nerešene težave med očetom in sinom privrejo na dan. Četrtek, 29. 10. ob 10.00 - cena vstopnice: 5.00 EUR FOTOGRAF Ulični fotograf, ki ga gospodovalna babica priganja k poroki, prepriča plaho dekle iz premožnejše družine, da se izdaja za njegovo zaročenko. Kljub velikim kulturnim razlikam se par zbliža, nepričakovano prijateljstvo pa obrne na glavo njun pogled na svet. Film Ritesha Batre (Okus po ljubezni) je nežna, nostalgična in humorja polna romanca o dveh osamljenih dušah, ki se srečata na kaotičnih ulicah Mumbaja. Več informacij na kino-vrhnika.si ali facebook.com/kinovrhnika. MČaSOplS Občina Vrhnika ^nasl„:© UPOKOJENSKI KOTIČEK Vandrovke ponovno skupaj v novi sezoni Danes je torek, 1. september, in Vandrovke smo zakorakale v novo, trinajsto sezono naših pohodov. Dva meseca poletnih počitnic je kar prijalo. Naše jutranje zbirno mesto je ob 8. uri pred Društvom upokojencev Vrhnika. Metka je pripravila poimenski seznam udeleženk za Co-vid-19, ki mora biti obvezen glede na nalog stroke in NIJZ. Tudi maske smo imele pripravljene in hodile naj bi na razdalji 1,5 m, kar je malo težje. Točno ob 8.00 smo začele našo pot. Dobra volja je hitro pregnala rahel dež in 26 pohodnic je korakalo skozi Vrhniko do Dolgih njiv. Odcepile smo se na makadamsko pot proti Tankovski cesti. Četica je bila kar dolga, saj smo skušale upoštevati razdaljo. Veliko smo si imele povedati, saj se nismo videle dva meseca. Vodnica Ana nas je lepo vodila. Nekajkrat smo se ustavile, se malo osvežile z vodo, ki jo imamo vedno s seboj v nahrbtnikih. Opazile smo, da se narava kar hitro spreminja; zadnje deževje je naredilo spremembo. Hodile smo po Tankovski poti, saj je bilo za gozd preveč mokro. V zraku je bilo čutiti soparo, ki je napovedovala popoldanske nevihte. Čas hitro je hitro mineval in že smo se povzpele po klancu, ki je kar precej strm; menda nima imena, sem poizvedovala, pa nihče ni znal odgovoriti. Nekaj je asfalta in nato se nadaljuje po makadamu. Ko smo prišle do vrha, smo se odcepile za Gabrče. Tam je bila pot že lažja. Lepe hiše z urejenimi vrtovi so nas navduševale. Na drevesih se ponuja veliko sadja, za ozimnico se ni treba bati. Kar hitro sta minili dve uri in preostala nam je še kavica Pri Krajncu. Malo utrujene smo se posedle zunaj na vrtu, Franci pa nas je kar hitro postregel. Minil je prvi jesenski torek in razšle smo se v upanju, da se bomo naslednji torek spet sešle. Fani Šurca Zimzeleni na pohodu s Pokljuke v Bohinj Po dolgem poletnem zatišju smo se drugi torek v septembru Zimzeleni zbrali in odpeljali na Pokljuko. Med vožnjo smo dobili nekaj potrebnih navodil naše organizatorke Elice in seveda natančno upoštevali vsa navodila NIJZ (maske, kar tri sezname udeležencev). Srečanja smo bili vsi veseli in tudi dejstva, da nihče ni zbolel za covid-19. Po postanku za kavo in čaj smo se ob deseti uri pripeljali na parkirišče pred vojašnico na Pokljuki. Jutranji hlad nas je prisilil, da smo se bolj oblekli, si nadeli nahrbtnike in se odpravili proti Uskovnici. Med potjo smo klepetali, se ozrli tudi na polje z energetskimi zdravilnimi točkami, fotografirali kapelico na Uskovnici in po uri hoje v koči pojedli malico. Ob koncu postanka smo se razdelili v dve skupini: ena se je vrnila na Pokljuko, druga pa Prvi spominski pohod zimzelenih na Pokljuko Fantje videl rožo čudotvorno, v sanjah jo je videl daljnožarko -vzdramil se je in je šel na pot. Vse po stezah, po širokih cestah, preko polja, po visokih klancih; koprnenje mu je pot kazalo -čarodejka, tiha bela vešča je krščansko romala pred njim... (I. Cankar) Sezona pohodov 2019/2020 ni bila naklonjena ljubiteljem pohodništva. Letos, 23.junija, pa nam je uspelo uresničiti načrtovani pohod v spomin na Pokljuki lani preminulega našega pohodnika, prijatelja in Eli-činega moža, Jožeta Breliha. Izstopili smo na odcepu pred Šport hotelom in krenili čez planino Zajavorniki, od koder je lep panoramski pogled na naše gore, do partizanskega spomenika ob poti, ki pelje proti Blejski koči. Nekaj deset metrov naprej, v objemu neizmerno lepih pokljuških smrek in julijsko dehtečega podrastja, se je za vedno končala Jožetova življenjska pot. Obstali smo ob spomeniku, mimo katerega so vodile njegove zadnje stopinje, položili cvetje in prižgali dve svečki. S skromnimi besedami in s solzami v očeh smo mu sporočili, da ga pogrešamo in da smo mu hvaležni za vse dobro, kar je storil za nas pohodnike v petnajstletnem druženju. Kot oporni steber je bil ves čas in trdno ob ženi Elici pri pripravi pohodov; bil je zanesljiv sodelavec, dober tovariš, skromen, skrben in odgovoren človek. Občudovali smo njegovo sposobnost mirne presoje, čuječe prisotnosti in diskretne pomoči, kadar je bilo potrebno. Jože je cenil partizansko pesem; ena najljubših mu je bila Na oknu glej obrazek bled. Zapeli smo jo: z besedilom in mrmraje. Ko smo za minuto prisluhnili sebi in pokljuški tišini, smo se zavedali, da je še vedno - kot bi bil z nami! Pod vtisom spominov smo krenili nazaj v smeri po poti, ki nas je pripeljala do glavne ceste. Misli je preusmeril tok dogajanja na poti in dan je postajal običajen, izkušnja zavedanja minljivosti pa kar ni hotela iz glave in se je le počasi razblinjala. Tako je potekal prvi pohod v Jožetov spomin. Poimenovali smo ga Spominski pohod zimzelenih na Pokljuko in bo postal stalnica našega letnega pohodniškega programa. PS Zimzeleni, Marta Rijavec je nadaljevala pot proti Srednji vasi. Nekaj časa smo hodili po cesti, ki pelje v dolino. Na treh odsekih smo skrajšali pot po gozdni poti. Kmalu se nam je odprl pogled na bližnji vasi Češnjico in Srednjo vas. Hodili smo dobri dve uri, saj smo morali premagati 550 m višinske razlike. Z razgledne točke na Kresu smo imeli kot na dlani hriba Rudnico in Studor ter Senožet, kjer je urejeno tudi poletno parkirišče in zimsko smučišče. Pohod smo zaključili z obiskom sirarne v Srednji vasi, kjer smo nakupili nekaj mlečnih izdelkov. Med tem smo dočakali tudi avtobus in se odpeljali skozi Staro Fužino, mimo Bohinjskega jezera proti domu. Za konec še zanimivost: 29. avgusta 2020 so ob 150-letnici vzpona prve ženske na Triglav, Rozalije Škantar, v Srednji vasi odkrili spominsko ploščo. Prva ženska na Triglavu je bila namreč doma iz Srednje vasi. Zapisala: Marjana Kolenko, foto: Sonja Zalar Bizjak Barjani po okolici Vrhnike - tretjič Enako kot smo Barjani zaključili pomladanski del, smo tudi nadaljevali s prvim jesenskim pohodom po okolici Vrhnike. Marsikomu med nami se zdi, da nam domači kraj ponuja veliko neznanih in zanimivih poti. Po Dobovičnikovi ulici smo jo mahnili do Tankovske ceste in naprej do Stare Vrhnike ali Polžje vasi, kot so jo imenovali včasih. Pot smo nadaljevali do Storževega griča in naprej v Staje, kjer smo prišli do vodnega zajetja. V bližini vodohrama ima Lovsko društvo Vrhnika svoje strelišče. Nadaljevali smo preko Blatnega Dola in mimo Starega malna smo po trasi plinovoda prispeli do Kurje vasi in naprej na Vrhniko. Tokrat se je pohoda udeležilo 27 Barjanov. Priprava izleta in vodenje sta bila zaupana Andreju in Mileni Velkavrh. Zapisala: Vanda Rafaela Kržmanc N 05 Občina Vrhnika 3 28. september 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Na podlagi 4. člena Zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti (Uradni list RS, št. 62/16), Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 430/15) in 87. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Vrhnika je Občinski svet Občine Vrhnika na svoji 10. seji, dne 24. 9. 2020 sprejel ODLOK o pokopališkem redu v občini Vrhnika 1. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen (vsebina odloka) (1) S tem odlokom se v skladu z zakonom, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost, določa pokopališki red v občini Vrhnika. (2) Pogrebna in pokopališka dejavnost se izvajata skladno s predpisi, s spoštovanjem in pieteto do pokojnikov ter njihovih svojcev. (3) Za vprašanja v zvezi z opravljanjem pogrebne in pokopališke dejavnosti, ki niso posebej urejena s tem odlokom, veljajo določbe zakona, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost. 2. člen S tem odlokom Občina Vrhnika podrobneje določa: - osnovni obseg pogreba; - način izvajanja pogrebne slovesnosti; - način in čas pokopa; - pogoje za pokop zunaj pokopališča; - pokopališča, ki morajo imeti mrliške vežice; - ravnanje s pokojnikom do pokopa v krajih, kjer na pokopališčih ni mrliške vežice; - obratovanje mrliških vežic; - obseg prve ureditve groba; - vzdrževanje reda, čistoče in miru na pokopališču; - način oddaje grobov v najem; - postavljanje, spreminjanje ali odstranitev spomenikov, obnovo spomenikov in grobnic ter vsak drug poseg v prostor na pokopališču; - vrste grobov; - okvirne tehnične normative za grobove; - mirovalno dobo za grobove; - enotni cenik uporabe pokopališča, pokopaliških objektov in naprav ter druge pokopališke infrastrukture; - način plačevanja grobnine ter oblikovanja cen storitev javne službe; - druga vprašanja pogrebne in pokopališke dejavnosti ter uporabnikov. 3. člen (pojmi) Pojmi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen kot ga določa zakon, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost, in podzakonski predpisi, izdani na njegovi podlagi. 4. člen (pogrebna in pokopališka dejavnost) (1) Pokopališka dejavnost, ki je obvezna občinska gospodarska javna služba, obsega upravljanje in urejanje pokopališč. (2) Pogrebna dejavnost, ki obsega prevoz, pripravo in upepelitev pokojnika ter pripravo in izvedbo pogreba, je gospodarska dejavnost, ki jo lahko opravljajo fizične ali pravne osebe, če izpolnjujejo zakonske in podzakonske določbe. Pogrebna dejavnost se izvaja skladno z odlokom in v dogovoru z upravljavcem pokopališča, na katerem se vrši pokop. (3) Uporaba storitev javne gospodarske službe iz prvega odstavka tega člena je obvezna za vse, ki se odločijo, da jih bodo koristili na območju občine Vrhnika. (4) Pogrebno dejavnost, ki obsega zagotavljanje 24-urne dežurne službe in je obvezna občinska gospodarska služba, Občina Vrhnika uredi s posebnim odlokom. 5. člen (pokopališča) (1) Pokopališče je komunalno-sanitarni objekt, katerega lastniki so Župnija Vrhnika oziroma Občina Vrhnika oziroma Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika, d.o.o. oziroma krajevne skupnosti. (2) Na območju občine Vrhnika so naslednja pokopališča: Centralno pokopališče na Vrhniki, Verd, Stara Vrhnika, Podlipa, Zaplana, Sinja Gorica, Blatna Brezovica, Bevke, Ligojna. (3) Na pokopališčih iz prejšnjega odstavka se pokopavajo vsi umrli na območjih, za katere so pokopališča namenjena, razen če je umrli pred smrtjo izrazil željo, da želi biti pokopan na pokopališču v drugem kraju ali če tako želijo svojci umrlega, ter umrli iz drugih krajev, če pred smrtjo izrazijo takšno željo oziroma jo izrazijo svojci umrlega. (4) O ustanovitvi novih in razširitvi obstoječih pokopališč odloča Občinski svet Občine Vrhnika na predlog župana, oziroma posameznega Sveta krajevne skupnosti, pod pogoji in v skladu z občinskim prostorskim načrtom ter zakonom, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost. (5) O opustitvi obstoječih pokopališč odloča Občinski svet Občine Vrhnika na predlog župana, oziroma posameznega Sveta krajevne skupnosti, pod pogoji in v skladu z zakonom, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost. 6. člen (upravljavci pokopališč) (1) Za upravljavca Centralnega pokopališča na Vrhniki Občina Vrhnika določa Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika, d.o.o. . (2) Upravljavci ostalih pokopališč na območju občine Vrhnika so: - upravljavec pokopališča Verd je KS Verd, - upravljavec pokopališča Stara Vrhnika je KS Stara Vrhnika, - upravljavec pokopališča Podlipa je KS Pod-lipa, - upravljavec pokopališča Zaplana je KS Za-plana, - upravljavec pokopališča Sinja Gorica je KS Sinja Gorica, - upravljavec pokopališča Blatna Brezovica je KS Blatna Brezovica, - upravljavec pokopališča Bevke je KS Bevke, - upravljavec pokopališča Ligojna je KS Ligoj-na. (3) Lastniki z upravljavci iz prejšnjih dveh odstavkov sklenejo pogodbe o upravljanju za pokopališča, ki so v njihovi lasti. 7. člen (upravljanje pokopališč) Upravljavec pokopališča lahko skladno z zakonom, ki ureja javno naročanje, oziroma v drugem postopku zbiranja ponudb skladno z internimi pravnimi akti sklene pogodbo z usposobljenim izvajalcem za zagotavljanje urejenosti pokopališča in izvajanje investicijskega vzdrževanja. 2.POKOPALIŠKI RED 2.1. Osnovni obseg pogreba 8. člen (osnovni obseg pogreba) (1)Osnovni obseg pogreba obsega prijavo pokopa, pripravo pokojnika, minimalno pogrebno slovesnost in pokop, vključno s pogrebno opremo. (2)Osnovni pogreb z žaro, osnovni pogreb s krsto in osnovni pogreb z raztrosom pepela na pokopališču se opravijo skladno s Standardi in normativi za osnovni pogreb, katere sta sprejeli Gospodarska zbornica Slovenije in Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije. 9. člen (prijava pokopa) (1) Pokop prijavi upravljavcu pokopališča naročnik pogreba oziroma izvajalec pogrebne dejavnosti, ki ga je izbral naročnik pogreba ali Občina, kjer je imel pokojnik zadnje stalno prebivališče oziroma kjer je pokojnik umrl. Prijava pokopa se opravi najmanj 30 ur pred nameravanim pogrebom. (2) Kadar naročnika ni, prijavi pokop Občina Vrhnika, če: - je imel pokojnik na njenem območju zadnje stalno prebivališče, - je imel pokojnik na njenem območju zadnje začasno prebivališče, kadar ni mogoče ugotoviti zadnjega stalnega prebivališča, - ni mogoče ugotoviti niti zadnjega začasnega prebivališča, pa je oseba umrla oziroma je bila najdena na območju občine Vrhnika. (3) Ob prijavi pokopa se upravljavec in naročnik dogovorita o: - načinu in času pokopa, - načinu in času uporabe mrliške vežice, - prostoru za grob, - najemniku groba pri novih grobovih. (4) K prijavi pokopa mora naročnik pogreba oziroma izvajalec pogrebne dejavnosti priložiti listino, ki jo izda pooblaščeni zdravnik oziroma zdravstvena organizacija ali matičar matičnega registra, kjer je bila smrt prijavljena. 10. člen (priprava pokojnika) Priprava pokojnika obsega vsa potrebna dela pred upepelitvijo ali pokopom, ki jih izvede izvajalec pogrebne dejavnosti, v skladu z zakonom, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost. 11. člen (minimalna pogrebna slovesnost) (1) Minimalna pogrebna slovesnost obsega žalni obred, prevoz ali prenos pokojnika iz mrliške vežice oziroma upepeljevalnice do mesta pokopa oziroma raztrosa pepela, pokop oziroma raztros pepela in pozdrav s slovensko zastavo. (2) Minimalna pogrebna slovesnost lahko traja največ 45 minut. 12. člen (pokop) (1) Pokop obsega vsa dejanja, ki omogočajo položitev posmrtnih ostankov pokojnika v grobni prostor ali raztros pepela, v skladu s pokojnikovo voljo in tem odlokom. (2) Pokop lahko opravi le izvajalec pogrebne dejavnosti v skladu s tem odlokom. 2.2. Način izvajanja pogrebne slovesnosti 13. člen (način izvajanja pogrebne slovesnosti) (1) Pogrebna slovesnost obsega dejanja slovesa pred pokopom pokojnika oziroma pred upepelitvijo. (2) Čas in način pogrebne slovesnosti ter pokopa uskladita upravljavec pokopališča in naročnik pogreba oziroma s strani naročnika izbrani izvajalec pogrebne dejavnosti. (3) Pogrebna slovesnost se izvede v skladu s pokojnikovo voljo in na način, določen s tem odlokom. (4) Če pokojnik ni izrazil svoje volje o načinu pokopa in pogrebni slovesnosti, odloča o tem naročnik pogreba. (5) Pri pogrebni slovesnosti lahko sodelujejo tudi predstavniki verskih skupnosti in društev. (6) Izjemoma lahko pogrebno slovesnost organizirajo tudi državni organi v skladu s protokolarnimi predpisi in zakonom, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost. 14. člen (potek pogrebne slovesnosti) (1) Pogrebna slovesnost se prične z dvigom krste z umrlim ali žare z upepeljenimi ostanki umrlega z mrliškega odra v mrliški vežici ali z mrliškega voza. Če pri pogrebni slovesnosti sodeluje godba ali pevski zbor, slednji pred pričetkom pogrebnega sprevoda zaigrajo ali zapojejo žalostinko. Sledijo lahko poslovilni govori ter verski obred. Slovesnost je končana po minuti molka ter poklonitvi zastav. Del slovesnosti se lahko na željo svoj- cev opravi tudi ob grobu. (2)V pogrebno slovesnost je v skladu z voljo umrlega ali njegovih svojcev lahko vključen poseben protokol vojaške, lovske, gasilske ali druge organizacije. (3) Pogrebni sprevod se odvija od kraja, kjer se prične pogrebna slovesnost, do groba na pokopališču. Na željo pokojnika ali njegovih svojcev se lahko opravi verski obred, ki se odvija od mrliške vežice do cerkve in nato do groba. (4) Udeleženci sprevoda se praviloma razporedijo na naslednji način: 1. Cerkveni sprevod: slovenska zastava z žalnim trakom, križ, prapori, predstavniki društev, cvetje in venci, pevci, odlikovanja, duhovnik, krsta ali žara, svojci in ostali udeleženci pogreba. 2. Civilni in državni sprevod: slovenska zastava z žalnim trakom, prapori, predstavniki društev, cvetje in venci, pevci, odlikovanja, krsta ali žara, svojci in ostali udeleženci pogreba. (5) Udeleženci sprevoda se lahko razporedijo tudi na drugačen način, če je to v skladu s krajevnim običajem. (6) Ko pride pogrebni sprevod do groba, se krsta ali žara položi v grob. Ob grobu se udeleženci razvrstijo tako, da so neposredno ob njem svojci pokojnika, zastavonoše in praporščaki ter nosači odlikovanj, priznanj in vencev, govorniki, predstavnik verske skupnosti, v kolikor gre za cerkveni obred, nato pa drugi udeleženci pogrebne slovesnosti. Pri odprtem grobu sledijo še poslovilni govori, pozdrav z zastavami in prapori, nastop godbe, pevcev ter verski obred, če sodeluje predstavnik verske skupnosti. Udeleženci pogreba se od pokojnika poslovijo z mimohodom. (7) Če pri pogrebni slovesnosti sodeluje častna enota z vojaškim ali lovskim strelnim orožjem, mora biti zagotovljena popolna varnost udeležencev pogreba, ki jo zagotovi vodja enote. Častna salva se izstreli trikrat ob pozdravu zastav in praporov pokojnika, pred zaključkom pogrebne slovesnosti. (8) V primeru verskega pogreba se zvoni v skladu s predpisi verske skupnosti. (9) Najkasneje dve uri po končanem pogrebu je dolžan upravljavec pokopališča grob zasuti in ga začasno primerno urediti tako, da ne poškoduje sosednjih grobov, z delom pa prične, ko se večina udeležencev pogrebne slovesnosti umakne iz okolice groba. (10) Javne pogrebne svečanosti se lahko udeleži vsakdo, ki upošteva pravila dostojanstva in pieteto do umrlega. (11) Na željo pokojnika ali njegovih sorodnikov se pogreb lahko opravi v družinskem krogu. 15. člen (pogrebna slovesnost z raztrosom pepela) Pogrebna slovesnost z raztrosom pepela se lahko opravi kot minimalna pogrebna slovesnost skladno z določbo 11. člena tega odloka, oziroma kot pogrebna slovesnost iz 14. člena tega odloka. 2.3. Način in čas pokopa 16. člen (način pokopa) (1) Na območju občine Vrhnika so dovoljene naslednje vrste pokopov: - pokop s krsto, kjer se pokojnika položi v krsto in pokoplje v grob; - pokop z žaro, kjer se upepeljeni ostanki pokojnika shranijo v žaro in pokopljejo v grob; - raztros pepela, ki se opravi na posebej določenem prostoru na pokopališču ali zunaj njega; - pokop, ki se opravi po predpisih, ki urejajo vojna grobišča ali prikrita vojna grobišča, - posebni pokopi v grobnico na Drči, v katero se pokopljejo le prvoborci s posebnimi zaslugami v NOB. (2)Drugačno ravnanje s pepelom, kot je določeno v drugi in tretji alineji prejšnjega odstavka, ni dovoljeno. (3)O načinu pokopa se dogovorita upravljavec pokopališča in naročnik pogreba oziroma izbrani izvajalec pogrebne dejavnosti. 17. člen (čas pokopa) (1)Na vseh pokopališčih v občini Vrhnika se opravljajo pokopi vsak dan v tednu, skladno z dogovorom med upravljavcem pokopališča in svojci pokojnika. (2)Čas pokopa uskladita upravljavec in naročnik pogreba oziroma izbrani izvajalec pogrebne dejavnosti. 18. člen (način pokopa, če je plačnik Občina Vrhnika) (1) Če je plačnik pokopa Občina Vrhnika, se opravi pokop z raztrosom pepela. (2) Občina Vrhnika ima v primeru iz prejšnjega odstavka pravico do povračila pogrebnih stroškov iz zapuščine umrlega. 2.4. Pokop zunaj pokopališča 19. člen (možnost pokopa zunaj pokopališča) (1) V občini Vrhnika je pokop zunaj pokopališča dovoljen kot posebni pokop stanovskih predstavnikov v grobnice verskih skupnosti ter pokop z raztrosom pepela. Oba pokopa se lahko opravita po predhodnem soglasju pristojnega oddelka občinske uprave Občine Vrhnika. (2) Pokop zunaj pokopališča se izvede v skladu z določili zakona, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost. 2.5. Mrliške vežice 20. člen (mrliške vežice) (1) Mrliška vežica je obvezna na vseh pokopališčih v občini Vrhnika. (2) Na pokopališčih, kjer je mrliška vežica, se pokojnega prenese v mrliško vežico, kjer leži do pokopa. V mrliški vežici, v kateri pokojnik leži, upravljavec pokopališča v dogovoru z naročnikom pogreba postavi pult z žalno knjigo. (3) V primeru ustanovitve novega pokopališča se do izgradnje nove mrliške vežice uporablja mrliška vežica na dotedanjem pokopališču krajevne skupnosti oziroma Centralnega pokopališča na Vrhniki. (4) V občini Vrhnika ni dovoljeno, da je pokojnik do pogreba doma. (5) Posmrtni ostanki stanovalcev Doma upokojencev Vrhnika, ki bodo pokopani na pokopališčih v drugih občinah, se lahko čuvajo v mrliški vežici doma upokojencev. 21. člen (obratovanje mrliških vežic) (1) Mrliško vežico upravljavec pokopališča odpre v trenutku, ko se pokojnika pripelje, zapre pa jo takoj po koncu pogrebne slovesnosti. (2) Izvajalec pogrebne dejavnosti mora zagotoviti neprestan nadzor mrliške vežice med pogrebno slovesnostjo. (3) Mrliške vežice so lahko skladno s prvim odstavkom tega člena na dan pogreba odprte v poletnem času med 9. in 20. uro, v zimskem času pa med 9. in 18. uro. (4) Svojci so dolžni mrliško vežico in ostale prostore izprazniti takoj po koncu pogrebne slovesnosti. 2.6. Obseg prve ureditve groba 22. člen (prva ureditev groba) (1) Prvo ureditev groba izvede upravljavec pokopališča, ki po pogrebu zasuje grobno jamo oziroma zapre pokrov žarne niše, na grob pa položi cvetje ali ga razporedi na stojalo. Prva ureditev groba poleg navedenega zajema še odvoz odvečne zemlje in posušenega cvetja na odlagališče. (2) Najemnik groba lahko do dokončne ureditve groba na grob postavi začasno obeležje. 2.7. Vzdrževanje reda na pokopališču 23.člen (vzdrževanje reda, čistoče in miru na pokopališču) Upravljavec pokopališča vzdržuje red, čistočo in mir na pokopališču tako, da: - skrbi za urejenost in vzdržuje pokopališče in pokopališke objekte; - oddaja prostore in grobove v najem in vodi register sklenjenih pogodb; - določa mesto, datum in uro pokopa, glede na predhodni dogovor z naročnikom pogreba oziroma s strani naročnika izbranim izvajalcem pogrebne dejavnosti; - vodi evidenco o grobovih in pokopih; - organizira in nadzira dela na pokopališču; - skrbi za red in čistočo na pokopališču in v njegovi neposredni okolici; - skrbi za urejenost in vzdrževanje mrliške vežice in njenega funkcionalnega prostora. 24. člen (prepovedi) Na pokopališčih in objektih, namenjenih za izvajanje pogrebne dejavnosti v občini Vrhnika ni dovoljeno: - nedostojno vedenje, kot je vpitje, žvižganje, glasno smejanje, razgrajanje, povzročanje hrupa, - hoja po grobovih oziroma prostorih za grobove; - odlaganje smeti izven za to določenih mest; - odlaganje smeti, ki niso nastali na pokopališču, v pokopališke kapacitete za odpadke; - onesnaženje ali poškodovanje pokopaliških objektov in naprav, nagrobnikov, grobov ali nasadov; - vodenje živali na pokopališki prostor in v objekte na območju pokopališča; - odtujevanje predmetov s tujih grobov, pokopaliških prostorov in z objektov v območju pokopališča; - opravljanje prevozov, kamnoseških, vrtnarskih, kovinostrugarskih in drugih del v času napovedane pogrebne slovesnosti; - uporabljanje prevoznih sredstev, razen otroških, invalidskih in ročnih vozičkov ter službenih vozil upravljavca pokopališča in izvajalca pogrebne slovesnosti; - nameščanje reklamnih sporočil na območju pokopališča, razen uradnih obvestil upravljavca pokopališča; - odlaganje in puščanje gradbenih odpadkov, ki nastanejo kot pripravljalna dela pri večjih posegih kot so kamnoseška in vrtnarska dela; - izvajanje zasaditev visoko rastočega drevja na grobovih; - postavljanje in odstranjevanje nagrobnih obeležij brez soglasja upravljavca pokopališča. 2.8. Način oddaje grobov v najem 25. člen (pogodba o najemu groba) (1) Grob oddaja v najem upravljavec pokopališča na podlagi najemne pogodbe v skladu s tem odlokom. (2) Pogodba o najemu groba vsebuje vsaj: - podatke o upravljavcu in najemniku; - čas najema; - vrsto, zaporedno številko in velikost groba na posameznem pokopališču; - način plačevanja; - obveznosti upravljavca in najemnika; - pogoje za prenos najemnega razmerja; - ukrepe v primeru neizpolnjevanja obveznosti upravljavca in najemnika iz te pogodbe. (3) Pogodba o najemu groba se sklene za nedoločen čas. (4) Če se pravni naslednik najemnika groba odpove prostoru za grob ali če pravnih naslednikov ni, lahko pogodbo o najemu podaljša tudi tretja oseba. (5) Najemna pogodba se lahko razdre v primerih, ki jih določa zakon, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost. (6) Po razdrtju najemne pogodbe upravljavec obvesti najemnika, da lahko na njegove stroške izvrši prekop in prenos posmrtnih ostankov v skupno grobišče. Če upravljavec v roku enega meseca ne prejme odgovora najemnika, posmrtni ostanki ostanejo v grobu, upravljavec pa lahko grob odda v najem drugemu najemniku. Grobni prostor se lahko pred pretekom mirovalne dobe odda naprej le kot žarni grob. 2.9. Posegi v prostor na pokopališču 26. člen (posegi v prostor na pokopališču) (1) Postavljanje, spreminjanje ali odstranitev spomenikov, obnova spomenikov in grobnic ter vsak drug poseg v prostor na pokopališču je dovoljen le ob predhodnem soglasju upravljavca pokopališča. (2) Upravljavec daje soglasja za postavitev, popravilo, odstranitev spomenikov in drugih nagrobnih obeležij na območju pokopališča v skladu z zakonom, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost in tem odlokom. (3) Za druga dela na območju pokopališča (kle-sanje in barvanje črk, čiščenje spomenikov in drugih nagrobnih obeležij ter vrtnarske storitve) izvajalec storitve le priglasi termin izvedbe del pri upravljavcu. Priglasitev del je brezplačna. (4) Drugih manjših del, ki jih lahko izvede najemnik groba sam, ni potrebno priglasiti. 2.10. Grobovi 27. člen (vrste grobov) (1) Na pokopališčih iz drugega odstavka 5. člena so naslednje vrste grobov in prostorov: - enojni, dvojni, povečani grobni prostor in grobnice, - grobišča in skupni grob, - žarni grobovi, - prostor za raztros pepela. (2) V primeru izrednih razmer se mesto skupnega groba določi na enem izmed pokopališč iz drugega odstavka 5. člena tega odloka. 28. člen (tehnični normativi za grobove na Centralnem pokopališču na Vrhniki) (1) Mere grobov so: - enojni grob: globina 180 cm, širina 100 cm in dolžina 220 cm. - dvojni grob: globina 180 m, širina 150 cm, dolžina pa 220 cm. (2) Pri otroških grobovih smejo biti grobne jame skrajšane in zožane, globoke pa najmanj 120 cm. (3) Minimalna debelina plasti zasutja nad zadnjo krsto ne sme biti manjša od 150 cm. (4) Dimenzije obstoječih grobov ostanejo nespremenjene. (5) Višina nagrobnikov je od 70 do 100 cm, na talnih žarnih grobovih pa 70 cm. (6) Gradnja novih grobnic na pokopališčih v občini Vrhnika ni dovoljena. (7) Razvrstitev obstoječih grobov v ustrezajoče vrste grobov po tem odloku določi župan s posebnim sklepom. 29. člen (širine poti na Centralnem pokopališču na Vrhniki) (1) Širina med vrstami grobov na posameznem polju je: - I. polje: 80 cm, - II. in III. polje: 100 cm, - žarno polje: 80 cm. (2) Širina poti med grobovi na posameznem polju je: - I. polje: 40 cm, - II. in III. polje: 50 cm, - žarno polje: 20 cm. 30. člen (tehnični normativi za grobove na pokopališčih krajevnih skupnosti) (1) Dimenzije grobov, širino med grobovi in višino nagrobnikov določajo ureditveni načrti posameznih pokopališč v upravljanju krajevnih skupnosti na območju občine Vrhnika. (2) Minimalne mere so: - grobne jame: globina 180 cm, dolžina 220 cm, širina 80 cm, - širina med vrstami grobov: 50 cm, - višina nagrobnikov je od 70 do 100 cm, na talnih žarnih grobovih pa 70 cm. 31. člen (tehnični normativi za žarne grobove) (1) Talni žarni grob je širok 70 cm in dolg 140 cm. Talni žarni grob se lahko poglobi. (2) Dimenzije zidne žarne niše v žarnem zidu so: višina 50 cm, širina 50 cm in globina 50 cm. (3) Dimenzije obstoječih žarnih grobov ostanejo nespremenjene. (4) Žare ni dovoljeno shranjevati izven pokopališča. 32. člen (mirovalna doba) (1) Mirovalna doba je čas, ki mora preteči od zadnjega pokopa na istem mestu v istem grobu. (2) Ponoven pokop na isto mesto v istem grobu ali prekop groba se lahko opravi po miro-valni dobi, ki je deset let. (3) Za grobove, na katerih je bil opravljen žarni pokop, določila tega člena ne veljajo. (4) Odpiranje grobov pred rokom, določenim v drugem odstavku tega člena, je dopustno le na zahtevo organa, pristojnega za začetek in vodenje kazenskega postopka. N 05 Občina Vrhnika 28. september 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 2.11. Urejanje pokopališč 33. člen (zagotavljanje urejenosti pokopališč) (1) Zagotavljanje urejenosti pokopališč obsega vzdrževanje pokopališč in pokopaliških objektov ter infrastrukture in storitve najema pokopaliških objektov. (2) Storitev vzdrževanja pokopališč obsega vsaj: - vzdrževanje poti, - urejanje in obrezovanje žive meje in dreves, - košnja zelenic, - čiščenje in odstranjevanje snega, listja itd., - ločeno zbiranje odpadkov, - označitev groba, - izkop in zasip jame, - prva ureditev groba, - manjša vzdrževalna dela na objektih pokopališča, - vzdrževanje čistoče v in na vseh objektih in infrastrukturi na pokopališču. (3) Upravljavec pokopališča do konca novembra tekočega leta za naslednje leto pripravi program vzdrževanja pokopališča, ki vsebuje tudi oceno stroškov projektov iz 36. člena tega odloka ter ga posreduje Občini Vrhnika v potrditev. 34. člen (načrt razdelitve) Za vsako pokopališče mora biti izdelan načrt razdelitve, ki je sestavljen iz situacije pokopališča, z vrisanimi grobnimi polji, oštevilčenimi grobovi, objekti in komunalnimi priključki. 35. člen (urejanje in vzdrževanje grobov) (1) Najemnik mora grob redno vzdrževati in urejati. Spomeniki, nagrobne ograje in druga znamenja in naprave ne smejo segati preko meja grobnega prostora. (2) Grob, ki je tako zanemarjen, da ogroža varnost ljudi in sosednjih grobov ali če kvari izgled sosednjih grobov oziroma izgled pokopališča kot celote, se smatra za zapuščenega. V takih primerih upravljavec pokopališča postopa kot pri razdrtju najemne pogodbe. 36. člen (nova pokopališča, razširitve in opustitve) O ustanovitvi novih, razširitvi in opustitvi obstoječih pokopališč, odloča Občinski svet Občine Vrhnika na predlog župana oziroma Sveta posamezne krajevne skupnosti. 3. JAVNA POOBLASTILA 37. člen (vodenje evidenc) (1) Upravljavec pokopališča vodi trajno pisno evidenco o pokojnikih, ki so ali so bili pokopani na pokopališču in evidenco najemnikov grobov za obdobje zadnjih deset let. 38. člen (izdajanje soglasij) (1) Upravljavec pokopališča izda soglasje po tem odloku v treh dneh od prejema popolne vloge, razen v primerih, ko so objekti kulturna dediščina ali kulturni spomenik. (2) O pritožbi na zavrnitev soglasja odloči župan v petnajstih dneh. Odločitev župana je dokončna, zoper njo pa je mogoč upravni spor. 4. VIRI FINANCIRANJA JAVNE SLUŽBE IN NAČIN OBLIKOVANJA CEN STORITEV JAVNE SLUŽBE 4.1. Viri financiranja javne službe 39. člen (viri financiranja) Izvajanje pokopališke dejavnosti po tem odloku se financira iz: - grobnin za grobne prostore, - najemnin za mrliško vežico, - prodaje ostalih storitev, - proračuna Občine Vrhnika, - sredstev krajevne skupnosti in fizičnih oseb ter - drugih virov. 4.2. Enotni cenik uporabe pokopališča, po- kopaliških objektov in naprav ter druge pokopališke infrastrukture 40. člen (cenik) (1) Upravljavec pokopališča zaračunava storitev vzdrževanja pokopališča ter pokopaliških objektov in naprav ter druge pokopališke infrastrukture naročnikom oziroma izvajalcem pogrebnih storitev skladno z enotnim cenikom, ki ga potrdi župan in se usklajuje z rastjo cen življenjskih stroškov enkrat letno po podatkih, ki so objavljeni v Uradnem listu RS. (2) Cenik mora biti na voljo na vidnem mestu v prostorih upravljavca ter na njegovi spletni strani. 4.4. Grobnina 41. člen (grobnina) (1) Grobnina za grobni prostor se plačuje letno in je sestavljena iz stroškov za urejenost pokopališča, oddaje grobov v najem in stroškov vodenja evidence. Račune za grobnino izstavi najemnikom grobov upravljavec pokopališča glede na vrste grobov, navedene v 27. členu tega odloka. (2) Osnovna grobnina je grobnina za enojni grob. Razmerje grobnine za posamezno vrsto groba glede na enojni grob se določi s sklepom župana na predlog upravljavcev pokopališč. (3) Grobnina za raztros pepela se plača enkrat, pred raztrosom, in sicer v višini grobnine za enojni grob. (4) Ob prvem najemu groba se grobnina plača v sorazmernem delu do konca letnega obdobja. (5) Če želi najemnik groba odstopiti od najemne pogodbe pred potekom mirovalne dobe, mora plačati grobnino do konca poteka mirovalne dobe. 4.5. Oblikovanje cene storitev javne službe 42. člen (oblikovanje cene storitev javne službe) (1) Upravičeni stroški, ki oblikujejo ceno grob-nine za grobne prostore in ceno drugih postavk iz cenika pokopališke dejavnosti upravljavca pokopališča, obsegajo predvsem: - stroške najemnine pokopališke infrastrukture oziroma opreme, - stroške električne energije, - stroške ravnanja z odpadki, - stroške porabe vode in drugih komunalnih storitev, povezanih s tem, - stroške zavarovalnih premij, - stroške tekočega vzdrževanja pokopališč, mrliške vežice in drugih komunalnih objektov in naprav, - stroške investicijskega vzdrževanja pokopališč, mrliške vežice in drugih komunalnih objektov in naprav, - stroške dela, - stroške amortizacije delovnih sredstev v lasti upravljavca, - druge stroške vezane na zagotavljanje nemotenega delovanja pokopališč, mrliške vežice in drugih komunalnih objektov in naprav. (2) Občina Vrhnika lahko subvencionira ceno grobnine ali najema mrliške vežice s posebnim sklepom, s katerim opredeli, katerim skupinam uporabnikov bo iz proračuna krila del cene izvajanja pokopališke dejavnosti. Z upoštevanjem višine potrjene cene upravljavca pokopališča in akta, s katerim se opredeli subvencija Občine Vrhnika za posamezne skupine ali vse uporabnike, se izdela cenik storitev za uporabnike, ki ga izvajalec pokopališke dejavnosti uporablja pri zaračunavanju dela svoje cene neposredno uporabnikom. (3) Pri oblikovanju cen drugih storitev, ki jih izvajalec pokopaliških storitev lahko ponuja uporabnikom pokopališč, niso pa predmet izvajanja javne gospodarske službe, se upošteva tudi morebitne druge stroške storitev in materiala ter razmere na trgu. (4) Osnovno grobnino, najemnino za uporabo mrliške vežice ter cene iz prvega in drugega odstavka tega člena se oblikujejo, potrjujejo in uveljavijo skladno z zakonom in drugimi predpisi, potrdi pa jih župan. 5. NADZOR 43. člen (nadzor) Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvaja Medobčinski inšpektorat in redarstvo. 6. KAZENSKE DOLOČBE 44. člen (prekrški) (1) Z globo 500,00 EUR se kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik če: - na območju pokopališča odlaga smeti izven za to določenega prostora, - onesnažuje pokopališke objekte in naprave, nagrobnike, grobove ali nasade, - brez soglasja upravljavca pokopališča opravlja prevoz kamnoseških, vrtnarskih, kovi-no-strugarskih in drugih del v času napovedane pogrebne svečanosti, - vstopa na pokopališče s kolesom s pomožnim motorjem, kolesom z motorjem, motornim kolesom ali drugim vozilom, - opravlja vožnjo, ustavlja ali parkira na pokopališču v nasprotju z določbami tega odloka. (2) Z globo 300,00 EUR se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika. (3) Z globo 100,00 EUR se kaznuje fizična oseba, ki: - se nedostojno vede (vpitje, glasno smejanje, razgrajanje in hoja po grobovih oziroma prostorih za grobove itd.), - na območju pokopališča odlaga smeti izven za to določenega prostora, - onesnažuje pokopališke objekte in naprave, nagrobnike, grobove ali nasade, - vodi živali na pokopališki prostor in objekte na območju pokopališča, - opravlja večja vrtnarska in druga dela na grobu, ki povzročajo prekomerni hrup, vstopa na pokopališče s kolesom s pomožnim motorjem, kolesom z motorjem, motornim kolesom ali drugim vozilom. 7. KONČNE DOLOČBE 45. člen (prenehanje veljavnosti) Z dnem uveljavitve tega odloka prenehata veljati Odlok o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč na območju občine Vrhnika (Uradni list RS, št. 6/99) ter Pravilnik o pokopališkem redu za pokopališča v občini Vrhnika (Naš časopis, št. 269/2001). 46. člen (objava in začetek veljavnosti) (1) Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v glasilu Naš časopis. Št. 354-42/2015 (6-08) Vrhnika, dne 24. 9. 2020 Župan Daniel Cukjati Na podlagi 9. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07 - uradno prečiščeno besedilo, 56/08, 4/10, 20/11, 111/13, 68/16, 61/17 in 21/18 - ZNOrg) in 5. člena Pravilnika o sofinanciranju ljubiteljske kulture v občini Vrhnika (Uradne objave občine Vrhnika, Naš časopis št. 340/07 - UPB1) je Občinski svet Občine Vrhnika na 10. redni seji, dne 24. 9. 2020 sprejel LETNI PROGRAM KULTURE OBČINE VRHNIKA ZA LETO 2021 1. člen Letni program kulture Občine Vrhnika za leto 2021 opredeljuje dejavnosti, ki se sofinancirajo s sredstvi občinskega proračuna ter predvideno višino in namen sredstev v občinskem proračunu. 2. člen V letu 2021 se iz proračuna Občine Vrhnika predvideva sofinanciranje naslednjih področij: nepremične kulturne dediščine, knjižničarstva in založništva, umetniških programov, ljubiteljske kulture, medijev in avdiovizualne kulture, drugih programov v kulturi. 3. člen V proračunu Občine Vrhnika za leto 2021 bodo na področju ljubiteljske kulture predvidoma naslednja sredstva: Postavka 18012 Ljubiteljska kultura v predvideni višini 91.560,00 EUR: sredstva se namenijo predvidoma za: O 41200010 Delovanje ljubiteljskih kulturnih društev in skupin (60.000,00 EUR), O 41200011 Sofinanciranje programov območne izpostave JSKD (9.360,00 EUR), O 41200012 Tekoči transferi - Pihalni orkester Vrhnika (9.300,00 EUR), O 41200015 Tekoči transferi - Društvo Orkester Simfonika Vrhnika (6.900,00 EUR), O 41200016 Tekoči transferi - Društvo Big Band (6.000,00 EUR). V primeru, da bo višina postavk v sprejetem proračunu drugačna, se zgoraj navedeni zneski avtomatsko spremenijo in veljajo v proračunu določeni zneski. 4. člen S sredstvi za delovanje ljubiteljskih kulturnih društev in skupin se bo sofinancirala naslednja redna dejavnost in projekti: 1. Redna dejavnost (delovanje) ljubiteljskih kulturnih društev in skupin Sredstva, namenjena sofinanciranju redne dejavnosti (delovanje) ljubiteljskih kulturnih društev in skupin, znašajo 40 % zneska za delovanje ljubiteljskih kulturnih društev in skupin. 2. Projekti ljubiteljskih kulturnih društev in skupin Sredstva, namenjena sofinanciranju projektov ljubiteljskih kulturnih društev in skupin, znašajo 60 % zneska za delovanje ljubiteljskih kulturnih društev in skupin. Sofinanciranje projektov poteka na naslednjih področjih ljubiteljske kulture: O Glasbena dejavnost O Gledališka dejavnost O Plesna dejavnost O Arheološka, muzejska dejavnost O Ostalo Sofinanciranje projektov bo potekalo z naslednjimi razmerji med področji ljubiteljske kulture: Sredstva, namenjena sofinanciranju glasbene dejavnosti ljubiteljskih kulturnih društev in skupin, znašajo 32 % zneska za delovanje ljubiteljskih kulturnih društev in skupin. Sredstva, namenjena sofinanciranju gledališke dejavnosti ljubiteljskih kulturnih društev in skupin, znašajo 8 % zneska za delovanje ljubiteljskih kulturnih društev in skupin. Sredstva, namenjena sofinanciranju plesne dejavnosti ljubiteljskih kulturnih društev in skupin, znašajo 5 % zneska za delovanje ljubiteljskih kulturnih društev in skupin. Sredstva, namenjena sofinanciranju arheološke, muzejske dejavnosti ljubiteljskih kulturnih društev in skupin, znašajo 10 % zneska za delovanje ljubiteljskih kulturnih društev in skupin. Sredstva, namenjena sofinanciranju ostale dejavnosti ljubiteljskih kulturnih društev in skupin, znašajo 5 % zneska za delovanje ljubiteljskih kulturnih društev in skupin. 5. člen Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika mora najpozneje v 40 dneh po sprejemu Letnega programa kulture objaviti Javni razpis za zbiranje predlogov za sofinanciranje redne dejavnosti in projektov, naštetih v prvi in drugi točki tretjega člena Letnega programa kulture Občine Vrhnika za leto 2021. Zavod izračuna vrednost točke glede na predvideno višino sredstev iz proračuna v skladu s 15. členom Pravilnika o sofinanciranju ljubiteljske kulture v občini Vrhnika v roku dveh mesecev in pol od izteka razpisnega roka. Delitev sredstev, predvidenih za sofinanciranje redne dejavnosti in projektov ljubiteljskih kulturnih društev in skupin med kandidate, ki se bodo prijavili na Javni razpis, se bo opravila v skladu z Merili za vrednotenje kulturnih programov in projektov za Občino Vrhnika, ki so priloga Pravilnika o sofinanciranju ljubiteljske kulture v občini Vrhnika. V primeru, da se za izvajanje določene vsebine, ki so naštete v drugi točki tretjega člena Letnega programa kulture Občine Vrhnika za leto 2021 na Javni razpis ne prijavi noben kandidat, se sredstva, namenjena sofinanciranju te vsebine, razdelijo v enakovrednih deležih na druge vsebine, naštete v drugi točki tretjega člena. Številka: 610-1/2020 (3-01) Datum: 24. 9. 2020 Župan Daniel CUKJATI, prof. šp. vzg. Na podlagi Zakona o športu (Uradni list RS, št. 29/17, 21/18 - ZNOrg in 82/20), Odloka o sofinanciranju letnega programa športa v občini Vrhnika (Naš časopis, št. 463/18), v skladu z Resolucijo o nacionalnem programu športa v Republiki Sloveniji za obdobje 2014-2023 (Uradni list RS, št. 26/14) in Izvedbenim načrtom Resolucije o Nacionalnem programu športa v Republiki Sloveniji za obdobje 2014-2023 (Sklep vlade št. 00727-13/2014/7 z dne 26. 08. 2014) je Občinski svet Občine Vrhnika na 10. redni seji dne 24. 9. 2020 sprejel LETNI PROGRAM ŠPORTA OBČINE VRHNIKA ZA LETO 2021 1. člen Letni program športa Občine Vrhnika za leto 2021 opredeljuje programe športa, ki se sofinancirajo s sredstvi občinskega proračuna, njihovo vsebino ter predvideno višino in namen sredstev v občinskem proračunu. 2. člen V proračunu Občine Vrhnika za leto 2021 bodo predvidoma sredstva za Razpis - šport na proračunski postavki 4003 18059001 18019 v višini 250.000 €, namenjena za sofinanciranje: > Športni programi (85,00 % - 3. člen, točka A) > Ostale dejavnosti v športu (15,00 % - 3. člen, točke B do D) V primeru, da bo višina postavke v sprejetem proračunu drugačna, velja v proračunu določeni znesek. 3. člen S sredstvi za Razpis - šport se bodo sofinancirali naslednji programi športa ter ostale dejavnosti v športu v občini Vrhnika glede na vsebino: A. Športni programi 1. Prostočasna športna vzgoja otrok in mladine 1.1 Prostočasna športna vzgoja predšolskih otrok: > Programi celoletne vadbe > »Ciciban planinec« V okviru teh programov se v programih izvajalcev vrednoti strokovni kader in objekt za izvedbo 60-urnih programov celoletne vadbe, v programu »Ciciban planinec« pa strokovni kader in propagandno gradivo. Sredstva, namenjena sofinanciranju navedenih vsebin športa, znašajo 1,40 % celotnega zneska proračunske postavke 4003 18059001 18019. N aŠ Občina Vrhnika 28. september 2020*^ 29 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 1.2 Prostočasna športna vzgoja šoloobveznih otrok: > Programi celoletne vadbe > »Ciciban planinec« in »Mladi planinec« > Pohodi in planinski izleti > Šolska športna tekmovanja V okviru navedenih programov se v programih izvajalcev vrednoti strokovni kader in objekt v programih celoletne vadbe (najmanj 60 ur in največ 80 ur); strokovni kader in propagandno gradivo v programu »Ciciban planinec«; v programu »Mladi planinec« strokovni kader, objekt in propagandno gradivo; v programu »Pohodi in planinski izleti« strokovni kader in objekt; v programu šolskih športnih tekmovanj pa udeležbo na regijskih tekmovanjih v športnih panogah, v katerih se v šoli v okviru razširjenega programa izvaja interesna dejavnost. Sredstva, namenjena sofinanciranju navedenih vsebin športa, znašajo 13,90 % celotnega zneska proračunske postavke 4003 18059001 18019. 1.3 Prostočasna športna vzgoja mladine: > Programi celoletne vadbe > Pohodi in planinski izleti V okviru navedenih programov se v programih izvajalcev vrednoti strokovni kader in objekt v programih celoletne vadbe (najmanj 60 ur in največ 80 ur); v programu pohodi in planinski izleti strokovni kader in objekt. Sredstva, namenjena sofinanciranju navedenih vsebin športa, znašajo 1,25 % celotnega zneska proračunske postavke 4003 18059001 18019. 1.4 Športna vzgoja otrok v pripravljalnih programih: Programi športne vzgoje otrok v pripravljalnih programih v različnih športnih panogah so razvrščeni v dve starostni kategoriji: > cicibani in cicibanke > pripravljalni dečki in deklice V okviru navedenih programov se vrednoti programe, v katere so vključeni športniki, stari največ 12. let, registrirani v Nacionalni pano-žni športni zvezi in tekmujejo v neuradnih tekmovanjih v okviru NPŠZ. V programih vadbe cicibani in cicibanke se vrednoti strokovni kader in objekt v obsegu do 180 ur programa, v programih pripravljalni dečki in deklice pa se vrednoti strokovni kader in objekt v obsegu do 240 ur programa. Sredstva, namenjena sofinanciranju navedenih vsebin športa, znašajo 19,00 % celotnega zneska proračunske postavke 4003 18059001 18019. 3. Športna vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport 3.1 Športna vzgoja otrok, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport Programi športne vzgoje otrok, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport v različnih športnih panogah so razvrščeni v dve starostni kategoriji: > mlajši dečki in deklice > starejši dečki in deklice V okviru navedenih programov se vrednoti programe, v katere so vključeni športniki, registrirani v Nacionalni panožni športni zvezi in tekmujejo v uradnem tekmovalnem sistemu Nacionalne panožne športne zveze. V programih vadbe mlajši dečki in deklice se vrednoti strokovni kader in objekt v obsegu do 240 ur programa, v programih starejši dečki in deklice pa se vrednoti strokovni kader in objekt v obsegu do 330 ur programa. Sredstva, namenjena sofinanciranju navedenih vsebin športa, znašajo 13,55 % celotnega zneska proračunske postavke 4003 18059001 18019. 3.2 Športna vzgoja mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport Programi športne vzgoje mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport v različnih športnih panogah so razvrščeni v dve starostni kategoriji: > kadeti in kadetinje > mladinci in mladinke V okviru navedenih programov se vrednoti programe, v katere so vključeni registrirani športniki v Nacionalni panožni športni zvezi in tekmujejo v uradnem tekmovalnem sistemu Nacionalne panožne športne zveze. V programih vadbe se vrednoti strokovni kader in objekt v obsegu do 440 ur programa v vsaki od starostnih kategorij. Dodatno se vrednoti kategorizirane športnike z nazivom športnik mladinskega razreda (MLR) ali perspektivnega razreda (PR). Sredstva, namenjena sofinanciranju navedenih vsebin športa, znašajo 19,65 % celotnega zneska proračunske postavke 4003 18059001 18019. 4. Kakovostni šport Program kakovostnega športa v različnih športnih panogah vključuje programe v kategoriji: > člani, članice V okviru navedenega programa se vrednoti programe vadbe izvajalcev, v katere so vključeni registrirani športniki v Nacionalni panožni športni zvezi in tekmujejo v uradnem tekmovalnem sistemu Nacionalne panožne športne zveze. V program so vključeni tudi kategorizirani športniki z nazivom športnik državnega razreda. V programih vadbe se vrednoti objekt v obsegu do 320 ur programa. Dodatno se vrednoti kategorizirane športnike. Sredstva, namenjena sofinanciranju navedenih vsebin športa, znašajo 10,07 % celotnega zneska proračunske postavke 4003 18059001 18019. 5. Vrhunski šport Program vrhunskega športa v različnih športnih panogah vključuje programe, v katere so vključeni aktivni športniki s statusom športnika svetovnega razreda, športnika mednarodnega razreda in športnika olimpijskega razreda. V programih vadbe se vrednoti strokovni kader in objekt v obsegu do 800 ur programa. Dodatno pa se vrednoti kategorizirane športnike glede na naziv. Sredstva, namenjena sofinanciranju navedenih vsebin športa, znašajo 2,55 % celotnega zneska proračunske postavke 4003 18059001 18019. 6. Šport invalidov Športna rekreacija invalidov se vrednoti kot športna rekreacija in šport starejših, le da se velikost vadbene skupine v vsakem programu zmanjša za 50%. Sredstva, namenjena sofinanciranju navedenih vsebin športa, znašajo 0,38 % celotnega zneska proračunske postavke 4003 18059001 18019. 7. Športna rekreacija Program športne rekreacije v različnih športnih panogah vključuje programe izvajalcev, v katerih so vključene osebe v starosti nad 19 let, ki niso vključene v uradne tekmovalne sisteme Nacionalnih panožnih športnih zvez. > Programi celoletne vadbe > Planinski izleti, pohodništvo V programih izvajalcev celoletne vadbe se v programih, ki imajo visok zdravstveni učinek, in se izvajajo v obsegu najmanj 60 ur in največ 80 ur, vrednoti strokovni kader in objekt. V programu planinski izleti in pohodništvo se vrednoti strokovni kader in objekt. Sredstva, namenjena sofinanciranju teh programov, znašajo 2,95 % celotnega zneska proračunske postavke 4003 18059001 18019. 8. Šport starejših V programe športa starejših so vključene osebe, starejše od 65 let in razširjene družine. > Programi celoletne vadbe > Planinski izleti, pohodništvo V programih izvajalcev celoletne vadbe se v programih, ki se izvajajo v obsegu najmanj 60 ur in največ 80 ur, vrednoti strokovni kader in objekt. V programu planinski izleti in poho-dništvo se vrednoti strokovni kader in objekt. Sredstva, namenjena sofinanciranju teh programov, znašajo 0,30 % celotnega zneska proračunske postavke 4003 18059001 18019. B. Razvojne dejavnosti v športu 1. Usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov v športu Usposabljanje za pridobitev 1. ali 2. stopnje usposobljenosti, ki se izvaja v skladu z veljavnim programom usposabljanja, sprejetim v skladu z Zakonom o športu, se sofinancira izvajalcu športnih programov za največ dva strokovna delavca, ki pri izvajalcu v športnih programih opravljata vzgojno-izobraževalno delo in izpolnjujeta pogoj za vključitev v program usposabljanja. Strokovni delavec, katerega usposabljanje se sofinancira iz sredstev proračuna se s pogodbo obveže, da bo pri izvajalcu letnega programa športa v občini opravljal vzgojno-izobraževalno delo še najmanj eno leto po pridobljenem nazivu. Izpopolnjevanje strokovnih delavcev - li-cenciranje, ki se ga izvaja v skladu s pravili mednarodne športne zveze, nacionalne pa-nožne športne zveze oz. izdajatelja licence se sofinancira vsem strokovnim delavcem, ki pri izvajalcu opravljajo strokovno delo. Sredstva, namenjena sofinanciranju teh programov, znašajo 3,00 % celotnega zneska proračunske postavke 4003 18059001 18019. C. Organiziranost v športu Delovanje športnih organizacij Športnim društvom, ki izvajajo najmanj en športni program in športnim zvezam se krijejo osnovni materialni stroški in plačilo storitev, povezanih z njihovo dejavnostjo. Sredstva, namenjena sofinanciranju teh programov, znašajo 9,00 % celotnega zneska proračunske postavke 4003 18059001 18019. D. Športne prireditve in promocija športa Sofinancira se materialne stroške športnih prireditev, ki niso sofinancirane iz drugih občinskih javnih sredstev. Sofinancira se prireditve, namenjene tekmovalnemu športu, športno rekreativne prireditve in promocijske prireditve. Vsakemu izvajalcu se sofinancira največ dve športni prireditvi, ki nista sofinancirani iz drugih občinskih javnih sredstev. Sredstva, namenjena sofinanciranju teh vsebin, znašajo 3,00 % celotnega zneska proračunske postavke 4003 18059001 18019. 4. člen Občina Vrhnika mora najpozneje v roku 45 dni po sprejetju letnega programa športa za leto 2020 oziroma v prvi številki Našega časopisa po sprejetju letnega programa športa objaviti Javni razpis za zbiranje predlogov za sofinanciranje vsebin in programov, naštetih v tretjem členu Letnega programa športa. Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika opravlja strokovna in administrativna dela za potrebe razpisa. Delo zavoda in komisije mora biti zaključeno najmanj 5 dni pred 90 dnevnim rokom, z ustreznimi odločbami. Številka: 671-1/2020 (3-01) Datum: 24. 9. 2020 Župan Občine Vrhnika Daniel Cukjati Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 - ZSPD-SLS-1, 30/18 in 61/20) in 22. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 430/15) je Občinski svet Občine Vrhnika na 10. redni seji dne 24. 9. 2020 sprejel naslednji SKLEP O PRENEHANJU STATUSA JAVNEGA DOBRA I. Nepremičnini, parc. št. 2528/43 k.o. Vrhnika (2002), ID znak: parcela 2002 2528/43, preneha status javnega dobra, ki je v zemljiški knjigi zaznamovan pod ID omejitve 16311610. II. Sklep prične veljati osmi dan po objavi v občinskem glasilu Naš časopis. Številka: 478-92/2020 (6-09) Datum: 24. 9. 2020 Župan Občine Vrhnika Daniel Cukjati Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (URL RS, št. 94/2007-UPB2, 27/2008, 76/2008, 100/2008, 79/2009, 84/2010, 40/2012-ZUJF), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/2011-UPB4, 110/2012-ZDIU12) in Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 433/2015), je Občinski svet Občine Vrhnika na svoji 10. redni seji dne 24. 9. 2020 sprejel R E B A L A N S P R O R A Č U N A Občine Vrhnika za leto 2020 1. Splošna določba 1. člen Prihodki in odhodki ter drugi prejemki in izdatki proračuna Občine Vrhnika za leto 2020 so izkazani v bilanci prihodkov in odhodkov, v računu finančnih terjatev in naložb ter v računu financiranja. 2. Rebalans proračuna Občine Vrhnika za leto 2020 se določa v naslednjih zneskih: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV v EUR Skupina/Podskupina kontov Rebalans 2020 I SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78) 16.794.790,20 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 15.317.627,20 70 DAVČNI PRIHODKI (700+703+704+706) 12.337.438,00 700 DAVKI NA DOHODEK IN DOBIČEK 10.305.702,00 703 DAVKI NA PREMOŽENJE 1.811.736,00 704 DOMAČI DAVKI NA BLAGO IN STORITVE 215.000,00 706 DRUGI DAVKI 5.000,00 71 NEDAVČNI PRIHODKI (710+711+712+713+714) 2.980.189,20 710 UDELEŽBA NA DOBIČKU IN DOHODKI OD PREMOŽENJA 1.813.321,00 711 TAKSE IN PRISTOJBINE 16.000,00 712 GLOBE IN DRUGE DENARNE KAZNI 276.000,00 713 PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV 8.000,00 714 DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI 866.868,20 72 KAPITALSKI PRIHODKI (720+722) 417.675,00 720 PRIHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV 267.675,00 722 PRIHODKI OD PRODAJE ZEMLJIŠČ IN NEOPREDMETENIH DOLGOROČNIH SREDSTEV 150.000,00 73 PREJETE DONACIJE (730+731) 1.600,00 730 PREJETE DONACIJE IZ DOMAČIH VIROV 1.600,00 74 TRANSFERNI PRIHODKI (740) 1.057.888,00 740 TRANSFERNI PRIH. IZ DRUGIH JAVNOFINANČNIH INSTITUCIJ 996.888,00 741 PREJETA SREDSTVA IZ DRŽAVNEGA PRORAČUNA IZ SREDSTEV PRORAČUNA EVROPSKE UNIJE 61.000,00 II SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) 20.283.230,69 40 TEKOČI ODHODKI (400+401+402+403+409) 5.436.727,93 400 PLAČE IN DRUGI IZDATKI ZAPOSLENIM 1.316.232,34 401 PRISPEVKI DELODAJALCEV ZA SOCIALNO VARNOST 201.261,77 402 IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE 3.824.338,82 403 PLAČILA DOMAČIH OBRESTI 19.000,00 409 REZERVE 75.895,00 41 TEKOČI TRANSFERI (410+411+412+413) 7.073.535,00 410 SUBVENCIJE 43.500,00 411 TRANSFERI POSAMEZNIKOM IN GOSPODINJSTVOM 3.916.588,00 412 TRANSFERI NEPROFITNIM ORGANIZACIJAM IN USTANOVAM 870.653,00 413 DRUGI TEKOČI DOMAČI TRANSFERI 2.242.794,00 42 INVESTICIJSKI ODHODKI (420) 7.600.450,30 420 NAKUP IN GRADNJA OSNOVNIH SREDSTEV 7.600.450,30 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI (430) 172.517,46 432 INVESTICIJSKI TRANSFERI PRORAČUNSKIM UPORABNIKOM 172.517,46 III PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) (I-II) -3.488.440,49 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB v EUR Skupina/Podskupina kontov Rebalans 2020 IV PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0,00 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00 750 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 0,00 V DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442) 0,00 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00 441 POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV IN FINANČNIH NALOŽB 0,00 VI PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV-V) 0,00 C. RAČUN FINANCIRANJA v EUR Skupina/Podskupina kontov Rebalans 2020 VII ZADOLŽEVANJE (50) 2.400.000,00 50 ZADOLŽEVANJE 2.400.000,00 500 DOMAČE ZADOLŽEVANJE 2.400.000,00 VIII ODPLAČILA DOLGA (55) 430.000,00 55 ODPLAČILA DOLGA 430.000,00 550 ODPLAČILA DOMAČEGA DOLGA 430.000,00 IX SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I+IV+VII-II-V-VIII) -1.518.440,49 X NETO ZADOLŽEVANJE (VII-VIII) 1.970.000,00 XI NETO FINANCIRANJE (VI+X-IX) 3.488.440,49 XII STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH NA DAN 31.12. PRETEKLEGA LETA 1.518.440,49 2. Končna določba 2. člen Rebalans proračuna Občine Vrhnika za leto 2020 začne veljati naslednji dan po objavi v občinskem glasilu Naš časopis in se uporablja za leto 2020. Posebni del rebalansa proračuna in načrt razvojnih programov se objavita na spletnih straneh Občine Vrhnika, www.vrhnika.si. Št.: 410-81/2019 (4-01) Vrhnika, 24. 9. 2020 Župan Daniel Cukjati, l. r. N OS Občina Borovnica 28. september 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 Vozi me vlak v ... Borovnico Verjetno ni občana Borovnice, ki se ne bi vsaj enkrat zapeljal z vlakom v daljavo - na primorsko stran ali proti slovenski prestolnici. Borovnica je že od nekdaj tesno povezana z železnico in zagotovo lahko rečemo, da je Borovnici omogočila razvoj in odprla okno v svet. Železnica še danes ohranja svojo pomembno vlogo v vsakdanu občanov Borovnice, saj večinoma za pot na delo ali izobraževalne ustanove izberemo vlak. Na sončno sobotno dopoldne pa tokrat parkirišče na železniški postaji ni bilo polno avtomobilov, pač pa vse drugo kot to. V soboto, 12. septembra 2020, ko je potekala slavnostna otvoritev parkirišča P+R, je bilo borovniško parkirišče na železniški postaji polno nasmejanih otrok, njihovih staršev ter vseh, ki so si želeli preizkusiti v različnih spretnostnih igrah, poligonu in vožnji z električnimi skiroji, kolesi. Na ta način smo. Sicer nekoliko pred uradnim začetkom, v Borovnici izvedli tudi osredno prireditev v sklop letošnjega Evropskega tedna mobilnosti, ki letos v ospredje postavlja potovanja z manj onesnaženja. Slovesnost je potekala v prisotnosti mag. Darka Traja-nova, direktorja Direktorata za trajnostno mobilnost in prometno politiko na Ministrstvu za infrastrukturo, mag. Darje Kocbek, direktorice SŽ Potniški promet d. o. o. in Matjaža Kranjca, direktorja SŽ Infrastruktura d. o. o., ki so skupaj z županom Občine Borovnica Bojanom Čebelo slavnostno prerezali trak in tako simbolično otvorili parkirišče pri železniški postaji Borovnica. Župan Občine Borovnica Bojan Čebela je v svojem uvodnem nagovoru poudaril, da je izgradnja parkirišča uspešna zgodba, ki je kljub zahtevnim postopkom prenosa zemljišč z države na občino ter zapletenimi procedurami in soglasji, do- bila svoj epilog. Parkirišče ima 96 parkirnih mest, od katerih so štiri rezervirana za osebe z oviranostmi, 10 je namenjenih električnim avtomobilom, poleg tega pa je v bližini še pokrita kolesarnica za 52 koles in avtobusno postajališče, ob katerem so stojala za parkiranje 50 koles. Pester program je vključeval različne aktivnosti. Najdaljšo vrsto je bilo opaziti pred sestavljenim »pumptracku« - zaviti, nagnjeni in ozki kolesarski stezi, ki je od kolesarskih izzivov željnih kolesarjev zahtevala kanček poguma in poskok adrenalina. Radovednih pogle- Delavnica okraševanja čelad dov pa so bili deležni kolesarji starodobniki iz Društva Rov-tarji iz Škofje Loke, ki so ponosno razkazovali svoja kolesa ob vožnji v Borovnici in zbranim pričarali kolesarsko nostalgijo. Na drugi strani parkirišča pa so prevladovali modernejši načini trajnostnih prevoznih sredstev, saj so se lahko udeleženci zapeljali z električnimi skiroji ali kolesi, ki so priljubljeni tudi v Borovnici. Idejo, kaj narediti z odsluženimi in starimi kolesa, ki doma žalostno samevajo, je predstavil predstavnik JP KPV, ki je pojasnil kako v okviru projekta DEPO-Staro za noro »reciklirajo« odslužena kolesa, da ne končajo na deponiji odpadkov. Razgibano dogajanje in rajanje na sobotno popoldne je pokazalo, da je kombinacija različnih prevoznih sredstev -kolo in skiro na eni strani ter uporaba železniškega potniškega prometa na drugi strani, še kako priročna. S tem prispe- vamo tako k svoji kondiciji, kot tudi kondiciji našega planeta. Ob koncu popoldneva pa so se vsi, ki so si zaželeli kratkega družinskega izleta s kolesi, ski-roji ali rolerji, v varnem spremstvu avta PGD Borovnica in vozila Medobčinskega inšpektorata in redarstva Vrhnika, odpravili še do Soteske Pekel. Občani Borovnice smo lah- Starodobno kolesarjenje ko veseli, da v naslednjih 30 letih ne bomo čakali na vlak, ki prihaja, na luknjastem in zapuščenem parkirišču, pač pa na urejenem parkirišču, ki naj še dolgo služi svojemu namenu. Špela Bizjak, foto: Andrej Klemene, Špela Bizjak, Simon Koblar Delavnica popravila koles Poligon spretnostne vožnje N OS Občina Borovnica 3 28. september 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Evropski teden mobilnosti Majhne, a pomembne pridobitve na področju trajnostne mobilnosti Poleg izgradnje sodobnega P+R in B+R parkirišča pri železniški postaji Borovnica, ki je daleč največja pridobitev na področju infrastrukture za trajnostno mobilnost v občini v zadnjih desetletjih in na katerem smo spomladi postavili še klop. Na kateri si je mogoče s pomočjo PV modula polniti mobilne telefone, smo v zadnjem letu dni izvedli še cel kup manjših investicij, ki pa prav tako pomembno prispevajo k Urejeni pot in javna razsvetljava ob Borovniščici pri stanovanjskih blokih V začetku poletja je bila ob Borovniščici pri novi soseski stanovanjskih blokov dodatno urejena sprehajalna pot, ob kateri je nameščena tudi energetsko učinkovita javna razsvetljava, ki svetlobno ne obremenjuje okolja. (ou) boljšim pogojem za varno pešačenje in kolesarjenje oz. na varnost v prometu nasploh. Ena zadnjih takšnih je 16. 9. 2020 končano podaljšanje pločnika na eni strani Gradišnikove ulice, kar bo omogočilo, da se vzpostavi varna šolska pot med najbolj obljudenim delom Borovnice in osnovno šolo ter vrtcem. Prenovljeni je bil del Zalarje-ve ceste in cesta od mostu preko Borovniščice proti Dražici, na novo nasuta in utrjena pa je pot, ki pod P+R vodi ob Borov-niščici in se nadaljuje do pod- hoda pod železniško progo. Na Rimski cesti sta bili postavljeni dve fizični oviri za zmanjšanje hitrosti., na Brezovici so dobili lično avtobusno postajališče, pri Zdravstveni postaji Borovnica pa pokrito manjše parkirišče za kolesa. Na to ali vozimo skladno z omejitvami ali ne nas že skoraj leto dni opozarja prikazovalnik hitrosti ob regionalni cesti na Dolu. Oktobra se bo pričela obnova ceste v Kote od »Majerce do kolonce«, ki sodi med najbolj dotrajane v občini. Pravkar končujemo vlogo za prijavo na razpis Agencije za varnost prometa za to, da bi lahko do julija prihodnje leto imeli postavljen tak prikazovalnik tudi na Gradišnikovi ulici, kjer bo v tem primeru hitrost omejena na 30 km/h, na vozišču pa bodo zarisane oznake, ki kolesarjem dovoljujejo, da vozijo po sredini voznega pasu (t. i. »sharrow«). 15. 9. 2020 smo v pregled na Ministrstvo za infrastrukturo v pregled oddali vlogo za sofinanciranje kolesarske povezave s sočasno obnovo pripadajočega odseka regionalne ceste med Borovnico in Bregom (odcep za gasilski dom). Pridobili smo tudi načrt in gradbeno dovoljenje za gradnjo kolo-parka oz. pumptrack steze v neposredni bližini P+R. Čaka pa nas še veliko dela, ne le na področju infrastrukture, temveč tudi glede spreminjanja prometnih navad in prometne varnosti. Še vedno se tudi na kratke razdalje preveč ljudi vozi z osebnimi avtomobili, mnogi pa so ob tem tudi prehitri in/ ali preveč malomarni, da o alkoholu v prometu ne izgubljamo besed. Več fotografij, ki predstavljajo zgoraj navedene ukrepe si lahko ogledate na spletni strani Občine Borovnica. Občina Borovnica Rekonstrukcija ceste v Kote od Majerce do odcepa za Ohonico Dotrajana občinska cesta na odseku od Majerce do križišča s cesto za Ohonico že več let predstavlja ozko grlo in velik strošek vzdrževanja za dostop do Kotov. Na pobudo občanov smo se odločili, da v letošnjem letu pristopimo k obnovi dela cestišča od Majerce do kolonce. Opravljene so bile meritve zemljišč, saj del načrtovane ceste sega na zasebna zemljišča. Lastniki zasebnih zemljišč so se z nameravanim posegom strinjali in občini prodali potrebna zemljišča, za kar se jim zahvaljujemo. Letos bo obnovljena cesta v dolžini 295 metrov od Ma-jerce vključno z križiščem za Ohonico, nova cesta bo razširjena na 5,5 metrov, urejene bodo bankine in odvodnjava-nje meteornih vod. Del cestišča bo potreben temeljite prenove. Izbrani izvajalec del, bo z deli pričel konec septembra. Rekonstrukcija preostanka ceste od križišča za Ohonico do Jakličevih oz. do Verbiče-vih bo izvedena predvidoma v letu 2021. Občinska uprava Podaljšanje pločnika na Gradišnikovi ulici vzpostavilo pogoje za varno šolsko pot Gradišnikova pred obnovo Gradišnikova po obnovi Gradišnikova ulica je ena od osrednjih prometnih žil v Borovnici, predvsem za številne otroke iz obeh naselij stanovanjskih blokov na njihovi poti v šolo in vrtec. Ker so na njej tudi parkirišča, pri gradnji bloka, v katerem je bila nekdaj poslovalnica NLB, pa je bila načrtovana in izvedena zelo neposrečena rešitev, zaradi katere stopnice, ki vodijo v stavbo, presekajo hodnik za pešce in ker je na nasprotni strani ceste, tam kjer cesta zavije in postane najmanj pregledna, v dolžini dobrih 100 m manjkal pločnik, na njej ni bilo mogoče zadostiti pogojem za zagotovite varne poti v šolo. Po dolgih letih pogovorov in pogajanj z lastniki je občini letos uspelo pridobiti manjkajoča zemljišča. Sredi septembra je bil zgrajen manjkajoči del pločnika. Tako so vzpostavljeni osnovni pogoji za varno pot v šolo. Pot bo še bolj varna, če se bo izoblikoval konsenz, da je zaradi varnosti otrok, vsaj v delu od dovozne ceste za novo blokovsko naselje do Mejačeve ulice, smiselno omejiti najvišjo dovoljeno hitrost na 30 km/h (sedaj 40 km/h). Strokovne študije kažejo, da je pri tej hitrosti manj prometnih nesreč in da so, v primerih, ko pride do nesreče, poškodbe pešcev in kolesarjev bistveno manjše kot v primeru trkov pri hitrosti 40 km/h. Omejitev bi bila še toliko bolj smiselna, ker je na večjem delu ulice tudi parkirišče, s katerega se vozniki vzvratno vključujejo v promet. Omogočala bi tudi, da se kolesarjem dovoli vožnja po celotni širini voznega pasu (t. i. »sharrow«), kar je sedaj v urbanih naseljih, kjer ni mogoče zagotoviti ločenih površin za kolesarje, pogosto uporabljena rešitev, ki se je izkazala za dobro. Seveda pa se vedno najde nekaj glasnih, ki nasprotujejo kakršnimkoli dodatnim omejitvam hitrosti. Med njimi so tudi taki, ki bi storili vse, da lahko varno pripeljejo in odda- jo svoj naraščaj v vrtec ali v šolo, potem pa jim je varnost ostalih (otrok) deveta briga, saj jih bolj zanima to, kako čim hitreje priti v službo. Pa je problem zelo enostavno rešljiv. Samo vstati in se odpraviti na pot je potrebno kakšno minuto prej. Občinska uprava N OS Občina Borovnica 28. september 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 Slovo od kegljišča na Zalarjevem vrtu Propadajoča stavba je začela predstavljati grožnjo za varno otroško igro SKUPINSKE VADBE FUNKCIONALNA VADBA B0DYFIT JOGA KJE: TVD Borovnica, zgornja telovadnica KDAJ: Začnemo 1.9.2020! TOR SRE * V CET PET SOB FUNKCIONALNA VADBA 21:00 - 22:00 (Jan) B0DYFIT 18:45 -19:45 (Luka) (SAMO v septembru!) FUNKCIONALNA VADBA (HRBTENICA) 8:30 - 9:30 (Jan) B0DYFIT 18:15-19:15 (Luka) FUNKCIONALNA VADBA 9:00 - 10:00 (Jan) JOGA 20:00-21:00 (Luka) JOGA 19:30 - 20:30 (Luka) CENA: PAKET 5 VADB = 25 EUR, več info na www.janokorn.si Prvi poskusni obisk je BREZPLAČEN! Poziv občanom za posredovanje gradiva, ki bo pričalo o nekdaj priljubljenem središču družabnega življenja. Podolgovato leseno poslopje na začetku Paplerjeve ulice na Zalarjevem vrtu je bilo postavljeno kot pokrito kegljišče že pred II. svetovno vojno oziroma okoli leta 1934. Dolga leta je bilo eno od središč družabnega življenje v kraju in je to ostalo še nekaj časa po tem, ko je kegljanje izgubilo svojo popularnost. Za kratek čas ga je po svoji ustanovitvi kot zadnji uporabnik uporabljal HUD Karel Barjanski. Močno načetega od zoba časa in nič več funkcio- nalnega po merilih sodobnega časa ga ni želel prevzeti nihče. Propadajoča stavba je začela predstavljati grožnjo za varno otroško igro, saj na eni strani igrišče vrtca, na drugi pa otroško igrišče, namenjeno vsem otrokom do 12. leta. Zato je bila sprejeta odločitev, da se poruši stavbo, na katero so pri starejših občanih vezani številni spomini in anekdote. rušenje stavbe. To se je zgodilo ob koncu letošnjega poletja. Ob predvideni gradnji vrtca, ki bo posegla na vrtčevsko otroško igrišče, bo potrebno zagotoviti nadomestno zemljišče, preostanek pa bo lahko namenjen tudi širitvi občinskega otroškega igrišča in/ali parkirišča. Pozivamo vse občane, ki hranijo slikovno oz. fotografsko ali kakršnokoli drugo gradivo, ki priča o stavbi, njeni gradnji in življenju v njej, da nam ga v času uradnih ur občinske uprave posredujejo. Lahko nam ga seveda pošljete tudi po pošti na: Občina Borovnica, Paplerjeva 22, 1353 Borovnica. Vključno z anekdotami in zgodbami. Gradivo bomo elektronsko obdelali (poskenirali) in vam ga takoj vrnili. Na osnovi zbranega gradiva bomo poskrbeli, da se bo preko spletnih objav ohranil spomin na družabno življenje v (ne tako) »davnih časih«, ko še ni bilo televizije in so bili avtomobili redkost, o mobilni telefoniji in spletnih medijih pa še nismo imeli predstave. Občinska uprava Posodobitve poslopja zdravstvene postaje Ob vzhodni strani stavbe je urejena manjše lično pokrito parkirišče za kolesa. Sistem ogrevanja sanitarne vode v poslopju zdravstvene postaje Borovnica je bil zastarel in dotrajan, zato smo ga junija dopolnili s sodobno toplotno črpalko. Ogrevanje bo sedaj učin- nova vrata in domofon, tako kovitejše, cenejše in do okolja da bodo sedaj osebe na in-bolj prijazno. Vgrajena so tudi validskih vozičkih brez težav Nova vrata omogočajo brezstičen vhod vstopale v stavbo, vrata pa se odpirajo brezstično, s čimer se tudi preprečuje prenos različnih okužb, ne le virusa SARS CoV-2. Ob vzhodni strani stavbe pa je urejena manjše lično pokrito parkirišče za kolesa. (OU) KONTAKT 1 Jan Okorn, 031 -221 -662, info@janokorn.si Luka Mejač, 041-853-097, luka.mejac@yahoo.com A N OS Občina Borovnica 3 28. september 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Rdeča kapica, Sneguljčica in Pika Nogavička v čipkah Občina finančno podpira cepljenje proti klopnemu meingoencefalitusu Prava paša za oči je bila že tradicionalna razstava klekljaric iz Borovnice, sekcije Punkeljc iz Kulturnega društva Borovnica. Vajeni smo, da je ta v sklopu praznika borovnic v sredini julija, pa so aktualne razmere narekovale drug termin. Tik pred začetkom šole, zadnji vikend v avgustu, je večnamenska dvorana v šoli postala prava dežela pravljic. Te so bile rdeča nit tokratne razstave, ki je presegla vsa pričakovanja. Čarobni svet, v katerega so nas popeljale knjige, filmi in najprej pripovedovanje naših staršev in starih staršev. Kot so pripovedovale na otvoritvi razstave, so se babice in prababice igrale kot večinoma še nikoli v življenju. »Od lanskega oktobra smo izbirale papice, barve, kroje, popravljale, ponavljale, oblačile in slačile lutke, ki jih je sešila Slava Marta Ošaben. Klekljale smo celo jesen in zimo, vmes nam je prišla prav tudi korona. Nastale so prekrasne obleke, grmički in drevesa, pregrinjala in ogrinjala, kronice in krone, zvezdice, ...« Drobni detajli so dali pravo piko na i vsem dobro izbranim prizorom iz pravljic in marsikdo se je zatopil v njih in se spominjal svojih doživljanj otroških let. "Katera deklica si ni želela biti princeska? Kateri deček si ni želel biti princ na konju in veliki junak? Nekateri pravljice res živijo v dobrem in slabem smislu," je na otvoritvi razmišljala vodja skupine Tilka Belovič. Razstavljale niso same, v goste so povabile tudi klekljarice iz KUD Kosec - Log Dragomer, KD Stara Vrhnika - Zlati Polž in KUD Drenov grič - Lesno Brdo, razstavo pa so otvorile baletke društva Labod, ki jih vodi Tinkara Susman. Ogromno dela in prostovoljnih ur je bilo vloženih v to razstavo, zato klekljarice niso ostale samo v Borovnici, pač pa tudi gostujejo. Ponudb imajo kar nekaj. Ko bodo konec z gostovanji, pa bi lahko pravljice dobile stalno razstavo v domačem kraju. Mogoče v novih prostorih knjižnice, kjer bi se še najbolj počutile doma? No, pa smo spet pri pravljicah . Rok Mihevc Klopni meningoencefalitis (KME) je virusna bolezen osrednjega živčevja. V Sloveniji je endemična in ima lahko zelo hude posledice, kot so visoka vročina s hudim glavobolom, včasih s slabostjo in bruhanjem, lahko se pojavi celo nezavest in smrt. Slovenija spada med države z najvišjo obolevnostjo za KME v Evropi, občina Borovnica pa med območja, kjer je tveganje za okužbo zelo visoko. Zaradi zahtev po vzdrževanju fizične distance kot načina preprečevanja širjenja obolevnosti za COVID-19 se je zmanjšala pogostost in obseg socialnih stikov, povečala pa pogostost in trajanje preživljanja prostega časa v naravi. To je sicer na splošno z vidika varovanja zdravja dobro, vendar pa predstavlja tudi večjo možnost okužbe s KME. S cepljenjem se lahko pred KME učinkovito zaščitimo. Ker je cepljenje relativno drago (okoli 30 € na osebo), obolevnost za KME pa v porastu, je Občina Borovnica pri rebalansu proračuna v letošnjem letu zago- tovila 2.000 evrov za zagotovitev kritja stroškov cepljenja proti KME za občane. Predvidoma bodo sredstva v tem obsegu za ta namen v občinskem proračunu zagotovljena tudi v prihodnjih letih. Občina bo, do porabe namenskih proračunskih sredstev, vsakemu občanu subvencionirala cepljenje v višini 10 EUR. Način uveljavljanja subvencije in lokacije cepljenja proti KME bomo objavili na obvestilih na spletni strani občine v začetku septembra letos. V Evropi sta registrirani dve inakti-virani cepivi proti KME, obe sta varni in zelo učinkoviti. Sheme cepljenja so podobne pri obeh cepivih: priporočljivo je, da se cepljenje s prvima dvema odmerkoma opravi v zimskih mesecih z enomesečnim presledkom, da se vzpostavi zaščita pred boleznijo še pred aktivnostjo klopov. Tretji odmerek sledi čez 9-12 mesecev. Zaradi postopnega upadanja zaščite po osnovnem cepljenju, so pri obeh cepivih potrebni poživitveni odmerki, prvi po treh letih, naslednji pa na pet let. AK Borovničani v Sveti deželi leta 1910 Borovničani v Sveti deželi Priznanje za udeležbo: Jože Drašler (Lašče) S\TZ n V JERUZALEM1 Mi n j kri ni» dobrih 30 ro- cunrj*v. D*ifltill* hc, Jtnleri imiite idrnva ud*, pod pnlceuj P« Jrnf okroglo*: Pngov.iTjfljifl oiftmmh Vi bi Infcko 11* Fatebna sf iaMmo ma! in nitadtaJ-' iav; a odprto Je &t »lin, Za iglnd bodi fupaljn Bcrov-glci, ki po*J|e v bvoto difalo dinti roma rje v, io *lc«r S*st molkih, ttlri ienske Mnogo vetje lupnJ|e ni* rnrtjo niU po t negi» | Tn ajcsec |e t« £nt ia cgLutevnnjer Nu fH heti" | i Dicsec rt ni ianuliitt, — Kdor minit, nnj pl*e na onilov; Odbor m lerif/Kilem1 ho romoni« v li il , > Na občini Horjul so se dogovorili z Javnim podjetjem VOKA Snaga, da bodo po predhodnem naročilu omogočili odvoz kosovnih odpadkov, ki bo potekalo 16. novembra. Vse to je pogojeno z ukrepi za zmanjšanja širjenja koronavirusa SARSCoV-2 tudi v jesenskem času. Torej kosovni odvoz ne bo izvedel na običajen način z zbiranjem na parkirišču pri Športnem parku ampak vam odpeljejo odpadke od doma. Pri Snagi poudarjajo, da je za nemoten potek odvoza za vse občane nujno, da pravočasno naročite individualni odvoz preko obrazca, ki ga dobite na spletni strani https:// www.vokasnaga. si/sites/www. jhl.si/files/dokumenti/naroci-lo_odvoza_kosovnih_odpad-kov.pdf ali v sprejemni pisarni Občine Horjul. Naročila bodo sprejemali do torka, 10. novembra, torej slab teden pred odvozom, ki bo v pone- deljek, 16. Novembra. Odvoz kosovnih odpadkov je za občane enkrat letno brezplačen. Za hitrejše nakladanje so podali tudi navodila, da kosovne odpadke zložite poleg zabojnikov in jih razvrstite glede na vrsto (kovine, les, plastika in podobno). Odpadkov, ki niso kosovni odpadki, ne bodo odpeljali in bodo o njih obvestili pristojne inšpekcijske službe. Kosovne odpadke lahko pripravite za odvoz najprej ob 20. uri pred dnevom odvoza oziroma do 6. ure na dan odvoza. V kolikor se boste dogovorili za drugačno uro, pa kot velja v dogovoru. Občina še sporoča, da v kolikor bodo ukrepi v povezavi preprečevanja širjenja CO-VID-19 dopuščali, bodo zbiranje nevarnih gospodinjskih odpadkov v občini Horjul izvedli takoj, ko bodo dobili dovoljenje s strani Snage. Do takrat pa občane naprošajo za razumevanje in poudarjajo, da je nujno, da nevarne gospodinjske odpadke ustrezno shranjujete in sami odpeljete v Zbirni center Barje. Besedilo in foto: Peter Kavčič ■._ ■.-. - - ■ -■■ : ■■ ■■ Uničevanje javne lastnine je nedopustno. Sodobna družba, kjer so dobri medsebojni odnosi, delo in spoštovanje ene od temeljnih vrednot, tega ne more dopustiti. Konkretno v tem primeru, so ljudje, ki jim ni mar za to, kar s skupnimi močmi gradimo, uničevali nekaj, kar je od vseh nas. Kdor se je konec avgusta ali v začetku septembra peljal ali hodil mimo osnovne šole, je lahko opazil, da se tam gradi, da nastaja lep park, da je to prostor, kjer se bomo že čez nekaj tednov družili in s prijatelji ali družino uživali v toplih jesenskih dneh. Nad medgeneracij-skem središču v nastajanju pri OŠ Horjul, ki bo namenjeno vsem občanom, so se žal v noči z 21. na 22. avgusta znesli ljudje, ki nimajo spoštovanja. Izvajalcu gradbenih del so že tretjič povzročili škodo na gradbišču in mu ukradlii gradbeni ma- terial. Prav tako so povzročili škodo na objektu OŠ Horjul. Seveda je bila o škodnem dogodku obveščena tudi policija, ki raziskuje primer. Na občini Horjul so bili nad tem dejanjem globoko razočarani. 'Precej lažje je nekaj uničiti kot ustvariti - da bi ustvarili nekaj novega, lepega in dobrega, je navadno potrebnega precej truda in denarja, da bi slednje uničili, pa je dovolj en sam nesrečen človek. Na tem mestu se zdi smiselno vprašanje: Si res želimo družbo, v kateri bo potrebno omejevanje in kaznovanje druženja, pogosta prisotnost policije in redarjev ali bomo raje stopili skupaj in poskrbeli za našo lokalno pripadnost in varnost ter sami poskrbeli, da se dobre ideje in dela v kraju podprejo? Dejanja, ki so se v zgodila v okolici OŠ Horjul, v Republiki Sloveniji niso obravnavana kot manjši prekršek, pač pa se sankcionirajo kot kaznivo dejanje zoper premoženje in kaznivo dejanje zoper splošno varnost ljudi in premoženja.' Zato vas pozivajo, da ste pozorni na morebitno sumljivo (nočno) dogajanje v okolici gradbišča pri OŠ Horjul in o tem nemudoma obvestite policijo na telefonsko številko 113. Morebitne očividce preteklega vandalizma pa prosijo, da jim vse informacije v zvezi z neljubim dogodkom sporočite na telefon Občine Horjul 01 759 11 20 in tako pomagate preprečiti nadaljnjo škodo. Prav tako vas naprošajo, da poskrbite za lastno varnost in ne hodite na območje ograjenega gradbišča pri OŠ Horjul, saj je vstop na gradbišče dovoljen le zaposle- nim. Besedilo: Peter Kavčič, Foto: občinski arhiv NOS Občina Horjul 28. september 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si S Obvestilo Pridruži se prostovoljcem -animatorjem kluba 25 Iščemo nove prostovoljce - animatorje za promocijo krvodajalstva med mladimi. KAJ JE KLUB 25? Klub 25 združuje prostovoljce - animatorje, ki po načelu »mladi za mlade« vzpodbujajo krvodajalstvo med mladimi. Mladi krvodajalci kot tudi tisti mladi, ki zaradi zdravstvenega stanja ne morejo darovati krvi, lahko postanejo člani Kluba 25 in tako promovirajo krvodajalstvo med dijaki na ljubljanskih srednjih šolah v obliki kratkih predstavitev, da dijake vzpodbudijo k solidarnosti in prostovoljnemu darovanju krvi. Na organiziranih krvodajalskih akcijah prostovoljci - animatorji nato spremljajo in dodatno motivirajo mlade dijake, ki prvič darujejo kri. Vsi, ki želite sodelovati in postati prostovoljci - animatorji Kluba 25, lepo vabljeni, da pošljete prijave na kaplja@rdecikrizljubljana.si. Za več informacij smo dosegljivi tudi na številki 01 6207 290. Veseli bomo vaših prijav! Clllb Mi1 Obvestilo Folklorna skupina Klas vabi nove člane k vpisu Si želiš izpopolniti svoje plesne veščine? Morda igraš kakšen inštrument, si želiš novih izzivov, nekaj drugačnega? Ali pa bi samo rad sredine in petkove večere preživel v prijetni družbi? Si se našel v katerem izmed teh opisov? Tudi če si samo radoveden in si želiš preizkusiti nekaj novega, te bomo z veseljem sprejeli medse. Redne vaje potekajo ob sredah in petkih v prostorih Prosvetnega doma Horjul ob 19:30. Radi si jih popestrimo tudi z raznimi družabnimi dogodki (kino večer, bowling), ali pa skupaj osvojimo vrh katere izmed slovenskih gora. Sprejem novih članov, »brucev« bo v petek, 9. 10., ob 19:45 v prosvetnem domu Horjul, lahko pa se nam pridružite tudi med letom. KLASOVCI vas že veselo pričakujemo! Eva Žakelj in Janja Stanovnik Obvestilo Sveti miklavž že dela seznam za darila V nedeljo, 6. DECEMBRA 2020, ob 15. uri nas bo NA OBČINSKEM TRGU V HORJULU obiskal Miklavž z darili. Starši prijavite otroke (ime in priimek, letnica rojstva) do petka, 13. novembra 2020, na običajnih zbirnih mestih, in sicer: • na Občini Horjul - v času uradnih ur ali na e-naslov obcina@horjul.si, v Knjižnici Horjul - v času delovanja. Vabljeni vsi otroci iz občine Horjul, stari do 8 let (vključno z letnikom 2012)! Prvič v šolo Skrb za zdravje bo letos ena od glavnih prioritet. Nagovor ravnatelja, kjer je izpostavil kako pomembno bo upoštevanje ukrepov za vstop v šolo. Prvega septembra so šolski prag prvič prestopili tudi horjulski prvošolci. Starše in otroke sta v družbi učiteljic in vzgojiteljic pozdravila tudi ravnatelj šole Aleksander Gube in župan Janko Prebil. Za otroke v dveh oddelkih je to seveda povsem nova izku- šnja, a nič manj vznemirljivo ni bilo niti pri ostalih razredih, saj je vse zanimalo, kako bosta sedaj po novem potekala pouk in ureditev v šoli. Zupan je po uvodnem pozdravu in dobrodošlici vse zbrane nagovoril z besedami: 'Ker vsi zelo dobro vemo, kakšni so bili ukrepi ob prvem izbruhu pandemije in kaj vse je to potegnilo za sabo, vas prosim, da tako otroci, učitelji in starši ravnate odgovorno. Moramo paziti, da ne pride do ponovitve scenarija in zaprtja šol ter poučevanja na daljavo.' Pohvalil je tudi organizacijo v šoli, saj učenci lahko varno vstopajo v razred skozi zunanji vhod. Z novim šolskim letom je marsikaj novega tudi v šolski okolici in v notranjosti. Aleksander Gube, ravnatelj Osnovne šole Horjul, je dejal: '1. september je za vse nas prav poseben dan. Starši so zelo ponosni, da bodo skupaj s svojimi otroci vstopili v prvi razred. Ko prestopijo šolski prag, se podajo na čisto novo pot. Z nekaterimi smo se že srečevali v vrtcu in šolo že poznajo, ostali jo bodo spoznali v naslednjih devetih letih, medtem ko se bodo naučili veliko zanimivega in sklenili kup prijateljstev. Vsem skupaj želim, da se v šoli počutite lepo in varno,' še dodaja ravnatelj. Na vprašanje, kako vidi trenutno situacijo ob začetku šolskega leta in kako nam lahko uspe otroke ter učitelje zadržati v šoli, pa dodaja: 'V šoli smo naredili načrt, da bi delo teklo čim bolj nemoteno. Iskali smo rešitve, kako učencem, staršem in učiteljem zagotoviti spodbudno učno okolje, v katerem se bodo dobro počutili in lahko razvijali svoje potenciale. Prilagodili smo vstop v šolo za učence prvih razredov, zagotovili dežurstvo, namestili razkužila in zaščitne maske. Kaj nas čaka, ko se bodo začeli prehladi, je preuranjeno ugibati. Zagotovo pa bomo veliko pozornosti namenili zagotavljanju varnosti in zdravja vsem deležnikom, s katerimi prihajamo v dnevni stik.' V šoli med počitnicami niso mirovali. V okolici že lahko opazujete, kako nastaja učna pot v sklopu medgeneracijske-ga parka, v notranjosti pa je šola bogatejša za prenovljeno kuhinjo. V kuhinji so obnovili shrambo in predprostor ter tako pridobili dodaten uporaben prostor. Zamenjane so bile ploščice, vrata, del opreme, kupola in nekatere malenkosti. Zamenjali so tudi nekatere dotrajane inštalacije. Besedilo in foto: Peter Kavčič Učiteljica je takole sprejela otroke in starše. NOS Občina Horjul S 28. september 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Janja Pirc, zdravnica ambulanta družinske medicine Zdravje je vrednota, za katero moramo delati Zdravnica, ki je kar 35 let delovala v Horjulu, se konec leta poslavlja. Odločitev, da ob zgodnji jutranji uri, ko še ni navala pacientov sedeva in poklepetava, je bila zato kar nekako pričakovana. Živimo v času, ko se zaradi pandemije vedo bolj zavedamo, da je zdravje vrednota in ni tako samoumevno. Šele ko zdravje izgubimo, se zavemo, kaj smo imeli. Najin pogovor sva začela sproščeno, prvo vprašanje pa je postavila kar zdravnica. In sicer me vprašala, če sem že prebral knjigo 'Tole bo bolelo' avtorja Adama Kaya in dodala, da se bom zagotovo nasmejal ob branju anekdot iz zdravstva. Angleško zdravstvo je v marsičem podobno našemu in se lahko najdemo v teh zgodbah, ki jih opisuje mladi zdravnik. Ker je knjiga strokovno prevedena, prevajala jo je namreč internistka Barbara Krevel, ki dela v Kliničnem centru, je še toliko bolj zanimiva. Zgodbe so resnične, komične in včasih tudi žalostne. Vsekakor gre za knjigo, ki jo je vredno vzeti v roke, ki te nasmeji do solz. Smeh pa je pol zdravja,' je še dodala. Glede na to, da sva se dobila ob takšni uri, da bi lahko klepetala tudi ob jutranji kavi, me zanima, alijo pijete in če morda obstaja kak rek, ki govori o tem, da skodelica kave na dan odžene zdravnika stran? Tako nekako kot pravijo za jabolko? Ja, doma pijem kavo, vsako jutro velik 'lonec', v službi pa nikoli. Seveda ni vse tako preprosto, da bi takole z jabolkom ali kavo prišli do zdravja. Vse skupaj je dosti bolj kompleksno. Tako kot v življenju ni bližnjic do uspeha, velja popolnoma enako za naše zdravje. Veliko stvari je potrebnih, da smo zdravi. Se lahko na kratko predstavite, iz kje prihajate, kako ste se odločili za ta poklic, koliko let ste že zdravnica in koliko let v Horjulu? Diplomirala sem ravno pred štiridesetimi leti, na 1. september. Če pomislim, zakaj sem se odločila za medicino, je glavni razlog v tem, da se je tako odločilo veliko mojih sošolcev. Maturirala sem na klasični gimnaziji v Ljubljani, kar šest od skupaj osemnajst, pa se nas je vpisalo študij medicine. Takrat nisem imela nobenih večjih ambicij, ampak sem preprosto tako začutila in se hitro odločila. Danes mi ni žal, poklic je krasen. V Horjulu sem od leta 1985, prej pa sem delovala na Vrhniki in na anesteziji v Ljubjani. Nujno pa je, da imaš rad ljudi in delo z njimi. Kako je delati kot zdravnik v tako majhnem kraju, kjer se vsi poznamo med sabo in z takšnim deležem podeželskega prebivalstva. Verjetno je drugače kot v mestu? Super je! To je krasno delo. Tu živijo nepokvarjeni ljudje, s katerimi je veselje delati. Vseeno opažam, da počasi prihajajo tudi v te kraje kakšni slabi vplivi iz večjih mest. Mladim priporočam, da se odločijo za delo v takem okolju. To je res neke vrste poslanstvo. Skozi svoje delo sem spremljala generacije in tisti, ki so bili dojenčki, ko sem začela z delom v Horjulu, so danes odrasli ljudje, imajo svoje družine in majhne otroke. To je čudovito opazovati. Ste mislili, da bo kdaj prišlo do take pandemije, kot je bila letos, ste se sploh kdaj spraševali, kako bi ukrepali v takšnih razmerah? Seveda ne! Nihče ni mislil, da bo tako. Spomnim se, da smo še februarja, ko je bilo v Italiji že zelo hudo, zamahnili z roko, ah, češ, saj ne bo nič. Pacientko, ki je prišla na pregled z masko, sem malodane okregala, kaj dela z masko na obrazu. Ze čez dva tedna je bilo vse drugače. Takšnega scenarija ni pričakoval nihče. Čeprav, ko sedaj gledam vse skupaj nazaj, sicer kaže, da smo reagirali pretirano. Vprašanje, če je bilo potrebno res vse skupaj tako ustaviti, da je obstal cel svet. Po drugi strani pa smo lahko videli, da se je cel svet stresel, prebudil in sedaj imamo to, kar imamo, in s tem bomo živeli. Kako lahko premagamo pandemijo? Kaj lahko naredijo posamezniki? Predvsem se moramo zavedati, da so pandemije vedno bile in še bodo. So del človeške zgodovine in to predvsem pomeni, da nikakor ne smemo obupati. Narava nas skuša opozorit in povedati, da nekaj delamo narobe, naša naloga pa je, da se borimo naprej, da se iz tega tudi kaj naučimo. To nikakor ni brezupna situacija, daleč od tega. Mislim, da bomo tem kos. Resnično upam, da nas bo ta lekcija izučila. Težave, ki jih prinašajo naša dejanja, podnebne spremembe in podobne grozne stvari, ne smemo pometali pod preprogo, žal pa se jih zavemo šele, ko imajo neposredni vpliv na nas. Kakor koli pogledamo, cena, ki smo jo plačali v Sloveniji, vseeno ni bila velika. Vsak posameznik ima veliko odgovornost predvsem v svojih rokah. Obnašati se je treba odgovorno, v zaprtih prostorih je treba nositi maske in poskrbeti za dvig odpornosti. Mojim pacientom ves čas govorim, da lahko največ naredijo zase sami. Imunski sistem je nekaj, kar ni 'kar tako samo po sebi dano'. S tem, da zdravo živimo, da se gibamo, dovolj spimo, da jemo zdravo, da smo srečni, ... z vsem tem spodbujamo delovanje imunskega sistema. Zavedati se moramo, da, če bomo imeli dober imunski sistem, ne bomo zbolevali ali imeli težke oblike bolezni. Skratka, ne smemo vlagati le v hiše in avtomobile, torej v materialne vrednote, ampak v telesno zdravje. To je vedno celostno. Stari klasiki so dejali 'mens sana in corpore sano', kar pomeni 'zdrav duh v zdravem telesu' in to tudi danes še vedno zelo drži. Ne smemo se predajati hudim stvarem, bombardiranju medijev s takšnimi vsebinami, kot jih danes najdemo na vsakem koraku, s slabimi novicami. To moramo premagati in nekaj narediti zase, poiskati pozitivne vire v življenju. Ali se potem strinjate, daje zdravje vedno bolj cenjena vrednota? Mi bi morali delati za zdravje takrat, ko smo zdravi in ne takrat, ko nas bolezen opozori na to, da smo slabo živeli. Kako dragoceno je zdravje, se običajno zavemo šele, ko zbolimo. To odpira številna vprašanja. Ena tema je debelost. To je strašen problem. Mi imamo danes debele otroke. Ko sem začela delati, debelih otrok ni bilo. Zakaj so debeli? Zato ker so se nehali gibati, ker namesto, da bi se podili za žogo, sedijo za računalnikom. Ti otroci ne bodo mogli nikoli postati 'suhi' odrasli. Debelost pa nosi s sabo metabolni sindrom, sladkorno bolezen, hiperlipedimijo, ar-terosklerozo, hipertenzijo,. skratka, to je tako kompleksna stvar, da moramo opozorit ljudi zdaj, ko še lahko kaj naredijo. To je nacionalna katastrofa! Otrok se mora gibati, le tako se bo pravilno razvijal v odraslo osebo. Poglejte 'severnjake', oni imajo v šolah toliko telovadbe in ostalih fizičnih aktivnosti, pri nas pa so otroci zaprti v razredih in čisto premalo migajo. Zavedati se moramo, da je telesna aktivnost poleg ustrezne prehrane del našega zdravja. Tu se vse začne in vse neha. Glede na to, da odhajate v pokoj, me zanima, kakšen nasvet bi dali tistemu, ki vas bo nekoč nasledil? Sama se poslavljam, odštevam dneve, ko se bom upokojila in ta trenutek je že zelo blizu. Moj nasvet je predvsem ta, da moraš imet rad svoje delo! Stremeti je treba k temu, da se nenehno izobražuješ, razvijaš, dodajaš nova znanja. V medicini gredo stvari naprej izredno hitro. Po čem bi želeli, da se vas spominjajo občani, ko boste odšli iz ambulante in kakšen nasvet bi dali zdravniku, ki vas bo nasledil? Sploh ne bi želela, da se me spominjajo (smeh). Upam, da bom kmalu dobila naslednika ali naslednico, da mu bom lahko vse skupaj predala. Vsekakor priporočam delo v Horjulu. Zavedam se tudi, da to, da ima tak kraj zdravnika, ni čisto samoumevno. Ne vem, morda mladi zdravniki niso več takšni zanesenjaki, kot smo bili mi nekoč. Pa čeprav so krasni ljudje, ne razumite me narobe. Medicina gre hitro naprej, se razvija, a ob tem se sprašujem, ali so mladi zdravniki pripravljeni toliko žrtvovati za to poslanstvo kot nekoč. Spomnim se mojih začetkov in ambulante, ki je bila velika 10 kvadratnih metrov, kar je po današnjih standardih seveda čisto premalo. Najela sem zidarsko ekipo, opremila prostor, uredila posojilo na banki na vsega 300 evrov plače. Danes tega ni več. Tu v Horjulu imamo vse pripravljeno, krasne prostore, praktično vso infrastrukturo, da lahko nov zdravnik pride, se usede in dela. Zato upam, da bodo na občini našli novega zdravnika, ki bo peljal vse skupaj naprej. V pokoju mi zagotovo ne bo dolgčas, saj imam polno načrtov. Besedilo in foto: Peter Kavčič Zaključni kronometer in piknik KK Zapravljivček Kolesarska dirka na Koreno letos žal odpade. Ne samo zaradi zahtevnejše organizacije, ki jo je povzročila pandemija, ampak delno tudi zaradi prenove ceste na Koreno, ki bo zaprta za promet. Člani kolesarskega kluba Zapravljivček se klub temu niso predali in bolj v 'interni' zasedbi v nedeljo, 13. septembra, organizirali kronometer od Horjula do Dobrove. Štart je bil na parkirišču pri Metrelu, cilj pa pri krožišču na Dobravi. Kronometra se je udeležilo 18 tekmovalcev, vse skupaj pa je potekalo brez težav, tako da so kolesarji uspešno 'uradno' zaključili sezono. Po skupni vrnitvi nazaj v Horjul je sledil še piknik na Vrzdencu za družine in podelitev priznanj najboljšim. Med dekleti je bila najhitrejša Darja Trpin s časom 17:07,8, drugo mesto je pripadlo Barbari Skopec, ki je zaostala za 36,6 sekunde. Le dobro sekundo za njo pa je kot tretja dirko končala Nina Zadravec. Fantje so vozili še nekoliko hitreje. S traso je najhitreje opravil Miha Glavič, in sicer s časom 15:08,8. Na drugem mestu je z minimalnim zaostankom dveh sekund pristal Miha Trtnik (15:10,6). Tretje mesto je osvojil Primož Jereb. Tudi tu so odločale sekunde, saj je v cilj pripeljal s časom 15:11,1. Kljub temu, da letos dirke na Koreno ne bo, pa nameravajo v društvu izpeljati tradicionalni 'šiht na Koreno', torej na priljubljeno izletniško točko za sprehajalce, pohodnike in gorske tekače. Točen datum bodo objavili na facebook strani, tudi tokrat pa bo akcija dobrodelna. Zato vsi skupaj lepo vabljeni na Koreno. Besedilo in foto: Peter Kavčič N05 Občina Horjul Novi bronasti zvonovi na Lesnem Brdu Škof Jamnik: »Naj melodija zvonov odmeva v naših srcih« 28. september 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Lesno Brdo, 20. september - V zvoniku cerkve Marije vnebovzete na Lesnem Brdu so v nedeljo popoldan harmonično zazvonili trije novi bronasti zvonovi, ki jih je pred slovesno sveto mašo blagoslovil in posvetil ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik. Skozi vasico Lesno Brdo, kjer so praznično vzdušje napovedovali mogočni mlaji z venci in pozdravnim napisom, se je na ozaljšani konjski vpregi v spremstvu vrhniškega župnika Mohorja Rihteršiča in prikupnih mladih v narodnih nošah pripeljal ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik. Z dvignjeno roko je pozdravljal domačine in druge romarje, ki so prihajali na slovesnost. Tik pred cerkvijo Marije vnebovzete, kjer so v vence iz smrekovih vej odeti čakali trije novi bronasti zvonovi, se je odvijal prvi del veselega dogodka. Ključar Janez Janša je v imenu vseh vaščanov Lesnega Brda uvodoma prijazno pozdravil škofa Jamnika ter vse zbrane. Nato je z besedami: »Pesem zvonov oznanja radost in mir, veselje in upanje, naj odmeva v naših srcih« slovesnost pri- čel ljubljanski pomožni škof. Z blagoslovljeno vodo je podelil blagoslov nad vse tri zvonove, nato pa vsakega posebej mazi-lil s svetim oljem in ga posvetil njegovemu priprošnjiku - najmanjšega sv. Florjanu, srednjega sv. Roku in največjega Mariji vnebovzeti. Predno so zvonovi eden za drugim, v spremstvu ubranega petja cerkvenega pevskega zbora župnije Horjul pod vodstvom Matije Bizjana, s pomočjo dvigala potovali v zvonik, je škof z lesenim kladivom simbolično udaril po zvonovih. Ti so zapeli še ob udarcih vrhniškega župnika Mohorja Rihteršiča, horjulske-ga župnika Janeza Smrekarja ter ključarja Janeza Janše in mežnarja Bernarda Zdešarja. Spretno in z veliko mero natančnosti so zvonove s strojem spravili v zvonik, vsi navzoči pa so dogajanje pozorno spremljali in ob srečni namestitvi veselo zaploskali. Slovesna sveta maša se je sicer v nekoliko neobičajnih razmerah, z maskami in ob priporočeni razdalji, odvijala na prostem. »Bogu hvala za ta dan, da nam je uspel ta velik projekt, kljub razmeram, ki vladajo,« se je Najvišjemu zahvalil vrhniški župnik in pozdravil vse zbrane. Tudi škof Jamnik je v pridigi nekajkrat omenil odgovorno obnašanje in veliko pozornosti namenil sv. Roku, zavetniku zoper kužne bolezni na duši in na telesu, katerega kip krasi cerkev na Lesnem Brdu, prav tako je njemu posvečen srednji zvon. »Kot bi imeli preroški dar, ste že januarja, ko ste delali načrt za nove zvonove, izbrali » N aŠ Občina Horjul 28. september 2020*^ 39 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si priprošnjika sv. Roka,« je situacijo opisal Jamnik in nadaljeval: »Za osrednjo slovesnost pa ste izbrali prvo jesensko nedeljo, ki ji je Bog namenil res čudovito vreme.« Pohvalil je vaščane, da so stopili skupaj in uspešno izvedli to veliko dejanje, ter se zahvalil vsem, ki so po svojih močeh - z molitvijo, darovi, idejami, rokami - pomagali. V pridigi se je dotaknil tudi glavnega poslanstva zvonov, ki je vabilo k molitvi ob različnih trenutkih ter misel zaključil: »Radi imejte Boga in ljudi okoli sebe.« Z bogatim sodelovanjem so vaščani, iz horjulskega in vrhniškega konca Lesnega Brda, sooblikovali mašno pobožnost, kar je opazil tudi sam škof ter pohvalil medsebojno sodelovanje in skrb za vključevanje mladih, ki so bili tokrat oblečeni v slovesno opravo - narodno nošo, kar se je škofu posebej dopadlo. Ob koncu maše je bil k besedi povabljen tudi kolavdator dr. Matjaž Ambrožič, ki je navedel dejstvo, da je tudi ta podružnica med prvo svetovno vojno ostala brez bronastih zvonov, ki se zdaj na Lesno Brdo vračajo. Povedal je, da so izbrali tako velike, da sploh lahko gredo v zvonik, od tam pa bodo vabili k molitvi. Priložnosti primerno, z zahvalami, ki jih je v imenu Odbora za zvonove na Lesnem Brdu izrekel Andrej Zdešar, se je zaključila praznična pobožnost. Zahvala za navzočnost in podporo je bila najprej namenjena škofu in vrhniškemu župniku, zatem pa vsem vaščanom in drugim dobrotnikom, ki so s prispevki ali kako drugače pripomogli, da so se skupaj lahko veselili tega dne. Slovesnost se je sklenila z radostno odpeto hvalnico »Hvala večnemu Bogu«, ki jo je pospremila melodija novih bronastih zvonov. Slovesnost se je nadaljevala še s pritrkavanjem ter za tem z glasbo ansambla Mladi godci, ki so skupaj z Ano Potrebuješ prav za to priložnost b'riskim zvonovom v poklon napisali in zapeli pesem: »Zvonite, zvonite, ko nam je lepo, zvonite pa tudi, ko pride slovo.« Odbor za zvonove na Lesnem Brdu je vsem navzočim podaril podobico v spomin na posvetitev in blagoslov novih zvonov ter knjižico z naslovom Novi bronasti zvonovi na Lesnem Brdu, ki bodo tudi prihodnjim rodovom govorili o tem veličastnem dogodku in bogati pridobitvi za vso vas in širši okoliš. O zvonovih V zvoniku cerkve Marijinega vnebovzetja na Lesnem Brdu Zahvala Odbora za zvonove na Lesnem Brdu, ki se zahvaljuje vaščanom in drugim dobrotnikom, poseben Bo-glonajpa namenja tudi darovalcem: FORTRADE D.O.O., AVTOVLEKA ČEPON S.P., GROPLAST D.O.O., METREL MEHANIKA D.O.O., KVADER MT D.O.O., KOVINSKE KONSTRUKCIJE MARKO ZDEŠAR S.P., MONTAŽNE STORITVE ANDREJ KOZJEK S.P., ELEKTRO NAGODE S.P., BRDO D.O.O., DG 69 D.O.O., MIZARSTVO BUH S.P., GRDADOLNIK FRANCI, PAVEL MRAK, HOLIOT D.O.O., KOVINOS D.O.O., SILIKO D.O.O., KOVINA TRADE D.O.O. Nadja Prosen Verbič so bili že pred prvo svetovno vojno trije bogato okrašeni bronasti zvonovi. Ti so bili v vojnih letih, tako kot po mnogih drugih slovenskih cerkvah, odvzeti za vojne namene. Takoj po prvi svetovni vojni so se vaščani odločili, da to izgubo nadomestijo z novimi železnimi zvonovi. Ti zvonovi so bili izdelani v jeseniški železarni, bili so skromnejši, brez posebnega okrasja in večjih napisov, tudi zato, ker so bili sprva mišljeni kot začasna rešitev. A so v zvoniku na Lesnem Brdu ostali dobrih 100 let - vse do letošnjega leta. V mesecu januarju, ko je prišlo do poškodbe na enem od železnih zvonov, so se vaščani odločili za nakup novih bronastih zvonov. V ta namen so ustanovili Odbor za zvonove na Lesnem Brdu (ki je vodil in bdel nad celotnim projektom?) Pri uspešni izvedbi projekta ter natančni uglasitvi zvonov pa je pomagal kolavdator dr. Matjaž Ambrožič. Ideja za nakup novih zvonov je bila med večjim delom vaščanov in okoliškim prebivalstvom ter podjetji lepo sprejeta in podprta. Novi bronasti zvonovi so bili uliti v mesecu marcu v slovenskem podjetju OMCO METALS SLOVENIA Livarstvo, mode-larstvo, obdelava in trgovina, d. o. o., iz Žalca. Prvi, največji, zvon bogati ulit venec lipovih listov na vratu, posvečen je zavetnici cerkve na Lesnem Brdu, Mariji vnebovzeti, ki je upodobljena na zvonu, pod njim pa je napis: »Marija vnebovzeta, prosi za nas«. Zvon tehta 604 kg, uglašen je na ton Fis'+2/16. Drugi zvon krasi ulit venec smrekovih vej s storži na vratu, posvečen je priprošnjiku zoper kužne bolezni sv. Roku, katerega podoba je ulita na zvonu, pod njo pa se nahaja napis: »Sveti Rok, prosi za nas« ter sporoča, da je bil zvon ulit v negotovem obdobju, ko je prebivalce pestila pandemija koronavirusa. Zvon tehta 388 kg, uglašen je na ton A'+4/16. Tretji zvon je posvečen svetemu Florijanu, zavetniku gasilcev. Pod njegovo upodobitvijo je napis: »Sveti Florijan, varuj naš kraj«. Nad podobo je ulitek spletenega venca žitnega klasja. Mali zvon tehta 273 kg, uglašen je na ton H'+2/16. Besedilo in fotografije: Nadja Prosen Verbič N05 Občina Horjul 28. september 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Hoj Zumbastična noč je že drugič zazibala Vrzdenec v latino ritmih V soboto, 12. septembra, so se izza gasilskega doma na Vrzdencu ponovno zaslišali ritmi živahne latino glasbe. Dekleta in žene, ki jim je tovrstni ples všeč, so se predale melodiji in gibom salse ter zumbe, plesa, ki je pravzaprav tudi čisto prava rekreacija. Vse skupaj se je začelo že zgodaj popoldne ob 17. uri, nakar so sledi- li plesi in pavze, da so se udeleženke lahko malce odpočile. Tudi letos je potekala vadba pod budnim očesom izkušene učiteljice Sabine Supan, ki je narekovala sleherni gib in tempo. Poleg vadbe ob živahnih ritmih je namen takšnega plesa predvsem druženje. Letos je bilo tudi zaradi ukrepov povezanih s korono nekoliko manj udeleženk, med vadbo pa so morale paziti tudi na to, da so med seboj ohranjale dovolj veliko medsebojno razdaljo. A kot pravi Andreja Mrzli-kar, ki je prevzela vajeti organizacije, so se v športnem društvu Vrzdenec odločili, da kljub vsemu izpeljejo letošnjo 'Zumbastično noč' in da se ne bodo kar tako predali. Poslanstvo društva je namreč spodbujanje raznih športnih aktivnosti in druženje, v tem primeru pa gre za promocijo plesa, ki je v teh krajih še dokaj neznan. Ženske vseh starosti, ki te plese poznajo, lahko pridejo uživat in se razgibat, seveda pa je vse skupaj namenjeno tudi vsem, ki bi želeli Salso in Zumbo za začetek le poizkusiti. V Športem društvu Vrzdenec ne mirujejo in sporočajo, da imajo v načrtu izpeljati tradicionalni Vrzdenški turnir v namiznem tenisu. Ta bo v so- boto, 17. oktobra, v kolikor seveda ne pride, do kakšnega zaostrovanja proti-koronskih ukrepov. Vse skupaj lahko spremljate tudi na facebook strani ŠD Vrzdenec. Besedilo in foto: Peter Kavčič Inline hokej Dinamiti začeli z novo tekmovalno sezono Ulični piknik, že 6. po vrsti Šport je v spomladanskem času zaradi pandemije dobesedno obstal in žal tudi inline hokej ni bil izključen iz tega. Če lahko rečemo, da so individualni športi in športi na prostem med prvimi dobili 'zeleno luč' za ponovni zagon, so dvorane do nedavnega samevale. Hokejisti so se zato vrnili na igrišče šele v začetku septembra. Seveda je odgovorno ravnanje športnikov v času pandemije ključ do uspeha in na koncu vse skupaj vrača v tekmovalni ritem. Ko si enkrat na vrhu in se ti vse izide v skladu z načrti, je zato toliko bolj boleče, ko moraš dobro formo ali zmagovalni niz grobo prekiniti. Točno to se je namreč zgodilo Dinamitom. A to je že preteklost, le dokaz o zares dobrem delu z vsemi selekcijami hokejistov v Horjulu. Strast do hokeja fante žene naprej in kljub vsem oviram so trenirali po prilagojenih programih in se s tem pripravljali na sezono 2020/21. Tim Fink je s temi besedami na kratko povzel, kaj se je pravzaprav zgodilo: 'Naša situacija pred korona virusom in karanteno je bila kot v pravljici. Članska ekipa Dinamitov je vodila v državnem prvenstvu, ekipa do 18 let pa je upravičila vlogo favorita v državne prvenstvu in vodila na italijanskem prvenstvu. Tudi mladim v ekipi do 16 let je šlo vrhunsko, saj so vodili v hrvaški ligi. Potem je prišlo do situacije s korono in vse je obstalo. Žal so se lige najprej zamrznile, kasneje pa tudi zaradi razmer dokončno odpovedale. Lahko bi rekel, da smo imeli praktično vse na dlani, a ničesar nismo uradno osvojili.' Čeprav niso osvojili novih pokalov in lovorik v omenjenih prvenstvih, ki bi se z zlatimi črkami zapisale v zgodovino inline hokeja, niso obupali. Med karanteno so igralci dobili programe športnih vaj, ki so jih izvajali doma in so s tem vsaj nekako ohranjali kondicijo, ki so jo pridobili skozi sezono. Trenerji so se dnevno pogovarjali z igralci in jim tudi tako skušali pomagati po najboljših močeh. Nato je sredi junija prišlo do odločitev, da se vse lige prekinejo. Sezona je bila v bistvu s tem končana. Zato so tudi v klubu opustili vse treninge in individualne programe, ki so jih igralci izvajali doma in si privoščili počitnice. S treningi za novo sezono so začeli 3. avgusta. Najprej so s treningi začeli v ekipi do 18 let. Ker so vedeli, da jih že v sredini septembra čakajo tekme za Pokal Italije, so morali takoj začeti z intenzivnimi treningi. Teden dni kasneje so pričele trenirati tudi vse druge selekcije. Treningi so potekali zunaj, v okolici športnega parka Horjul. Sicer so upali, da bo dvorana v športnem parku odprta že od 1. septembra naprej, vendar to ni bilo mogoče. Zato so še naprej izvajali 'suhe treninge' in največ delali na kondiciji. V prvi polovici septembra so se z ekipo do 18 let intenzivno pripravljali na tekme za italijanski pokal v italijanski Padovi. S tem se tudi začenja nov tekmovalni cikel horjulskih Dinamitov. Tim še dodaja: 'Za letošnjo sezono so bili načrti fenomenalni, s člansko ekipo bi se poleg državnega prvenstva udeležili tudi kar nekaj mednarodnih turnirjev po Evropi. Z ekipo do 20, 18 in 16 let bi igrali na italijanskem prvenstvu in na slovenskem državnem prvenstvu. Z ekipo do 16 let pa smo nameravali nastopili tudi na hrvaškem prvenstvu. Načrt je bil tudi, da se z ekipo do 20 let udeležimo najmočnejšega inline hokejskega turnirja v Barceloni. Vendar je zaradi situacije s korona virusom skoraj nemogoče napovedati, kako se bo sezona odvila, saj se situacija iz teden v teden spreminja.' Dinamiti zato zaenkrat ostajajo pri začrtanih ciljih. Torej pri dobrem delu z mladimi in tudi s člansko ekipo. Tekmovali bodo v domačem prvenstvu in v bližnjih mednarodnih prvenstvih in se skušali kar najbolje prilagoditi danim razmeram. Medse pa vabijo tudi mlade fante in dekleta, ki se želijo poizkusiti v inline hokeju. Vpis novih članov V inline hokejskem klubu Dinamiti Horjul vpisujemo nove člane in članice v našo hokej šolo. K vpisu vabimo otroke od 5. leta dalje. S hokejsko šolo otrok popeljemo v svet hokeja na zabaven in prijazen način, hkrati pa dobro poskrbimo za telesno pripravljenost in pravilen razvoj. Več informacij vam lahko poda trener hokejske šole, Jan Leben (040 531 454 ), ali pa skočite na našo spletno stran www.dinamiti.si. Besedilo in foto: Peter Kavčič Letos je posebno leto ... leto mask, bi se lahko reklo. Zato je tudi na naši ulici prišel trenutek premisleka, ali imeti Ulični piknik ali ne? Vendar odločitev je bila hitra, kratka in jedernata - seveda, ja! Konec koncev se prebivalci naše ulice srečujemo in družimo dnevno, zato nismo videli razloga, da tradicionalnega Uličnega piknika, letos že 6. po vrsti, ne bi izpeljali. Nenazadnje smo vsi kot ena malo večja družina. Organizacija in izvedba piknika je potekala kot vsako leto do sedaj. Pogovori niso potekali o korona virusu in ukrepih, ker je bilo potrebno obdelati veliko drugih bolj zanimivih in prijetnih tem. Je pa bila letos ena dogodivščina, ki si jo bomo vsi zelo zapomnili, ko so naši možje, no, vsaj večina, pokazali, da se v vsakem od njih še vedno skriva otroška nagajivost. V nekem trenutku dneva, ko smo pojedli kosilo in posedali vsak na svojem koncu. In zanimivo in neplanirano na razdalji, se je nekdo od moških spomnil, da bi zajezili potok, ki teče ob cesti. In res ni bilo dolgo, ko je bila luknja zagra-jena s polvinilom, ki je omogočil, da je voda v potoku hitro narasla v mali tolmunček. Takoj so se zbrali vsi otroci in vsak s svojo mrežo lovili ... Ne vem v bistvu kaj? In prav to je porodilo idejo v moških glavah. Na hitro so štirje izginili in prišli nazaj ravno v trenutku, ko so otroci izginili na drug konec ulice. Ravno prav, da so lahko ušpičili svojo neumnost in v tolmun spustili štiri postrvi. Mislim, da ne rabim razlagat, kakšno veselje je bilo med otroci, ko so se vrnili lovit, in dejansko ugotovili, da so notri ribe. No, in koliko smeha je bilo med nami starši. Ribice smo potem seveda spustili na prostost. In tako imamo še eno ulično zgodbico več, ob kateri se bomo še velikokrat nasmejali. Lep pozdrav iz Vrzdenške ulice. Andreja Mrzlikar Zbiranje gasilskega gradiva Tukaj je jesen in znova smo zakorakali v novo šolsko leto in v novo gasilsko sezono. Kljub razmeram, v katere nas je pahnila epidemija, gasilci ne počivamo. Običajno so v takem času že v polnem teku priprave na tekmovanja v gasilsko-športnih disciplinah, letos pa ta čas izkoriščamo za pogled v prihodnost in zastavljanje novih ciljev. Ena od želja je tudi dopolnitev našega gasilskega muzeja ter zbiranje gradiva za zbornik ob naslednji okrogli obletnici društva. Naša muzejska zbirka trenutno obsega različne gasilske rekvizite, orodja, obleke in slike iz preteklih obdobij. Verjamemo pa, da se lahko pri komu v omari ali na podstrehi skriva še kakšna slika ali članek s preteklih gasilskih dogodkov, ki bi nam prišel prav in obogatil zbirko. Ali pa morda kdo pozna kakšno zanimivo anekdoto, ki ni še nikjer zapisana ... Če bi našli kaj primernega in bi bili pripravljeni gradivo deliti z društvom, lahko pokličete na telefonsko št.: 041/351-324 (Franc Plestenjak) ali email naslov: plestenjak.franc@gmail.com. Že vnaprej se zahvaljujemo za sodelovanje in ostanite zdravi. Gasilci PGD Horjul Uaščasopis 28. september 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si V Ljubljanskem potniškem prometu (LPP) skrbimo za varen, udoben in hiter javni prevoz v Ljubljani in 16 primestnih občinah. Z 217 mestnimi in 64 medkrajevnimi avtobusi dnevno prepeljemo skoraj 200.000 potnikov. Mestni promet v Ljubljani je široko dostopen, saj ima kar 95 % meščanov MOL najbližje postajališče oddaljeno manj kot 500 metrov od doma, potniki pa lahko na avtobuse vstopajo na 804 postajališčih. Okrog 900 sodelavk in sodelavcev si s sledenjem strateškim ciljem in sprejemanjem pravih odločitev vsakodnevno prizadevamo, da bo avtobus postal najboljša alternativa osebnemu avtomobilu, saj bomo na ta način umaknili osebna vozila iz urbanih okolij in tako zagotovili zdravo okolje tudi prihodnjim generacijam. Z nakupi novih, sodobnih, klimatiziranih in okolju ter osebam z oviranostmi prijaznih avtobusov, z rednimi izobraževanji voznikov, optimizacijo voznih redov in linij ter številnimi drugimi projekti in ukrepi za trajnostno mobilnost nudimo vedno večjo kakovost storitev javnega prevoza. Zato se vedno več ljudi zavestno odloča za javni prevoz v Ljubljani in okolici. Posodabljanje voznega parka LPP je občutno prispevalo k čistejšemu zraku in udobnejšemu potovanju z mestnimi in medkrajevnimi avtobusi ter avtobusi za občasne prevoze. Novi avtobusi potnikom ponujajo večje udobje, so hitrejši, bolj varčni in okolju prijaznejši. Od leta 2010 smo skupaj z MOL kupili 176 novih, okolju prijaznih avtobusov, med njimi tudi 87 avtobusov na stisnjen zemeljski plin ali CNG za lepše in bolj zdravo urbano okolje, čistejši zrak in nižjo raven hrupa. Posodabljanje voznega parka je trajna strateška zadolžitev LPP - Pametne rešitve za zviševanje kakovosti življenja v mestu Vozniki prostovoljci, ki so v času epidemije razvažali tople obroke, avtor Mojca Mohar podjetja, zato je samo lani po ljubljanskih ulicah zapeljalo 33 novih avtobusov, od tega 17 hibridnih, ki uporabljajo za pogon tako zemeljski plin kot električno energijo. Nakup prvih tovrstnih hibridnih avtobusov sodi v sklop pametnih rešitev, s katerimi višamo kakovost življenja meščank in meščanov. Vozni park naših avtobusov je kar 40 % zelen, od skupno 281 avtobusov pa jih je več kot 45,4 % opremljenih z motorjem Euro 6. Z izbiro okolju prijaznih avtobusov sledimo načelom trajnostne mobilnosti, ki smo se jim zavezali že pred desetletjem. LPP ima v svoji floti še 27 vozil na električni pogon. Od tega je v poslovnem voznem parku 20 osebnih vozil, v mestni peš coni pa za krajšanje razdalj skrbi 6 Kavalirjev. Električni vozni park zaokrožuje v celoto električni vlakec Urban, ki potnike razvaja s turistično krožno vožnjo znotraj mestnega jedra. Krožno gospodarstvo za sooblikovanje boljše prihodnosti V LPP-ju smo naklonjeni dobrim idejam in aktivnostim, ki sledijo načelom krožnega gospodarstva. Vsaki izrabljeni stvari skušamo dati možnost, da postane nova surovina oziroma izdelek in na ta način izkoristimo ves njen potencial: - Iz okoljevarstvenih pogledov vrhnjo plast pnevmatik obnovimo kolikorkrat je le možno, seveda z upoštevanjem predpisov in zagotavljanjem varnosti. Ko je pnevmatika izrabljena, jo damo v reciklažo pooblaščenemu podjetju. - V podjetju večina sodelavcev nosi službene uniforme. Ko so uniforme izrabljene, jih sodelavci vrnejo, nato jih oddamo v reciklažo. - Izrabljene avtobuse razgradimo in določene materiale (plastika, železo, blago) recikliramo. Kar 3 avtobuse pa smo predelali in zdaj služijo drugim dejavnostim. • Prvi primer je zgodba, ki je preobrazila odslužen mestni avtobus v mobilni mladinski center. Ideja strateško zaledje črpa iz Strategije Mestne občine Ljubljana MOL za mlade 2016-2025, ki predvideva vzpostavitev mladinskih centrov v vseh četrtnih skupnostih mesta. Pomembnejši podatki in nekateri kazalci poslovanja družbe LPP d.o.o. v obdobju 2010-2019 LETO 2010 LETO 2019 MESTNI LINIJSKI PREVOZ POTNIKOV Prevoženi kilometri 11.578.621 11.561.151* Število uporabnikov 465.404 568.448 Število potovanj 42.814.184 36.347.028* Povprečno število avtobusov 213 219 Linije v km 317,00 391,33 URBANA Prodane vozovnice Urbana - vrednostne vozovnice in moneta 13.890.965 8.535.077 - terminske vozovnice 449.059 597.527 Povprečno število potovanj s terminsko vozovnico 53,92 44,71 MEDKRAJEVNI LINIJSKI PREVOZ POTNIKOV Prevoženi kilometri 3.273.307 3.585.474 Število potovanj 1.651.344 2.996.088 Linije v km 708 702 Povprečno število avtobusov 54 64 Foto: Blaž Pogačar *Zaradi optimizacij linij se je število opravljenih km zmanjšalo. Ravno tako število potovanj, saj je potreba po prestopanju manjša. Več o rezultatih lahko preberete na spletni strani Javnega holdinga Ljubljana: www.jhl.si/info-za-uporabnike. Mobilni mladinski center »Ljuba in Drago« je dopolnitev ponudbe programov in prostorov za mlade v Ljubljani. Zaradi mobilnosti lahko nagovarja mlade povsod, kjer trenutno vzpostavitev mladinskega centra ni mogoča. Projekt je nastal pod okriljem Mestne občine Ljubljana, Javnega zavoda Mladi zmaji in Ljubljanskega potniškega prometa. V drugem primeru smo moči združili skupaj z Zavetiščem Gmajnice in tako dva avtobusa preobrazili in ju prilagodili izvajanju pedagoške dejavnosti. Avtobusa sta postala učilnici za otroke, ki lahko v zavetišču preko izobraževalnih programov, preživljanja po- čitnic ter praznovanja rojstnih dni spoznavajo delo in poslanstvo zavetišča ter tako razvijajo čut za odgovorno skrbništvo živali. - Obrabljene prevleke sedežev smo kemično očistili in iz njih naredili košare za živali, ki smo jih podarili Zavetišču Gmajnice. Na enak način, je ena izmed voznic avtobusa izdelala copate. Pri nakupu novih avtobusov smo pozorni na to, da so iz materialov, ki so kasneje primerni za reciklažo. Vozniki prostovoljci skupaj pisali zgodbe sočutja in topline Da lahko meščankam in meščanom Ljubljane, pa tudi tistim, ki živijo v primestnih Foto: Blaž Pogačar občinah in se na delo ali v šolo vsak dan vozijo v mesto, zagotavljamo udoben, varen in hiter prevoz, je potrebno delovati timsko in skladno, in to je naše dnevno vodilo. Ob težkih situacijah sodelavci vedno stopimo skupaj. Tudi ob letošnji zaustavitvi javnega potniškega prometa, zaradi izbruha koronavirusa COVID-19, so vozniki prostovoljci skupaj pisali zgodbe sočutja in topline. Vsak dan so nesebično skrbeli, da socialno ogroženi otroci in starostniki niso ostali brez toplega obroka. Hrano so razva-žali dnevno, vse od 16. marca do 29. maja. V tem obdobju so 75 dni neprestano izvajali dostavo in opravili 6.944 ur, dostavili 30.250 toplih obrokov in prevozili 40.786 km. N OS Občina Dobrova-Polhov Gradec Barjanska kolesarska povezava: pojasnilo Priprava projektne dokumentacije za projekt Barjanske kolesarske povezave v občini Dobrova - Polhov Gradec, ki zagotavlja večjo prometno urejenost in varnost občanov, se bliža koncu. 28. september 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si [44] Izgradnja optičnega omrežja v naši občini Še vedno pa se pojavljajo nekatere nejasnosti glede postopka pridobivanja zemljišč. Lastnike zemljišč, po katerih bo potekala gradnja kolesarske povezave, je v preteklih mesecih kontaktiral pogodbeni partner GOB d.o.o. ter jim predložil v podpis pogodbo za sklenitev služnosti za poseg na Medtem ko od Belice do Hrastenic poteka rekonstrukcija državne ceste, ki jo bolj ali manj potrpežljivo spremljamo in z veseljem opazujemo napredek. Pa je nekaj kilometrov naprej, natančneje v Dvoru pri Polhovem Gradcu, Direkcija RS za infrastrukturo pristopila k drugemu projektu. njihovem zemljišču. Pogodba je namenjena podpisu brezplačne služnosti, kar pa je nekatere lastnike zbegalo. Podpis brezplačne služnosti pomeni, da se lastnik zemljišča strinja s tem, da se za potrebe izgradnje kolesarske povezave posega na njegovo zemljišče. Pa odškodnina? Ta bo izplačana do Nedavno je DRSI dala zeleno luč za dolgo pričakovano rušenje zapuščene hiše v Dvoru pri Polhovem Gradcu, ki jo je že pred leti odkupila. Hiša je namreč ovirala preglednost v že tako ozkem ovinku ter ni dovoljevala prometne ureditve, ki bi bila varna za vse - pešce, kolesarje in voznike. Sedaj, ko je hiša porušena ter ves odpadni material odstranjen, je odsek postal veliko bolj pregleden. Rušenje hiše je zaključka projekta na podlagi prehodne izmere in parcelacije zemljišč. Projektno dokumentacijo v imenu Direkcije RS za infrastrukturo (DRSI) pripravlja Občina, a DRSI je še vedno pristojna za izpeljavo vseh ostalih postopkov ter tudi izplačilo samih odškodnin. Kaj torej pomeni za vas, če vas je kontaktiral GOB d.o.o. glede podpisa služnostne pogodbe? S podpisom pogodbe potrdite, da se strinjate z nameravanim posegom na vašem zemljišču in dopuščate gradnjo kolesarske povezave. Ustrezno odškodnino pa boste prejeli plačano s strani DRSI po tem, ko bo izvedena parcelacija vaše parcele oz. najkasneje do zaključka projekta. Občina ponovno obvešča lastnike zemljišč in ostale, ki jih zanima trasa kolesarske poti, da so vsi načrti za projekt Barjanska kolesarska povezava, na odseku od Tržaške ceste v Ljubljani do naselja Gabrje, dostopni na občinski spletni strani, pod zavihkom "Barjansko kolesarsko omrežje''. Projekt vključuje tudi obstoječe dostope do kmetijskih zemljišč, zato projektant poziva vse lastnike in uporabnike teh zemljišč, da preverijo, ali so dostopi do kmetijskih zemljišč pravilno umeščeni. V primeru vprašanj ali nejasnosti v zvezi s projektom se lahko obrnete na Občino Dobrovo - Polhov Gradec, na odgovorni osebi za izvedbo projekta: Helena Čuk, telefon 01/3601-810, e-mail he-lena.cuk@dobrova-polhovgra-dec.si oziroma Samo Zupančič, telefon 01/3601-820, e-mail samo.zupancic@dobrova-pol-hovgradec.si. Vljudno vabljeni tudi na javno predstavitev projekta, ki bo potekala 6. in 8. oktobra 2020 ob 18. uri v dvorani OŠ Dobrova. Helena Čuk prvi korak k varnejši prometni ureditvi središča Dvora in izgradnji pločnika, ki ga načrtuje občina. Tukaj bi lahko namenili še nekaj besed Strategiji mobilnosti in varnosti v občini Dobrova - Polhov Gradec ali pa projektu Varnost na kvadrat, ki si oba prizadevata za varno udejstvovanje v prometu. A v teoriji so nam pravila varne vožnje poznana vsem. Vozniki sami najbolje vemo, kateri cestni odseki so nevarni in kako bi morali svojo vožnjo na njih prilagoditi. Za varnost v prometu lahko največ storimo prav sami z upoštevanjem ce-stnoprometnih predpisov in s spremljanjem dogajanja na in ob cesti. Zato ne čakajmo, da so vse nevarne točke v občini odstranjene, temveč postanimo odgovorni vozniki in tako doprinesimo svoj delež k varni družbi. LR Optično komunikacijsko omrežje nudi številne prednosti zaradi velike pasovne širine, kot so višje hitrosti interneta, boljša kakovost televizijskega prenosa, varnejši prenos podatkov in nasploh zanesljivejše delovanje storitev. Gradnja optičnega omrežja pa se je letos pričela tudi v naši občini. Letos spomladi je investitor projekta Telekom Slovenije d.d., v sodelovanju z izvajalcem del GVO d.o.o., pričel s posodabljanjem telekomunikacijskega omrežja na Do- Izvajalec del je že bil uveden v delo, kar pomeni, da se bodo dela začela izvajati vsak čas. S septembrom se tako pričenja asfaltiranje kar treh javnih poti v občini, in sicer cest Črni Vrh-Gugelj-Reka, Hoja-Rav-nek in Nartnik-Kucelj. Zupan je ob tem povedal, da je namen predvidene investicije omogočiti hitrejšo in varnejšo cestno povezavo OBVESTILO 0 GRADNJI OPTIČNEGA OMREŽJA brovi in v okoliških naseljih. Gradnja optičnega omrežja je tako bila izvedena v naseljih Šujica, Razori, Stranska vas, Draževnik in delu Gabrja, trenutno pa se dela zaključujejo v naselju Dobrova. Kakšni pa so načrti za naprej? Na območjih, kjer se je v teh mesecih gradilo optično omrežje, je izvedba montažnih del predvidena do konca novembra 2020, januarja prihodnje leto pa sledi vključevanje novih med naselji v Občini Dobrova - Polhov Gradec ter ostalimi bližnjimi kraji oz. predvsem izboljšati dostopnost do gospodinjstev in drugih objektov na omenjenih območjih naše občine. Zanemarljiva pa ne bo niti izboljšanja kakovost življenja in zdravja, ki bo posledica uspešno izpeljanega projekta. Eden glavnih ciljev te trojne investicije je tudi slediti razvojni viziji občine, ki je: »Postati občina z razvitim podeželjem ob upoštevanju načel trajnostnega razvoja in varovanja okolja«.. Skupno je v naši občini 229 kilometrov cest, pri čemer makadamske nanesejo manj kot 30 %. A še vedno preveč, saj je strošek vzdrževanja makadamskih cest lahko tudi za 50 % višji od stroška pri asfaltiranih cestah. Omenjena investicija zajema asfaltiranje makadamskih naročnikov.Kar se tiče optike, bo tudi naslednje leto zelo pestro za občino Dobrova -Polhov Gradec. Pri Telekomu namreč za leto 2021 skladno z njihovim planom investicij načrtujejo gradbena dela na območju Dobrove (dokončanje del) in Brezja, posodobitev komunikacijskega omrežja pa se bo začela tudi v smeri proti Polhovem Gradcu, in sicer na območjih: Hruševo, Hrasteni-ce, Belica, Dvor, Babna Gora, Dolenja vas in Srednja vas. Tudi če vašega domačega kraja ni na seznamu, brez skrbi. Telekom Slovenije d.d., očitno izkazuje interes za vlaganje v razvoj optičnega omrežja v naši občini. Le vprašanje časa pa je, kdaj bo na voljo tudi prebivalcem drugih naselij. LR Cesta Hoja-Ravnek vozišč v skupni dolžini 4.225 metrov na naslednjih cestnih odsekih: - asfaltiranje ceste JP 567731 Črni Vrh-Gugelj-Reka (k. o. Črni Vrh), odsek od hišne številke 43A od km 0.530 do km 1.410; v dolžini 880 metrov, • - asfaltiranje ceste JP 567471 Hoja-Ravnek (k. o. Polhov Gradec), odsek Pristava-Planinski dom od km 0.460 do km 1.560; v dolžini 1.100 metrov, • - asfaltiranje ceste JP 567591 Nartnik-Kucelj (k. o. Butaj-nova in k. o. Setnik), odsek Kucelj-Čamernik-Zul od km 2.190 do km 4.435; v dolžini 2.245 metrov. Več podrobnosti o posameznih investicijah pa bo predstavljenih v nadaljevanju gradnje. Lucija Rus Vabilo na javni predstavitvi Barjanske kolesarske povezave Vljudno vabljeni na javni predstavitvi projekta Barjanska kolesarska povezava. Dogodek, ki je bil načrtovan že spomladi, bo zaradi razmer ob razglasitvi epidemije koronavirusa organiziran šele sedaj, za kar se občanom opravičujemo. Zaradi Odloka o začasni splošni omejitvi oziroma prepovedi zbiranja ljudi v Republiki Sloveniji, ki preprečuje zbiranje več kot 50 oseb, je število mest za posamezno predstavitev omejeno, zato bo dogodek organiziran dvakrat. Predstavitvi bosta potekali v torek, 6. oktobra 2020, ob 18. uri, in v četrtek, 8. oktobra 2020, ob 18. uri, v dvorani OŠ Dobrova. Za vse, ki se želite udeležiti predstavitve, je obvezna predhodna prijava v tajništvu Občine Dobrova - Polhov Gradec, na številki 01/3601-800 ali e-mailu info@dobrova-polhovgradec.si. Neprijavljeni posamezniki se predstavitve ne bodo mogli udeležiti. Na predstavitvah bodo upoštevani varnostni ukrepi in priporočila Nacionalnega inštituta za zdravje. Vabljeni Helena Čuk Rušenje hiše v Dvoru Pričetek asfaltiranja javnih poti Župan občine Franc Setnikar je 24. avgusta 2020 z izbranim izvajalcem As-falterček d.o.o. skupaj s partnerjem Storitve s TGM Andrej Trobec s.p. podpisal Pogodbo za izvedbo vzdrževalnih del v javno korist, katere vrednost znaša 425.557,24 €. N OS Občina Dobrova-Polhov Gradec 28. september 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si [44] Urejanje površin v občini se nadaljuje: številne novosti na Dobrovi Urejeno okolje je znak urejenih družbenih odnosov in odgovornih soljudi. Ne zavzema le estetskih popravkov, temveč predvsem zvišuje uporabnost površin in odgovarja na potrebe krajanov; pa naj gre za željo po dodatnih površinah za preživljanje prostega časa in druženje, za nadgradnjo opreme v okviru institucij ali pa zgolj za željo po čistem in neonesnaženem okolju. Kratek pregled nedavnega dogajanje v občini Dobrova - Polhov Gradec razkrije, da je bil pretekli mesec namenjen predvsem zaključevanju manjših projektov, ki pa občanom pomenijo veliko. O dogajanju na Devcah smo že natančneje poročali. Tam se je na pobudo krajanov uredilo površino v središču naselja, kjer se je prej nahajalo dotrajano balinišče. Ureditev območja pa sta nedavno zaključili novo postavljeni klopci. Tudi pokopališče na Dobrovi je bilo letos spomladi deležno obsežnejših vzdrževalnih del, ki so vključevala prenovo notranjih pro- storov in zunanjosti mrliške vežice. Okolica pokopališča pa je še v pričakovanju dveh klopi. Letošnje leto je bilo namenjeno tudi ureditvi zunanjih površin v okolici vzgojno-izobraževalnih ustanov -dela pri dobrovski osnovni šoli še potekajo, zato lahko več podatkov o njih zasledite v naslednji številki Našega časopisa, so pa dela zaključena pri Sprehajalna pot ob Gradaščici Na Dobrovi poteka ob Gradaščici makadamska pot, ki je sicer znana sprehajalna točka, a do nedavnega je nekaterim posameznikom sramotno služila za divje odlagališče smeti. Še letošnjo zimo je bila nasmete-na in nevabljiva. Sprehajalna pot ob Gradaščici pa se sedaj predstavlja v novi podobi, saj je za njeno ureditev Nasmetenapot pred ureditvijo poskrbel nov občinski projekt. Pot je bila tako v sklopu projekta očiščena, največja sprememba pa sta zagotovo dve novi klopi, ki sta bili nedavno nameščeni vzdolž sprehajalne poti. Poleg tega da se skladata s celostno podobo urbane opreme v občini Dobrova - Polhov Gradec, pa v prvi vrsti služita vsem sprehajalcem kot prostor za počitek in občudovanje narave. A ureditev omenjenega območja ni bila lahka, saj številne omejitve niso dopuščale večjih posegov. Ta predel ob reki Gradaščici je namreč vključen v Naturo 2000 oz. spada v omrežje varstvenih območij Evropske unije, ki ga opredeljujejo določila Direktive o ohranjanju prostoživečih vrst ptic in Direktive o ohranjanju naravnih habitatov ter prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst. Natančneje, gre za zavarovano območje varovanja rib na območju Ljubljanica-Gradašči-ca-Mali graben. Del travnika med Dobrovo in Gradaščico pa je opredeljen kot območje kulturne dediščine oz. kot arheološko najdišče, saj je terenski pregled leta 2011 tam razkril rimskodobni ostanek. Poleg tega pa se sprehajalna pot nahaja znotraj poplavnega območja Gradaščice. Kljub temu je projekt uspešno zagotovil kotiček za vse tiste, ki se želijo odpraviti odmakniti od vrveža vsakdana. Idejna zasnova ureditve sprehajalne poti ob Gradaščici predvideva še postavitev informativnih točk vzdolž poti, ki bodo vsem sprehajalcem predstavile številne naravne in rastlinske vrste, ki zagotavljajo biotsko raznovrstnost vodotoka Gradaščice -na podoben način, kot to predstavlja Blagajeva tematska pot v Polhovem Gradcu. vrtcu Brezje in pri OŠ Polhov Gradec. Pri enoti vrtca Brezje se je letos zgodilo že kar nekaj sprememb, od novega nadstreška in ograje pred vhodom, pa do ureditve zunanjosti, ki ji je piko na i dodalo novo večnamensko igralo. Hiška s toboganom tako že razveseljuje varovance vrtca Brezje. Vrednost najnovejše investicije skupaj z igrali ter ureditvijo njihove okolice znaša 6.300 €. Prenovljenega zunanjega otroškega igrišča z igrali, za obnovo in postavitev katerega je bilo namenjenih 2.700 €, pa so se razveseli polhograjski otroci. Pred vrtcem Dobrova pa poteka ureditev prostora za smetnjake, ki sedaj ne ovirajo več dovoza na parkirišče. Eko otok, ki pripada dobrovskemu vrtcu in ni namenjen vsem občanom, je bil premeščen. A sprememba ni le Igrala ob OŠ Polhov Gradec prostorske in estetske narave; smetnjake od parkirišča sedaj ločuje še ograja, ki bo preprečila mimoidočim, da bi v vrtčevske smetnjake odvrgli odpadke in posledično tudi omejila nepravilno ločevanje odpadkov. Ekološki otok na novi lokaciji bo tako igral pomembno vlogo pri pravilnem ravnanju z odpadki, ki marsikateremu občanu še vedno predstavlja izziv. Enotnejša vizualna podoba v sodelovanju s funkcionalnostjo je eden izmed ciljev, ki je prisoten v vsaki občinski investiciji na področju urejanja okolja. A novo pridobljene površine imajo smisel šele, ko jih za svoje vzamejo tudi krajani ter na njih z veseljem in odgovornostjo preživljajo svoj čas. Lucija Rus Zahvala V nedeljo, 30. 8. 2020, je strela sredi dopoldneva zanetila požar na našem kozolcu. Kljub takojšnjemu gašenju je zgorelo veliko kmetijske mehanizacije, saj je bil v nekaj minutah ves v plamenih. Zahvaljujemo se gasilcem PGD Šentjošt, PGD Butajnova-Planina, PGD Lučine, PGD Polhov Gradec, sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za nesebično pomoč. Hvala vsem! Družina Oblak, Suhi Dol N OS Občina Dobrova-Polhov Gradec 28. september 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si [44] 17 županovih petk za 17 najuspešnejših v učencev in učenk Prvo četrtkovo popoldne v septembru je bilo namenjeno že tradicionalnemu županovemu sprejemu najboljših učencev Osnovne šole Polhov Gradec in Osnovne šole Dobrova. Prireditev običajno poteka junija in sovpade z zaključkom šolskega leta, letos pa je bila podelitev županovih petk pre- stavljena na septembra. Tako se je v grajskem parku v Polhovem Gradcu zbralo 17 dijakov in ne več učencev. Za njimi so že prvi dnevi srednje šole, a preden so osnovnošolsko izobraževanje lahko pustili za seboj, so se za eno popoldne vrnili v preteklo šolsko leto, da bi proslavili svojo vztrajnost, inteligenco in vestnost. Prireditve so se poleg upravičeno ponosnih staršev udeležili tudi ravnateljica in ravnatelj osnovnih šol, Ilinka Kucler in Viljem Kovačič, razredničarke bivših devetošol- cev in tudi župan Franc Se-tnikar. V svojem nagovoru je izrazil izredno zadovoljstvo ob spremljanju, kako uspešni so mladi v občini ter jim zaželel, da bi jih želja po znanju navdihovala tudi v prihodnosti. Ko pa smo slišali katera priznanja, pohvale in druge dosežke so bivši učenci prejeli oz. dosegli, pa smo se o njihovi perspektivnosti lahko prepričali še sami. Kulturni program sta popestrili dve točki. Til, plesalec Plesnega društva Panorama, je v sodelovanju s Plesnim klubom Forma za obiskovalce pripravil hip hop točko, za glasbeno presenečenje pa so poskrbeli Laura Cankar in Vili Koprivec ter Alojz Vindiš na inštrumentih. Posamezniki, ki so vsa leta osnovnošolskega izobraževanja zaključili z odličnim uspehom ter si tako prislužili priznanje, so: Iza Kožuh, Samo Golob, Nika Kožuh, Ema Gro-sek, Tanja Kožuh, Damjan Neškovic, Neli Rihar, Jan Vo-dopivec Suhadolc, Kaja Zde-šar, Laura Čik, Jure Knez, Jaka Jakopin, Anastazija Tominc, Vanessa Paušner, Peter Trobec, Kristijan Stanovnik in Tadeja Rožnik. Čestitamo! Sedaj pa novim izzivom naproti! LR 1. šolski dan: dan novih začetkov Šolarji in dijaki vsako leto nestrpno pričakujejo prihod 1. šolskega dneva, pa če si to priznajo ali ne. A letos so se verjetno s še večjim veseljem usedli v šolske klopi in se vrnili v ustaljen način izobraževanja v družbi svojih prijateljev, sošolcev in učiteljev ter profesorjev. Neka- teri med njimi pa so to veselje in vznemirjenje občutili prvič. Za 96 prvošolčkov naše občine je bilo torkovo dopoldne polno novih začetkov. Bilo je začetek izobraževalne poti, začetek novih prijateljstev in začetek odraščanja v samostojne šolarje. V torek, 1. 9. 2020, je tako šolski prag v OŠ Dobrova prvič prestopilo 49 prvošolčkov, v Polhovem Gradcu bo 1. a in 1. b razred napolnilo 37 učencev, v podružničnih šolah Črni Vrh in Šentjošt pa se je učencem pridružilo po 5 prvošolcev. Ob prihodu v šolo so jih pričakale učiteljice, jim razdelile živoru-mene rutke in odpeljale v njihove učilnice. V želji, da bi bil prehod v šolsko okolje čim bolj gladek in da bi današnji dan ohranili v še posebej lepem spominu, so prvošolčki prejeli knjigo Ti si moje srce in sladko pozornost, knjižico Prvi kora- ki v svetu prometa in odsevno kresničko, potiskano z znakom SPVCP Občina Dobrova - Polhov Gradec. Posebno dobrodošlico pa sta učencem prvih razredov izrekla tudi ravnatelj OŠ Dobrova Viljem Kovačič in ravnateljica OŠ Polhov Gradec Ilinka Kucler. Nagovoril pa jih je tudi župan Franc Setnikar, ki je izpostavil predvsem željo, da bi učenci na svoje šolske dneve gledali pozitivno, da bi z veseljem hodili v šolo in da bi odrasli v dobre ljudi, pa čeprav živimo v kdaj pa kdaj čudnem svetu. Na območju občine Dobrova - Polhov Gradec bo v šolskem letu 2020/21 skupaj kar 836 učencev (432 na OŠ Dobrova in 404 na OŠ Polhov Gradec s pripadajočimi podružnicami). Za primerjavo; lani je bilo skoraj 50 učencev manj. V programe predšolske vzgoje pa bo vklju- čenih 375 otrok. Župan Franc Setnikar pa ob začetku novega šolskega leta 2020/21 izreka dobrodošlico vsem učencem in dijakom, ter jim želi izjemno uspešno leto, ne glede na ovire, s katerimi se bomo morda spet morali spopasti. A tudi to je del življenja, ki je najdaljša in najboljša šola. LR OŠ Polhov Gradec, 1. a razred OŠ Polhov Gradec, 1. b razred N OS Občina Dobrova-Polhov Gradec 28. september 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si [44] Lovro Setnikar iz Setnice Mladi motorist, ki želi voziti kot svetovni ja v postopno osvajanje tega športa. Z Lovrom smo se pogovarjali po treningu na terasi domačije, kmečkega turizma 'pri Mahačku,' ki velja za priljubljeno zbirališče pohodnikov, ki se odpravijo na polhograjsko Grmado. Lovrov oče Klemen priznava, da je do tega, da se je navdušil za ta šport prišlo povsem spontano. Ko se je on vozil s trialom na poligonu in je Lovro še sedel v otroškem vozičku in ga gledal, je ves čas brundal ima 80 kubičnih centimetrov. Kakšna je razlika med električnim in bencinskim trialom? Ko sem se začel voziti z bencin- že utrujen in začnem delati napake. Takrat rečem atiju, da je dovolj in končava s treningom, včasih pa tudi on reče, da je dovolj in greva domov. Glede na to, da je trial šport, kjer je zelo pomembna koordinacija, ravnotežje, ek-splozivnost in glava, me zanima ali tudi že kaj delaš na kondiciji? Samo pozimi, ko grem v fitnes. Tam skačem na blazine in plezam po vrvi. Enkrat na teden greva skupaj z atijem v fitnes Fit zone v Ljubljano, kjer naju trenira Matej Cankar. Delamo vaje za ravnotežje in skoke. Vse skupaj pa je trener prilagodil prav za ta šport, ko si je ogledal video posnetke najboljših trialistov. Drugače pa se vozim tudi z monociklom in kolesom za trial. Vse to je super za ravnotežje pa še ful je zabavno. Kaj pa če pada dež, takrat tudi greš s trialom na trening? Če prav zares dežuje raje poča- kam, da neha padati, drugače pa se lahko vozim na poligonu kadarkoli, saj je podlaga peščena in ne drsi. Treniram tudi pozimi, dokler ni snega. Kdo je tvoj vzornik, ati ali Toni Bou (26 kratni svetovni prvak)? Uh to pa ni težko vprašanje. Toni Bou, ki je najboljši trialist na svetu. Ko bom velik, bi rad postal tako dober kot on. Besedilo in foto: Peter Kavčič Leto premora za projekt Zdravje na vsakem koraku Lovro Setnikar je osemletnik, ki si je izbral zelo nenavaden moto šport - trial. Dirkalnik za trial lahko najbolje opišemo kot motocikel brez sedeža, ki je prilagojen, da lahko premaguje najbolj eks-tremne vzpone. Z njim izkušen tekmovalec skoči tudi na nekaj metrov visoko oviro, bolj kot hitrost pa tu šteje občutek za ravnotežje. To je motošport, ki je pri nas dokaj neznan, v resnici pa gre za osnovo vsaki vrsti motociklizma. Številni svetovni prvaki v cestnih dirkah, motokrosu ali enduru so prav na trialu začeli svojo uspešno športno pot. Lovro prihaja iz Setnice nad Polhovim Gradcem, z motoci-klom za trial pa se vozi že od svojega tretjega leta. Na tekmah za državno prvenstvo je premagal že mnoge odrasle tekmece in velja za izredno nadarjenega. Pod svoje mentorstvo ga je vzel Severin Sajevec, ki velja za najboljšega trialista v Sloveniji in ga pravilno usmer- in oponašal motor. Kasneje pa je pokazal veliko spretnost na poganjalcu, torej kolesu brez pedal. Trial pa je prvič preizkusil pri treh letih, med družinskim obiskom pri Aljo-ši Gromu, ki ga poznamo po uspehih v športnem plezanju in po organizaciji ekstremnih enduro dirk v kamnolomu Verd pred nekaj leti. Oče Klemen pravi, da je bil Lovro res neverjeten in je 'zvozil' praktično od prvega dne, ko je zajahal električno Beto za trial, sicer najbolj primerno za otroke od 3. do 8. Leta starosti. Lovro, kako to, da si se odločil za ta šport, ko sošolci in prijatelji verjetno več časa preživijo z žogo? Kot šport mi je bil zelo všeč. Še posebno ker skačeš po skalah. Začel sem, ko sem bil star tri leta, saj mi je oče kupil električni trial, s katerim sem se lahko vozil doma po dvorišču. Ker mi je bilo tako všeč in sem se veliko vozil, sem kasneje, čez nekaj let, dobil nov trial z motorjem na bencin. Sedaj vozim na otroškem trialu znamke Beta, ki skim trialom, sem se moral navaditi na uporabo sklopke, kar pa ni bilo preveč težko. Bolj je bilo težko zagnati motor. Včasih me je moral ati pridržati, da sem z nogo lahko zagnal motor, sedaj pa to že zmorem opraviti čisto sam. Bolj zoprno je bilo, ko sem se spet zapeljal na električnem, saj sem pozabil na to, da nima sklopke in sem stisnil ročico, pa je bila v bistvu zadnja zavora. Kolikokrat na teden treniraš? Običajno štirikrat do petkrat na teden. Treningi so mi všeč in grem raje na trial, kot da bi igral igrice na telefonu ali računalniku. Super je ker lahko treniram doma na dvorišču in treniram ravnotežje ali pa na poligonu, kjer so tudi velike skale in ovire. Velikokrat grem tudi na trening k Severinu Sajevcu, ki me uči pravilne tehnike vožnje čez ovire. Pa te je kdaj strah? Hmm, niti ne. Strah me je le bolj na koncu treninga, ko sem Projekt Zdravje na vsakem koraku, ki bi v sezoni 2020/2021 potekal že osmo leto zapored, letos žal ne bo organiziran. Enajst delavnic, ki bi se morale pričeti izvajati oktobra, bo tako predvidoma izvedenih šele naslednje leto. Epidemija koronavirusa je močno posegla v našo družabno življenje, ki se še vedno ni vrnilo nazaj v stare tirnice. Delavnice bi bilo težko izvesti skladno s priporočili vlade in Nacionalnega inštituta za javno zdravje, zato bo letošnje leto namenjeno le zbiranju idej in predlogov za naslednjo sezono Zdravja na vsakem koraku. Raznolike brezplačne delavnice, na katerih predavatelji različnih strok učijo, kako poskrbeti za zdravo telo, zdrav um in zdravo okolje (naravno in pa tudi družbeno), so med občani zelo priljubljene. Se spomnite leta 2013, ko so bile delavnice prvič izvedene še pod imenom Živimo zdravo? Čisto prva delavnica je bila namenjena splošni predstavitvi zdravja in dejavnikov tveganja. Že ta je začrtala rdečo nit tega druženja, ki se je obdržala vse do danes. Preprečevanje kroničnih bolezni, pomen gibanja za zdravje, priprava zdrave hrane, uporabna vrednost zelišč, preprečevanje in zgodnje odkrivanje raka - to so teme, ki so krojile potek prve sezone projekta ter tudi številne nadaljnje. Teme so obširne, občani pa so zanje vedno znova izkazali interes. Delavnice so vedno poskušale odgovoriti na največkrat zastavljena vprašanje o zdravju in so tako šle v korak s časom. Številne so bile namenjene spoznavanju aktualnih prehranskih trendov, prepoznavanju najrazličnejših alergij, obiskovalci so ustvarjali z materiali, kot so krep papir, se učili kako postati bolj ekološki, ter sprejemali napotke, kako zakrpati odnose z njihovimi bližnjimi. Nekatera srečanja pa so se še posebej vsidrala v spomin. Ste obiskali predstavitvi humanitarno--medicinskih odprav v Kenijo in na Madagaskar ter spoznali zdravstveno situacijo v Afriki? Nekateri strokovnjaki so že stalni sodelavci Zdravja na vsakem koraku, saj vsako leto sodelujejo pri izobraževanju občanov. Sebastjan Kristovič, ki pomaga pri vzgoji otrok, in Robert Mrzel, ki je že večkrat pokazal, kako pripraviti okusne in predvsem zdrave jedi, sta le dva, ki se z veseljem vračata v družbo projekta Zdravje na vsakem koraku. Lansko sezono se mu je med drugim pridružila tudi Margita Ve-har, ki je delavnice otvorila s trditvijo, da nam zdravje raste pred nosom - dobesedno, v obliki zelišč in drugih zdravilnih rastlin. Ko je Oli Lukner na zaključni delavnici predstavila refleksno masažo stopal, pa nismo slutili, da bo do naslednjega ponovnega srečanja minilo še kar nekaj časa. Trenutno je najodgovornejša stvar, ki jo lahko naredimo za svoje zdravje, to, da upoštevamo vsa zdravstvena navodila - od nošenja zaščitne maske do umivanja rok in ohranjanja varnostne razdalje. Delavnice pa bomo lahko obiskali naslednje leto. Epidemija nas je res prikrajšala za številne nove izkušnje, a na skrb za zdravje kljub vsemu ne smemo pozabiti. V organizaciji občine lahko tako namesto sklopa delavnic v prihajajočem obdobju pričakujemo druge aktivnosti, ki nas bodo vodile po poti zdravja. LR Atnnjh' lin wbnn N OS Občina Dobrova-Polhov Gradec [44] 28. september 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Dan odprtih vrat - povezovanje kmetijstva in turizma Ko boste na vrhu hriba ob cesti iz Polhovega Gradca proti Črnemu Vrhu opazili tole tablo, se ustavite in poglejte, kje se nekaj dogaja. Letos se žal ne bomo mogli pohvaliti s številnimi dogodki, prireditvami in srečanji. Dnevi odprtih vrat so v teh razmerah eden izmed najbolj primernih načinov, da pokažemo kaj znamo, kaj imamo in da povemo, kaj vse še načrtujemo. Na tak način želimo spodbuditi soobčane, da se nam še kdo pridruži, da bomo lahko pokazali še bolj pestro ponudbo lokalnih dobrot in doživetij. Z Marijo Končan že dolgo sodelujeva in se skupaj vključujeva v razne projekte, ki jih pripravlja in oglašuje Ministrstvo za kmetijstvo, naša občina, TD Črni Vrh ali pa DRD Notranjske. Obe uživava pri svojem delu. Želiva, da tudi drugi začutijo, kaj nama pomeni kruh iz domače krušne peči, lastnoročni izdelek iz domače volne ali pa kos lesa, iz katerega po vztrajnem delu nastane unikatna posoda. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdar>> Dan odprtih vrat rejcev drobnice sobota, 3. oktobra 2020, od 11. do 17. ure. Slovenija je s svojimi zelenimi površinami in hribovitim svetom pravi raj za rejo drobnice. Te skromne živali, ki so bile v nekem obdobju naše preteklosti odrinjene na rob, zadnja leta ponovno oživljajo nekdaj zapuščene pašnike. Proizvodi, ki jih dajejo pašne živali, so tudi v Sloveniji čedalje bolj cenjeni. Zato je pomembno, da vemo, kje in kako je prirejena in pridelana hrana, ki jo zauživamo. Zveza društev rejcev drobnice Slovenije pripravlja dan odprtih vrat rejcev drobnice, ki bo potekal na posameznih kmetijah, kjer bodo obiskovalcem poleg svojega dela predstavili rejo drobnice, kmetovanje in pomen pridelave hrane ter ohranjanja obdelanega in poseljenega podeželja. Obiskovalci bodo imeli priložnost za nakup domačih pridelkov in izdelkov iz mesa in mleka ter volne. Seznam kmetij, ki bodo svoja vrata odprle obiskovalcem, je objavljen na spletni strani www.drobnica.si. Prisrčno vabljeni! -M V ZVEZA DRUŠTEV REJCEV DROBNICE SLOVENIJE Dogodek sofinancira Mreža za podeželje, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, iz sredstev Programa razvoja podeželja 2014-2020. t* III«A U0KH ^ ^PROGRAM r"=-1 RAZVDJA Bil U^H UVUlKlTOlh Pfl IIK1IU PODEŽELJA mBSM E'/ra}9k kmetijski sklad zb razvaj podeželja: Evropa investira v podeželje Dogodki in novosti v oktobru Mesec oktober je tu in z njim tudi lepa, pisana jesen, polna navdiha. Ujemite še tople sončne žarke, povabite svojo družino, prijatelja, soseda, znanca v grajski park. Vabljeni, da se naužijete vseh lepot narave in sonca, ter dogajanja v parku in Polhograjski graščini. Še vedno se moramo držati ukrepov in priporočil, zato določene dogodke izvajamo v prilagojeni različici. Vsi ste vljudno vabljeni, da nas spremljate tudi preko naših družbenih omrežij, zato da boste vedeli, kdaj bo kakšen dogodek. Obiščite turistično spletno stran www.visitpolhovgradec.si, FB stran Blagajeva dežela, igrivo zaledje Ljubljane, FB stran Polhov doživljajski park, FB stran Grajske poroke ali Instagram profil Polhograjska graščina. Polhov doživljajski park Polhov doživljajski park je zasnovan tako, da skozi preplet pravljičnega in resničnega sveta ustvarja doživetja, ki otroke spodbujajo h gibanju v naravi in jih na nevsiljiv način učijo o naravi in kulturi Polhovega Gradca. Spodbujajo jih k lastnemu razmišljanju in razvijanju odnosa do narave ter budijo njihovo domišljijo in ustvarjalnost. Vrhunsko doživetje za družine z otroki! Polhov doživljajski park je odprt vse dni v tednu, 10:00-16:00, vstopnice lahko kupite v graščini.V primeru slabega vremena imamo zaprto (preverite na Facebook strani Polhov doživljajski park). Obiskovalce prosimo, da upoštevajo navodila in ukrepe. Ogled z vodenjem V nedeljo, 18. oktobra, ob 10. uri vljudno vabljeni v Polhov doživljajski park z interpretativnim vodnikom in iskanjem štampiljk s pomočjo Polhove knjižice. Programu se pridružite z nakupom vstopnice za Polhov doživljajski park. Hiša v parku in knjižnica pod krošnjami Hiša v parku in knjižnica pod krošnjami se do meseca maja poslavljata. Dvorska cerkev Pridružite se nam na ogledu najlepšega primera pozne gotike pri nas - dvorske cerkve sv. Petra v Dvoru pri Polhovem Gradcu. V nedeljo, 4. oktobra, od 16. do 18. ure. Vodenje je brezplačno. Vljudno vabljeni! Z vami bo Marjan Malovrh. Najem prostora za piknike Vroči poletni dnevi nas vabijo v hlad drevesnih senc in v bližino potočkov. Če iščete primeren prostor za brezskrben piknik in še mnogo več, vas vabimo, da nas pokličete in se dogovorite za najem piknik prostora pri Pograjskem domu. Poroka v romantični Polhograjski graščini, le korak iz Ljubljane V romantični Polhograjski graščini lahko sklenete poročno zaobljubo v poročni dvorani ali v paviljonu v grajskem parku, poročno slavje pa nadaljujete v parku, največkrat kar pod stoletno grajsko lipo. Uradne ure za poroke so ob sredah med 12. In 18. uro, vendar le ob predhodni najavi in upoštevanju ukrepov. Čaj z grofom Blagajem Kako lepo se je vrniti v preteklost, kadar to upodabljata tako uglajen in imeniten mož, kot je grof Rihard Ursini Blagaj, in njegova soproga, elegantna Antonija! Res sta minili dve stoletji, ko sta živela v graščini v osrčju Polhograjskega hribovja, a odtlej se nista postarala niti za leto. 19. stoletje - čas, ko je tu vrvelo od vznemirjenja zaradi odmevnega botaničnega odkritja, ki je v te kraje pripeljalo celo saškega kralja, in čas, ko je bila graščina središče naprednih razsvetljenskih idej. Zato se to območje tudi imenuje »Blagajeva dežela«. Grajska knjižnica Polhov Gradec Knjižnica je odprta po ustaljenem delovnem času, ob četrtkih 17:0019:00 in ob sobotah 10:00-12:00. Ob začetku šole vabljeni po knjige za domača branja, bralne značke, Cankarjevo tekmovanje in po maturite-tno branje: FIGA Gorana Vojnovica in KONJE KRAST norveškega pisatelja Pera Pettersona. Mozartovi družinski dnevi Vljudno vabljeni na že 214. Mozartove družinske dneve - festival ljubiteljev klasične glasbe, ki bodo potekali 25. 10. 2020 ob 17. uri v graščini. Dogodek organizira KUD Serafin. Pišite, pokličite, spremljajte, za vas smo na voljo: T: 031 776 259 E: info@grad-polhovgradec. si www.grad-polhovgradec.si www. visitpolhovgradec.siSpremljajte nas tudi na FB strani Blagajeva dežela, igrivo zaledje Ljubljane in na Instagram profilu Polhograjska graščina Pripravili: Julija Buh in Nina Slana N OS Občina Dobrova-Polhov Gradec 28. september 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si [44] >> Na Prosenov so pekli kruh stvo in prehrano je konec avgusta povabilo kmete in tiste, ki se ukvarjajo s projekti, ki spodbujajo razvoj podeželja, da pripravijo dneve odprtih vrat. Naša občina se je pridružila s projektom Polna cula lokalnih doživetij in z Marijo sva se z veseljem odzvali na povabilo. Tudi Zveza rejcev drobnice Slovenije že tretje leto zapored organizira Dan odprtih vrat prvo soboto v oktobru. Iz Društva rejcev drobnice No- ki ... Na podu 200 let starega hleva si lahko ogledate majhno zbirko starega kmečkega orodja in se preizkusite v česanju, predenju ali polstenju volne ali pa si izdelate leseno posodo. Poleg tega vam bomo z veseljem dali kakšen nasvet glede vzreje živali, permakulturnega načina kmetovanja ter turističnih nastanitev. Iz Črnega vrha se odpravite še v Podlipo 6 (Razorska dolina), na kmetijo Janeza Fortune - Pr' Fortun. Tam redijo koze srnaste pasme, kokoši nesnice in piščance ter prodajajo mleko, jajca in meso ... Vzemite si čas in se v soboto, 3. oktobra 2020, odpravite na popotovanje od ene do druge kmetije. Ne bo vam žal. Simona Košir, kmetija Pr' Popr Pr' Popr so izdelovali lesene posode tranjske se bodo letos predstavile tri kmetije. Na kmetiji Zgornji Smoln-kar Marija tokrat ne bo pekla kruha, a pokusili ga boste vseeno lahko. Na ogled bo njihova kmetij na Smolniku 9, kjer redijo ovce, ki jim druščino delajo tudi osli. Preden se odpravite proti Smolniku, si lahko ogledate kmetijo Pr' Popr, Črni Vrh 1a. Pričakujejo vas ovce, alpake, pujs, zajci, prepelice, japonske svilenke, gos, indijske tekačice, mač- Kaj so delali naši predniki 500 let freske Sv. Nedelja na Podrebri Žitno polje v Srednji vasi. Fotografirano konec julija 2020. Večkrat se sliši, da je dandanašnji čas slik, da se novice na veliko opremljajo s slikami. A tak čas je bil tudi v srednjem veku, ko so ljudje s slikami sprejemali vsakršno znanje, med drugim prav tako versko, ki je vključevalo moralne norme. V ta okvir sodi freska Sv. Nedelja na podrebrski cerkvi. Ljudi naj bi poučevala, kaj se naj ne bi delalo ob nedeljah. Umetnostni zgodovinarji so raziskali, da so jo naslikali v letih od 1520 do 1530; približno petsto let potemtakem mineva, odkar so naši predniki lahko opazovali njeno povedno vsebino. Prizori v posameznih poljih, kot so strani v knjigah, izvirajo iz kmečkega življenja: bel konj z rdečim sedlom, podkovsko delo, obiranje jabolk, gostilniško veselje in še kaj podobnega, tudi zelo sodobnega. A freska nezadržno bledi. Za pripra-vljajočo peto številko Domačih krajev je umetnostni zgodovinar Dušan Koman iz Biblioteke SAZU napisal obširen članek o njej. Tudi fotografiral jo je, a stanje je že tako slabo, da fotografija za objavo na straneh Našega časopisa skoraj ne pride v poštev. Več pove fotografija žitnega polja, ki jo tudi lahko navežemo na fresko, in se je letos zlatilo na poljih v Srednji vasi. Ta sodi prav pod podrebrski zvon. Ni brez podlage, da so bile to leto njive pogosteje posejane z žitom. Korona je poglobila zavest, da le taka zemlja rodi kruh. In eden od prizorov na podrebrski freski kaže tudi, kako se ta peče v krušni peči. Ohranimo tega in še druge slikovite podobe s te freske naših zanamcem. Naj ne zbledijo v pozabo. Verjemimo, da bi počasi zmogli. Milka Bokal Zahvala ob pomoči Iskrena hvala, spoštovani gasilci, sosedje, prijatelji za izkazano pomoč in finančne darove. 8. avgusta nam je pri spravilu sena na zelo oddaljenem travniku zagorel traktor z nakladalko. Zaradi vašega hitrega posredovanja se ogenj ni razširil, zato še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej. Šimnovi iz Praproč Obvestilo Ponovno je odprt Krajevni urad Dobrova Upravna enota Ljubljana obvešča uporabnike upravnih storitev, da je s četrtkom, 24. 9. 2020, ponovno odprt Krajevni urad Dobrova. Krajevni urad Dobrova bo odslej posloval po spremenjenem urniku. Odprt bo vsak četrtek, med 8.00-12.00 in 13.00-15.00. NOS Občina Dobrova-Polhov Gradec 28. september 2020^^ 40 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Tabor za nadarjene V petek, 11. 9. 2020, smo se po štirih urah pouka odpravili na nepozaben vikend za nadarjene učence. Čakal nas je avtobus, da nas odpelje na Dolenjsko. Ko smo prispeli, smo se razpakirali in sledilo je kosilo. Imeli smo prosti čas, da smo posteljo oblekli v posteljnino in se podružili s prijatelji. Sledile se delavnice. Najprej smo odšli na lokostrelstvo, kjer smo se izurili za loko-strelce. Kasneje smo postavili vetrnico in izmerili, kako hitro se vrti. Odšli smo tudi k potoku Črmošnjica in med hojo so nam pripovedovali, da se Čr-mošnjice imenujejo po čemažu (črmož). Na potoku smo izmerili hitrost vode z imitiranjem mlina. Zvečer smo odšli na Topli vrh (zaradi sončne strani hriba, ki je vedno topla). Glede na zvezdo Severnico smo se orientirali na sever. Pod severnico je ozvezdje Kasiopeje. Po dolgem pohodu smo utrujeni odšli spat. Naslednje jutro so nam pripravili zelo dober zajtrk za moč. Imeli smo nekaj prostega časa za igranje košarke in nogometa. Kmalu so sledile dejavnosti. Gospod nam je razložil, kaj so obnovljivi in neobnovljivi viri energije. Lotili smo se izdelovanja grelca na sončne celice. Sledilo je kosilo. Po kosilu smo imeli prosti čas. Igrali smo golf ter namizni tenis. Sledil je pohod do izvira Črmošnjice. Odpravili smo se do travnika ob potoku. Izmerili smo čistost ter kislino vode s posebnimi tekočinami. V potoku so se skrivali tudi raki, ki smo jih lahko le za kratek trenutek tudi ujeli. Sledila je večerja, po njej pa kviz, kjer smo preverili naše znanje o različnih temah. Učiteljice so nam zastavljale vprašanja, mi pa smo v najkrajšem možnem času odgovarjali na njih. Zelo je bilo napeto, a vsega je enkrat konec. Odšli smo v postelje in spat. Napočil je še zadnji dan. Pojedli smo zajtrk in odšli na orientacijski pohod s tablicami. Sprehajali smo se po začrtani poti in na tablici reševali nalo- ge. Ko smo se vrnili, smo pojedli kosilo, se kot šola zahvalili in odšli nazaj proti domu. Matija Čuden, 7. b 18 mladih gasilcev na "Noči z gasilci Za nami je 7. izvedba Noči z gasilci PGD Dvor, ki se je odvijala od petka, 21., do nedelje, 23. avgusta. Tokrat se je zbralo 18 mladih gasilcev, ki so torej tri dni preživeli v gasilskem domu v Dvoru. Petek, 21. avgustAktivnosti so se pričela v petek ob 18:00, ko smo se najprej razdelili v štiri skupine, ki so veljale vse dni. Po uvodni predstavitvi hišnega reda sta sledili dve zanimivi gasilski igri, kjer se je že pokazal ekipni duh, saj so bile boljše ekipe nagrajene z večjim številom točk. Prva igra je preverjala predvsem gasilsko spretnost, saj je bilo treba gasilsko cev prenesti po progi tako, da se ta ni dotaknila tal. Druga igra pa je bila še bolj zanimiva, saj je bilo treba cev čim višje izvleči. Mladi gasilci so zabeležili nekaj izjemnih poskusom, najboljši rezultat pa se je ustavil pri 82 cm. Kaj hitro je bila na vrsti večerja, ki so si jo otroci pripravili sami. Pekli smo palačinke, na odprtem ognju pa hrenovke. Za tem pa je sledilo težko pričakovano prenočevanje v gasilskem domu. Dvorana gasilskega doma je bila polna podlog za spanje, spalnih vreč in otrok. Nekateri so zaspali hitro, drugi so bili pokonci nekoliko dlje. Sobota, 22. avgustDa bi se naši možgani pripravili na naporen dan, ki nas je čakal, smo pred zajtrkom izvedli telovadbo. Takoj zatem smo se razdelili v dve polovici. Prva je odhitela v Tlake, kjer je bilo pred njimi gašenje pravega požara. Otrokom so bile na voljo številne vedrovke, mladincem pa tudi C-cev. Mladi gasilci so spoznali, da je za uspešno gašenje potrebno ekipno sodelovanje ter pravilna izbira gasilnega sredstva. Ob tem je nastalo tudi nekaj prekrasnih fotografij. Druga polovica pa je ostala pri gasilskem domu, kjer se je pomerila v gasilskem poligonu. Najprej so morali med seboj speti sesalne cevi, jih priklopiti na motorno brizgalno, nato pa izvesti dva napada. V drugem delu je sledil prenos ponesrečenca ter "gašenje" gozdnega požara, za zaključek pa je bilo treba vso uporabljeno orodje in opremo še pospraviti na prvotno mesto. Po slastnih čepavčičih, ki sta jih spekla mladinca, smo se preselili na travnik ob pokopališču, kjer smo pripravili vodne igre. Zaradi vročine so seveda vsem prijale. Ob vodnih igrah so se vsi nadvse zabavali, saj niso bili najboljši tisti, ki so najmočnejši, temveč je bilo treba uporabiti tudi nekaj iznajdljivosti. Sledila je postavitev tako imenovanega "spolzkega Janeza", improviziranega tobogana po travi. Na travno površino je položen povinil, za boljšo drsnost pa se uporablja voda, tako kot na pravem toboganu. Otroci so ob spustih po "spolzkem Janezu" nadvse uživali. Ker pa je bila v bližini tudi Grada-ščica, so se nekateri v njej tudi namočili. V večernem delu pa smo izvedli tombolo. Otroci so prejeli lističe in vneto črtali izžrebane številke. Tisti z največ sreče so prejeli tudi simbolične nagrade. Pred spanjem pa je mentor Klemen pred vsemi prebral še sporočilo, ki ga je dobil tekom dneva od domačinke Špele Sečnik: Ti pišem, ker bi rada ekstra pohvalila vašega mladega gasilca Zana Škofa. Sicer že dolgo nazaj, teden dni pred počitnicam, sta z mojim sinom bila skupaj na kolesu. Vozila sta se po hosti. Jaka je padel, se udaril v glavo, za par sekund zgubi zavest. Zan ga je zelo profesionalno oskrbel in ga pripeljal domov. Takoj je poklical tudi mene. Za tako mladega fanta smo bili vsi presenečeni, da je situacijo tako speljal. Prosim, če ga pohvalite pred vsemi in Čestitke tudi tebi, ker si ga tako dobro to naučil! Nedelja, 23. avgustNedeljski program se je za nekatere pričel že ob štirih zjutraj. Na lastno pobudo so mladinci drugo leto zapored zaprosili, če lahko odidejo na Grmado. Tako so vstali ob 4:00 ter se v temi odpravili na vrh Grmade. Ker je ravno ta dan Nik praznoval rojstni dan, so ga na vrhu Grmade nepričakovano pričakali njegovi prijatelji. V dopoldanskem delu smo se znova razdelili v dve skupini ter se odpravili na dva različna kraja. V Dolenji vasi smo spoznali termokamere. V praktičnem delu so morali otroci v hiši v različnih prostorih najti skrite podobe, ki jih je bilo moč videti le s pomočjo termokamere. Lahko bi rekli, da so bili otroci gasilski detektivi. Druga skupina pa je spoznavala opremo v gasilskem kamionu GVC 16/25. V nadaljevanju pa so na listih prejeli spisek opreme, ki so ga morali najti v vozilu, in nato z njo izvesti smiselne napade. Prvi del popoldneva smo izkoristili za skriti zaklad. Mentor Klemen je pripravil številne vmesne namige, mladina pa je poskušala, kar se da hitro priti do končne rešitve. Tokrat se je skriti zaklad skrival v tanku avtomobila. Zadnjo urico srečanja smo izkoristili za podelitev prav posebne nagrade. Za najbolj vestno obiskovanje vaj od lanskoletne Noči z gasilci do letošnje je posebno priznanje (lesenega Krtka) prejela mladinka Lucija Škof. V enem letu je bil prisotna kar na 58 vajah, za preostale 3 vaje pa se je opravičila. Po dogovoru to pomeni 100 % udeležbo. Posebno nagrado pa so prejeli tudi Jakob Oven, Miha Kuclar in Jan Jesenovec, ki so imeli prav tako 100 % udeležbo, a so bili prisotni na nekoliko manj vajah. Klemen Zibelnik, PGD Dvor N OS Občina Log - Dragomer 28. september 2020^^ 49 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Županova beseda Spoštovane občanke, spoštovani občani! Zadnji dnevi in tedni mnoge navdajajo z nelagodnostjo, negotovostjo in občutkom nemoči. Ne moremo mimo dejstva, da je novi korona virus med nami in to z mnogo več okuženimi kot spomladi, ko je bila razglašena pandemija in so nas spremljali ostri ukrepi za zajezitev napredovanja okužb. Tudi takrat je bilo za nas vse novo, drugače pa je danes, ko nam okužbe že trkajo na naša domača vrata, šolo, vrtec in posegajo dobesedno v naš vsakdan. Zgradili že 3 kilometre kanalizacije Nobena skrivnost ni, da smo se vsi malo preveč sprostili in še danes se je le malokdo pripravljen odpovedati družinski rojstnodnevni zabavi ali pa čisto preprostemu druženju, kar pa lahko ob neupoštevanju osnovnih ukrepov in priporočil za umirjanje okužb zelo škodljivo vpliva na naše zdravje kot tudi na zdravje naših najbližjih. Naj nas ne zavedejo relativno nizke številke umrlih, saj te lahko s prihajajočo zimo zelo hitro narastejo. Prihaja čas, ko se bo veliko aktivnosti iz zunanjih površin preselilo v notranje prostore. V mislih imam tako rekreacijske, športne kot tudi kulturne in drugačne aktivnosti, ki nas povezujejo in krepijo naš zdrav duh v krepkem telesu. Zavedajmo se, da imamo za rekreacijo tudi pozimi veliko drugačnih možnosti in raje izkoriščajmo naravne danosti, ki nam jih ponuja naše bivalno okolje. Spoštovane in spoštovani naj vam povem, da tudi pripadniki sil za zaščito in reševanje vsak na svojem področju in okolju delujemo tako, da bo škodljivih posledic za skupnost karseda malo. Osebno razumem, da ima vsak posameznik, ki se kakorkoli sreča z okužbo COVID-19 zelo mešane občutke, ki niso prijetni. Ocenjujem, da sistem deluje celovito, strokovno in marljivo, vendar tudi verjamem, da imamo v takih primerih drugačna pričakovanja, kot smo jih imeli pred okužbo. Ob tej priložnost se želim zahvaliti vodstvu naše osnovne šole, za odločno ravnaje in spoštovanje vseh pravil postopkov tako v fazi preprečevanja kot v fazi zajezitve širjenja okužbe, saj vemo pred kako odgovornimi nalogami in izzivi se nahaja osebje v takem delovnem okolju. Sprotne usmeritve in opisi posameznih za naše okolje potrebnih ukrepov si na njihovi in spletni strani naše občine lahko ogledate in preberete tudi tisti, ki nimate šoloobveznih otrok. Za svoje zdravje lahko največ storimo sami, zato rav-najmo skrajno odgovorno in ponovno dokažimo, da skupaj resnično zmoremo. Želim vam vse dobro. Miran Stanovnik, vaš župan Kanalizacijski projekt Log - Dragomer, september 2020 - Gradnja kanalizacijskega omrežja in čistilne naprave se pospešeno nadaljuje, delavci so v preteklem mesecu zgradili še okoli 1300 metrov kanalizacije. Konzorcij podjetij Hidrotehnik, Komunalne gradnje in Trgograd je okrepil tudi ekipe na terenu ter pripeljal dodatno gradbeno mehanizacijo, saj želijo izkoristiti za gradnjo ugodno lepo vreme Gradnja kanalizacije v Jor-danovem kotu ter v osrednjem delu Dragomerja je v polnem razmahu. Delavci izbranega konzorcija podjetij pospešeno izvajajo gradnjo in sledijo terminskemu planu, so nam pojasnili na Občinski upravi. V Jordanovem kotu se dela zaključujejo Podjetje Hidrotehnik, ki gradi vakuumsko kanalizacijo v Jordanovem kotu, je skupaj z opravljenim delom iz preteklega meseca položil že 1800 metrov cevi, zgrajenih pa je bilo tudi 80 odcepov za hišne priključke. »V Jordanovem kotu so izvajalci začeli izvajati aktivnosti na ulicah v naselju Log - Kačja vas, in sicer na Cesti ob potoku, kjer je bilo položenih okoli 200 metrov cevi ter na Rimski cesti, kjer so zgradili okoli 100 metrov kanalizacije,« so nam povedali na Občinski upravi. Dodali so še, da se naj bi gradnja kanalizacije v Jordano-vem kotu in Kačji vasi na Logu zaključila do začetka oktobra, nato pa naj bi delavci Hidrotehnika gradbeno mehanizacijo preselili v loške Mole, kjer naj bi od začetka oktobra dalje potekala gradnja vakuumske kanalizacije. V Dragomerju na terenu dodatne ekipe Podjetje Komunalne gradnje, ki je prevzelo gradnjo gravitacijsko tlačne kanalizacije v Dragomerju, nadaljuje s polaganjem cevi na ulicah Na Grivi, V Loki in Laze. »Glede na trenutno ugodne vremenske pogoje so se izvajalci okrepili z mehanizacijo in delavci, da lahko izvajajo delo z več ekipami na različnih lokacijah v naselju Dragomer. Trenutno so izvajalci do sedaj izvedli 850 m gravitacijske in 350 m tlačne kanalizacije s pripadajočimi 50 odcepi za hišne priključke,« pravijo na Občini, kjer dodajajo, da naj bi v začetku oktobra začeli z izvedbo gravitacijsko tlačne kanalizacije na ulici Na Grivi od hišne številke 61 do hišne številke 45 ter na ulici Pot ob gozdu v naselju Dragomer. Pri čistilni napravi se naj bi zemeljska dela nadaljevala januarja 2021 Delavci Trgograda so na lokaciji načrtovane centralne čistilne naprave izvedli delovne platoje, gruščnate slope ter več metrov visoke nasipe. Z vsemi naštetimi ukrepi pa naj bi bistveno izboljšali nosilnost, sicer mehkega, barjanskega terena.. Ker so predvideni ukrepi zaključeni se je lahko začela polletna konsolidacija temeljnih tal. V tem času na nasipu ne bodo potekala nikakršna dela, bodo pa potekale meritve s katerimi bodo preverili ali se tla premikajo oziroma posedajo. »Trenutno izvajalec opravlja meritve monitoringa vgrajenih po-sedalnih plošč, kar vključuje meritve višine repernih palic. Predviden termin meritev v času izvajanja monitoring obsega izvajanja omenjenih meritev v predpisanih intervalih do končne meritve,« so nam pojasnili naši sogovorniki. Nadaljevanje zemeljskih del na čistilni napravi je predvideno v začetku prihodnjega leta, gradbena betonska dela pa naj bi začeli izvajati februarja 2021. Naj spomnimo, da bo v sklo- pu ureditve sistema za odvajanje in čiščenje odpadnih voda v Občini Log - Dragomer zgrajena centralna čistilna naprava s kapaciteto 5.000 populacijskih enot. Gradili naj bi jo do konca leta 2021, ko je predviden začetek poskusnega enoletnega obratovanja. Do takrat naj bi bilo zgrajenih že toliko kanalov, da bo na čistilno napravo speljana zadostna količina odplak za njeno delovanje, smo še izvedeli. Stanovalce o gradnji obveščajo na tri načine Na terenu se vsi deležniki gradnje dnevno srečujejo s posameznimi situacijami, ki jih ob sodelovanju občanov na lokaciji kanalizacijskih priključkov rešujejo skupaj s predstavniki občine ter predstavniki izvajalcev. Gre predvsem za usklajevanje mikro lokacij hišnih priključkov za neovirano napredovanje del. Izvajalci sicer stanovalce redno obveščajo o predvidenih aktivnostih izgradnje kanalizacije na posameznih ulicah. Obveščeni pa so tako s pisnimi obvestili, ki jih dobijo v poštne nabiralnike kot tudi na spletni strani ter v radijskih obvestilih »Izvajalci za izgradnjo kanalizacijskega sistema po posameznih ulicah v naseljih pridobijo dovoljenja za zapore cest, kjer se pri izvedbi postavljanja zapor na terenu poskrbi, da tekom napredovanja del izvajalci prestavijo zapore tako, da minimalno ovirajo dostope do posameznih uvozov stanovanjskih objektov, » so nam povedali na Občinski upravi. Sočasno bodo gradili javno komunikacijsko omrežje visokih hitrosti Podobno kot Energetika Ljubljana so sočasnost gradnje izkoristili tudi v podjetju T2, kjer bodo gradila javno komunikacijsko omrežje visokih hitrosti. »Na lokacijah Log-Kačja vas in Dragomer je podjetje T2 d.o.o. že prisotno s svojim materialom in izvajalcem. Podjetje T2 d.o.o. bo traso z upravljalci posameznih komunalnih naprav ter končnimi uporabniki uskladilo z obstoječimi in predvidenimi komunalnimi napravami.. « V. L. NflJ Občina Log - Dragomer 28. september 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si S V občini že brezplačen internet za vse Log - Dragomer, september 2020 - Na najbolj množično obiskanih javnih mestih v Občini Log - Dragomer že lahko brezplačno uporabljate popolnoma odprto brezžično internetno omrežje. Povežete se lahko na eno izmed 16 dostopnih točk, uporaba wifi-ja pa časovno ni omejena. Brezplačno, popolnoma odprto brezžično internetno omrežje že deluje. Občina Log -Dragomer je v okviru evropsko financirane pobude WIFI4EU vzpostavila šestnajst brezžičnih dostopnih točk do interneta. Z brezplačnim internetom so pokrite najbolj množično obiskane javne površine v občini, lokacije, kjer se zbira največ ljudi. »Zadovoljni in veseli smo, da smo našim občanom omogočili enake pogoje in razvojne možnosti, kot jih imajo na tem področju drugi prebivalci EU. To je eden izmed projektov, kjer smo v koraku s časom in občanom omogočamo kar je danes standard,« je povedal podžupan Simon Strgar. 16 dostopnih točk V središču Dragomerja je vzpostavljenih šest dostopnih točk. Do interneta lahko do-stopate v notranjosti Toskane in Doma krajanov, pokrita so vsa teniška igrišča, igrišče vrtca, parkirišče pred gasilskim domom, balinišče ter tudi peščeno parkirišče pri vrtcu. V središču Loga je vzpostavljenih pet dostopnih točk, tri pokrivajo notranjost novega upravnega središča, dve pa loški športni park. Do dveh dostopnih točk lahko dostopate tudi pri objektu Prostovoljnega gasilskega društva Log, pokrivata pa tako notranjost kot zunanjost objekta. Pri osnovni šoli pa se lahko povežete na eno izmed treh dostopnih točk, do interneta lahko dostopate tako v notranjosti osnovne šole, kot v njeni neposredni okolici. Kot so nam pojasnili na Občini so se pri izbiri lokacij spraševali, kjer se giblje največ ljudi oziroma kje se odvija javno življenje. »V Dragomerju je najbolj množično obiskano središče, ker je tam vrtec, ker je tam gasilski dom, ker je tam dom krajanov, ker je tam športni park in Toscana. Podobno je tudi na Logu, središče javnega življenja je tam v športnem parku in v občinskem upravnem centru. Gasilski dom na Logu je bil izbran zato, ker se tam odvija veliko prireditev, osnovna šola pa zato, ker se tam giblje največ ljudi.« Brezplačen internet s hitrostjo 30/10 Brezplačno omrežje je popolnoma odprto. Uporaba je brezplačna, časovno neomejena, neomejen pa je tudi prenos podatkov. Hitrost prenosa podatkov je omejena na 30/10 MB/s, na vsako točko pa se lahko naenkrat poveže okoli 200 uporabnikov. Prijava v omrežje je popolnoma brezplačna, za dostop do omrežja ni potrebna registracija, prav tako ni potrebno vpisovati nikakršnih podatkov. Za dostop do omrežja potrebujete le IT komunikacijsko napravo, torej pametni telefon, prenosni računalnik, tablični računalnik ali dlančnik. Omrežje je vzpostavilo podjetje A1, ki je bilo maja izbrano na razpisu. »Dostopne točke že delujejo, omrežje je bilo izvedeno skladno z razpisnimi pogoji in v roku,« je pojasnil podžupan Simon Strgar. Naj spomnimo, da je Občina Log -Dragomer na razpisu evropsko financirane pobude WIFI4EU dobila 15 tisoč evrov za vzpostavitev šestnajstih brezplačnih wifi točk. »Stroške opreme in njene namestitve je pokrila Evropska komisija, občina pa bo najmanj tri leta krila stroške povezljivosti,« so nam še povedali. Evropska komisija želi s programom WIFI4EU državljanom in obiskovalcem v Evropi omogočiti brezplačni wifi dostop do interneta na javnih mestih. V. L. Foto: V. l. Vloga za gradnjo doma upokojencev bo kmalu oddana Log - Dragomer, september 2020 - Občina Log - Dragomer je še en korak bližje na poti do gradnje Doma upokojencev v Dragomerju. Do gradnje naj bi prišlo v primeru, da bi Dom upokojencev Vrhnika na razpisu pridobil sofinancerska sredstva. Izdelana je tehnična dokumentacija, pripravljena vloga za pridobitev gradbenega dovoljenja, lovili pa naj bi oktobrski rok razpisa za pridobitev do 1,4 milijona evrov sredstev. Nov izziv Občine Log - Dragomer in Doma upokojencev Vrhnika, gradnja nove dislocirane enote Doma, dobiva obrise. Podjetje Arhitektura Ušaj je končalo z izdelavo tehnične dokumentacije, znanih pa je že tudi več podrobnosti o načrtovani novi enoti DSO Vrhnika. Kot smo že poročali je Občina Log - Dragomer, potem ko je dobila zeleno luč občinskega sveta, na državo prenesla občinsko zemljišče v bližini osnovne šole ter tako odprla možnost za pripravo projektov za gradnjo enote doma upokojencev. DSO Vrhnika, ki bi prevzel gradnjo in upravljanje nove enote, bo sredstva za financiranje projekta poskušala pridobiti na javnem razpisu Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Na javnem razpisu bodo sredstva namenili izvajanju dnevnih oblik varstva in zagotavljanja začasnih namestitev za starejše. Predvideno je sofinanciranje 30 projektov v skupni višini 21,5 milijona evrov, ki bodo sofinancirani iz javnih sredstev v višini do 100 % realiziranih upravičenih stroškov projekta. Prijavitelj pa je opravičen do največ 1,4 milijona evrov sredstev. »Izziv priti do enote javnega zavoda doma za upokojence se nam je približal tako zelo, da ga lahko zagrabimo z roko, zato smo se odločili, da gremo temu izzivu naproti. Začelo bi se s postopki za izgradnjo in pridobitev enote, podaljška Doma starejših občanov Vrhnika, « je motive za sodelovanje z DSO pojasnil župan Miran Stanovnik. Na občini pa so še pojasnili, da so na občinskem svetu, ki je potekal septembra, naredili korake za oprostitev plačila komunalnega prispevka: »Ker gre pri izgradnji enote za objekt družbenega pomena in izjemnega pomena tako za Dom Upokojencev Vrhnika kot tudi našo občino, smo s spremembo občinskega odloka omogočili oprostitev plačila komunalnega prispevka.« Investicija ocenjena na skoraj 1,5 milijona evrov Dom upokojencev Vrhnika načrtuje gradnjo enote za zagotavljanje začasnih namestitev za bivanje dvajsetih stanovalcev, ki bi bivali v enoposteljnih in dvoposteljnih sobah. Pritlični objekt z ravno streho bi v primeru uspešnega nastopa na javnem razpisu zgradili na travniku ob Šolski cesti, v neposredni bližini osnovne šole. Dobrih 1000 m2 bruto bivalnih prostorov bi bilo namenjenih začasnemu bivanju, zbiranju, druženju, prehranjevanju, dnevnim aktivnostim in počivanju starejših ob- čanov, ki bi v objektu začasno živeli. V ta namen je v objektu predvidenih več dnevnih prostorov, kjer bi se starejši občani med seboj družili, v njih bi potekale različne dnevne aktivnosti. V objektu naj bi bilo na razpolago 15 sob, in sicer 10 enoposteljnih ter 5 dvoposteljnih sob. Vse sobe imajo načrtovano lastno kopalnico, primerno tudi za invalide. Sobe imajo urejen izhod na teraso in zelenico pred objektom. Okolica objekta naj bi bila urejena z zelenicami, parkovno ureditvijo, parkirišči za dvanajst vozil ter dovozno cesto. Načrtovani objekt bi služil Domu upokojencev Vrhnika kot enota za zagotavljanje začasnih oblik varstva. Namen investicije je zagotoviti kapacitete in prostore, kjer bi lahko starejšim osebam ponudili takojšno oziroma hitrejšo namestitev, ko bi jo le ti zaradi poslabšanja svojega zdravstvenega stanja in pridruženih starostnih težav potrebovali. Kapacitete začasnih nastanitev v enoti v Logu - Dragomer bi se nato sproščale s premestitvijo stanovalca v matično enoto. Tako bi zagotovili učinkovito in hitro reševanje stisk in potreb starostnika po namestitvi ter učinkoviteje nadomestili prazne kapacitete v matičnem domu po odhodu stanovalca. Kot so ugotovili pripravljavci tehnične dokumentacije, imajo take možnosti delovanja tudi pozitivne finančne učinke, saj bi tako lahko zagotavljali kontinuiteto zasedenosti kapacitet. Z zagotavljanjem začasnih namestitev bi lahko ohranili oziroma tudi povečali število zaposlenih, kar pozitivno vpliva na zaposlovanje. Bolj prijazen prehod iz domačega okolja Cilj investicije je zagotoviti ustrezne in sodobne bivalne pogoje stanovalcem, predvsem pa zagotoviti mesta za začasne namestitve, saj se potrebe po teh iz dneva v dan povečujejo. Objekt je zasnovan tako, da veliko izhodov in skupnih prostorov omogoča pogoje za druženja in aktivnosti ter povezovanje z okoljem z drugimi interesnimi skupinami skozi različne dejavnosti. V enoti bodo zagotovljeni pogoji za izvajanje sodobnih oblik in metod dela v manjših bivalnih enotah, gospodinjskih skupinah, kar bi starostnikom omogočilo bolj prijazen prehod iz domačega okolja. Z gradnjo doma želijo v enoti zagotoviti tudi različne programe, ki bi bili povezani z okoljem in matično enoto, zagotoviti integracijo stanovalcev doma z okoljem in različnimi interesnimi skupinami, s čimer bi lahko zagotavljali višjo kakovost bivanja starostnikov in izpolnjevanje njihovih življenjskih, socialnih in psi-hosocialnih potreb. Ob ustrezni infrastrukturi pa bodo poskušali zagotoviti še kakovostno izvajanje standardnih in nadstandardnih storitev ter programov institucionalnega varstva za stanovalce doma kot tudi starostnike v okolju skozi različne oblike medgeneracijske-ga sodelovanja in aktivnosti v okolju. V. L. NflJ Občina Log - Dragomer S 28. september 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Na pokopališču Dragomer gradijo oporna zidova Svetniki so se sestali na izredni seji Log - Dragomer, september 2020 -Podjetje Hidrotehnik na dragomerškemu pokopališču gradi oporna zidova s katerima bodo stabilizirali brežino ter zagotovili dodaten prostor za nove žarne grobove. Projekt bo s tridesetimi tisočaki sofinanciralo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, vrednost del pa je nekaj več kot 50 tisočakov. Delavci Hidrotehnika so na pobočju hriba Sv. Lovrenca, kjer leži pokopališče Dragomer, že začeli z gradnjo dveh opornih zidov. Kot so nam pojasnili na Občini bodo s tem posegom zavarovali brežino obstoječih zemeljskih tras ter zagotovili prostor za nove žarne grobove. »Brežine niso stabilne in se posedajo, zato se bo za njihovo stabilizacijo zgradilo oporna zidova. S tem bomo pridobili tudi prostor za nove grobove,« pravijo na Občinski upravi. Za omenjena dela je bil izdelan tudi projekt za izvedbo, ki mu izvajalec sledi. Izvajalca so izbrali s pomočjo zbiranja ponudb, k oddaji ponudbe so pozvali šest izvajalcev, odzvali so se trije med katerimi je bil najcenejši Hidrotehnik. Ta bo dela opravil za nekaj več kot 50 tisoč evrov. Projekt bo v precejšni meri sofinanciran s sredstvi MGRT, v ta namen bodo dobili okoli 30 tisočakov. Kot smo še izvedeli se naj bi dela na pokopališču zaključila najkasneje novembra. Dostop do pokopališča je onemogočen, poskrbljeno je tudi za varnost še dodajajo naši sogovorniki. Izvedeli smo še, da je gradnja opornih zidov del večjega projekta prenovitve pokopališča v Dragomerju. V prihodnosti je tako v načrtu nadaljevanje del s katerimi se bo nadaljevalo urejanje pokopališča ter zgradilo poslovilni objekt. Projekt predvideva dodatnih 31 enojnih grobov, 178 grobov, 120 žarnih niš ter prostor za raztros pepela. Zavarovalo se bo brežine obstoječih zemeljskih tras, dodatno stabilizacijo terena pa se bo zagotovilo z opornimi zidovi ob vzhodni, zahodni in južni strani pokopališča. Načrtovana je tudi gradnja poslovilnega objekta. Gre za objekt pravokotne oblike z vežico, sobo za svojce, shrambo pogrebne opreme in sanitarijami. Pred vhodov v vežico pa je načrtovano pokrito preddverje. Vhod ter odprt in pokrit poslovni prostor vežice sta orientirana proti jugu v smeri pokopališča. V. L., foto: Občinska uprava Na Logu nov ulični zbiralnik za stare aparate Log -Dragomer, 10. september 2020 - Občina Log - Dragomer je dobila dodaten ulični zbiralnik za e-odpadke in odpadne baterije. Tega so namestili ob obstoječem ekološkem otoku v Športnem parku na Logu. Gre že za četrti zbiralnik OEEO, dva sta postavljena v središču Dragomerja, eden pa na Rimski cesti na Logu. Komunalno podjetje Vrhnika pod okriljem družbe ZEOS d. o .o. v okviru projekta LIFE Gospodarneje z odpadki širi mrežo zbiralnikov za e-odpadke in odpadne baterije. V teh dneh so jih namestili dodatnih osem, sedem v Občini Vrhnika in enega v Občini Log - Dragomer. Skupaj je po vseh treh občinah tako postavljenih že 28 tovrstnih zbiralnikov. Kot pravi direktor Zeosa, Emil Šehic, so občanke in občani s svojim rednim polnjenjem zbiralnikov pokazali, da jih v svojem okolju želijo in potrebujejo še več, zato bo kot je prepričan direktor dodatnih osem pripomoglo k še večji količini zbranih e-odpadkov na tem območju. Z njim se strinja tudi direktor vrhniške komunale, Tomaž Kačar, ki pozdravlja postavitev dodatnih uličnih zbiralnikov, kot pravi je cilj KPV storitev omogočiti čim bliže občanom in tako povečati zbrano količino tovrstnih odpadkov ter doseganje zastavljenih okoljskih ciljev. »Naša infrastruktura ločenega zbiranja malih aparatov in odpadnih baterij iz gospodinjstev se je v občinah Vrhnika, Log - Dragomer in Borovnica zelo dobro prijela. V uličnih zbiralnikih je bilo od njihove postavitve zbranih že 38 ton tovrstnih odpadkov.« E-odpadki in odpadne baterije so posebna skupina odpadkov, ki ne spadajo med mešane komunalne odpadke, zato želimo ljudem približati možnost njihove oddaje. Vsebujejo težke kovine, ki so ob nepravilnem ravnanju z njimi za okolje zelo nevarne, po drugi strani pa gre za surovine, iz katerih je mogoče dobiti reciklate za nove proizvode, s čimer se ohranjajo Log - Dragomer, 9. september 2020 - Na mize so svetniki tokrat dobili štiri točke dnevnega reda. Seja je minila v znamenju pestre razprave in nasprotujočih si mnenj, tako pri obravnavi sklepa o delitvi bilančnega dobička KPV, kot tudi pri obravnavi predloga o uporabi prostorov v Domu krajanov v Dragomerju. Enotni pa so bili svetniki pri potrditvi spremembe odloka za odmero komunalnega prispevka. Svetniki so soglasno dvignili roke za spremembe in dopolnitve Odloka o programu opremljanja in podlagah za odmero komunalnega prispevka v Občini Log - Dragomer. Dopolnjen odlok prinaša nove izjeme, ko plačilo komunalnega prispevka ne bo potrebno. Tako so določili, da tega ne bo treba plačevati v primeru gradnje gospodarske javne infrastrukture. Občinski svet je na mize tokrat dobil predlog o uporabi dela bilančnega dobička družbe JP KPV d. o. o.. Glasovanje sicer ni imelo vpliva na odločitev ali se bo bilančni dobiček delil ali ne, že poleti je namreč vrhniški občinski svet, ki ima glasovalno prevlado, podprl predlog, da si bodo občine izplačale 13 odstotkov bilančnega dobička. V primeru Občine Log -Dragomer gre za 12 tisočakov, Vrhnika bi si izplačala 280 tisočakov, Borovnica pa 35 tisoč evrov. Svetniki Občine Log -Dragomer so bili v večini proti izplačilu dela bilančnega dobička. Mnenja so si bila različna. Na eni strani mnenje, da bi bilo v trenutni situaciji glede bolezni Covid 19 in izzivov glede odvoza komunalnega blata, modreje, da se bilančnega dobička ne razdeli. Na drugi strani pa med drugim mnenje, da se podpre delitev bilančnega dobička in se s tem da signal Občini Vrhnika, da kot Občinski svet želijo sodelovati z njo. O razdelitvi bilančnega dobička bi sicer morala odločati Skupščina JP KPV, d.o.o., a ker ni bilo doseženo soglasje (župana Borovnice in Log - Dra-gomerja sta bila proti, Vrhnika pa za), se je odločevalna moč prenesla na vse tri občinske svete. Kot lahko preberemo iz poročila Skupščine KPV si je Občina Vrhnika želela bilančni dobiček izplačati zaradi potrebnih in načrtovanih investicij v komunalno infrastrukturo, preostala župana pa sta se v duhu dobrih gospodarjev in zaradi trenutnih razmer odpovedala delitvi dobička. Nič manj razgreto ni bilo niti v nadaljevanju seje, ko so svetniki na mize dobili predlog o ureditvi središča Dragomer. Tokrat je bila na dnevnem redu rešitev s katero bi se izpraznjene prostore v domu krajanov v Dragomerju ponovno začelo uporabljati. Poleti so se namreč zaradi selitve Občinske uprave v nov Upravni center na Logu prostori izpraznili. Kot smo lahko slišali na seji, predstavljena rešitev ni optimalna, saj so člani, ki so sodelovali v skupini zagovarjali diametralno nasprotna stališča. Predstavljena rešitev pa naj bi bila srednja pot. Svetniki so na seji izrazili številne pomisleke ter na koncu prišli do soglasja, da bo Občinska uprava pripravila pravilnik, za koordiniranje pa so pooblastili podžupana Simona Strgarja. V L. Za varen začetek šolskega leta naravni viri. V. L. Log - Dragomer, september 2020 - Na šestih najbolj prometno izpostavljenih točkah so ob začetku novega šolskega leta tudi letos otrokom pri prečkanju regionalne ceste pomagali člani PGD Dragomer - Lukovica in PGD Log. Gre za akcijo s katero želijo povečati stopnjo zavedanja voznikov in ostalih udeležencev v prometu, da so se na ceste znova vrnili šolarji. Otroci so se ob začetku novega šolskega leta ponovno vrnili na ceste. V prvih septembrskih dneh je zagotavljanje varnosti otrok ena najpomembnejših nalog, saj so se v promet vključili razigrani otroci, ki še ne poznajo nevarnosti cestnega prometu oziroma otroci, ki so zaradi poletnih počitnice ter odsotnosti iz šole v času epidemije bolezni Covid 19 pozabili, kako pomembno je upoštevanje cestnih prometnih predpisov ter skrb za lastno varnost. Tega se dobro zavedajo tudi v obeh prostovoljnih gasilskih društvih, PGD Dragomer- Lu-kovica in PGD Log, ki vsako leto pristopita k preventivni akciji varovanja otrok na najbolj izpostavljenih mestih v okolici osnovne šole. Tokrat so otrokom pomagali pri prečkanju regionalne ceste na šestih lokacijah ter poskrbeli za bolj varen prihod in odhod iz šole, ob tem pa so otrokom prijazno delili še nasvete za bolj varen korak v šolo. Za dodatno opozarjanje voznikov na najnevarnejša mesta, kjer učenci v večjem številu hodilo v šolo oziroma, tudi v bližini vrtca, kjer se giblje veliko najranlji-vejših udeležencev prometa, so postavili opozorilne table »šol- ska pot«. Prostovoljni gasilci so za varen prehod čez cesto skrbeli na šestih lokacijah, eni v Drago-merju in petih na Logu (prehod za pešce v Dragomerju, prehod za pešce pri Molski cesti, pri avtobusni postaji na Logu in pri prehodu za kolesarje, pri trgovini na Logu, pri prehodu čez regionalno cesto pri avtobusni postaji Log vas ter pri prehodu za pešce v Jordanovem kotu). Pogovarjali smo se z Joži Rem-škar iz PGD Dragomer - Lu-kovica, ki je prva dva tedna pri prečkanju ceste pomagal otrokom na prehodu v Dragomer-ju. »Moja naloga pri varovanju je, da otroci varno pridejo čez križišče. Otroci gledajo ali jih opazujem kako se obnašajo v cestnem prometu ali ne, « nam je povedala naša sogovornica. Dodala je, da otroci zelo dobro poznajo pravila obnašanja v prometu in upoštevajo prometne znake. »Mlajši otroci do četrtega razreda se zelo ravnajo po prometnih znakih,, pri starejših otrocih pa je malo slabše in iščejo bližnjice,« Remškarjeva nam je še povedala, da je v jutranjem času na cesti več šolarjev kot popoldan. »Zjutraj prehod prečka od deset do petnajst otrok, popoldan pa manj, ker so očitno v popoldanskem varstvu,« nam je še povedala prostovoljka, ki je pri varovanju prehoda pomagala prvič. V. L. Foto: V. L. NflJ Občina Log - Dragomer S 28. september 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si V avgustu in septembru Razstava klekljanih izdelkov Študentov univerze za tretje življenjsko obdobje in podpornikov DVIG-a Covid 19 ni ustavil. Dvakrat smo se družili z našimi sovaščani, poeti, katerih pesmi je DVIG objavili v zbirki Šepet barja ob finančni podpori občine. O druženju v Dragomerju ste lahko prebrali v prejšnji številki Našega časopisa. 7. septembra je druženje potekalo za Ložane v novih prostorih občine. Obisk ni bil tako množičen kot v Drago-merju, a priložnosti za srečanja s posameznimi pesniki in za branje poezije bo še veliko. Za to bomo v DVIG-u poskrbeli. V septembru je začel z delom tudi študijsko krožek (ŠK) Podnebne spremembe - mit ali resnica. Tema je očitno zanimiva za mnoge, prijavilo se je neobičajno veliko naših so-krajanov. Na prvem srečanju 9. septembra smo pregledali in dopolnili predlagani program dela ŠK, mentorica prof. dr. Obvestilo Dragica Noe nam je predstavila osnovne gradnike podnebnega sistema, to pa so atmosfera (ozračje), hidrosfera (voda pod površjem zemlje in nad njo), kriosfera (zamrznjena voda v obliki ledu, stalno zmrznjena tla permafrost, plavajoči led in ledeniki), zemeljsko površje, biosfera (območje življenja na zemlji) in vegetacija. Spoznali smo, kakšno je bilo njihovo stanje nekoč in kakšno je danes ter kje so najbolj vidne spremembe v okolju. Predstavitev je popestrila z izseki iz dokumentarnega filma Al Gora in Davisa Guggenheima Neprijetna resnica (film je dobitnik (Oscarja, 2006). Po ogledu se je razvila zelo živahna razprava, na njeni podlagi smo sprejeli program za naslednji dve srečanji: • Tema srečanja 23. septembra bo taljenje ledenikov. Za obisk največjega ohranjenega ledenika Pastirica pod Velikim Klekom (Pasterza - GrossBlockner) je ta čas že prepozno, ker je prekrit s Kultura in prihodnost Stopili smo v obdobje jeseni in koronavirus je znova prinesel še več negotovosti, kot smo jih pričakovali. Tako kot povsod, je tudi pri nas vse do nadaljnjega delovanje kulturnih ustanov omejeno. Vsekakor pa se veselimo dneva, ko bomo lahko ponovno odprli naša vrata ter vam ponudili pester program kulturnih prireditev in dogodkov, kot ste jih vajeni. Upamo, da ste v teh časih dobro, da ste zdravi, da upoštevate navodila NIJZ in se družite v mislih ter v pričakovanju časa, ko bomo skupaj premagali trenutno negotovost, ki je posegla v naša življenja in našo skupnost. Mi se že veselimo ponovnega odprtja naših vrat in skupnega delovanja. V primeru ugodnih razmer pripravljamo že konec meseca oktobra klekljarsko razstavo v sodelovanju z kulturnim društvom Borovnica. Naše društvo želi odgovorno delovati do vas, drage sokrajanke in sokrajani, zato vas vabimo, da nas spremljate na družabnem omrežju Facebook in oglasnih deskah, kjer vas bomo sproti obveščali glede pričetka naših delavnic in skupnih druženj. Za vsa vprašanja, pohvale in kritike, nam lahko pošljete elektronsko sporočilo na kud.kosec@ gmail.com Želimo vam vse dobro in kmalu ponovno na snidenje. KUD Kosec snegom. Obisk bomo uresničili prihodnje leto. • Tema tretjega srečanja bo predstavitev in razprava o knjigi Bojana Videmška Plan B: pionirji boja s podnebno krizo in prihodnost mobilnosti (Ljubljana: UMco, 2020).V septembru bomo izpeljali še veliko izobraževalnih in kulturnih dogodkov: delavnice za najmlajše Od pravljice do lutke, prvo srečanje ŠK Živim v Slovenij, literarne večere z avtorji pesmi v Šepetu barja, mednarodni dan pismenosti bomo počastili s predavanjem dr. Verene Perko Korenine slovenskega jezika, ob koncu meseca pa bomo javnosti predstavili pogovore z de-vetdesetletnik v posebni izdaji revije Pogovori z občani Kolo življenja. Spremljate vabila na spletni našega društva iold.si ali na moja občina.si. Olga Drofenik, Društvo DVIG Kulturno društvo Borovnica -Klekljarska sekcija Punkeljc, je konec avgusta organizirala klekljarsko razstavo na temo DEŽELA PRAVLJIC. 28. 8. 2020 ob 20:00 je svoja vrata odprla dvorana OŠ dr. Ivana Korošca, kjer je potekala otvoritev razstave kljeklanih izdelkov. Zasnovala in postavila jo je ga. Slavica Marta Ošaben. Svoje izdelke so ponudile na ogled tudi gostujoče klekljarce društvenih sekcij: KUD Kosec Log - Dragomer, KD Stara Vrhnika - Zlati polži, KUD Drenov Grič - Lesno Brdo in DU Vrhnika Med klekljanimi izdelki smo občudovali pravljične junake oblečene v klekljane čipke in postavljene v okolja, kot smo jih vajeni iz knjig in filmov. Med njimi niso manjkali niti Trnuljčica in princ, Pepelka, Sneguljčica in sedem palčkov, Pika Nogavička z gospodom Fickom, Janko in Metka, Mala morska deklica in še veliko drugih, bilo jih je kar 36! Klekljarice skupine Punkeljc so neutrudno klekljale čez vso jesen in zimo, ter tako obogatile lutke s klekljanimi oblačili. KUD Kosec je z svojimi izdelki obogatil razstavo z izdelkih naših klekljaric. V času izrednih razmer so pridno ustvarjale prečudovite izdelke kot so Gejša, trije poletni cvetovi, prekrasne prtičke za košarice za kruh, ogrlice in še veliko lepi izdelkov. Razstava se je zaključila v nedeljo 30. 8. 2020. KUD Kosec se zahvaljuje KUD Borovnici za povabilo in sodelovanje in jih vabi, da se tudi nam predstavijo v mesecu novembru. KUD Kosec DVIG vabi v oktobru Na učenje uporabe pametnega telefona v dvojicah z mentorjem Primožem Noetom, vsak četrtek v mesecu od 17. do 18. ure. Prvo srečanje bo 1. oktobra 2020 v sobi upokojencev v Dragomerju. Učenje je namenjeno vsem, ki pri uporabi pametnega telefona naletite na probleme, ki jih ne morete rešiti sami ali pa bi radi nadgradili svoje znanje. V bralni krožek za najmlajše Od pravljice do lutke v četrtek, 1. oktobra, ob 17:30 v Toscani. Srečanje je namenjeno otrokom, starim od 4 do vključno 7 let. Otroci se bodo preizkusili kot avtorji in ilustratorji svojih avtorskih pravljic. Njihove pripovedi bo mentorica zapisala in uredila in objavila v knjižici. V Študijski krožek Pogovori z Darjo Rojec dne 5. 10. 2020 ob 10. uri v sobi upokojencev v Dragomerju. Srečanje bodo vsak prvi ponedeljek v mesecu. Srečanja so namenjena pogovorom in izmenjavi izkušenj o stiskah, ki jih prinese v družino in med prijatelje bolezen, in o tem, kako lahko stiske olajšamo in poskrbimo za preprečevanje nastanka bolezni. V nadaljevalni tečaj angleščine pri prof. Milojki Bab-še dne 7. 10. 2020 ob 8:30 v sobi upokojencev v Dragomer-ju. Nadaljnja srečanja bodo vsako sredo v mesecu ob istem času v istem prostoru. Tečaj je namenjen vsem, ki ste se v šoli učili angleščino in ste jo občasno tudi uporabljali. V bralni krožek pri prof. Alenki Logar Pleško dne 7. in 21. oktobra 2020 ob 18. uri. Srečanje bo na prostem v To-scani, v primeru slabega vremena pa v Toscani zgoraj. V bralnem krožku člani spoznavajo literarne svetove avtorjev slovenskih avtorjev iz matične Slovenije in zamejstva z branjem njihovih del, obiskom gledaliških predstav ali obiskom izbranih avtorjev. Na literarni večer Beremo poezijo z Dragico Krašovec dne 9. oktobra 2020 ob 19h v Toscani. Dragica Krašovec nam bo prebrala nekaj svojih pesmi. Večer bo popestrila gospa Jožica Rupar, pevka in kitaristka iz Borovnice. Z večerom bomo počastili občinski praznik in prispevali k razvijanju bralne kulture v Nacionalnem mesecu skupnega branja. Na medgeneracijski bralni dogodek dne 10. oktobra 2020 v športnem parku Log, o programu in uri srečanja vas bo obvestila občinska uprava. Prijave za vse dogodke pošljite na dvig@iold.si ali pokličite na 031 254 125. Obiščite tudi našo spletno stran iold.si. Veseli vas bomo v naših programih Nika Gams, predsednica Rega na Bohorju Vabilo VABILO NA LITERARNI VEČER "BEREMO POEZIJO" Ponedeljek, 5. 10. 2020, ob 19:00 v Grabeljškovi dvorani Cankarjeve knjižnice Vrhnika. Dragica Krašovec, Jože Zver in Jože Jesenovec nam bodo prebrali nekaj svojih pesmi iz pesniške zbirke Šepet barja (DVIG, 2020). Srečanje bodo popestrili Tamburaši iz Borovnice pod vodstvom Jožeta Zvera in trio Lilijana Stepic, Milka Erbežnik in Jože Jesenovec. Literarni večer je prispevek k razvijanju bralne kulture in spoštovanja slovenskega jezika. Vabita: Društvo DVIG in Cankarjeva knjižnica Vrhnika Po dolgem času smo se spet odpravili na planinski izlet. Namesto Triglava je bil plan izleta od Kranjske gore do Mojstrane (1. etapa Juliana Trail). Ker pa so bile vremenske raz- mere na Gorenjskem slabe, je vodnik Jože priredil izlet. V nedeljo, 30. 8. 2020, smo se odpravili na Bohor v sončno Posavsko hribovje. V kraju Jablance (500 m) je bilo naše izhodišče. Asfaltna cesta nas je pripeljala do ostrega ovinka, kjer smo se odcepili mimo slapu Ubijavnik. Nadaljevali smo po lažji makadamski cesti in se ognili strmi grebenski poti. Ob lepi gozdni soteski, kjer na žalost ni bilo vodnih slapi-čev, smo prišli do lepo obnovljene, vredno ogleda partizanske bolnišnice v Travnem Lazu. Čudovit mešan gozd, kjer med listavci prevladuje veliko javorov in ponekod ob manjših potočkih, se vzpnemo strmo navzgor do travne jase, kjer je vpisna skrinjica in žig. Osvojimo Veliki Javornik (Bohor, 1023 m). Nadaljujemo do koče na Bohorju (896 m). Zadovoljno pomalicamo in se odžejamo. Radovednost nas je gnala naprej na manjšo vzpetino Plešivca (915 m), ki leži nad kočo s pogledom na Posavsko hribovje. Pri koči naredimo skupno fotografijo in si naredimo dolgo krožno turo do izhodišča. Dogodek dneva je bil, da je bila krožna tura res dolga. Mimovozeči kolesarji niso posojali koles. Pogumno ustavim prvi avtomobil, ki je pripeljal mimo nas in poprosim prijaznega šoferja, da našega vodnika zapelje do parkirišča našega izhodišča. Jože in Stane nas pobereta sredi poti. Bilo je veliko smeha in zadovoljstva. Preživeli smo lep sončen dan z lepimi razgledi Posavske narave. Vodniku Jožetu se zahvaljujemo za lep, lahkoten nedeljski izlet. Lili NflJ Občina Log - Dragomer S 28. september 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Bil sem na poti slovenskih beguncev V majski številki Našega časopisa sem prebral o zadnjih dnevih druge svetovne vojne, kot so jih doživljali na Logu. Umikajoča nemška vojska, prihajajoči zmagovalci. Obstreljevanje. Moralo je biti precej hudo. Sam tistih granat nisem slišal ali občutil. Bil sem na poti slovenskih beguncev v Vetrinje. Že kmalu po tem, ko sem se vrnil iz Vetrinja, sem na našem dvorišču naletel na dvoje jam od eksplozije granat in tudi vežna vrata so imele luknje od šrapnelov. V tistih dneh se je umikala od doma množica Slovencev, ki so se bali prihajajočega novega totalitarnega komunističnega režima, ki je bil utemeljen v Rusiji in o katerem so lahko do takrat že marsikaj prebrali. V vojnih letih pa so z njihove strani marsikaj hudega slišali in doživeli. Med temi umikajočimi Slovenci je bila tudi naša družina: mama, starejša hčerka, jaz in najmlajši bratec. Moja najstarejša sestra je ostala doma. Še enkrat sem prebral zapis Mihe Rusa, sina Brinovčevega Cirila, ki se ga še spominjam, kot tudi vseh njegovih bratov in sester. Franc je umrl tukaj, v Argentini, starejši Tonček pa neznano kje v povojnih pomorih. V članku so lepo opisani dnevi, ko se je bližala hercegovska divizija proti že izpraznjeni Ljubljani in z njimi tako opevana »svoboda«. Sam se tega ne morem spominjati, ker smo se z mamo, sestro Kristino in mojim bratom, starim malo več kot eno leto, že začeli pomikati z nešte- vilno množico, ki je bežala pred »osvoboditelji« proti Ljubljani, in se tam pridružili neskončni koloni vozov, ki so prihajali iz dolenjske smeri. Najprej smo se ustavili v Ljubljani v gostilni Pod lipo, ki je bila last Zanoškarjevih iz Dra-gomerja. Tam so našo mamo poznali, ker je včasih hodila k njim v »žernado« (dnino). V živem spominu na tisti večer mi je ostalo, ko sta prišla mlad domobranec in njegova vsa objokana nevesta. Izvedela je, da so ji doma »osvoboditelji« pobili starše. Fanta se še dobro spomnim, imel je okrogla očala, značilna iz tistih časov, dekle pa lepe dolge lase. Naslednje jutro smo krenili skozi Toma-čevo, se ustavili pri Tadolejevi Karlini (če se ne motim, se je tako imenovala). Zapomnil sem si, da mi je ob slovesu dala kos kruha, potresenega s sladkorjem. V tisti množici smo srečali nekega Srba, ki je imel lase dolge do pasu. Zanj so rekli, da se je zaobljubil, da jih ne bo prej ostrigel, dokler ne bo videl kralja Petra. Verjetno ga ni videl nikoli več. No, in tam nekje smo se srečali z Brinov-čevo Milko s konjsko vprego. Na vozu so bili še Dani, Milan in Francka. Ob srečanju z njimi je mama pustila svojo kripco (ročni voziček) in preložila na njihov voz, kar smo ob odhodu vzeli s seboj. To pa je bilo malo perila za najmlajšega Jožeta, kruh in prekajeno meso. Na cesti proti Gorenjski je bila že prava množica vozov, pešcev in kolesarjev, ki so se pomikali proti Tržiču. Proti večeru smo se Brezovčani ustavili nekje med Kranjem in Tržičem, ker je imel kaplan g. Koman s seboj eno salamo in jo razdelil najprej med nami mlajšimi. Med »obedom« je pritrdil podobico Marije Pomagaj na bližnje drevo. Zmolili smo še kratko molitev, potem pa trumoma naprej. Naslednje jutro, ko smo prispeli do Ljubelja, se je vse ustavilo. Nemci so zastražili predor in pustili skozi samo vojaščino. Tu je bilo vse zabasano in v skrbeh. Prišlo je do pregovarjanja med Nemcem in nekim srbskim častnikom. Nemec se ni vdal, Srb je potegnil pištolo in ga na mestu ustrelil. A mi kljub temu nismo mogli skozi predor. Tako smo se morali tisto grozno noč podati po strmih klancih čez prelaz. Uboga živina je komaj vlekla pretežke vozove. Da bi malo olajšali težo, je marsikdo odvrgel svojo dragoceno prtljago v prepad. Na prelazu se nam je vsaj malo odvalila skrb, ko smo izvedeli, da je Rupnikov udarni bataljon razbil partizansko zasedo na mostu čez Dravo v Borovljah. To je bila zadnja domobranska zmagovita bitka z boljševiki. Menda so se Angleži čudili njihovi izurjenosti. Tam je menda padlo na desetine partizanov, noben domobranec. Ni dvoma, da je bil to pravi udarni bataljon. Tako smo prišli popoldne na tragično in že z množico napolnjeno Vetrinjsko polje. Ata je bil takrat pri domobranski postojanki pri Svetem Gregorju. Z njim smo se srečali v okolici Kranja. Bil je malo hud, zakaj smo šli od doma. Toda to ga je rešilo. Drugače bi šel z ostalimi v smrt. Še to moram omeniti, kar je že znano. Slovenska narodna vojska (pravim narodna vojska, ker se je bojevala pod slovenskim poveljstvom in v slovenskem jeziku) je morala odložiti orožje na oni strani Drave. Od tam naprej sem opazil partizane v gozdu ob cesti z nasmehom na obrazih. So že vedeli, zakaj. Strašna je bila sramotna zmota Angležev, da je prišlo do te izdaje. Vsega se ne spominjam dobro. Mogoče dober teden se je govorilo, da kdor hoče, se lahko vrne. Gromovi so se odločili, da se vrnejo, češ kaj pa lahko naredijo dvema ženskama. To sta bili mama in hči Mici, ki nista nikomur skrivili nobenega lasu. Pa še tako je bilo na splošno skoraj prepričanje, da se bodo lahko vsi vrnili, ker zavezniki ne bodo dopustili, da bi v Jugoslaviji zavladal komunizem. Ne vem, kot jaz razumem, da se ni vedelo, da je bilo že prej v Jalti vse dogovorjeno. S tem prepričanjem so me poslali z Gromovima nazaj domov, da ne bo 19-letna sestra Štefka sama doma. Na vozu so bili tudi Brinovčev Milan in revica sestra Francka, ki je imela vse zatečeno lice, ker jo je bolel zob. Na pot domov smo se odpravili v prepričanju, da se kmalu spet vidimo. Tako smo prišli do Ljubelja. Ob prispetju do predora na Ljubelju so nas že ustavili »osvoboditelji«. Tam so nam vse pokradli. Na vozu smo imeli tudi eno vrečo obutve iz razpadle Pekove tovarne v Tržiču. Sam sem imel obute gojzarje, ki mi jih je priskrbel Miklavžev Albin z Lukovice in tako sem se izmazal z dobro obutvijo. Miklavžev Albin in brat Jaka sta tudi izginila v povojnih pobojih. Doma je ostala sestra Ivanka in starši. Ivanka je potem tudi kar naenkrat umrla. Če se ne motim, je tako rodbina Lampretovih izumrla. Ivanke se spominjam kot lepe črnolase dekle. Ubogi starši. Na oni, že »osvobojeni« strani so pa nas čakali »prijazni« ljudje. Malo so nas zafrkavali in potem spustili naprej. Hude komplikacije pa je imel en partizan s svojo ženo, ki sta z nami šla s kolesom. Jasno je moral dokazati, da je res partizan. Spominjam se, da je komandir tako vpil nanj, da so se mu cedile sline iz ust. Ko sem čez čas videl zloglasnega Mačka, sem se takoj spomnil nanj, čeravno ni bil ravno on. Na poti od Tržiča do Kranja smo srečali Matijevo ali Bri-novčevo mamo in pa Jaklčo-vo, mislim, da se je imenovala Micka. Šli sta na Koroško po svoje konje. Ne vem, kako se je to potem končalo. Vrnili sta se obe. Ko pridemo opoldne na Lukovico, smo tam pri Smodi-novih zvedeli, da je protitankovska granata raznesla Mežnar-jeva dvojčka Justija in Srečkota. Doma nisem našel nikogar. Šel sem do tete Mici, tudi tam ni bilo moje sestre. Nazadnje sem jo dobil pri Brinovčevih in me je vsa vesela objela. Od tam se spomnim enega Italijana, ki se je vračal. Bil je zgoraj na balkonu (ganku) in po tleh pobiral koruzna zrna. Spodaj pod cesto pri Mesesnel je pa že bila »ljudska milica«. Bila sta dva, vem, da je bil eden od njiju Miškov Jernej s puško in sta odgnala tega človeka. Bog ve, kako je ta človek končal. Po mojem povratku sva s sestro ostala sama doma. Vse do jeseni nisva vedela, kje so naši, ali so sploh še živi. Koliko noči je sestra takrat prejokala. Oba sva najbolj boleče pogrešala malega Jožita. Končno pa enkrat pride dopisnica z novico, da so vsi živi in zdravi. Takrat smo mislili, da se bo sestri od veselja zmešalo. Življenje pa je šlo naprej. Sam sem takrat obiskoval drugi razred osnovne šole. Ko sem prišel neko popoldne sredi zime iz šole domov, sem našel hišo odprto in prazno. Kaj se je zgodilo? Prišla sta partizan in partizanka tam nekje od Iga, naložila vse, kar sta mogla, češ to je »ljudska last«. Jasno, ata je bil eden prvih, ki se je s skupino fantov z Brezoviške fare uprl njihovem terorju in ustanovili so postojanko vaške straže v šoli na Logu. Tako je bil označen kot »narodni izdajalec« in njegova lastnina je postala »ljudska last« vključno s hišo in ohišnico. Ker se okupator ni brigal za varnost prebivalstva, so se morali sami braniti. Ob ustanovitvi vaške straže v šoli na Logu so Italijani dali vsakemu 10 patronov, neke dolge francoske puške in vsakemu dve bombi, pa še en star francoski mitraljez. S tem naj bi se branili pred Dolomitskim odredom. Logično bi bil absurd, da bi zatrjeval, da so se ti fantje bojevali z belimi rokavicami. Eno noč so bili napadeni, a so bili k sreči odbiti s pomočjo posadke iz Kušljanovega gradu. Na Brezovici je bila v vojaških barakah močna italijanska gar-nizija, a takrat ni bilo nobenega v pomoč. Šele sredi dopoldneva, ko se je dvignila barjanska megla, so pridrveli s tankom ali tanki vprašujoč, kje so partizani. In kaj so naredili? Šli so skozi Drenov grič in Horjul do Brezij, tam nekaj požgali in to je bilo vsa njihova pomoč. In kdo je bil kriv požiga? Ta beli, logično. Partizani pa so se umikali v hrib, imenovan Ključ. V Brezjah se je akcija ustavila. Tega dogodka se gotovo spominja še kdo, ki je še živ. To se je dogajalo jeseni leta 1942. Doma sem bil do leta 1954. Takrat sem dobil potni list z dovoljenjem, da se odselim k svojim staršem v Argentino. Slovenijo sem uspel ponovno obiskati šele ob njeni osamosvojitvi. Domovina je nepozabna, to doživljamo vsi Slovenci v Argentini. Franci Jarc Z vami že od leta 1973 Haščasopis www.zavod-cankar.si/nascasopis Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova-Polhov Gradec, Log-Dragomer N OS Skupne strani 28. september 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si a MDJA KULTURNI CENTER VRHNIKA Tržaška cesta 32 ODPRTO: TO. - NED.: 10.00 - 18.00 / PON. ZAPRTO LJUBLJANICA NOVICE OHRANJANJE TRADICIJE ČOLNARJENJA NA LJUBLJANICI »Najimenitnejša vodna cesta na Kranjskem« je po izgradnji južne železnice v sredini 19. stoletja dokončno izgubila primat nad prometno in trgovsko povezavo. Vloga reke se je v urbanih okoljih omejila na oddih, zabavo, šport in rekreacijo, pri tovornem prometu pa zgolj na lokalne potrebe. Po potresu leta 1895 v Ljubljani je pot med Vrhniko in Ljubljano ponovno oživela, po reki so prevažali opeko in les za popotresno obnovo mesta. Prevažanje opek iz vrhniških opekarn v Ljubljano se je ohranilo vse do petdesetih let 20. stoletja. Po letu 1972 je bila plovba po Ljubljanici strogo omejena. Reka je vsled industrializacije in brezbrižnosti lokalnih in državnih oblasti postajala vse bolj podobna odpadnemu kanalu, degradirano območje pa prepuščeno stihijskemu delovanju posameznih interesnih skupin. Šele od preloma tisočletja dalje Ljubljanica spet pridobiva svojo reprezentativno veljavo in varovanje (kulturni spomenik državnega pomena, Natura 2000, Krajinski park Ljubljansko barje). Z razvojem turizma ponovno vznikajo tudi ideje o plovnosti. Danes po Ljubljanici plujejo številni objekti različnih oblik, pogosto z bučno zvočno spremljavo, ki bi jih težko poimenovali ladje ali čolni. Ureditev plovbe po Ljubljanici ima že (pre) dolgo zgodovino. Pomanjkanje politične volje za celovito načrtovanje in vzpostavitev trajnostne oblike plovbe v sobivanju z zavarovanimi območji kulturne dediščine in narave vodi k parcialnim rešitvam vsakokratnih aktualnih potreb. K temu prispeva tudi umanjkanje strokovnih podlag in znanstvenih raziskav, brez katerih razumevanje dejanskega stanja barjanske reke in njenih geoloških značilnosti ter človekovih vplivov preoblikovanja struge ni možno. Dosedanje delovanje strokovnih služb je bilo usmerjeno predvsem v poplavno varnost, medtem ko so bila področja raziskav in varovanja narave ter kulturne dediščine omejena zgolj na posamične nepovezane projekte, običajno financirane iz evropskih sredstev in brez dolgoročnih učinkov. Tudi projekti ohranjanja tradicije večtisočletne plovbe pripomorejo k razumevanju temeljnih danosti reke, ki po zaslugi državnih varstvenih ukrepov zaenkrat še ohranja svojo prvobitno podobo. PROJEKT NAVIS Številne arheološke najdbe plovil iz Ljubljanice in Ljubljanskega barja so vzpodbudile idejne začetke projekta izdelave historičnih plovil, prve dejavnosti pa so prijatelji in kolegi, zbrani okoli Skupine STIK, Zavoda za podvodno arheologijo in zavoda Škrateljc skupaj z drugimi sodelujočimi pričeli leta 2016, ko so zgradili prvo plovilo - deblak. Temeljno poslanstvo projekta, gradnjo rekonstrukcij historičnih plovil iz Ljubljanice na javnem mestu in v sodelovanju z obiskovalci ter predajo plovil v trajno rabo reki, vsako leto nadgrajujejo. Hkrati z izvedbo delavnic javnosti predstavljajo širši zgodovinski kontekst uporabe plovil in življenja njihovih graditeljev, uporabnikov in drugih sodobnikov. Plovila v celoti izdelujejo z zgodovinsko izpričanimi orodji in tehnikami gradnje, ki sovpadajo z izbranim obdobjem. Z izdelanimi plovili se udeležujejo domačih in mednarodnih regat ter tudi na ta način širijo dostopnost do bogate dediščine plovil. Več: www.projektnavis.com CERKNIŠKI DREVAK V ruralnih okoljih je vsaj do začetka 20. stoletja reka ohranila tudi transportni pomen. Tako na primer na Cerkniškem jezeru, kjer so bili prebivalci do izgradnje ceste na nasipu iz Dolenjega Jezera do Gorice ob vsakokratni visoki vodi popolnoma odvisni od čolnov. Z njimi so prevažali ljudi, živino in vozove, uporabljali pa so jih tudi za ribolov. Vsaka domačija je imela vsaj dva dre- Arhiv Projekt Navis vaka, enega za prevoz ljudi, dolgega okoli 7 metrov, in drugega za prevoz tovora, dolgega do 12 metrov. Veščina izdelave avtohtonega lesenega plovila - drevaka se je do danes ohranila le na Cerkniškem jezeru, čeprav je bila že vsaj v 17. stoletju znana na območju celotnega porečja reke Ljubljanice. Na pogosto poplavljenih notranjskih kraških poljih si ob Cerkniškem jezeru dediči tradicionalne izdelave drevaka prizadevajo ohraniti to znanje tako za potrebe ribolova in turistično-rekreativnih dejavnosti kot tudi zaradi kulturne identitete območja. Poznavanje prave izbire drevesa, ki je bila na Notranjskem predvsem avtohtono drevo jelka, njegove rasti in prave lune za sečnjo kot tudi uporabo starega orodja in načina izdelave je ohranil Tone Lovko iz Dolenjega Jezera. Z ohranjanjem in preučevanjem izdelave in rabe drevaka se ukvarjata Hiša izročila in Muzej Cerkniškega jezera - Jezerski hram. Izdelovanje drevakov je od leta 2015 v Registru nesnovne kulturne dediščine. Več: www.hisaizrocila.si/ in www.jezerski-hram.si PROGRAM 27. 9. 2019 - 31. 12. 2020 TOR.-NED. 10.00-18.00 OBČASNA RAZSTAVA Podvodna kulturna dediščina slovenskega morja Na območju notranjih morskih voda in teritorialnega morja Republike Slovenije se nahaja devetinštirideset registriranih arheoloških najdišč. Dosedanje raziskave so opozorile na velik potencial potopljenih arheoloških najdišč za poznavanje sprememb okolja in klime v holocenu, plovnih sredstev, pristanišč in drugih pomorskih objektov ter medkulturnih povezav in stikov v prazgodovini, antiki in mlajših obdobjih. 10. 10. 2020 ob 11. uri SPLOŠNO JAVNO VODENJE PO RAZSTAVI MOJA LJUBLJANICA Spoznajte reko Ljubljanico, njeno skrivnostno kraško zaledje, številne arheološke najdbe iz njene struge ter zgodovino razvoja Vrhnike, na katero je imela reka velik vpliv. Obiskovalci se lahko javnemu vodenju brezplačno pridružite z nakupom vstopnice. Prijave sprejemamo do petka, dan pred vodenjem: info@mojaljubljanica.si ali 041 354 203 26. 9. - 31. 10. 2020 DNEVI EVROPSKE KULTURNE DEDIŠČINE IN MESEC PROSTORA NA VRHNIKI V mesecu oktobru vas vljudno vabimo v razstavišče Moja Ljubljanica, ki je v sodelovanju MGML, zavoda NaNovo, TV Slovenije, DobiaLab, ZVKDS in Ministrstva za okolje in prostor za vas pripravilo zanimive programe s področij kulturne dediščine, prostora in umetnosti. Več o programih si lahko preberete na www.mojaljubljanica.si. Lt Arhiv Projekt Navis !.■![■: luh i ] i par TipnTir l.^rn {yjrruss :ills huikiMi X Arhiv MGML ^ tXRAJKiftLABUl avte* VLAK AffUEHJiE tAftflJvOJ M EVROPSKO KOHEZUEKO PüLll f-0 eea www.mojaljubljanica.si Informacije: ¡nfo@mojaljubljanica.si, tel.: 041 354 203 N OS Skupne strani 28. september 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Postaviti družino v položaj, da ni zadnja - največji izziv mladega kmeta Obvestilo WC HOV Občane in občanke (lastnike malih živali) občin Borovnica, Log - Dragomer in Vrhnika obveščamo, da je treba posebno skrb namenjati tudi pasjim WC-jem (WC HOV). Pomembna navodila: - pasje iztrebke odložite v PVC-vrečko, ki mora biti zavezana, - zavezano vrečko odložite v odprtino WC HOV-a, - vrečk s pasjimi iztrebki ne odlagajte v koše, ki so namenjeni običajnim odpadkom na avtobusnih postajališčih ... Omenjenih vrečk ne odlagajte v zabojnike, ki niso vaši, - vrečke v WC HOV-u so namenjene izključno za pasje iztrebke (pogosto se dogaja, da kršitelji vzamejo cel paket vrečk), - nujno je treba pobrati pasje iztrebke tudi na zelenicah in travnikih! - bodite skrben lastnik svojega ljubljenčka in opozorite na pravilno ravnanje tudi tiste, ki ne upoštevajo navodil. POMEMBNO OBVESTILO 232 ekoloških otokov je namenjenih samo za zbiranje steklene, papirnate in plastične oz. kovinske embalaže. • "W Na ekoloških otokih ne puščajte mcesar Prineseno razstavite, zložite, razrežite, strgajte in stisnite na primerno velikost in nato odložite v zabojnike, v odprtine, namenjene za določeno vrsto ločenih frakcij. Kršiteljem medobčinska inšpekcijska služba (MIRED) izda najmanj 400 evrov globe. Medobčinska inšpekcijska služba lahko posameznika, ki odloži odpadke ob zabojnikih, na podlagi Odloka o ravnanju z odpadki v občinah Borovnica, Log - Dragomer in Vrhnika (Uradni list RS, št. 100/13) kaznuje za prekršek z globo 400 evrov. Izkušeni terenski kmetijski svetovalki Pavli Pirnat z izpostave Domžale se lahko zahvalimo, da nam je v Združenju ekoloških kmetov Zdravo življenje v sodelovanju s Kmetijsko gozdarskim zavodom Ljubljana, kljub »koronski» situaciji tudi letos uspelo izvesti vsakoletno strokovno ekskurzijo. Njen izbor ekoloških kmetij, ki smo si jih ogledali, je bil ponovno skrbno in premišljeno izbran in nam dal snovi za razmišljanje. V oblačnem ponedeljkovem jutru, 24. avgusta, smo se vsi zdravi in ob upoštevanju varnostnih ukrepov in priporočil v zaprtih prostorih podali proti Dolenjski in Posavju. Najprej smo se ustavili na kmetiji Kukenberger na Gornji Ponikvi pri Trebnjem, kjer nas je pozdravil mladi prevzemnik Toni. S pomočjo videoposnet-kov nam je predstavil kmetijo in postopek predelave sira. Kar s starega očeta na vnuka so pred desetimi leti prepisali kmetijo, s čimer si njegov oče ni nikdar belil las, ampak vseskozi pridno pomaga sinu in enakovredno sodeluje pri odločitvah. Delajo v složnosti in zaupanju trije do štirje člani od štirih generacij. Imajo še dve zaposleni delavki. Na 25 ha zemlje redijo 20 krav rjave pasme, kot najboljše za prirejo mleka, in dosegajo zelo visoko mlečno kakovost, kar je tudi njihov glavni cilj, saj tako z mlekom kot vsemi mlečnimi izdelki hočej o in tudi ponujajo kupcem samo visok nadstandard. Ob krmljenju s senom, brez silaže, s samo nekaj dodanega žita pridelajo vedno bolj cenjeno seneno mleko. Tržijo preko spleta s kakovosti primerno ceno, čeprav je posledično kupcev zato manj. Njihove izdelke smo na dvorišču lahko tudi poskusili, poleg tega pa dobili še nekaj več: občutek umirjenosti, občutek, da je tukaj vse, kot mora biti, k čemur pa seveda pripomorejo tisti pravi odnosi v njihovi družini. Brez tega ne gre, je poudaril mladi kmet in si zaželel, da bi imel več časa za svojo družino. To doseči, mu je največji izziv. Kljub mladosti ima ogromno izkušenj in znanja, ki ga je v prijetnem pogovoru ves čas druženja nesebično delil z nami. Po slabi uri vožnje smo prispeli na biodinamično kmetijo Černelič iz Dečnega sela pri Artičah, ki je ravno pred nedavnim postala še posebno prepoznavna, saj je na evropskem natečaju Rural Inspiration Awards 2020 prejela največ glasov javnosti in se izmed 71 prijavljenih uvrstila na prvo mesto v kategoriji Popular vote, kar je bilo precej omenjeno v medijih. Gospodar Zvone sicer meni, da premalo v pomenu celotne zgodbe njihove kmetije. Jo je pa nam zelo obširno in celovito predstavil. Z ženo sta se leta nazaj naselila z nekaj živine in kupila najprej 2,5 ha zemlje, potem pa jo postopoma dokupovala. Ogledali smo si njegove rastlinjake, kompostni prostor, preprost odprt hlev, ki trenutno služi za skladiščenje, ter stroje in razne pripomočke za obdelovanje zemlje, ki je ne orjejo, ampak samo rahljajo zgornjo, rodno plast. Odličen okus ter lep videz vsej zelenjavi in jagodam, ki jih na kmetiji pridelujejo, dosegajo z uporabo ustreznega komposta, žive vode (ni namreč vseeno, kakšno vodo se uporablja) in s pomočjo raznih biodina-mičnih in homeopatskih pripravkov, ki jim pomagajo tudi pri zagotavljanju odpornosti rastlin in zatiranju škodljivcev. Zelo okusne jagode, ki smo jih poskusili kar naravnost iz rastlinjaka, potrjujejo vse njegove trditve o kakovosti, ki jo nudijo svojim kupcem. Redijo tudi 28 krav s teleti, ki se poleti pasejo na oddaljenih travnikih, ki jih dokupujejo v različnih okoliških vaseh. Postopki obdelovanja zemlje in delovanja raznoraznih strojnih pripomočkov so večinoma na ogled na njihovi spletni strani. Še mnogo, mnogo zanimivega bi nam lahko povedal, če bi čas dopuščal, tako pa smo se samo še malo podprli z odličnimi, sveže pečenimi zavitki in pijačo in se podali še na zadnji ogled. Na turistični kmetiji Pri Martinovih v Globočicah pri Krški vasi smo po glasbenem sprejemu domačih sinov imeli najprej kosilo, pripravljeno s pridelanim na domači kmetiji, ki nam jo je potem predstavil in delno razkazal gospodar Martin. Na 36 ha veliki kmetiji redijo krave dojilje, ovce, krško-poljske prašiče, perutnino, nekaj osličkov in kobilo z žrebe-tom, rujno kapljico pa pridelajo na 3 ha vinograda. Trudijo se ponuditi čim bolj pester meni svojim gostom, ki pri njih lahko tudi prenočijo, saj imajo na voljo kar deset sob, ki so poleti vedno polne tujih turistov, letos pa zaradi vavčerjev samo z domačimi gosti. Trenutno gradijo silos, pripravljajo se na ogrevanje na se-kance, od koder bodo potegnili vod za sušilnico sena, imajo pa še kar nekaj načrtov za prihodnost, med drugim zgraditi bazen za goste. Po kosilu smo to prvo priložnost našega druženja v času korone, ki nam je »odnesla« predviden občni zbor v marcu, izkoristili, da se zahvalimo našemu 20-letnemu predsedniku Janezu Ocepku za vso njegovo požrtvovalnost, trud in odgovornost. V imenu vseh članov sta se mu zahvalili predsednica nadzornega odbora Alenka Pokoren s praktičnim darilom in Francka Toman z izbranimi besedami zahvale in zaupanja ter pesnitvijo o Ekodrevesni-ci Ocepek, s čimer sta ga zelo presenetili in razveselili. Še tri primere dobrih praks smo tako dodali na svoj seznam videnega, poleg tega pa so tudi neprecenljive izkušnje, ki si jih izmenjamo med sabo in tisto prijetno druženje, ko si malo oddahneš od vsakodnevnega dela in skrbi. (No in po 14-ih dneh, ko to pišem, smo še vedno vsi zdravi.) Francka Toman, foto: P. Pirnat N OS Skupne strani 28. september 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Sodelovanje vseh za boljše ohranjanje kosca v prihodnosti Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje od oktobra 2019 do oktobra 2020. V sodelovanju z vodilnim partnerjem Zavodom Republike Slovenije za varstvo narave, Kmetijsko gozdarskim zavodom Ljubljana, Kmetijsko gozdarskim zavodom Nova Gorica, Društvom za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, Notranjskim parkom in sedmimi kmetijskimi gospodarstvi izvaja projekt Preizkus dvostopenjskega izvajanja ukrepa VTR na štirih projektnih območjih (Ljubljansko barje, Planinsko polje, Cerkniško jezero in Pivka). Projekt poteka v okviru ukrepa Sodelovanje (M16.5) in ga financira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja za obdobje 2014-2020. V projektu preverjamo možnost dvostopenjskega izvajanja naravovarstvenega ukrepa Habitati ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov (VTR), s katerim se zagotavlja ugodno stanje ohra- njenosti kosca (Crex crex) in drugih talnih gnezdilk. Sedanje zahteve ukrepa so: raba po 1. avgustu, brez gnojenja, brez paše. Izkušnje kažejo, da večletna pozna košnja na nekaterih območjih izvajanja ukrepa povzroča težave zaradi širjenja invazivnih tujerodnih vrst (ITV), predvsem zlate rozge (Solidago spp.), kar na dolgi rok pomeni slabšo kakovost travnikov in izgubo gnezditvenega habitata kosca. Preverjamo tudi smiselnost pozne košnje, če na površini v tekočem letu kosec ne gnezdi. V praksi bi to pomenilo, da travnike, na katerih so v tekočem letu zabeleženi kosci, zaradi zagotavljanja gnezditvene uspešnosti kosimo pozno (po 1. avgustu), druge travnike pa bi lahko kosili nekoliko prej. Doslej smo kosca popisali na projektnih območjih. Pridobljene popise smo posredovali Agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja, ki pa je poskrbela testno obveščanje kmetijskih gospodarstev, ki so vključena v pro- jekt, o upravičenosti predčasne košnje. Trenutno smo v fazi analize celotnega procesa. V zaključni fazi projekta bo sledila predstavitev rezultatov različnim organizacijam in predvsem kmetom, ki kmetujejo na projektnih območjih. Vse zainteresirane kmete vabimo, da se udeležite delavnic, kjer bomo rezultate projekta in predlagane spremembe ukrepa VTR podrobneje predstavlili in boste lahko podali svoja mnenja. Za več informacij se obrnite na svojo kmetijsko svetovalno službo. Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje ČHOiKkJ VTMfijiki JAM a Ijirrfj nodfidi.i: Evropi fcrmiiri * poflripljfl Nasvet logopeda Zakaj in kako naj otroku berem? Kadar skupaj z otrokom prebirate knjige, listate slikanice in se ob njih pogovarjate, otrok razvija govorno-jezikovno komunikacijo, mišljenje, domišljijo. Pri branju vse bolj razume različne pojme, širi besedišče, ki ga pozneje tudi ustrezno uporabi pri svojem izražanju. Razlogov, zakaj otroku brati, je torej veliko. Kako otroku brati? Zlasti pri mlajših otrocih, otrocih s težavami na področju govorno-jezi-kovnega razvoja, ali pri otrocih, ki branje zavračajo, moramo biti pozorni, na kakšen način jim ponudimo tovrstno dejavnost. Želimo, da je skupno branje prijetno, sproščeno, da je otrok za branje motiviran, saj le tako lahko krepi vsa pomembna področja razvoja. Ob tem je pomembno upoštevati nekaj nasvetov. Prilagodite se Prilagodite težavnost knjige otrokovim sposobnostim vzdrževanja pozornosti, jezikovnega razumevanja in izražanja in ne starosti. Sprva začnete s preprostejšimi in krajšimi knjigami. Ugotovite, koliko informacij je za vašega otroka dovolj, da vsebini še zmore slediti in razumeti. Posamezno poimenovanje sličice ali en stavek, več krajših stavkov ali pa že zmore slediti daljšim zgodbam in pravljicam, ki vsebujejo veliko vsebine in več podrobnosti. Poudarite pomembne besede v knjigi. Razširite otrokovo izjavo. Otrok reče: »To je hiša!« in nanjo pokaže s prstom. Razširite otrokovo izjavo: »Ja, hiša ima streho in okna!« Ko širite otrokove izjave, mu nudite model, kako naj tvori daljše stavke, prav tako pa mu ponudite več informacij o temi. Otroka ne silite v branje, ampak ga poskušate zvabiti v branje na zabaven način. Ponudite mu izbiro med dvema knjigama, ki sta primerni glede na njegove sposobnosti. Izberite knjige, ki so vašemu otroku vsebinsko zanimivejše. Morda ga/jo zanimajo dinozavri, vozila, princese ali pa kaj drugega. Uporaba lutke Gingo pri branju knjig - da bi skupno prebiranje postalo še zanimivejše in zabavnejše, lahko v branje vključimo različne igrače. Zlasti zanimive in uporabne so mehke igrače - lutke, ki imajo premična usta, saj se otrok tako še lažje vživi v igro vlog; pogovor in pripovedovanje preko »govoreče« lutke. Lutka Gingo je zaradi vseh človeških lastnosti, dolgega premičnega jezika in zanimivega videza zelo privlačna. Otroku prek lutke pripovedujemo pravljico, listamo knjige in se pogovarjamo. Nato vlogi zamenjamo in otroka spodbujamo, da tudi on postane lutka in pripoveduje, »bere« ali obnavlja že slišano zgodbo. Naj branje knjig postane zabava in prijetno preživljanje skupnega časa z otrokom! Več informacij na temo spodbujanja govorno-jezikovnega razvoja otrok najdete na: www.gingotalk.com Meta Dolinar in Petra Kavšek Vrhovec, logopedinji Oktober v TMS # TEHNIŠKI MUZEJ SLOVENIJ E v Bistri pri Vrhniki Bistra 6,1353 Borovnica, 01/750 66 70, www.tms.si, info@tms.si Odprto: torek-petek: 8.00-17.00; sobote, nedelje in prazniki 9.00-19.00. Zadnji vstop v muzej eno uro pred zaprtjem muzeja. Občasne razstave: ROBOT.SI: Začetki slovenske industrijske robotike S predstavitvijo edinstvene zbirke v Sloveniji izdelanih industrijskih robotov obeležujemo 40 let začetka delovanja prvega industrijskega robota v Sloveniji in 100 let prve uporabe besede robot. Na občasni razstavi Robot.si iščemo odgovore, kaj robot je in pojasnjujemo izvor besede z legendarnim Čapkovim dramskim besedilom ter zlasti predstavljamo začetke slovenske industrijske robotike. Na ogled je edinstvena zbirka s področja industrijske robotike, ki jo hranimo v Tehniškem muzeju Slovenije. Poseben del razstave je z bogatim programom namenjen najmlajšim obiskovalcem. Na ogled do 30. 5. 2021. Človek na Luni V letu 2019 je minilo 50 let od pomembnega mejnika v zgodovini človeštva, ko je prvi človek pristal in stopil na Luno. Na občasni razstavi, ki smo jo pripravili v sodelovanju z Muzejem novejše zgodovine Slovenije in drugimi strokovnjaki, izpostavljamo, kako so dogodek spremljali v našem prostoru, kakšen odmev je imel v takratnih medijih in kako je vplival na razvoj znanosti in tehnike. Spoznamo tudi prispevek slovenskih strokovnjakov k raziskovanju vesolja. Razstava je podaljšana do 31. 12. 2020. Zakladi iz depojev Tehniškega muzeja Slovenije: Zbirka predmetov pisarniške tehnike: pisalni stroji Na ogled je izbor pisalnih strojev, ki jih hranimo v muzejskem depoju. Med razstavljenimi predmeti je tudi pisalni stroji znamke TOPS, slovenske izdelave. Razstava je podaljšana do 31. 12. 2020. Spored prireditev Nedelja, 4. 10., med 14.00 in 18.00: Skrivnostna Luna, nedeljska družinska delavnica. Nedelja, 11. 10., ob 11.00: voden ogled za slepe in slabovidne (prireditev ob bližajočem dnevu bele palice). Obvezne prijave za posameznike in skupine zbiramo do četrtka, 8. 10: 01 750 66 72, programi@tms.si. Nedelja, 18. 10., ob 11.00: pripovedovanje v parku za otroke z Dašo Ozimek. V primeru slabega vremena bo dogodek odpovedan. Dogodek je primeren za otroke od 4. leta. Od torka, 20. 10., do četrtka, 22. 10., med 9.00 in 13.00: Biotehniški dnevi -NOVOST! Biotehniški izobraževalni center Ljubljana se bo predstavil z raznovrstnimi delavnicami. Prireditev je namenjana učencem tretje triade in dijakom. Prijava skupin in več informacij: 01 750 66 72, programi@tms.si. Več: www.tms.si/event/biotehniski-dnevi-novost/ Nedelja, 25. 10., ob 11.00: Ukročena elektrika, prikaz poskusov Nikole Tesle. Prireditve si lahko ogledate z nakupom muzejske vstopnice. MUZEJ POŠTE IN TELEKOMUNIKACIJ Polhov Gradec 61, telefon: 01/364 00 83, www.tms.si, muzejpt@tms.si Odprto: Z oktobrom prehajamo na nov odpiralni čas: od torka do petka, nedelje in prazniki od 10.00 do 17.00. Zadnji vstop v muzej je eno uro pred zaprtjem muzeja. Občasne razstave Odgovor je pogovor Telefon za otroke in mladostnike, telefon TOM, ki deluje v okviru Zveze prijateljev mladine Slovenije (ZPMS), v letu 2020 praznuje 30-letnico. Z razstavo se bomo dotaknili mladostniške problematike in posebej opozorili nanjo, s čimer želimo nagovoriti tako širšo javnost kot tudi šolske skupine, ki omenjeno temo obravnavajo v okviru učnega načrta. Ob razstavi bomo z različnimi delavnicami opozarjali tudi na pasti spleta ter ozaveščali o varni rabi interneta in novih tehnologij. Na ogled od 4. oktobra 2020 do 4. julija 2021. Nedelja, 4. 10., ob 15.00: voden ogled Muzeja pošte in telekomunikacij. Petek, 9. 10.: svetovni dan pošte: Plebiscitarne znamke. Na svetovni dan pošte bomo v muzeju ob 100. obletnici koroškega plebiscita predstavili dragoceno zbirko priložnostnih znamk, ki so bile izdane novembra leta 1920. Gre za znamke iz serije verigarji, ki so bile pretiskane z napisom KGCA 1920, koroška glasovalna cona A. V muzeju poleg znamk hranimo tudi osnutke pretiskov, ki bodo ob visokem jubileju prvič na ogled. Ob 15.00 vas vabimo tudi na voden ogled zbirk in predstavitev filatelistične zbirke. Na ta dan bosta vstop v muzej in vodenje brezplačna. Nedelja, 11. 10., ob 15.00: Trara, trara, pošto pelja!, voden ogled za družine. Nedelja, 18. 10., ob 15.00: voden ogled za seniorje. Pridržujemo si pravico do sprememb v programu. N OS Skupne strani 28. september 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Urška svetuje Kaj so nekemične odvisnosti? Prehrana otrok Nekemične odvisnosti so odvisnosti, ki delujejo na podoben način kot kemične (npr. alkohol, droge, nekatera zdravila ... ), samo da oseba za stanje omame ne potrebuje zunanjega vnosa substanc, ampak omamo lahko doseže z nekim postopkom (vedenjem). V možganih imamo namreč mehanizme (nevropeptide), ki lahko spremenijo stanje zavesti (tako kot npr. droge). In vsak človek se lahko nauči, kako izzvati neko količino teh snovi z določenimi vedenji. Od nekemične odvisnosti je težko abstinirati, ker je težko izvajati kontrolo nad posameznikom, ki je odvisen od nekega vedenja, saj se odvisnik omami lahko že samo s tem, da se zasanja. V nadaljevanju bom opisala nekaj nekemičnih odvisnosti. Odvisnost od iger na srečo ali patološko hazardiranje Značilno je pogosto, pona-vljajočese pojavljanje epizod igranja iger na srečo, ki pri posamezniku vzpodbudijo vzburjenje in pričakovanje. Patološki hazarder ne igra za zabavo, ampak zato, ker je že zaigral neko količino denarja in ga želi z novo igro pridobiti nazaj, pri tem pa izgubi kontrolo nad svojim obnašanjem. Razmišljanje postane neracionalno, pojavijo se kognitivne motnje, npr. prepričanje, da je zmaga zelo blizu, ali prepričanje, da obstaja neka tekma. Zaradi tovrstnega vedenja lahko zanemarja svojo družinsko, socialno in poslovno življenje, zaradi finančne stiske lahko tudi na nezakonit način skuša priti do denarja. V samem krogu zasvojenosti se pojavljajo tri faze: • faza zmage (spremlja jo vzhi-čenost, občutek vsemogočnosti in kontrole naključja, občutek sreče), • faza izgube (oseba igra za vedno večjo vsoto in ne more prenehati, zato doživlja finančno stisko in še bolj igra, saj še vedno upa, da bo prej ali slej zmagal-a), • faza obupa (oseba se utaplja v igrah na srečo, ne pride na zeleno vejo, več izgubi kot pridobi. V tej fazi se oddalji od družine in prijateljev in takrat po navadi le-ti ali pa oseba sama poišče strokovno pomoč). Odvisnost od igranja računalniških igric, uporabe digitalne tehnologije O odvisnosti od uporabe digitalne tehnologije in računalniških igric govorimo, ko le-ta prevzame življenje posameznika in vključuje naslednja vedenja: kompulzivno rabo digitalnih tehnologij (posameznik mora uporabljati digitalne tehnologije, da zadovoljuje svojo trenutno stisko), preokupira- nost z vključenostjo v on-line svet, laganje oziroma skrivanje vedenja, povezanega z uporabo digitalnih tehnologij, nezmožnost kontroliranja on-line vedenja. Ključni znaki in simptomi odvisnosti od informacijsko komunikacijske tehnologije (v nadaljevanju IKT) so: - preokupacija (neprestano mišljenje o prejšnjih vedenjih, povezanih z digitalnimi tehnologijami in načrtovanje prihodnjih aktivnosti), - povišana raba IKT (oseba potrebuje vedno več časa za dosego istega učinka zadovoljstva), - nezmožnost končati aktivnost (kljub enemu ali več poskusov se oseba ne more kontrolirati pri zaključevanju aktivnosti, povezane z vključenostjo v IKT), - odtegnitveni sindrom (oseba se počuti vznemirjeno, depresivno ali razdražljivo, ko se ne more vključiti v uporabo tehnologije IKT), - izguba občutka za čas ob rabi tehnologij IKT, - uporaba tveganih vedenj (zaradi čezmerne rabe tehnologij IKT ogroža prijateljske odnose, delo, družino), - laganje ključnim osebam, da se bi lahko vključevala v uporabo tehnologij IKT, - uporaba tehnologij IKT zaradi pobega iz realnega sveta. Odvisnost od dela Deloholizem oziroma zasvojenost z delom se pojavi pri osebi, ki svoj notranji čustveni svet uravnava z delom in ga zlorablja za uravnavanje tesnobnih stanj. Mnogi strokovnjaki jo imenujejo »bolezen sodobnega časa«. Delo in misli o delu zajemajo večino njihovega časa. Ne morejo se izklopiti iz tega, saj jim to preprečujejo občutki tesnobe, strahu, sramu in krivde. Kot za vse druge zasvojenosti je tudi pri odvisnosti z delom prisoten cikel, in sicer ko oseba opravi delo, le za kratek čas zmanjša tesnobo in občutek krivde, nato pa se le-ta spet poveča in da jo spet zmanjša, sledi nov cikel dela. Svojo lastno vrednost vrednoti preko opravljenega dela in uspehov na delovnem področju. Simptomi so: • ves čas se posvečajo delu, delo razširjajo tudi na čas zunaj delovnega časa in čez vikend, • ne želijo prenehati z delom, njihove misli se ves čas vrtijo okoli dela in službe, • radi delajo sami in se osredo-točajo na podrobnosti, • imajo visoka pričakovanja do sebe in drugih, • naredijo več, kot vodja zahteva od njih, • nizka samopodoba in samospoštovanje, • osamitev, odtujitev od okolice, zanemarjanje družine. Zasvojenost z odnosi oziroma soodvisnost je ena od bolezni odvisnosti in ima vse doslej opisane značilnosti zasvojenosti; gre za ponavljajoče se škodljivo vedenje, omamljanje, za isti omamni učinek je potrebno vedno pogostejše ponavljanje in povečevanje odmerka, zasvojeni doživljajo ekstremne vzpone in padce razpoloženja, vendar škodljivega vedenja ne morejo opustiti, čeprav poskušajo in si to želijo, saj so izgubili nadzor nad njim in je omamljanje postalo kompulzivno. Kadar se kljub notranjemu hlepenju ne omamijo, jim grozi abstinenčna reakcija. Poleg naštetih obstaja še veliko drugih nekemičnih odvisnosti, kot so prenajedanje, zasvojenost s seksualnostjo, nakupovanjem, zasvojenost s športom itn. Kaj lahko storimo, če prepoznamo, da imamo težave z vedenjskimi oziroma nekemičnimi zasvojenostmi? Zdravljenje zasvojenosti je dolgotrajen proces, pri katerem je prvi korak prepoznavanje in nato priznanje posameznika, da ima težave. Naslednji korak je iskanje ustrezne pomoči in podpore. Včasih je že prepoznavanje zasvojenosti lahko zapleteno in oteženo, zato vam že v tej fazi priporočam, da se obrnete na strokovno pomoč. Potrebno je delovanje v smeri predelave občutkov, čustev, vzorcev vedenja in mišljenja, saj je zasvojenost progresivna in lahko privede do poškodb na vseh ravneh življenja (telesni, duševni, socialni, duhovni, medosebni). Za konec: ne bom rekla, da je mogoče narediti prav vse, česar se lotimo, je pa marsikaj drugače, že če samo pogledamo z drugega konca, kajne? Urška Jesenovec, mag. zakonskih in družinskih študijev, zakonska in družinska terapija jesenovecurska@gmail. com 031544095 Otroci v vrtcu pojedo štiri dnevne obroke, v šoli pa skoraj gotovo dva, če ne tri. V vzgojno-izobraževalnih zavodih je hrana postrežena vsake tri ure in ta vzorec bodo prenesli tudi domov. Kaj torej počnimo doma, da se izognemo lačnim ustom in živčni vojni? Potrebujemo malo organizacije. Najprej določimo ure dnevnih obrokov. Usklajene naj bodo s tistimi, ki jih imajo otroci na urniku tudi v šoli. Otroški želodček se navadi na določen ritem in zna se zgoditi, da bo na uro, ko so sicer vajeni jesti, postal lačen. Obroke postavimo na vsake tri ure. Otroški organizem hrano potrebuje tako za dnevne obveznosti kot tudi za rast in razvoj. Ne pozabimo! Jedo naj vnaprej in ne za nazaj. Obroke naj jedo, preden se lotijo obveznosti dneva. Raziskave kažejo, da naloge, ki zahtevajo pozornost, kognitivno udejstvovanje in spomin, boljše opravljajo otroci, ki zajtrkujejo - v primerjavi s tistimi, ki zajtrk redno izpu-ščajo. To velja za vse obroke dneva, ne le za zajtrk. Uskladimo se Ure nato uskladimo še z drugimi obveznostmi dneva, ki jih imamo tudi preostali, predvsem odrasli člani družine oz. tisti, ki bomo hrano lahko skuhali. Nič namreč ne koristi kosilo ob 12.00, če je dnevni službeni »online bri-fing« ob 11.00. Kosilo se samo skuhalo ne bo in vse skupaj bo pomenilo le vsakodnevno nepotrebno živčno vojno. V tem primeru po zajtrku raje otroku ponudimo dve malici, ki si ju lahko postreže sam, in kosilo prestavimo v popoldanski čas ter dan zaključimo z lahko večerjo. Pomembno je, da upoštevamo ure obrokov, strukturo pa prilagodimo realnemu stanju in svojim zmožnostim. Sestavimo jedilnik Le-ta naj bo čim bolj raznolik in pester, sestavljen pretežno iz svežih živil, vsaj dokler so na voljo. Upoštevati mora tudi posamezne okuse družinskih članov, a vseeno sledi načelu vključevanja vseh skupin živil, torej tudi tistih, ki morda najmlajšim niso najbolj pri srcu: z kot zelenjavaaaaaa-aaaaaa! Sledimo dvema praktičnima nasvetoma: pripravimo grob, okviren prehranski načrt, ki ga nato tedensko prilagajamo s posameznimi konkretnimi izbirami. Za primer: ponedeljkovo kosilo so testenine z belim mesom, torkovo je jed na žlico, sredino kosilo postreže z morsko izbiro, četrtkovo je rižota ali kaša, petkovo pa krompir s stročnico. Posamezne ideje za recepte redno objavljam na spletni strani https://www.di-etetik-priporoca.si/kategorija/ recept/. Vabljeni k ogledu. V jedilnik umestimo praktične obroke, ki jih lahko skuhamo enkrat in uporabimo tudi naslednji dan. Za primer: za večerjo polenta z mlekom ter naslednji dan za kosilo golaž s polento. Golaža lahko skuhamo več in ga shranimo v zamrzovalnik ter ga večer prej le odtajamo. Temu pri Dietetik priporoča pravimo SOS obrok. Kosilo je torej sestavljeno iz odtajane jedi in jedi, ki smo jo prenesli iz prejšnjega dne. Izgovora, da ni časa za kuhanje, torej ni več! Naj bo domače Za piko na i, da bodo otroci dlje siti, upoštevajmo še, da nasitno vrednost obroka povečajo beljakovine, kar v praksi pomeni, da ob sadni malico ponudimo še skuto ali jogurt, ter da občutek sitosti doda prehranska vlaknina, ki nase veže vodo in v prebavilih naredi volumen: bele žitne izdelke naj torej zamenjajo polnozrnate izbire. Sladkarije, slaščice, sladke pijače, vrečke s slanimi prigrizki in druge pregrehe ne sodijo v šolske kuhinje, četudi so te organizirane doma, npr. zaradi karantene. Slaščice raje pripravimo domače in tako zagotovimo, da bodo poleg razvajanja br-bončic zadovoljile tudi telo. Nekaj praktičnih idej za super slaščice, ki jih otrokom lahko ponudite kot malico, sem objavila na spletni strani. Katja Simic, Dietetik priporoča, www.dietetik-priporoca.si N OS Skupne strani 28. september 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si a Spregovorimo tudi o najtežjih življenjskih preizkušnjah 15. oktobra obeležujemo mednarodni dan otrok, ki so umrli med nosečnostjo ali kmalu po porodu. Čeprav se kot družba morda izogibamo »težkim« temam, pa je prav, da med nami ustvarimo tudi ljubeč prostor za družine z »nevidnimi«, angelskimi otroki. Nosečnosti in dojenčkov ne povezujemo s smrtjo. Kljub temu pa se zgodi tudi to. Krivica gor ali dol, življenje prinaša raznovrstne izzive in nekaterimi med nami se moramo spoprijeti tudi z najbolj nepričakovanimi. Ne glede na to, kako dolgo traja nosečnost 4. tedne, 8. tednov, 12. tednov, 20. tednov, 39. tednov ... Čeprav medicina in družba ne priznavata še, da je v maminem trebuščku otrok, je ta »skupek celic« potencial živega bitja, dojenčka, vizija prihodnosti. Za par, ki se morda še sam pri sebi nasmiha ali pa je že javno razglasil veselo pričakovanje, se podrejo sanje o lahkotnosti nosečnosti in rojstvu družine. Ženska med splavom doživi prav tako porod, z vsemi hormonskimi in telesnimi spremembami. Morda doma v kopalnici, morda v bolnišnici. Predvsem pa se prerodi njena psiha. Iz njenega morda že okroglega trebuščka se namesto dišeče štručke poraja vseobsegajoča teža praznine. Kjer bi morala stati zibka, morda gori svečka. Začne se proces žalovanja, ki pa je pogosto skriven, saj smo starši zaviti v meglice sramu. Ker najverjetneje par nikogar ne pozna s podobno izkušnjo izgube in to zgodbo prvič doživlja skozi svojo izkušnjo, lahko sploh nima besed za ubeseditev. Nimamo »navodil« za obredno slovo. Neskončna žalost, težki občutki krivde, navali besa, divje ljubosumje ob pogledu na vozičke drugih so vsakodnevna resničnost žalujočih staršev. Po navadi se okolica bližnjih ne znajde, kako bi se pogovarjala z njima. Pripombe, kot so: sej bo pa naslednjič šlo, sej sta še mla- da, ah, veš, sosedova je izgubila čisto pravega otročka, pa saj se še vsaka tretja nosečnost tako konča, nam res niso v pomoč. Nihče na tem planetu ne more zagotoviti, da bo ženska še zanosila oziroma donosila dojenčka. In kaj če se to sosedi zgodi, to je moj otroček in moja zgodba. In kaj če je statistično gledano »normalno«, da moramo nekateri skozi to. Še vedno sem resničen človek z resnično bolečino. Morda tišina, v katero sta pogreznjena, skriva bolečino izgube, zato nimata odgovora na vprašanje: »Kaj pa vidva čakata?« Ljubeč objem. Tiha rama, ki podpira jok. Vaše iskreno zanimanje za izkušnjo. To so tiste poteze, ki delujejo zdravilno. Ko in če se zgodi naslednja nosečnost, ji rečemo mavrična. Ker, zaupajte, za dežjem posije sonce. Ta je daleč stran od lahkotne. Pogosto je povezana z ansksi-oznostjo, strahovi. »Kaj pa če spet? Bova zmogla še enkrat čez to pot?« Ženske se spopadamo s porušenim zaupanjem v lastno telo. Krč nas drži, da bi se svobodno premikale, da ne bi slučajno škodile dojenčku. Kljub vsemu nam mavrični otroček sveti kot lučka in nas drži pokonci, da zmoremo prenesti to negotovost iz dneva v dan. Spočetje je čudež, naj življenje traja kot utrinek ali pa kot mladosten stoletnik. In ravno spoznanje o krhkosti in skrivnostnosti življenja prinese največje darove, saj nas grobo predrami. Nič več nam niso zaporedje šola, služba, hiša, otrok samoumevni. Ponudi nam možnost, da premislimo, kaj bi v resnici želeli ustvarjati onkraj uveljavljenih družbenih zapovedi. V meni so najine štiri zvezdice prebudile željo po zavestnem in čuječem starševstvu. Globoko hvaležnost in ponižnost do zanositve, nosečnosti in poroda. Dale pa so mi tudi moč in pogum, da odpiram prostor za ranljivost tudi drugim staršem, ki se soočajo z izgubo. Ko sva se enkrat odprla in svojo izkušnjo delila z drugimi, sva se zavedala, da nisva edina, kar nama je bilo v veliko tolažbo. Večkrat, ko sva pripovedovala najino zgodbo, lažje je bilo živeti z njo. Draga mamica in očka angelskega otroka, vidim vaju, sočustvujem z vajino bolečino. Moje iskreno sožalje. Vem, da so se vama podrle sanje in upanje o vajini družini. Pogreznjena v bolečini, ko bi morala slaviti čudež stvarjenja. Ni besed, ki bi lahko potolažile vajino ihtenje. Vendar želim, da vesta, da nista sama. Izguba nosečnosti je resnična izguba, ki ji »pripada« proces žalovanja. Sezita po pomoč. Čeprav morda nihče, razen vaju, ne ve, za tisto malo pikico. Je obstajala in je bila čisto vajina. Naj poleg solz tečejo tudi besede o vaši zgodbi. Zaupajta. Več o naši izkušnji rojstva Mavrične družine, podpori in sledečem preporodu lahko najdete v oktobru na spletni strani Mavrična.Si. - Mavrična podpora ob rojstvu družine. Maša V. Ponikvar Haščasopis KULTURA 28. september 2020*^ rn elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Zaprtje razstave Dekliška vokalna skupina - polna energije in odlik Tržaški umetnik Matjaž Hmeljak z dvema svojima umetninama Korona virus ima različne poti in dogodke, ki so vplivali na odprtje in zaprtje razstave računalniških grafik Tržačana Matjaža Hmeljaka. Razstava umetnika Oblika sence bi morala biti uradno odprta 10. marca. Vendar so takratni ukrepi omogočili samo njeno predstavitev v avli Cankarjevega doma. Tako je bila na ogled do 1. septembra, ko sta bila odprtje in zaprtje z zanimivim kulturnim programom. Zbrani v avli so upoštevali določila glede korone: maske in prava medsebojna nrazdalja. O umetniku in njegovih delih je spregovorila likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn ter med drugim povedala: »Matjaž Hmeljak je diplomant elektronike in dolgoletni profesor informatike na Univerzi v Trstu. S svojimi znanji, vedenji in z dragocenimi izkušnjami pri uspešno realiziranih štirih projektih računalniške grafike, ki jih je programsko izpeljal po zamisli in umetniškem načrtu Edvarda Zajca (slikarja in grafika, enega izmed pionirjev računalniške umetnosti) ter z neutrudno osebno raziskovalno vnemo, je postavil trdne temelje za uspešno in vznemirljivo ustvarjalno potovanje po svetu računalniške vizualne umetnosti. Vse od leta 1984 ustvarja »načrte« za slike, in sicer v obliki računalniških programov oziroma algoritmov. Računalnik sledi navodilom, ki jih Hmeljak zapiše v program ter nato avtonomno generira slike - t.i. računalniške oz. digitalne grafike. Avtor jih selekcionira in shrani, oziroma prezentira na klasičnem slikovnem temeljniku. Pred gledalcem zaživi podoba, ki premore likovne kategorije, čeprav je njeno ustvarjalno poreklo povsem specifično, saj gravitira v matematiki in je pogojeno z informacijsko tehnologijo. Na tokratni razstavi predstavlja omenjen izbor del, ustvarjenih z avtorskim programom Oblika sence. V program je vgrajeno večje število prostorskih struktur (čez šestdeset struktur ali deformacij prostora) in barv (čez štirideset barvnih palet). Poleg tega program predvideva mešanje dveh struktur in še nekaj več kot deset te-kstur površine.« Za kulturni program je poskrbela novonastala vokalna skupina, ki združuje dekleta z Vrhnike: Emo Trček, Mihaelo Mezeg, Ido Treven, Evo Poko-vec in Ano Roš. Delujejo v okviru Kulturnega društva Nauportus Viva in bomo o njih po vsej verjetnosti še pisali. Prireditev je vodila Tatjana Oblak Milčinski. Simon Seljak V objemu zvoka in slike V Cankarjevi knjižnici Vrhnika je pri mostičku »11. šola pod mostom« na ogled razstava likovnih del osnovnošolcev iz OŠ Antona Martina Slomška. Mentorica: Maja Zalokar, 1. C r., risanje, slikanje Avtorji: Zoja Trček, Matej Šušmelj, Jurij Tehovnik, Romina Klara Gabrovšek Mentorica: Urška Zamejc, rezanka, naslov lik. del -Riba v morju Avtorji: Maja Kržmanc, Ela Dremelj, Zoja Gričar, Kristina Matkovič Mentorica: Darija Čiča, 2. B r., slikanje s tempero, naslov lik. del - Pesem za ribo Avtorji: Borde Stojnic, Tja-ša Pišek, Tija Kordic, Lucija Mišic Mentorica: Darja Buh, 1. A r., kombinirana tehnika (tr-ganka, lepljenka) naslov lik. del - Riba preganja dolgčas Avtorji: Jona Gabrovšek, Matevž Obal, Enej Kranjc, Vita Lenarčič Mentorica: Evelin Škof, 2. A r., kombinirana tehnika, naslovi: Riba, Riba v naravi, Pesem za ribo Avtorji: Erik Čukljek, Danilo Stojnic, Ajda Skvarča Strokovna žirija: mag. Nuša Lapajne Čurin, Klemen Markovčič, Simona Zorko Učenci so ustvarjali v različnih likovnih tehnikah ob poslušanju posamezni starosti prilagojenih radijskih iger za otroke. Dela so nastala v sklopu likovnega natečaja V objemu zvoka in slike, ki ga že štiri leta skupaj organizirata Radio Slovenija oziroma njegov program Ars in Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Gre za uspešno zgodbo dveh javnih institucij, še posebno radia, ki ima za enega od temeljnih ciljev spodbujati slušno in vizualno občutljivost. Tokrat so mladi v likovno govorico prepesnili radijske igre Ta pesem ozdravi ribo. Razstava je na ogled od 1. do 30. septembra. Gašper Tominc samo robovi samo z robovi se stikamo (vse ostalo je globina in nad njo višina) v otroštvu zaobljene jih življenje počasi izbrusi v nože da smo potem vse bolj plahi v ljubezni vse bolj nevarni v bolečini zato se previdno srečujemo krhamo lomimo postajamo vse bolj otopeli le še v evforiji predaje včasih zanihamo med globino in višino ki se izpodkopani osipata preko robov v prah iz nas Milan Žniderič Vabilo NA LITERARNI VEČER »BEREMO POEZIJO« Ponedeljek, 5. 10. 2020, ob 19.00 v Grabeljškovi dvorani Cankarjeve knjižnice Vrhnika. Dragica Krašovec, Jože Zver in Jože Jesenovec nam bodo prebrali nekaj svojih pesmi iz pesniške zbirke Šepet barja (DVIG, 2020). Srečanje bodo popestrili Tamburaši iz Borovnice pod vodstvom Jožeta Zvera in trio Lilijana Stepic, Milka Erbežnik in Jože Jesenovec. Literarni večer je prispevek k razvijanju bralne kulture in spoštovanja slovenskega jezika. Vabita: Društvo DVIG in Cankarjeva knjižnica Vrhnika Wascasopis KULTURA 28. september 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Cankarjev dom Vrhnika Pilotni projekt: Umetniška rezidenca Navkljub situaciji in zapletom, povezanih s covid-19, smo se v Zavodu za sodobno umetniško prakso in teorijo 0.1 odločili, da poletje 2020 izkoristimo za dobro zasnovo in predpripravo Umetniške rezidence. S tem smo si želeli preizkusiti, kako si zamišljamo delovanje re-zidenčnega programa v dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki, ki bi ga začeli izvajati naslednje leto. Tovrstne rezidence so v mednarodnem okolju dobro znana in utečena praksa. Ustvarjalcem nudijo potreben čas za razmislek, raziskovanje in/ali produkcijo umetniškega dela. Med rezidenco umetnik živi zunaj svojega lokalnega okolja, s čimer spoznava nove kraje, različne kulture ter znotraj lastnega zanimanja in koncepta eksperimentira z raznolikimi idejami in materiali ter se povezuje z lokalno skupnostjo. Namen rezidence je omogočiti slovenskim in mednarodnim umetnikom s področja uprizo-ritvenih umetnosti (ples, gledališče, lutke, performans, folklora idr.) poglobljeno raziskovanje in ustvarjanje kakovostnih avtorskih projektov na Vrhniki. V pilotno različico smo povabili mednarodna umetnika: italijanskega koreografa Fabija Li-bertija in plesalca Christiana Levequeja, ki sta raziskovala delo pod naslovom A/I QUERY (slo. Vprašanje/Dvomim). Projekt pripoveduje o telesu kot glavnem komunikatorju v njegovi popolni izpostavljenosti, ranljivosti in moči. Avtor raziskuje zmožnosti telesa in njegove osamljenosti, ki razpira poglede v osebno identiteto, odnos do sedanjosti, iskanje ravnovesja med nujnim in nepomembnim ter neprestane želje po stiku. Umetnika sta na Vrhniki ustvarjala dva tedna, in sicer od 10. do 25. 8. 2020. Hkrati je domača avtorska ekipa uprizoritvenega projekta z naslovom ZA LUDWIGA (Jernej Bizjak, Klemen Jane-žič, Sanja Neškovic Peršin, Tinkara Jerina, Nina Ivani- šin), v produkciji Zavoda 0.1, preizkusila pogoje umetniške rezidence v tujini, natančneje v Aarhusu na Danskem, kjer so se seznanili s primerom dobre prakse in obenem analizirali, na kakšen način rezidenco nadgraditi in jo pripeljati na Vrhniko. Projekt ZA LUDWIGA je gibalno-gledališki poklon skladateljevemu geniju Ludwiga van Beethovna ob 250. obletnici rojstva, ki jo praznujemo v letu 2020. Zaradi izgube umetnikovega sluha se projekt zelo osredotoča na vključevanje gluhih in naglušnih, hkrati pa raziskuje razvoj in pomen praznovanja rojstnih dni v različnih kulturah skozi čas. Ustvarjalci so na Danskem raziskovali kar tri tedne, in sicer med 3. in 21.8. 2020. V torek, 25. 8. 2020, ob 11.00 sta obe ekipi (mednarodna in domača) v dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki predstavili rezultate svojih raziskovanj predvidenim partnerjem programa Umetniška rezidenca 2021, ob tem pa ne le delili rezultate dela, ampak ......... KINO ........... VRHNIKA PRIPOROČA OSEBNA ZGODOVINA DAVIDA COPPERFIEL-DA Komična drama / The Personal History of David Copperfield / režija: Armando Ian-nucci / scenarij: Simon Blackwell, po romanu Charlesa Dickensa / Velika Britanija, Irska/ 119' Režiser Armando lannucci prinaša svež pogled na Dickensov znameniti avtobiografski roman o mladeniču, ki si želi postati pisatelj, ob tem pa podaja zgodbo o revščini v viktorijanskem Londonu ... AVDICIJA Drama / Das Vorspiel / režija: Ina Weisse / scenarij: Ina Weisse, Daphne Charizani / Nemčija, Francija / 90' Anna Bronsky je stroga učiteljica violine na konservatoriju v Berlinu. Navkljub nasprotovanju svojih kolegov si prizadeva sprejeti učenca, v katerem zazna izjemen talent. Aleksandra tako pripravlja na izpit ob koncu leta in zanemarja svojega mladega sina Jonasa, ki je tudi violinist in ljubitelj hokeja na ledu. Vse bolj se odmika tudi od ljubečega moža, Francoza Philippa Bronskyja. A avdicija se bliža in Anna vse bolj uporablja nenavadne prijeme. Na odločilen dan pa se zgodi nesreča ... KUBANSKIH PET Triler / Wasp Network / režija in scenarij: Olivier Assayas / Francija, Brazilija, Španija, Belgija / 128' Zgodba o petih kubanskih političnih zapornikih, ki so jih Združene države Amerike od konca devetdesetih let zaprle zaradi obtožb vohunjenja in umorov. Kubanski pilot Rene Gonzalez (igralec Edgar Ramirez) ugrabi letalo in pobegne z otoka, za seboj pa pusti svojo ljubljeno ženo in hčerko. V Miamiju zaživi povsem novo življenje. Njegovemu zgledu sledijo drugi kubanski prestopniki, ki si hkrati ustvarijo svojo obveščevalno mrežo. Njihova naloga je infiltrirati se v nasilne organizacije, ki so proti Fidelu Castru in so odgovorne za teroristične napade tudi izkušnje rezidenčnega bivanja na Vrhniki in v Aarhusu na Danskem. Prikaz, ki je trajal približno eno uro, je vsem prisotnim nudil vpogled v razmišljanje ustvarjalcev ter nakazal smernice delovanja programa Umetniška rezidenca. Po srečanju sta obe ekipi nadaljevali pot v Mursko Soboto, kjer so raziskovanje nadaljevali, ga nadgradili ter se v posamičnih enotah predstavili na 15. ediciji Festivala Front@. Iskreno se zahvaljujemo vsem partnerjem, brez katerih letošnje pilotne različice projekta ne bi mogli izpeljati. Projekt so podprli Zavod Flota, ZIC Vrhnika in Zavod 0.1. Posebne zahvale veljajo Tatjani Oblak Milčinski in Nataši Bregant Možina za kontinuirano podporo in zaupanje. JB Obvestilo Izjave gostujočih umetnikov: Rezidenca na Vrhniki mi je odprla vrata v raziskovanje novih koreografskih idej in postavila dobro podlago za naslednji avtorski projekt. Svoboda, ki sem jo imel pri uporabi gledališkega prostora ter bližina in udobnost rezidenčnega stanovanja sta mi omogočila, da sem fokusirano delal in se zares poglobil v raziskovanje brez nepotrebnih distrakcij. Tehnična podpora Cankarjevega doma mi je bila vselej v veliko pomoč. Zaradi vsega tega je bilo moje bivanje na Vrhniki izjemno navdihujoče in umetniško produktivno. V mestu sem se počutil sproščeno, saj sem imel vse na dosegu roke. Upam, da boste s tovrstno pobudo nadaljevali in da bodo tudi drugi umetniki imeli priložnost svoje raziskovanje in delo prenesti v vrhniško skupnost. Fabio Liberti, koreograf Z veseljem sem sodeloval v umetniški rezidenci na Vrhniki, ki jo je vodil italijanski koreograf Fabio Liberti. Mirno vzdušje, ki ga ponuja mesto, in čudoviti prostori gledališča so me pripeljali do fascinantnega umetniškega potovanja, kjer sem se lahko globlje osredotočil na idejo, ki jo je oblikoval koreograf. Rezidenca prihaja z odlično organizacijo ekipe, ki mi je omogočila, da sem se v celoti poglobil v to izkušnjo, navdih pa sem črpal tudi iz obiska slovenskih naravnih lepot. Christian Leveque, plesalec na otoku. Triler režiserja Olivierja Assayasa je bil lani nominiran za nagrado za najboljši film v Benetkah (zlati lev). FATIMA Drama / Fatima / režija: Marco Pontecorvo / scenarij: Valerio D'Annunzio, Barbara Nico-losi, Marco Pontecorvo / ZDA, Portugalska / 113' Fatima je zgodba o desetletni pastirici in njenih dveh mlajših bratrancih iz Fatime na Portugalskem, ki poročajo o vizijah Device Marije. Njihove prerokbe navdihujejo vernike, vendar jezijo vlado in Cerkev, ki jih skušajo prisiliti, da umaknejo svojo zgodbo. Ko se širijo novice o njihovi prerokbi, na kraj pride več tisoč verskih romarjev v upanju, da bodo priča čudežu. Kar bodo tam doživeli, jim bo za vedno spremenilo življenje. KAKO POSTATI DOBRA ŽENA Komična drama / La bonne épouse / režija: Martin Provost / scenarij: Martin Provost, Séverine Werba / Francija, Belgija / 109' Živahna in barvita komedija, postavljena v šolo za gospodinje na predvečer seksualne revolucije, se z ironijo in razposajenim humorjem loteva tem ženske emancipacije in spolne enakopravnosti. Z Juliette Binoche v glavni vlogi. Aktualne informacije o dogajanju v kinu najdete na spletni strani kino-vrhnika.si in facebook.com/kinovrhnika. Na spletni strani se lahko prijavite tudi na e-novice. Zaradi dinamičnosti ponudbe filmskih naslovov so mogoče spremembe v programu, zato spremljajte naše objave v prej omenjenih glasilih. Kino Vrhnika za abonma 11. šola, sezona 2020/21 Ob ukrepih, ki jih ob pojavu novega virusa trenutno priporoča NIJZ, bomo lahko na naš oder povabili pet manjših lutkovnih predstav, napovedani Koncert Maček Muri in Muca Maca pa bomo morali na žalost do nadaljnjega odpovedati. Tako si boste lahko ogledali predstave: Od kod si, kruhek? (Gledališče Unikat), Pepelka (Lutkovno gledališče Maribor), Žabec pozimi (Lutkovno gledališče Fru Fru), Glavko in Zbrk (Bimbo teater in KUD France Prešeren) in Majhno težavo imamo (Hiša otrok in umetnosti). Zahvaljujemo se vam za vpis v novo abonmajsko sezono, ki pa ne bo tipično abonentska, saj vstopnic ne bomo prodajali vnaprej, ampak pred vsako predstavo posebej. Cena posamezne vstopnice bo v tej sezoni znižana in sicer na 5 €. Tako se bomo lahko sproti prilagajali situaciji, ob obisku predstav pa vas prosimo, da upoštevate vsa aktualna priporočila NIJZ. V upanju na svetlejšo prihodnost se vam zahvaljujemo za razumevanje in vas lepo pozdravljamo! mag. Tatjana Oblak Milčinski, koordinatorka in organizatorka kulturnih programov Marija Zakrajšek Martinjak, v. d. direktorja ZIC Vrhnika Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika Cankarjev dom Vrhnika Otroški abonma 11. šola in za IZVEN SOBOTA, 17. oktober 2020, ob 11. uri Tomaž Lapajne Dekleva: OD KOD SI, KRUHEK? Muzikal GLEDALIŠČE UNIKAT Režija in glasba: Goran Završnik Koreografija: Maja Poljanec Kostumografija: Zlatka Knapič Scena: Sonja Lipovac Igrajo: Maja Poljanec, Mojca Weber, Maja Dekleva Lapajne, Tomaž Lapajne Dekleva Deklica Ana najde v žemljici zlat prstan. Kdo ga je izgubil? Lažnivi trgovec? Morda prijazni pek? Ana obišče še mlinarja in kmeta, pri tem pa se kot za šalo nauči, kako nastane kruh. Predstava traja 35 minut; 3. leta +. Vabljeni! Haščasopis KULTURA 28. september 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Akcijski načrt kulture Gradivo je nastalo na osnovi predhodnih pogovorov z nekaterimi soustvarjalci kulturnih dogodkov v Občini Vrhnika. Nenadna ustavitev življenja, kot ga poznamo in ki ga je povzročil koronavirus, je ena najhujših preizkušenj za ohranjanje duševnega miru. Zato človek potrebuje, med drugim, tudi kulturo, kulturne dogodke, kot je ogled dobre filmske in gledališke predstave, glasbene prireditve oz. koncerta, obisk knjižnice, knjigarne, razstave, muzeja, športnega Vse prevečkrat se pozablja, da je kultura nosilec preživetja slovenstva in da nam v času ko-ronevirusa daje smisel in pozitivno učinkuje na vse elemente so- dobne družbe. Trenutno živimo v času zaskrbljenosti in strahu; doživljamo grožnjo zdravju, varnosti, ker je nevarnost nevidna in težko nadzorujemo morebiten stik z virusom. Težko je živeti v nevednosti, koliko časa naj bi take razmere trajale, gre za nedoločen čas kriznih razmer. Spomnimo se, da so bili prav v takih razmerah, med karanteno, kulturni ustvarjalci na družbenih omrežjih, TV in so predvajali stare kulturne prispevke poleg športnih. Tako so skrbeli za nekaj optimizma in srčne hrane zaprtih in prestrašenih vseh nas. Vsi kulturniki se strinjamo in z gotovostjo trdimo, da sedanja Vlada in s tem Ministrstvo za kulturo ne podpirata kulture dovolj zavzeto; do kulture imata neprimeren, celo razdiralen odnos. To nam daje občutek, da delujeta proti kulturi, da se uničuje vrednote in temelje naše demokracije. Dejavnosti v kulturi izgubljajo vrednost, kar pomeni, da je kultura v zdajšnjem času »ne bodi ga treba« dejavnost; prevladuje prepričanje, da je kultura samo strošek. Pri tem pa se pozablja, da je kakovostne projekte mogoče dobro tržiti. Veliko se dela na prostovoljni ravni, kar nima nobene vrednosti, nihče tega ne ceni; po drugi strani pa je to dokaz, da je mogoče ustvarjati tudi brez denarnih sredstev, ki naj bi jih zagotavljala država. Ugotavljamo tudi, da so v kulturi zaposleni ljudje, ki ne delujejo v njeno dobrobit; da je preživetje posameznih kulturnih dejavnosti odvisno od vodilne politične strukture, za kar je dokaz sedanje stanje. Prav tako se nihče ne vpraša, zakaj je neko kulturno društvo v občini prenehalo delovati. »Napake« - Ministrstvo za kulturo ne obravnava vseh nosilcev kulture enakopravno; kot so sodobni, alternativni umetniki - večinoma so s statusi prekarnih delavcev na robu preživetja, saj v tem času ne dobijo dovolj dela ali pa ga sploh nimajo. - Ukrepi za preventivo pred ko-ronavirusom so nesorazmerni tudi na področju prireditvene kulturne scene, kot da bi se umetniki, prireditelji, ljudstvo lahko dali na stand by in ponovno vključili motorje šele, ko bo vse mimo. - Prepočasno reševanje vlog kulturnikov za status samo-zaposlenega v kulturi. Posledica takšnega odnosa je, da so si morali nekateri sami plačati prispevke. - Rebalans načrta - rez sredstev za kulturo - iz 197,8 mio na 189,5 mio, t.j. manj za 8.300.000,00 evrov, kar je frapantna poteza, saj s tem Ministrstvo ne namenja dodatnega denarja za preživetje panoge, ki omogoča veliko delovnih mest in ustvarjenega prihodka državi, hkrati pa je srce in duša zdravja tega na- ENGLISH FOR EVERYONE Osmo leto zapored bodo v Cankarjevi knjižnici Vrhnika potekali tečaji angleščine, ki bodo letos razdeljeni na štiri stopnje. - A1 ZAČETNI TEČAJ (petek 16. 30 - 18. 00, začetek 9. 10. 2020) - A1 - A2 OSNOVNI TEČAJ (ponedeljek 17. 15 - 18. 45, začetek 12. 10. 2020) - A2 - NADALJEVALNI TEČAJ I (sreda 15. 45 - 17. 15, začetek 7. 10. 2020) - B1 - B2 NADALJEVALNI TEČAJ II (sreda 17. 15 - 18. 45, začetek 7. 10. 2020) Za dodelitev v skupino je priporočljivo skupinsko testiranje, ki bo v ponedeljek 5. 10. 2020 ob 17.00 v Cankarjevi knjižnici Vrhnika. Na testiranje se je potrebno prijaviti na tamara.merlini@gmail.com oziroma 031-732-740. - ZAČETNI TEČAJ (A2): Tečaj je namenjen popolnim začetnikom, ki bi se radi naučili osnov angleščine (osebna predstavitev, osnovno besedišče, razumevanje enostavnih pisnih in slušnih vsebin, kulturne vsebine ipd.). Izvedli bomo 24 srečanj (48 šolskih ur). Cena tečaja: 27 € / mesec (4 srečanja) - OSNOVNI TEČAJ (A1 - A2): Tečaj je namenjen vsem, ki nekaj osnovnega znanja angleščine že imajo (npr. znanje iz šole, službe, potovanj, ipd.), a so pri uporabi negotovi. S pomočjo najaktualnejših vsebin bomo izboljšali bralno sposobnost, pisno izražanje in slušno razumevanje, veliko poudarka bo tudi na konverzaciji. Izvedli bomo 24 srečanj (48 šolskih ur). Cena tečaja: 27 € / mesec (4 srečanja) - NADALJEVALNI TEČAJ I (A2): Tečaj je namenjen vsem, ki imajo solidno predznanje, a so pri uporabi še negotovi zaradi omejenega poznavanja besedišča in manka zahtevnejših slovničnih struktur. Ključna didaktična orodja bodo originalna angleška literatura, TED konference, aktualne video vsebine ipd. Izvedli bomo 24 srečanj (48 šolskih ur). Cena tečaja: 27 € / mesec (4 srečanja) - NADALJEVALNI TEČAJ II (B2): Tečaj je namenjen vsem, ki predznanje angleščine imajo in bi radi svoje znanje še poglobili oziroma izpilili. Na tečaju se ukvarjamo z aktualnimi temami (originalna literatura, članki, televizijski prispevki, pesmi, TED konference...), preko katerih izboljšujemo sposobnost konverzacije v angleščini, ure pa delno namenjamo tudi zahtevnejšim slovničnim strukturam, katere praviloma vpnemo v samo temo pogovora. Izvedli bomo 24 srečanj (48 šolskih ur). Cena tečaja: 27 € / mesec (4 srečanja) Za prijave pokličite na 031- 732- 740 ali pišite na tamara.merlini@gmail.com (Vsi tečaji bodo izvedeni v skladu s priporočili NIJZ) roda. - Pozablja se na Dramo, Opero, Cankarjev dom, gledališke hiše. Zaradi pomanjkanja sredstev so si morali že dolgo časa del svojega obstoja poravnati z lastnimi prihodki, ki pa so zaradi okoliščin s ko-ronavirusom še bolj v stiski s finančnimi sredstvi. - Problematika gledališč - omejeno občinstvo na 50 oseb, dvorana ima več kot 300 sedežev - torej bi morali gledališki abonma izvesti kar šestkrat in igrati pred zamaskiranim občinstvom; z enakimi težavami se srečujejo organizatorji koncertov, zborovskega petja... - Prepočasno izvajanje oz. zagotavljanje sredstev za nakup knjižničnega gradiva, ki je »hrana« in kultura v teh izrednih razmerah; do danes, september, še niso prejeli nobenih sredstev. - Ni informacij, za koliko se bodo zmanjšala sredstva na letni ravni. Tako bi se knjižnice izognile težavam za dosedanje nakupe in za nakup do konca letošnjega leta. Zaradi nepravočasnih informacij, sredstev, podpisov pogodb bo otežen nakup in s tem tudi manj kakovostna nabava knjižničnega gradiva; sredstva pa je treba porabiti do konca tekočega leta. - Ob odprtju knjižnic konec aprila, v začetku maja ministrstvo ni upoštevalo izhodišč bibliotekarske stroke (npr.: da morajo biti navodila pripravljena in posredovana knjižnicam nekaj dni pred odprtjem, posredovani so bili tudi prvi možni termini za odprtje). Za možnost odprtja knjižnic so izvedeli iz medijev. Popoldne 29.4.2020 so dobili informacijo, da se knjižnice še ne bodo odpirale, ob 19.50 istega dne pa je bila v medijih objavljena novica, da bi se knjižnice lahko odprle že naslednji dan. - Nesorazmerno - v karanteno morajo knjige, kijih je uporabnik pregledal s čistimi, razkuženimi rokami. V čitalnicah uporabniki ne smejo z razkuženimi rokami in masko na obrazu listati revij, medtem ko jedilne liste v restavracijah gostje lahko. - Najbolj nerazumljiv pa je ukrep razlikovanje lastnikov nepremičnin iz različnih držav na rdečem seznamu, npr. Hrvaška in BIH. - Neenakomerna porazdelitev finančnih sredstev posameznim »ustvarjalcem«. Načrt - Javni zavod RTV - zagotoviti je treba obstoj Javnega zavoda R TV, ki skrbi za ohranjanje kulturne dediščine in slovenskega jezika. - Kino, Slovenska kinoteka oz. filmski muzej - zagotoviti sredstva, saj slovenski kino že vrsto let stagnira. - Knjižnice - z vidika uporabnika in knjižnice je treba poskrbeti za uravnotežen in enakomeren nakup knjižničnega gradiva. Nakup z zamikom manjša aktualnost zbirke in dostopnost novega gradiva. Odobrena finančna sredstva pa je treba porabiti do konca tekočega leta. - Za vsa področja bi morali dajati enaka navodila, ukrepe, saj se ugotavlja, da so le-ti nesorazmerni po različnih področjih in da bibliotekarstvo ni edina stroka, ki jo je ministrstvo zaobšlo. Tu so gledališča, glasbene in športne prireditve, zbiranje vernikov na Brezjah, primerjava dovoljene zasedenosti kulturnih dvoran glede na nakupovalne centre. - Nenadne spremembe ukrepov, kot so prehajanje državne meje, kar botruje odpovedim gostujočih umetnikov, s čimer se postavlja organizatorje v PAD položaj, povzroča ogromno dodatnega dela in finančne izgube. - Zaščiti je treba predvsem osebe iz ranljivih skupin. - Vsem/vse omogočiti, spodbujati in motivirati krepitev imunskega sistema, s čimer se zmanjšanja možnost težje oblike bolezni. - Zagotoviti možnost, da bi se boni koristili tudi za obisk dejavnosti in storitev na področju kulture/športa/celotnega turizma. Ko se človek udeleži koncerta, dobrega predavanja, bere knjige in si ogleda filmsko predstavo s pozitivno vsebino, se bolje počuti, lažje in raje dela in za trenutek pozabi na »pritiske«, povezane s korona-virusom. - Stroka je tista, ki javnosti posreduje točne podatke, navodila in zanje tudi odgovarja. Politika ni stroka. - Urediti je treba poglavje ljubiteljskih kulturnih društev, ki se jih obravnava kot delovne organizacije, saj člani društva niso zaposleni, so ljubitelji dejavnosti, v katero so vključeni in to izvajajo v svojem prostem času. - Zagotoviti obstoj nevladnih organizacij, ne pa da se jim že odobrena sredstva in podpisane pogodbe razveljavljajo. - Skrbeti za področje kulture, kulturne delavce - profesionalne, samozaposlene na področju kulture, umetnike ... Društva pravočasno obveščati o ukrepih, v dogovorjenem roku podpisati pogodbe, s čimer je treba pravočasno zagotoviti ustrezna finančna sredstva; naj se zgledujejo po Avstriji, Nemčiji, po državah, ki imajo veliko boljši odnos do kulture. - Ohranjati varstvo kulturne dediščine, arhivsko, knjižnično dejavnost, medijev . - Zakon o kulturnem evru - zagotoviti njegovo izvajanje v prihodnjem letu. Z neizvajanjem je slovenska kultura prikrajšana za dodatna sredstva. - Neenakomerna porazdelitev finančnih sredstev posameznim »ustvarjalcem«. Naj zaključim, da je pri vseh naštetih napakah, težavah, nerazumevanju ... spodbudno, da financiranje s strani občin poteka normalno. Slavka Štirn, Vrhnika Haščasopis KULTURA 28. september 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si CANKARJEV DOM VRHNIKA Program prireditev za konec septembra in oktober 2020 Do 18. oktobra 2020. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA Marijan Vodnik: ENERGIJA IN SPOROČILNOST DREVES Kiparska razstava TOREK, 29. 9. 2020, ob 19. uri. Vstop prost. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA, CANKARJEVA KNJIŽNICA VRHNIKA, MUZEJSKO DRUŠTVO VRHNIKA DNEVI EVROPSKE KULTURNE DEDIŠČINE Simona Kermavnar: IZ PRETEKLOSTI V VEČNOST Nagrobni spomeniki in pokopališki križi z Vrhniškega kot del evropskega prostora. Dokumentarna razstava bo odprta do 15. novembra 2020. SREDA, 30. 9. 2020, ob 20. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA MLADI AHMED Drama, 90 min, Francija, Belgija PETEK, 2. 10. 2020, ob 20. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA NOVI MUTANTI Akcijski triler, 94 min, ZDA SOBOTA, 3. 10. 2020, ob 17. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA TROLI NA SVETOVNI TURNEJI Animirana glasbena pustolovščina, SINHRO, 90 min, ZDA, 6+ SOBOTA, 3. 10. 2020, ob 20. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA GRENLANDIJA; POSLEDNJE ZATOČIŠČE Akcijski triler, 119 min, ZDA NEDELJA, 4. 10. 2020, ob 17. uri. Vstopnina: 5 €, očala za večkratno uporabo: 2 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA TROLI NA SVETOVNI TURNEJI 3 D Animirana glasbena pustolovščina, SINHRO, 90 min, ZDA, 6+ NEDELJA, 4. 10. 2020, ob 20. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA OSEBNA ZGODOVINA DAVIDA COPPERFIELDA Komična drama, 119 min, Velika Britanija, Irska TOREK, 6. 10. 2020, ob 20. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA AVDICIJA Drama, 90 min, Nemčija, Francija SREDA, 7. 10. 2020, ob 18. uri. Vstop prost. OSNOVNA ŠOLA ANTONA MARTINA SLOMŠKA VRHNIKA, ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA DNEVI EVROPSKE KULTURNE DEDIŠČINE Ivan Malavašič: MAŠKARE Dramatizacija literarne predloge v izvedbi učencev OŠ Antona Martina Slomška Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki ČETRTEK, 8. 10. 2020 bo posnetek intervjuja z avtorjem objavljen na spletnih straneh CKV in visitvrhnika.si ter na družbeno socialnih omrežjih. CANKARJEVA KNJIŽNICA VRHNIKA, MUZEJSKO DRUŠTVO VRHNIKA, DRUŠTVO UPOKOJENCEV VRHNIKA, ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA DNEVI EVROPSKE KULTURNE DEDIŠČINE Tone Krašovec: SPOMIN STOLETIJ Literarni večer je zaradi pojava novega virusa preložen za nedoločen čas. PETEK, 9. 10. 2020, ob 20. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA BESEN Triler, 91 min, ZDA SOBOTA, 10. 10. 2020, ob 17. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA TROLI NA SVETOVNI TURNEJI Animirana glasbena pustolovščina, SINHRO, 90 min, ZDA, 6+ SOBOTA, 10. 10. 2020, ob 20. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA NOVI MUTANTI Akcijski triler, 94 min, ZDA NEDELJA, 11. 10. 2020, ob 17. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA ROCCO SPREMINJA SVET Mladinski film, 101 min, Nemčija, 8+ NEDELJA, 11. 10. 2020, ob 20. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA KUBANSKIH PET Triler, 128 min, Francija, Brazilija, Španija, Belgija TOREK, 13. 10. 2020, ob 10. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA FILMSKO DOPOLDNE: PADATI Drama, 112 min, Kanada, Velika Britanija SREDA, 14. 10. 2020, ob 20. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA MLADI AHMED Liffe 2019, drama, SINHRO, 90 min, Francija, Belgija PETEK, 16. 10. 2020, ob 20. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA SMRT NA NILU Misteriozna kriminalna drama, ZDA SOBOTA, 17. 10. 2020, ob 11. uri. Vstopnina: 6 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA OTROŠKI ABONMA 11. ŠOLA in IZVEN GLEDALIŠČE UNIKAT Tomaž Lapajne Dekleva: OD KOD SI, KRUHEK? Muzikal SOBOTA, 17. 10. 2020, ob 18. uri. Vstop s spletnimi vstopnicami na www.cheer.si CHEERLEADING ZVEZA SLOVENIJE SLAVNOSTNI DOGODEK ob 15-letnici CZS Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NEDELJA, 18. 10. 2020, ob 17. uri. Vstopnina: 5 €, očala za večkratno uporabo: 2 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA TROLI NA SVETOVNI TURNEJI 3 D Animirana glasbena pustolovščina, SINHRO, 90 min, ZDA, 6+ NEDELJA, 18. 10. 2020, ob 20. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA OSEBNA ZGODOVINA DAVIDA COPPERFIELDA Komična drama, 119 min, Velika Britanija, Irska TOREK, 20. 10. 2020, ob 18. uri. Vstop prost. FOTO KLUB OKULAR ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA RETROSPEKTIVA Razstava ob 10. obletnici delovanja bo na ogled do 15. novembra 2020. PETEK, 23. 10. 2020, ob 20. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA ROPAR ČISTE VESTI Akcijska drama, 99 min, ZDA SOBOTA, 24. 10. 2020, ob 17. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA OSTRŽEK Domišljijska drama, 125 min, Italija, Francija, Velika Britanija, 8+ SOBOTA, 24. 10. 2020, ob 20. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA FATIMA Drama, 113 min, ZDA, Portugalska NEDELJA, 25. 10. 2020, ob 17. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA MULAN Akcijska pustolovščina, 115 min, ZDA NEDELJA, 25. 10. 2020, ob 20. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA FOTOGRAF Liffe 2019, romantična drama, 110 min, Nemčija, Indija, ZDA TOREK, 27. 10. 2020, ob 20. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA PADATI Drama, 112 min, Kanada, Velika Britanija ČETRTEK, 29. 10. 2020, ob 10. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA FILMSKO DOPOLDNE: FOTOGRAF Liffe 2019, romantična drama, 110 min, Nemčija, Indija, ZDA PETEK, 30. 10. 2020, ob 20. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA KAKO POSTATI DOBRA ŽENA Komična drama, 109 min, Francija SOBOTA, 31. 10. 2020, ob 17. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA TROLI NA SVETOVNI TURNEJI Animirana glasbena pustolovščina, SINHRO, 90 min, ZDA, 6+ SOBOTA, 31. 10. 2020, ob 20. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA SMRT NA NILU Misteriozna kriminalna drama, ZDA Predprodaja vstopnic za prireditve: Turistični informacijski center (TIC) Vrhnika, Tržaška cesta 9. Tel.: 01 755 10 54, e-po-šta: tic@zavod-cankar.si Ponedeljek - petek: od 8. do 18. ure, sobota: od 8. do 14. ure in pol ure pred predstavo na blagajni Cankarjevega doma Vrhnika. Nakup vstopnic preko spleta: www.mojekarte.si. Dodatne informacije o prireditvah in morebitne spremembe: www. zavod-cankar.si, www.vrhnika.si, kino-vrhnika.si. Pridržujemo si pravico do spremembe programa. .................... RAZSTAVE .................... v Cankarjevem domu V torek, 29. septembra 2020, ob 19. uri vas ob Dnevih evropske kulturne dediščine skupaj z Muzejskim društvom Vrhnika in Cankarjevo knjižnico Vrhnika vabimo na odprtje dokumentarne razstave Simone Kermavnar: IZ PRETEKLOSTI V VEČNOST: Nagrobni spomeniki in pokopališki križi z Vrhniškega kot del evropskega prostora. Dokumentarna razstava v Avli bo odprta do 15. novembra 2020. Do 18. oktobra 2020 bo v Galeriji na ogled razstava lesenih skulptur Marijana Vodnika: ENERGIJA IN SPOROČILNOST DREVES. V torek, 20. oktobra 2020, ob 18. uri Vas s Fotoklubom Okular Vabimo na odprtje razstave ob 10. obletnici delovanja društva RETROSPEKTIVA. Fotografska razstava v Galeriji bo na ogled do 15. novembra 2020. Razstave v Cankarjevem domu Vrhnika si je mogoče ogledati od ponedeljka do petka od 10. do 13. ure (ob delovnih dneh), ob nedeljah od 10. do 12. ure ter ob drugih prireditvah. Stalno razstavo akad. slikarja Florisa Oblaka v prostorih Rokodelskega doma, Tržaška cesta 23, lahko obiščete ob predhodni najavi (TIC Vrhnika). Vljudno vabljeni! Spoštovane obiskovalke in obiskovalci! Zaradi trenutnih razmer obstaja možnost spremembe ali odpovedi programa, zato prosimo, da spremljate naše spletne strani. Hvala za razumevanje! Wascasopis KULTURA 28. september 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si ¡Š CANKARJEVA KNJIŽNICA VRHNIKA Napovednik za oktober 2020 Splošno obvestilo za udeležence dogodkov Na dogodkih v knjižnici bomo upoštevali aktualna navodila NIJZ. Za udeležbo na dogodkih so zato zaželene prijave (SMS pošljite na 041 363 755: ime in priimek udeleženca, naslov in datum dogodka). El •• • v -knjige in zvočne knjige V naši knjižnici si lahko na daljavo brezplačno izposodite e-knjige preko portala Biblos in zvočne knjige preko aplikacije Audibook. Več informacij na spletni strani www.ckv.si, socialnih omrežjih ter v knjižnici. oucftbook AMiO KNJIGf 3rt)A.i K A VOLJO TUDI V KNJIŽNICI NA YUHNIK1 IH V £i LIR OVNI CI Pravljične urice -obvezne prijave Pravljične urice so namenjene otrokom, ki uživajo ob poslušanju dogodivščin pravljičnih junakov in radi ustvarjajo. Potekale bodo od oktobra do aprila, in sicer: v Cankarjevi knjižnici Vrhnika: vsako sredo ob 17.00 in v stari šoli v Podlipi: vsak ponedeljek ob 17.30. V tej sezoni smo prisiljeni število udeležencev številčno omejiti, zato so obvezne prijave. Vse pravljice bomo tudi posneli in si jih bodo na Facebook profilu naše knjižnice lahko ogledali vsi tisti otroci, ki se pravljic v živo zaradi številčne omejitve ne bodo mogli udeležiti. Vabljeni otroci, stari od 4 do 9 let, da se nam pridružite. Prijave zbiramo na e-naslov: knjizni-ca@ckv.si, po telefonu: 01/7553-714 in osebno v knjižnici na mladinskem oddelku. Dopoldanske ■ • • v pravljične urice Dopoldanske pravljične urice v Cankarjevi knjižnici Vrhnika bodo namenjene otrokom, ki ne hodijo v vrtec. Lepo vabljeni vsi otroci, stari 4-6 let, da se nam pridružite na popotovanjih v svet pravljičnih junakov in ustvarjanja. Pravljicam boste lahko prisluhnili vsak četrtek ob 10.00. Mladinski oddelek CKV. Branje Cankarjevih besedil V sodelovanju s Turističnim društvom Blagajana vas vsako sredo ob 17.00 vabimo v Močilnik na branje Cankarjevih besedil. Dogodek bo v vsakem vremenu. Morebitne spremembe ure ali lokacije preverite na mirjam.suha-dolnik@gmail.com. Potopis Burundi - Maša in Gregor Česnik Maša in Grega sta v Burundiju, eni izmed najrevnejših držav na planetu, kot prostovoljca sodelovala pri različnih projektih. V besedi, sliki in videu bosta predstavila burundsko kulturo, način življenja in izzive, s katerimi se soočajo prebivalci te dežele. Vljudno vabljeni v četrtek, 1. 10. 2020, ob 18.00 v Grabeljškovo dvorano CKV. V sodelovanju s KVŠ. Svetovalno središče na Vrhniki Enkrat na mesec brezplačno in zaupno informiranje ter svetovanje odraslim pri odločitvah za izobraževanje in učenje v Malavašičevem kotičku ali v računalniški učilnici Kemis. 8.00-9.00 skupinsko: Pisanje prijavne dokumentacije, priprava na zaposlitveni razgovor in od 9.00 do 11.00: individualno informiranje in svetovanje. Dodatne informacije in prijava: 01 510 22 70. Prva sreda v oktobru (7.10. 2020, 8.00-11.00). V sodelovanju s CDI Univerzumom. Po poteh društva Kneipp Društvo Kneipp je letos preživelo enega najlepših poletij. Vandrali smo in spoznavali našo lepo Slovenijo po točkah, kjer stoje točke po Sebastianu Kneippu. Pripravili smo potopisno predavanje in na to zanimivo pot vabimo tudi vas. »Potovali« bomo v torek, 13. 10. 2020, od 17.00 naprej v računalniški učilnici CKV. Vabi predsednica Društva Kneipp Vrhnika Maja Artenjak. Dr. Vesna Vuk Godina: Partnerstvo v sodobni družbi Dr. Vesna Vuk Godina je doktorica socioloških znanosti in predavateljica socialne in kulturne antropologije. Svoje mnenje vedno deli odkrito in neposredno, njena predavanja udeležencev nikoli ne pustijo ravnodušnih. Vabljeni na predavanje o partnerstvu v sodobni družbi: kako potrošniška družba vpliva na partnerstvo, kako zdaj vzpostaviti in kako obdržati zvezo, zakaj so naše babice vztrajale v zvezah, ki se danes zdijo nemogoče, kdaj (in zakaj) smo nehali pristajati, da vse želje niso dosegljive, zakaj je (predvsem) veliko žensk samskih in zakaj eni skačejo iz zveze v zvezo, drugi pa srečo iščejo z varanjem? Vabljeni v četrtek, 15. 10. 2020, ob 17.00 v Grabeljškovo dvorano CKV. Onaplus.delo.si GRABELJŠKOV VEČER - Cankarjeva nagrada 2020: Sebastijan Pregelj - V Elvisovi sobi Prijazno vabljeni na tradicionalni Gra-beljškov večer na predstavitev knjige V Elvisovi sobi, za katero je bil avtor nagrajen s Cankarjevo nagrado (priznanje za najboljše izvirno literarno delo minulega leta v slovenskem jeziku, izdano v knjižni obliki v koledarskem letu, v katerem je objavljen javni poziv. Nagrado so septembra 2019 ustanovili Slovenski center PEN, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Univerza v Ljubljani in Znanstvenoraziskovalni center SAZU. Donatorica Cankarjeve nagrade je bila Občina Vrhnika, prvič pa je bila nagrada podeljena v Cankarjevem lazu 21. 6. 2020). V Elvisovi sobi je izjemno izpisan roman o odraščanju in verjetno tudi prvi slovenski roman, ki skozi osebno pripoved prepričljivo prikaže obdobje osamosvajanja naše države. Jan je povsem običajen otrok, ki hodi v šolo v osemdesetih. Tu so prvo kolo, nato prve ljubezni, težaki pred šolo, skrbni starši in kup drobnarij, ki gradijo naša življenja: od prvih epizod Vojne zvezd do barvnega televizorja. Morda ga od vrstnikov (tako kot njegovega avtorja) loči le izjemna domišljija. V vojsko odide tik pred razpadom Jugoslavije, v času, ko nekoč nepomembne stvari postanejo pomembne - recimo, katere vere je makedonska družina sošolca Elvisa, pa zašepetane zgodbe o dogajanju v gozdovih po drugi vojni. In ko razpade država, se zaprejo tudi vrata Elvisove sobe, prostora svetlih otroških iger. Grabeljškova dvorana CKV, petek, 16. 10. 2020, ob 18.00. Za glasbeno obogatitev dogodka bodo poskrbele članice skupine Sax Ladies. V sodelovanju z ZB za vrednote NOB Vrhnika. Predstavitev študijskega krožka Vrhunska domača krema se predstavi - pot ■ v I , v»v v domače kreme na tržišče Študij ski krožek j e potekal v okviru A n-dragoškega centra Slovenije pod okriljem mentorice Darje Bright Tome iz Zavoda Na Svetlo stran. Šest prijateljev, vsak z znanjem s svojega področja, je združilo moči in vrhunska domača krema je dobila čudovito grafično podobo in še marsikaj drugega ... Sobota, 3. 10. 2020, ob 10. uri, Grabeljškova dvorana CKV. RAZSTAVE V CANKARJEVI KNJIŽNICI VRHNIKA Dežela pravljic v čipkah KD Borovnica, Klekljarska sekcija Punkeljc vabi na ogled razstave Dežela pravljic v čipkah. Predstavljenih bo dvanajst pravljic: Snežna kraljica (Jelka Jesenšek), Mala morska deklica (Andreja Mohorič), Sneguljčica (Marjeta Grom), Zvezdica zaspanka (Tilka Belovič in Anka Zakrajšek), Čarovnica in dobre vile (Barba Pelko), Rdeča kapica (Marija Virant in Fani Bregar), Trnuljčica (Marija Dobrovoljc), Labodje jezero (Ivanka Vodeb), Pika Nogavička (Tilka Belovič), Pepelka (Olga Debevc), Janko in Metka (Majda Vrlec), Zlatolaska in trije medvedki (Meri Janež). Idejna vodja projekta je Slavica Marta Ošaben. Razstava bo v prostorih knjižnice na ogled do 22. 10. 2020 in od 4. 11. 2020 naprej. Odprtje Univerze za tretje življenjsko obdobje Vrhnika -Skodelica novega znanja Prijazno vabljeni na uradno odprtje Univerze za tretje življenjsko obdobje Vrhnika. Univerza bo s svojim delovanjem začela v letošnjem študijskem letu (2020/2021. Vpišete se lahko v naslednje študijske programe: zeliščarstvo, slikanje in risanje, italijanski jezik in računalništvo ter nove tehnologije. Odprtje bo v torek, 20. 10. 2020, ob 17.00 v Grabeljškovi dvorani CKV. Razstava Čarovnija realizma Damirja Jadriča, pripadnika SV Damir Jadrič je magister menedžmen-ta, zaposlen v Slovenski vojski v oddelku za načrtovanje. S slikarstvom se je resneje začel ukvarjati leta 1995, svoje ustvarjanje pa deli na tri obdobja: pastelno obdobje do leta 2002, akrilno obdobje do leta 2014 in oljno obdobje od leta 2014. V zadnjem obdobju se je usmeril v realizem in hiperrealizem (fotorealizem). Na razstavi bodo predstavljene slike z različno motiviko: Svet narave in živali ter Tihožitja. V Cankarjev salon CKV ste na ogled razstave vljudno vabljeni do konca oktobra 2020. V objemu zvoka in slike Območna otroška likovna razstava JSKD OI Vrhnika: razstava učencev in mentoric OŠ Antona Martina Slomška, ki so ustvarjali ob poslušanju radijske igre Ta pesem ozdravi ribo na regijskem likovnem natečaju JSKD osrednje Slovenije in Radia Ars 2020. Mladinski oddelek. Stalne razstave v prostorih Cankarjeve knjižnice Vrhnika Ivanova skodelica Vabljeni na ogled Ivanove skodelice, ki je nastala v sodelovanju z akad. kiparjem mag. Bojanom Mavsarjem in neformalne rokodelske skupine Kva-kvačkaš. Lesene zverinice Igorja Pavlovčiča na obisku pri vas doma Igor Pavlovčič že od oktobra 2017 razstavlja svoje lesene zverinice v naši knjižnici. Njegove stvaritve razveseljujejo zaposlene, uporabnike in obiskovalce. Marsikdo nas je že povprašal o njih in si jih občudujoče ogledoval. Letos pa sva se dogovorila, da bo našim uporabnikom omogočil enomesečno brezplačno izposojo umetnin na dom. Za več informacij/izposojo njegovih umetnin pokličite 041 363 755. Z željo, da je/ bo umetnost dostopna vsem in vsakomur, vas lepo pozdravljam, Sonja Za-kelj, direktorica Cankarjeve knjižnice Vrhnika. Mobili Vabljeni na ogled simpatičnih in unikatnih mobilov, ki krasijo mladinski oddelek. Izdelali so jih otroci naslednjih šol: OŠ Ivana Cankarja (Podružnična šola Drenov Grič), OŠ Antona Martina Slomška, OŠ Polhov Gradec (Podružnična šola Šentjošt) in OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče (Vrtec Sončni žarek). V sodelovanju z JSKD IO Vrhnika in ZIC Naš Časopis. Kili TURA 28 sePtember 202(m64> ■ »M^VJ/IOV^^UJ l\ U L I U l\ n elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Univerza za tretje življenjsko obdobje Vrhnika Skodelica novega znanja Vizualno podobo Skodelice novega znanja, ki smo jo v Univerzi za tretje življenjsko obdobje Vrhnika izbrali za logotip, so oblikovali Blaž Tomšič: skodelica - odprta knjiga in dr. Sonja Kump ter Anton Kump: napis Skodelica novega znanja. Logotip za uporabo v medijih je pripravil Blaž Tomšič. Skodelica novega znanja nas in vas vabi k odkrivanju novega znanja, prijetnemu druženju in izmenjavi znanja/izkušenj. Osebni vpisi v študijsko leto 2020/21 bodo potekali v Cankarjevi knjižnici Vrhnika vsako sredo v septembru od 17. do 19. ure. Vpisali se boste lahko v naslednje izobraževalne programe: • Zeliščarstvo - mentorica Terezija Nikolčič, vsak ponedeljek, 17.00-18.30. • Računalništvo in nove tehnologije - mentorja Jelena Cvetkovic in Nejc Pokec, vsak petek, 9.15-10.45. • Risanje in slikanje - mentor Janez Kovačič, vsak četrtek, 11.00-12.30. • Italijanski jezik - mentorica Denija Marmilič Peršič, vsako sredo, 17.00-18.30. Vpisni list s podpisom lahko že pošljete po pošti na U32O Vrhnika, Cankarjeva knjižnica Vrhnika, Tržaška cesta 32, 1360 Vrhnika, s pripisom Skodelica novega znanja. Do zapolnitve prostih mest v študijskih skupinah se lahko vpišete tudi med študijskim letom. Študijsko leto poteka od oktobra do konca maja. Univerza za tretje življenjsko obdobje Vrhnika si bo prizadevala, da bo omogočala vsem, ki si želijo biti na tekočem z razvojem: razviti nova zanimanja, utrditi samozavest, z znanjem pomagati sebi in drugim, pridobiti znanje za delo, pridobiti znanje za nove vloge v družbi, utrditi zdravje, delati prostovoljno, razširiti svoj socialni krog in/ali predati svoje znanje drugim. Dodatne informacije glede vpisa in programov bodo na voljo na spletni strani knjižnice www.ckv.si in na elektronskem naslovu ckv.u3zo@gmail. com ter vsak delovni dan od 12. do 14. ure na telefonski številki: 041/265 - 126. Lepo vabljeni na Skodelico novega znanja. Upravni odbor U3ŽO Vrhnika Opis študijskih programov 2020/2021 ZELIŠČARSTVO (vsak ponedeljek od 17.00 do 18.30) V uvodu bomo obravnavali agronomsko pridelovanje in ohranjanje naravnega okolja ter varstvo okolja in bonton nabiranja zelišč. V nadaljevanju bomo spoznali 60 zdravilnih rastlin (od tega 30 po izbiri slušateljev) gojenih in tudi divjih, ki jih nabiramo v naravi. Seznanili se bomo z botaničnimi, farmakološkimi in fitoterapevtskimi značilnostmi zelišč. Pomembno je vedenje o možnosti zamenjave (tudi s strupenimi) in zlorabi zdravilnih rastlin. Zvedeli bomo, kako posamezna zelišča nabiramo in shranjujemo ter kako jih uporabljamo. Poudarek bo na pripravah čajnih mešanic za posamezne zdravstvene težave (mišični sklepni sistem, kardiovaskularni sistem, delovanje žlez, kožna obolenja, okužbe, psihiatrični simptomi itn.). Obravnavali bomo tudi rastlinske droge, ki delujejo na dihala in prebavila ter eterična olja in rastline z antihelmintičnem delovanjem (gliste, zajedavci, uši ...). RAČUNALNIŠTVO IN NOVE TEHNOLOGIJE (vsak petek od 9.15 do 10.45) Računalniško znanje starejšim omogoča višjo kakovost vsakdanjega življenja. Od doma lahko opravljajo plačila računov, kupujejo vstopnice za prireditve, nakupujejo, naročajo dokumente itn. Poleg tega računalniška pismenost starejšim omogoča vzdrževanje stikov s prijatelji in družino, iskanje informacij, lahko poglobijo svoje znanje in zadovoljujejo vedoželjnost. V izobraževalnem programu Računalništvo in nove tehnologije bomo izhajali iz želja in potreb slušateljev ter jim nudili pomoč pri reševanju njihovih težav, povezanih z uporabo računalnika. Sprehodili se bomo skozi osnove računalnika, osnovno uporabo Worda, pošiljanje elektronskih sporočil, obdelavo fotografij in objavo vsebin na socialnih omrežjih. Seznanili se bomo tudi s pametnimi telefoni in tablicami. RISANJE IN SLIKANJE (vsak četrtek od 11.00 do 12.30) Risanje in tudi slikanje sta izredno široka pojma, vendar bomo skušali oba obdelovati po pojmovnih korakih. Pri risbi bomo obdelovali vse medije, ki jih risba zajema. Risati je treba po predmetih v naravi, kjer osvojimo prostorsko gledanje in prenašanje v tretjo dimenzijo. Podobno je pri slikanju. Za dobro sliko je vsekakor potrebna dobra skica, natančno moramo vedeti, kaj bomo slikali, barvali. Tudi pri slikanju bomo vadili različne tonske in barvne vrednosti. Po osvojitvi uvodnih vsebin damo kandidatom možnost, da si motiv izberejo tudi sami. Med izvajanjem programa pozorno spremljamo posameznike, ki presegajo dane naloge in jim omogočam lastno kreativno izpoved. ITALIJANSKI JEZIK (vsako sredo od 17.00 do 18.30) Pri spoznavanju italijanskega jezika in utrjevanju jezikovnih zmožnosti na začetni stopnji znanja se bomo jezika učili preko nabora jezikovnih, kulturnih in civilizacijskih vsebin ali spontanega ustvarjanja navideznega okolja rojenih govorcev v različnih okoliščinah. Študenti se bodo v italijanskem jeziku začeli sporazumevati na prvem srečanju in bodo nadaljevali vsako naslednje srečanje z napredovanjem pri ustrezni slovnični rabi, pridobivanju slušnih, govornih, bralnih in pisnih spretnosti ter ponotranjanju novih besednih struktur. Srečanja bodo potekala v sproščenem vzdušju, lekcije bodo omogočale oporo pri sporazumevalnih zmožnostih. Pridružite se številnim študentom, ki se različnih tujih jezikov že učijo z mentorjem. M UNIVERZA UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE VRHNIKA SKODELICA NOVEGA ZNANJA pri Cankarjevi knjižnici Vrhnika, Tržaška cesta 32, 1360 Vrhnika VTKMCA SJcixMu-j novcgd rtunjui VPISNI LIST Za študijsko leto 2020/2021 Stev.: STUDIJSKA SKUPINA MENTOR(ICA) 1. ZELIŠČARSTVO Terezij a Nikolčič 2. RAČUNALNIŠTVO IN NOVE TEHNOLOGIJE Jelena Cvetkovic, Nejc Pokec 3. RISANJE IN SLIKANJE Janez Kovačič 4. ITALIJANSKI JEZIK Denija Marmilič Peršič Zaradi možnosti ponovitve epidemije Covid-19 v naslednjem letu, bomo v primeru ponovitve epidemije del študijskih srečanj poskušali izvesti na daljavo. Prosimo, da obkrožite: 1. Imam ustrezno opremo za sodelovanje na video-srečanjih (kamera, mikrofon, zvočnik) 2. Nimam ustrezne opreme za sodelovanje na video srečanjih 3. Uporabljam nove tehnologije, npr.:......................................... 4. Potrebujem dodatna znanja in spretnosti (nekaj ur predavanj) za uporabo novih tehnologij, npr............................................... OSEBNI PODATKI UDELEŽENCA/UDELEŽENKE Ime in priimek: Ulica in hišna št. bivališča: Poštna št. in kraj: Datum rojstva: Telefonska številka: E-naslov: S svojim podpisom potrjujem: - vpis v navedeno(-e) študijsko(-e) skupino(-e) pri Univerzi za tretje življenjsko obdobje Vrhnika (v nadaljevanju: U3ŽO Vrhnika) v študijskem letu 2020/2021; - da bom redno poravnaval(-a) mesečno in letno podporno članarino za celotno študijsko leto oziroma do datuma izpisa; - da se zavezujem v primeru izpisa v zadnjem mesecu študijskega leta, tj. v maju, poravnati svoj obrok mesečne članarine tudi za mesec maj; - da sem seznanjen(-a), da za nezgode in poškodbe na poti na izobraževanja in na lokacijah, kjer poteka izobraževanje, U3ŽO Vrhnika ne prevzema materialne ali druge odgovornosti; - da sem seznanjen(-a), da mi bo U3ŽO Vrhnika na moj elektronski naslov občasno pošiljala obvestila o svojih izobraževalnih in kulturnih dogodkih, predstavitvah svojih dejavnosti, pri čemer lahko takšno obveščanje zavrnem že ob podaji te pristopne izjave ali pa se od obveščanja odjavim kadarkoli kasneje; - da bom spoštoval(-a) pravila in načela U3ŽO Vrhnika, zapisana v Pravilniku o delovanju Univerze za tretje življenjsko obdobje Vrhnika z dne 8. 6. 2020, ki je objavljen na spletni stani www.ckv.si in dostopen na sedežu Univerze za tretje življenjsko obdobje Vrhnika pri Cankarjevi knjižnici Vrhnika, Tržaška cesta 32. Seznanjen (a) sem s sledečimi informacijami o obdelavi osebnih po datkov: - Z vključitvijo v študijsko skupino se med študentom(-ko) in U3ŽO Vrhnika vzpostavi pogodbeno razmerje, v okviru katerega U3ŽO Vrhnika študentu(-ki) omogoči udeležbo v zgoraj navedeni (navedenih) študijski skupini (študijskih skupinah), ki je podlaga za obdelavo osebnih podatkov študenta(-ke) iz te vpisnice ter osebnih podatkov, ki jih bo U3ŽO Vrhnika prejela naknadno v okviru tega razmerja (npr. podatki o plačilu podporne članarine). - Kontaktne podatke študenta(-ke) se uporablja za namene obveščanje o vključitvi v izbrano študijsko skupino, za potrebe njenega delovanja (npr. obveščanje animatorja/-ice glede termina in lokacije študijske skupine ali o morebitni odpovedi izobraževalnih srečanj ipd.) ter za potrebe izvrševanja pravic in obveznosti študenta(-ke) ali U3ŽO Vrhnika (npr. za posredovanje gradiv in drugih obvestil v povezavi z delovanjem študijskih skupin). - Mentor/-ica študijske skupine lahko program prilagodi strukturi članov in članic študijske skupine, zato potrebuje podatke o njihovem spolu, letu rojstva, izobrazbi in poklicu. - Osebnih podatkov študenta(-ke) se ne posreduje tretjim osebam, razen če bi od U3ŽO Vrhnika to zahteval zakon (npr. da v inšpekcijskem postopu razkrije, katere osebne podatke je združenje uporabilo za določen namen). - U3ŽO Vrhnika bo osebne podatke študenta(-ke) hranila še pet let po zaključku študijskega leta, nato pa jih bo v roku enega leta izbrisala, razen če bi vmes prišlo do okoliščin, ki bi lahko privedle do pravnih zahtevkov proti študentu(-ki) ali proti U3ŽO Vrhnika. U3ŽO Vrhnika takšno hrambo utemeljuje s svojim t. i. »zakonitim interesom«, saj osebne podatke potrebuje za uveljavljanje takšnih pravnih zahtevkov ali za obrambo pred njimi. Študent(-ka) ima pravico, da takšni hrambi ugovarja, če meni, da njegov (njen) interes, upoštevajoč konkretni položaj, prevlada nad interesom U3ŽO Vrhnika. U3ŽO Vrhnika takšen ugovor obravnava individualno. - Ne glede na zgornjo točko se podatki o spolu, letu rojstva, izobrazbi in poklicu študenta(-ke) anonimizirajo, tako da jih ni več mogoče povezati z drugimi osebnimi podatki študenta(-ke) ter se v zbirni obliki uporabijo za pripravo statističnih poročil U3ŽO Vrhnika in posredujejo Statističnemu uradu Republike Slovenije in drugim pristojnim inštitucijam, v okviru poročil knjižnice. - Uporaba fotografij ali posnetkov za namene obveščanja javnosti o delovanju U3ŽO Vrhnika temelji na privolitvi študenta(-ke), ki jo lahko kadarkoli pisno ali po elektronski pošti prekliče. V tem primeru bo U3ŽO Vrhnika fotografijo študenta(-ke) umaknilo iz svojih spletnih javnih objav. Če bo fotografija študenta(-ke) objavljena v kakšnem drugem mediju (npr. na kakšni drugi spletni strani), bo U3ŽO Vrhnika o umiku privolitve obvestilo upravljavca tega medija. - Študent(-ka) ima pravico, da se seznani s svojimi osebnimi podatki, ki jih ima U3ŽO Vrhnika in lahko zahteva njihov popravek. Za osebne podatke, ki se hranijo v elektronski obliki, lahko zahteva tudi njihov prenos k tretji osebi. - Za dodatne informacije o varstvu osebnih podatkov lahko študenti in študentke kontaktirajo U3ŽO Vrhnika po pošti (Tržaška cesta 32, 1360 Vrhnika), po elektronski pošti ( ckv.u3zo@gmail.com). Vrhnika, dne_ Podpis: 2 Uaščasopis ŠPORT 28. september 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Novi vpisi mladih nogometašev in odmevni uspehi vseh selekcij NK Vrhnika veterani Konec avgusta so se za mlade nogometaše začela tekmovanja in zahtevnejši treningi. U8, ki sicer ne sodelujejo na prvenstvih, so na turnirju osvojili drugo mesto. Boljši od njih so bili samo še Mariborčani. Na Vrhniki trenutno v različnih starostnih skupinah trenira 270 otrok, še vedno pa je prostor za vse, ki bi radi igrali nogomet, se zabavali, družili in predvsem nekajkrat na teden razgibali. Nogomet je odločen šport za mlade, saj krepi telo, uri koordinacijo, hkrati pa z uspehi in porazi, ki so del vsakega športa, otroke uči pomembno lekcijo za življenje. Pogoji za vpis so minimalni. Starost otroka mora biti med 4 in 15 let. Otroka lahko v nogometno šolo vpišete tako, da kontaktirate klubsko sekretarko ali trenerja, se dogovorite kdaj otroka pripeljete na prvi trening in prinesete izpolnjen vpisni obrazec, ki ga natisnete na spletni strani www.nkdren--vrhnika.si. Še pomemben podatek: da vaš otrok poizkusi trenirati nogomet vas ne stane čisto nič. Za nove igralce, torej vse, ki se prvič vpišejo v klub in so stari največ 12 let, je vadnina v mesecu septembru brezplačna! Urnik treningov je objavljen na spletni strani, vse dodatne informacije pa lahko dobite na: info@nkdren-vrhnika.si in na telefonski številki sekretarke kluba 051 211 333 (Mojca). V septembru so uspešno izpeljali tri igralne dneve. Ti so se zvrstili prvi, drugi in tretji četrtek v mesecu. Z obiskom so bili zadovoljni, predvsem pa razveseljuje dejstvo, da so se vrhniškim otrokom pridružili tudi vrstniki iz sosednjih vasi. Na igralnih dnevih so otroci preizkusili čisto nove gole za najmlajše nogometaše, na koncu pa so vsi udeleženci poleg bombonov dobili tudi manjše darilo. Kadeti in mladinci tudi letos tekmujejo v 2. državni kadetski in mladinski ligi, njihov glavni cilj je obstanek v ligi, oziroma pridobiti čim več dragocenih izkušenj za kasnejši prestop v člansko ekipo. Kljub temu, da je liga zelo zahtevna, so začeli uspešno, dejstvo pa je, da v tej ligi ni prostora za napake. Vsi se morajo boriti za dobljene točke, vsak vikend je drugačen nasprotnik, nov izziv in nova borba. Članska ekipa, ki tekmuje v Regionalni Ljubljanski ligi, ima dolgoročni načrt preboja v 3. državno ligo. Po dveh uvodnih tekmah so začeli solidno. Vknjižili so neodločen rezultat in eno točko proti ekipi Arne Tabor iz Ljubljane. Proti ekipi Rudar iz Trbovelj, sicer eni najmočnejših in najbolj izkušenih ekip v konkurenci, pa so plačali davek neizkušenosti in na domačem terenu izgubili z rezultatom 1:2. Tokrat jim je zmanjkalo tudi nekaj športne sreče, saj so za prvi zadetek poskrbeli kar sami z avtogolom. Fantje so se sicer hitro pobrali in zatresli nasprotnikovo mrežo še v prvem polčasu. Močan nasprotnik je lahko bolj ali manj čakal na protinapade in v 71. minuti postavil končni izid tekme. Glede na to, da je Vrhniška ekipa mlada in potrebuje nekaj uigravanja, sta trenerja s prikazanim vseeno zadovoljna, saj se zavedata, da je možnosti za napredek dovolj. Vrhniške nogometaše in njihove športne rezultate lahko spremljate na spletni strani www.nkdren-vrhnika.si ali na njihovem facebook profilu. Veseli pa bodo tudi spodbujanja s tribun. Besedilo in foto: Peter Kavčič Nogometaši NK Vrhnika Veterani bomo letos začeli 21. sezono v veteranski ligi - pod okriljem MNZ Ljubljana. Zal letos niso več z nami naši dolgoletni člani, Drago-ljub Mijatovic, Rade Svilar in Mare Grbec. Kljub temu, da okrogle obletnice, naših 20 let delova- nja, nismo smeli organizirati zaradi vsem dobro znanih ukrepov, se ne damo tako zlahka. Obletnico bomo vsekakor proslavili in to takoj, ko bo možno. V veliko pomoč in mentorstvo našim mlajšim veteranom so naši dolgoletni člani Boris Grbec, Nazmi Shala, Andrej Ogrin, za kar smo jim zelo hvaležni. Namen našega udejstvova-nja je, da igramo nogomet in da se malo podružimo. Ob tej poti se najlepše zahvaljujemo upravi našega kluba NK Atet Dren Vrhnika, da so nam omogočili uporabo igrišča za prvenstvene tekme, uporabo garderob in prost termin rekreacije vsako sredo, ob 20:30. Vljudno vabljeni vsi naši veterani, da se nam pridružite tudi na rekreaciji. Nazmi Shala, UO NK Vrhnika Veterani Maraton Franja in Barjanka skozi Vrhniko Letošnji tradicionalni maraton Franja so udeleženci zaradi koronavirusa odpeljali 5. in 6. septembra po že znanih trasah. To je bil že 38. maraton, ki sta ga leta 1982 izvedla Zvone Zanoškar in Tone Fornezzi - Tof, skupno s takratnim Kolesarskim klubom Rog. Daljši maraton, 156 kilometrov, že tako vsa leta vozijo tudi skozi Vrhniko, Kalce, Idrijo, Kladje, Škofjo Loko s ciljem v Ljubljani. Letos je bilo število tekmovalcev omejeno, vendar je bilo zanimanje gledalcev, tudi Vrhničanov, ob progi zelo številno in predvsem vzpodbudno. Zelo zanimiva proga je bila izpeljana v soboto, 5. septembra, na 83 kilometrih po Ljubljanskem barju; poimenovali so jo Barjanka in je prinesla pravo kolesarsko doživetje. Barjanka je turistični športni dogodek, ki povezuje lokalne skupnosti, občine, ponudnike in društva. Trasa sama je potekala po vseh občinah barjanskega krajinskega parka; vodila je tudi skozi Občino Vrhnika - Bevke, Sinjo Gorico, Vrhniko, Verd in Bistro. Fotoaparat je udeležence Barjanke zaznamoval na Opekarski cesti, ko so prišli iz Sinje Gorice ter nadaljevali po Ljubljanski cest, do Cankarjevega spomenika in naprej proti Verdu in Borovnici. Simon Seljak N asčasopis ŠPORT 28. september 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si r^čj Državno prvenstvo v rokometu na mivki za ' mlajše selekcije Sedemnajstič na Touru, tokrat zgodovinsko! Tako kot vsako leto sem si s prijateljem Anžetom Stržinarjem spet ogledal svetovni kolesarski spektakel, dirko po Franciji (Tour de France). Po odličnem drugem mestu naše članske ekipe so sledila tekmovanja ostalih selekcij. V soboto 5. 9. so se naše kade-tinje udeležile zaključnega turnirja v Kopru in v močni konkurenci osvojile odlično peto mesto. S kančkom več sreče bi bil lahko razplet drugačen, a tokrat smo morali priznati premoč domačinkam iz Kopra, ki so slavile pred rokometašicami iz Izole. Nedelja 13. 9. pa je na državnem prvenstvu mlajših selekcij v Dobovi našim dekletom prinesla nepopisno slavje. Osvojeno tretje mesto mlajših deklic in slavje državnih podprvakinj v kategoriji starejših deklic je rezultat dobrega dela trenerjev in tesne povezanosti otrok, ki se z ramo ob rami borijo na igrišču in dihajo kot ena družina. Ne gre zanemariti tudi dvojnega uspeha vrhniških igralk: Ele Justin pri mlajših deklicah in Gaje Frank Bogataj pri starejših deklicah, ki sta prejeli posebna priznanja za najboljši igralki turnirja. Tako je za nami še ena čarobna nedelja, pred vami pa povabilo, da se nam vaši otroci pridružijo na naših treningih. Prvi mesec treninga vam podarjamo. Pišite nam na: trener-ji.sdrs@gmail.com ŠDRŠ Vrhnika Košarkarji KK Ipros Vrhnika na pripravah Ogledala sva si pirenejski etapi: na prelazu Port de Bales, kjer je bil gorski cilj ekstra kategorije, ter cilj v Larunsu, kjer je bil za slovensko kolesarstvo zgodovinski dogodek. Poleg dvojne etapne zmage Tadeja Pogačarja in Primoža Ro-gliča, si je slednji, kot prvi Slovenec v 107-letni zgodovini Toura, oblekel rumeno majico vodilnega na tem tekmovanju. To je bilo tudi za naju nekaj posebnega, kajti bila sva edina slovenska navijača poleg slovenske spremljevalne ekipe. Po drugi strani pa je prireditev zelo zaznamoval koronavirus: prepovedan je vsak stik s tekmovalci in spremljevalnim osebjem. Avtomobili in »kamperji« niso smeli biti parkirani ob trasi tekme, vsakemu gledalci so dali zaščitno masko in stalno opozarjali na previdno obnašanje ljudi ob cesti. Na poti v Pireneje sva si ogledala nekaj francoskih zgodovinskih mest, kot so Carcassonne, Limoux in Tarascon. Večkrat sva prespala na domovih francoskih prijateljev, ki sem jih poznal že od mojih prejšnjih obiskov Toura. To je namreč že moj sedemnajsti. Ta prireditev omogoča tudi odlično promocijo naše dežele in Vrhnike, ker smo z drugimi obiskovalci že v stiku nekaj dni pred tekmo, tako da sva z Anžetom mednje razdelila veliko promocijskega materiala. Pri tem velja velika zahvala ZlC-u, da je nama pomagal pri tem dejanju. Bojan Jesenovec Najmlajši košarkarji v Slovenj Gradcu Članska ekipa med ogrevanjem Po uspešni uvrstitvi članske ekipe v 3. SKL smo se v klubu odločili, da po dolgem času zopet izpeljemo priprave pred novo tekmovalno sezono. Da bi kar najbolje pripravljeni dočakali prve nasprotnike, smo se zadnji avgustovski vikend vkrcali na avtobus in odpeljali proti Slovenj Gradcu. Tam so nas čakali naporni trije dnevi treningov, povrhu vsega pa še prijateljska tekma z Dravogradom. Slednjo smo uspešno zaključili v svojo prid, a možnosti za izboljšanje igre je še veliko. Ob napornem urniku je kljub vsemu ostalo veliko časa za druženje igralcev, ki se zaradi omejitev niso videli več mesecev. V Slovenj Gradec je poleg članske ekipe odpotovalo še 25 mlajših igralcev. Za nekatere so bile to prve priprave sploh in nasmejani obrazi so sami zase govorili, da se bodo starejšim pridružili tudi Obvestilo POMEMBNO OBVESTILO! Iščemo prihodnje košarkarske zvezde! V septembru so se že začeli treningi mlajših selekcij, na katere vabimo vso zainteresirano mladino, ki se želi ukvarjati z najlepšim športom na svetu. Urnik treningov mlajših selekcij je že znan, dodatne informacije pa lahko poiščete s pomočjo zgornje fotografije! Se vidimo! Wascasopis ŠPORT 28. september 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 9 Gimnastično društvo Vrhnika v novi sezoni Začeli novo sezono, nadaljevali jo bomo s polno paro Trenirali smo praktično vse poletje brez premora, zato je bil prehod na jesenski urnik z daljšim vadbenim procesom in nekoliko drugačnim načinom dela enostaven in brez večjih pretresov. Zaradi znanih razlogov smo morali minulo sezono prekiniti, dokončno, z zamikom, pa se bo končala to jesen. Nekatera pomembna tekmovanja na državni ravni bodo tako potekala jeseni in ni časa za počasno stopnjevanje treningov, prav vsakokrat moramo stremeti h kakovosti. Takoj po končanem jesenskem ciklu tekmovanj nas že čakajo izzivi nove sezone, ki pa jih ne bo malo. Nekatera dekleta bodo prestopila v starejše kategorije, kjer veljajo nekoliko drugačna, strožja pravila glede težavnosti in dolžine tekmovalnih sestav. Hitro se bo treba prilagoditi tudi na nove, precej spremenjene tekmovalne pravilnike, ki smo jih trenerji že dobro proučili in smo pripravljeni, da jih upoštevamo pri sestavi novih vaj. Dela je torej zelo veliko, kar pa nikakor ne pomeni, da se bojimo novih izzivov. Jesen je tudi najprimernejši termin za nove začetke v ritmični gimnastiki. V svoje vrste sprejemamo popolne začetnice in tudi takšne, ki so se z rit- mično gimnastiko že kdaj srečale. Dobrodošle so deklice, stare vsaj štiri leta, pa tudi osnovnošolska dekleta bomo z veseljem sprejeli medse. Starši lahko vsa vprašanja naslovite na gd.vrhnika@gmail.com, zelo dejavni smo tudi na profilih Facebook in Iinstagram, vse potrebne informacije o vpisih, tekmovanjih in treningih pa najdete na spletni strani Gimna-stičnega društva Vrhnika. Ritmičarke začetnice bodo začele z vadbo 2. oktobra ob 17.00 v dvorani OŠ Antona Martina Slomška na Vrhniki. Za napredek našega športa in razvoj društva pa je spodbudna informacija, da smo svojo aktivnost razširili tudi v Idrijo. Lani smo bolj tipali, kako nas bo sprejelo novo okolje, letos gremo bolj zares. Z novo sezono smo začeli v začetku septembra. Dekleta so presenetila, saj osipa od lani do letos praktično ni, trenerji pa že ocenjujemo, da bo vsaj nekaj deklet v tej sezoni nared tudi za katero od tekmovanj. Sredi septembra smo organizirali »teden odprtih vrat«, kjer so se vsa dekleta lahko preizkusila v ritmični gimnastiki, skupaj s fanti pa tudi v gimnastiki in akrobatiki. Odziv in obisk sta bila dobra. Torej: še vedno vabimo, da spoznate ritmično gimnastiko! To je olimpijski šport, ki sicer ni enostaven, je pa lep, eleganten in graciozen. Dekleta pridobivajo spretnost, koordinacijo v gibanju, gibljivost in moč, krepijo ekipni duh, samozavest, ustvarjalnost in se ob vsem tem tudi zabavajo. Pri akrobatiki, ki je tudi del dejavnosti našega društva, pa dekleta in fantje pridobivajo moč, spretnost in koordinacijo. Urijo se na mali prožni ponjavi in priljubljenem air tracku. Za novince se bo vadba začela 1. oktobra ob 16.30 v telovadnici Kulturnega doma na Vrhniki. Tako kot v ritmično gimnastiko vas vabimo tudi k vpisu v vadbo akrobatike. Gimnastično društvo Vrhnika, Barbara Šinigoj Tudi letos tekli po Vrhniki Vrhnika, 29. avgust - Konec avgusta je na Vrhniki potekal kolesarski in tekaški dogodek pod skupnim imenom Športni svet. Kolesarska trasa je potekala od Športnega parka na Vrhniki do Pod- čela in naprej do Ulovke, tekači pa so se lahko podali po Vrhniki na 5- ali 10-kilometrsko traso. Udeleženci so se lahko odločili tudi za kombinacijo obeh, teka in kolesarjenja. Na 10-kilo-metrski progi se je pomerilo 59 tekačev in 16 tekačic, na 5-kilometrski pa 23 tekačev in 15 tekačic. (gt, foto: ss) Najboljši na 10 km Janez Mulej, 33:06.35 Jan Trček, 34:47.76 Urh Ušeničnik, 34:51.28 Mateja Zupančič, 43:33.68 Katarina Souidi, 43:39.93 Ema Kolenc, 43:44.01 Najboljši na 5 km Primož Jereb, 19:03.80 Leopold Jarc, 19:30.48 Janko Kovačič, 23:53.93 Zarja Rup, 23:15:05.27 Ivi Žlogar, 23:54.08 Ivana Kramarič, 24:17.95 Štarterpa je bil župan Vrhnike Daniel Cukjati. Štart tekačic in tekačev na 5 km in 10 km na asfaltni ploščadi Športnega parka Vrhnika N asčasopis ŠPORT 28. september 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si r68j Kakovost teniških dvojic na Zmagovalca z dvignjenima pokaloma, vsi pa so prejeli televizorje znamke Philips. Že nekaj let so v okviru Argonavtskih dnevov, ki potekajo v sredini junija, igrali tudi kakovosten teniški turnir v moških dvojicah. Glede na letošnjo odpoved pa so turnir moških dvojic v turnirju odigrali konec avgusta. Takoj pa je treba poudariti, da je bil to eden najkakovostnejših teniških turnirjev na Vrhniki. Prijavljenih je bilo 16 dvojic, ki so bile sestavljene iz nekdanjih in sedanjih slovenskih teniških reprezentantov in številnih zelo kakovostnih in obetavnih igralcev. Tudi dvoboji so bili zelo borbeni in na vrhunski ravni, kar so priznali in znali nagraditi z aplavzom številni ljubitelji dobrega tenisa, ki so si ogledali zelo izenačene dvoboje. Tako lahko zapišemo, da na Vrhniki v zadnjem obdobju igrajo res dober in kakovosten tenis. Posebno še lahko rečemo, da je vsakoletni Argonavtski teniški turnir prišel na dober glas v Sloveniji, ki pritegne vedno boljše teniške igralce. Za zelo dobro organizacijo izvedbe turnirja sta poskrbela Primož Ivančič, predsednik TK Vrhnika, in Ivan Rupar, gospodar teniških objektov. Prve štiri uvrščene dvojice so prejele pokale in lepe praktične nagrade, ki jih je prispeval glavni sponzor turnirja podjetje SGH - storitve Vrhnika Primoža Ivančiča. Lahko posebno poudarim, da dober glas seže v deveto vas v naši teniški Sloveniji. Zato lahko že naslednje leto pričakujemo še kakovostnejši teniški turnir dvojic. Vrstni red je bil naslednji: 1. Matjaž Jurman/Klemen Kadivnik, 2. Matic Bevčer/Bor Zurzut, 3. Marko Por/Borut Urh in Tilen Zitnik/Jan Romih. Simon Seljak Igralo več kot sto tenisačev Prejemniki pokalov Naš časopis za prva tri mesta v šestih starostnih kategorijah Prvi vikend v septembru so tenisači odigrali tradicionalen medobčinski turnir v tenisu na igriščih Teniškega kluba Vrhnika. Turnir je znan kot Turnir Našega časopisa, saj je bil že 15. po vrsti. Na njem že 15 let sodelujejo igralke in igralci tenisa iz občin, ki ga zajema glasilo Naš časopis. Letos se je v šestih starostnih kategorijah borilo več kot sto tenisačev. Turnir je potekal v zelo lepem vremenu štiri dni. Finalne dvoboje so odigrali v nedeljo, 6. septembra, pred številnimi gledalci. V vsaki starostni skupini so prvi štirje prejeli zaslužene pokale, ti pa so bili: moški do 40 let: 1. Miha Lukman 2. Blaž Janhar 3. Dimitrij Debevec in Lan Winterleitner moški od 40 do 50 let 1. Ziga Zvonar 2. Peter Kavčič 3. Aljoša Seljak in Tadej Petrič moški od 50 do 60 let: 1. Dejan Mesec 2. Iztok Škof 3. Grega Kukec in Tomaž Pir-nat moški nad 60 let: 1. Franc Černe 2. Zdenko Božič 3. Jurij Janež in Ronko Gostiša Ženske (vse starosti) 1. Tina Miholič 2. Maja Šest Satja 3. Maruša Danev in Tina Zu-ljan Najmlajši: 1. Goran Milanovič, 2. Zan Jerala, 3. Ajda Zalar in Rok Rozman. Vsi tenisači so pokazali dober in borbeni tenis. Kot sem že večkrat zapisal, da na Vrhniki igrajo res kakovosten tenis. Tako se vrhniški tenis vedno bolj bliža vrhu vrhniške športne dejavnosti. Simon Seljak Vredno ogleda Konec avgusta so na vrhniška teniška igrišča stopile tudi tenisačice članice Teniškega kluba Vrhnika, ki so se med seboj pomerile na turnirju dvojic. To je bil že drugi turnir, ki bo ostal tradicionalen, vsako leto naprej. Nastopilo je osem parov, kar pomeni 16 igralk. Prav te igralke redno igrajo na teniških igriščih in imajo kar lepo podporo svojih teniških soigralcev. Tudi na turnirju so imele precej navijačev, saj so pokazale dober in borbeni tenis. Prve štiri dvojice so prejele pokale svojega Teniškega kluba Vrhnika. Vrstni red je bil naslednji: 1. Vlasta Razdrh/Dunja De- bevec 2. Jožica Malavašič/Tina Mi-holič Lep pogled na vrhniške tenisačice 3. Mojca Krasnik/Alenka Bra-čič in Tatjana Krašovec/Aleša Pirc Simon Seljak N asčasopis ŠPORT 28. september 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Intervju: Varineja Drašler »Spusti so nevarni, ker se vse dogaja hitreje« Mlada Vrhničanka, Varineja Drašler, se je z gorskim tekom začela ukvarjati šele pred dvema letoma. Od tedaj je z njim, kot pravi, zasvojena: trenira od petkrat do šestkrat na teden, od tega je eden ali sta dva daljša treninga. Trenutno končuje magistrski študij na biotehniški fakulteti na smeri »prehrana«, kar ji vsekakor pride prav tudi pri njenem športnem udejstvovanju. Prestregli smo jo na Planini, kamor se povzpne, bolje povedano, teče, večkrat na teden. Kako si pravzaprav začela s tekom? Od kje je prišla ideja, navdušenje... Za tek sta me navdušila oče in mama, ki sta oba rekreativna tekača. Začela sem zelo postopoma, sprva sem samo nekajkrat na teden hodila na Planino, prvi poskusi teka so prišli na vrsto šele kasneje. Ni bilo lahko, ampak sem dovolj trmasta, da sem vztrajala. Po parih mesecih sem se udeležila prvega tekmovanja v cestnem teku na krajši razdalji. Takrat se mi je tek v klanec (tako kot večini) zdel še znanstvena fantastika. Minilo je še nekaj mesecev, ko je, malo za šalo malo za res, padel predlog, da se s starši in kolegom Stanetom naslednji dan poskusno udeležim še tekmovanja v gorskem teku. Priznam, še ko sem stala na štartni črti, si nisem znala predstavljati, kakšen sploh je gorski tek. Predvsem mi je bilo čudno, zakaj tekači na nekaterih delih poti hodijo, če smo vendar na teku. No, že na prvi tekmi sem dosegla zelo lep rezultat in z njim presenetila preostale, še najbolj pa sebe. Odkrila sem, da imam očitno talent za nekaj, za kar se mi ni niti sanjalo. Od takrat naprej je gorski tek postal moja nova ljubezen. Gorski tek je veliko težji kot klasičen. Katere lastnosti mora imeti gorski tekač v primerjavi s klasičnim? Gorski tekač mora biti dosti bolj prilagodljiv, saj je gorski tek v primerjavi s cestnim veliko bolj nepredvidljiv. Potrebno je veliko volje in moči, predvsem pa vztrajnosti in odločnosti. Gorski tek je neke vrste tekma samega s sabo. Kako treniraš ti - tečeš vsak teden nekajkrat na Planino? Ja, res je, Planina je moj domači hrib, zato me je tam res mogoče srečati večkrat na teden. Na Planini poznam že vse znane poti, pa tudi manj znane. Ampak tudi pri gorskem teku veliko šteje trening na ravnini, hitrost pa pridobivam z intervalnimi treningi v hrib in na stadionu. Si se že udeležila teka na Grintovec? Teka na Grintovec se še nisem udeležila in se ga na žalost tudi ne bom mogla, saj je bil lani zadnjič. Nekateri gorski tekači postavljajo raznovrstne rekorde: na primer, da pritečejo najhitreje na Triglav. Imaš tudi že kaj podobnega v rokavu ali načrtuješ? Zaenkrat (še) ne načrtujem nobenega takšnega podviga. Ampak nikoli ne reci nikoli. Koliko tekaških copatov je v omari? Nekaj se jih je že nabralo, saj so skorajda več na nogah kot drugi čevlji (smeh). Imam različne tekaške copate za različne teke - za ravnino, za gorski tek in za daljše (trail) teke. Kako nevarni so pri gorskih tekih spusti? Spusti so nevarni, ker se vse dogaja hitreje in je težje nadzorovati korak. Odvisno je od tega kako strm je spust in kakšen je teren, saj se lahko hitro spotakneš ob kakšno skalo ali korenino. Potrebna je 100 % zbranost, glava mora biti prisotna, pri teku pa ne sodelujejo samo noge, ampak celotno telo. Pri vsakem tekaču so pomembni tudi tekmovanja in rezultati. Se udeležuješ tekmovanj? Se lahko pohvališ s kakšnim še posebno izstopajočim rezultatom? Ja, tekmovanj se udeležujem. Zdaj drugo sezono tekmujem v pokalu Primorskih gorskih tekov (kjer sem z gorskim tekom tudi začela), v katerem se vse leto seštevajo točke posameznih tekem. Lani sem postala absolutna zmagovalka celotnega pokala. Nastopila sem tudi na nekaterih pomembnejših tekih, kot je na primer Tek na Šmarno goro, kjer sem zasedla skupno 11. mesto oziroma drugo mesto med Slovenkami. Avgusta letos sem zmagala na Teku na Široko, ki je štel kot pregledna tekma za svetovno prvenstvo, ki je zaradi koronasituacije seveda odpovedano. Sem pa zato pred nekaj tedni dobila priložnost za nastop na italijanskem državnem prvenstvu v gorskem teku v Susi, kjer sem v zelo močni konkurenci osvojila vrhunsko 12. mesto. Kako je epidemija koronavirusa vplivala na dogajanje na gorski tekaški sceni? Večina tekmovanj je letos odpadla. Na Primorskih gorskih tekih tekmujemo v nekoliko manjši zasedbi, zato se organizatorji vseeno po najboljših močeh trudijo, da bi bila tekmovanja ob ustreznih ukrepih izvedena. Najpomembnejša tekma sezone bo Tek na Šmarno goro, ki se obeta oktobra. Te mika tudi kateri drug šport? Zaenkrat mi (gorski) tek predstavlja največje veselje. Zelo rada tudi hodim v hribe, trening teka pa včasih nadomestim s kolesom. Sicer pa tvoja formalna izobrazba ne sega v polje športa, kajne? Lahko povežeš svojo izobrazbo s tekom, na primer na področju prehrane? Kakor se vzame. Šport in moj študij se združujeta na področju športne prehrane. Veliko športnikov se ne zaveda, da so športni rezultati odvisni od mnogo več dejavnikov, kot samo od treninga. Eden izmed njih je zagotovo ustrezna športna prehrana. Le-ta se v marsikaterem pogledu razlikuje od prehrane manj aktivnih ljudi ter jo je treba prilagoditi posameznim potrebam športnika in zahtevam športne aktivnosti. Kakovosten trening, ustrezna prehrana in regeneracija, z roko v roki, so tisti, ki zagotavljajo dolgoročno zdravje in boljše športne rezultate. Hvala, Varineja, in čim več uspehov na tvoji športni poti. Gašper Tominc Največji športni kolektiv v Občini Vrhnika Vpis v nogometno šolo Dren Vfarika Za vse, ki želite igrati nogomet, od 4. leta starosti dalje TRENINGI - TEKME - IGRA - ZABAVA Pridruži se nam! Uaščasopis ŠPORT 28. september 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Pilates na Vrhniki Vpis v začetni tečaj karateja shotokan Društvo Motivakcija vabi vse na brezplačno testiranje telesne pripravljenosti -European Fitness Badge. Testiranje European Fitness Badge (EFB) je novost na področju športa za vse na mednarodni ravni. Omenjena baterija testiranj je bila razvita v minulih dveh letih zaradi izkazane potrebe po testiranju ob upoštevanju stanja v sedanji družbi. EFB so razvili vrhunski evropski strokovnjaki z namenom, da je testiranje dosegljivo širokemu krogu uporabnikov po vsej Evropi. EFB je nabor testov za oceno posameznikovega, z zdravjem povezanega stanja telesne pripravljenosti. Osrednji cilj je s pomočjo individualne ocene posameznika spodbuditi in motivirati k aktivnejšemu življenjskemu slogu. Vaje v okviru testiranja so primerne za različne nivoje telesne pripravljenosti, tako da so primerne za vsakogar, tudi za starejše in manj aktivne ljudi. Testiranje telesne pripravljenosti bomo ponovili ob koncu sezone pilatesa. Tako bomo spremljali naš napredek. Testiranje motoričnih sposobnosti Baterija testov določa telesno pripravljenost na podlagi testov motoričnih sposobnosti in vključuje osem vaj, s katerimi preverimo posameznikovo: - vzdržljivost (test stopanja), - moč (položaj deske, sklece, vstajanje s stola), - koordinacija (test stoje na eni nogi, jumping jack), - gibljivost (doseg sede). Na podlagi prejetih podatkov in njihove obdelave vsak udeleženec testiranja prejme priznanje za nivo telesne pripravljenosti in kratko osebno svetovanje s priporočili. Testiranje telesne pripravljenosti bo na Vrhniki 18. 10. 2020 ob 19. uri v OŠ Ivana Cankarja, Lošca 1. Lepo vabljeni vsi, ki jih zanima testiranje telesne pripravljenosti. Ne samo tisti, ki obiskujete pilates. Število mest za testiranje je omejeno, zato so obvezne prijave na številko: 040 559 991. Vadba pilates poteka v prijetnem vzdušju pod vodstvom Brede Štupica dvakrat na teden, vsak torek in četrtek od 19. do 20. ure nadaljevalna skupina, začetna skupina od 20. do 21. ure. Skupaj migamo na Lošci 1, mala telovadnica OŠ Ivana Cankarja na Vrhniki. Se vidimo. Društvo Motivakcija, Breda Štupica Karate akademija Pantera vpisuje v začetni tečaj tradicionalnega karateja shotokan. V našem klubu že več let trenira karate veliko članov, od predšolskih otrok (od 5. leta starosti naprej) do osnovnošolcev in odraslih (dijakov, študentov, zaposlenih ...). Treningi karateja so primerni za vse starostne skupine tako za fante kot dekleta (v zadnjih letih se zopet povečuje število deklet oziroma žensk v našem klubu, kar nas še posebno veseli, saj je to dokaz, da znamo borilne veščine približati tudi nežnejšemu spolu). Ker karate temelji na etičnih načelih, je osnovni namen treniranja izogibanje nasilju oziroma neagresivni uporabi tehnik, kjer s pravilno usmerjenim treningom v okviru športne stroke (treningi so prilagojeni psihofizičnim sposobnostim posameznika) poskušamo predvsem premagovati lastne slabosti (strah, pomanjkanje koncentracije, volje . ) ter je tako odličen sistem vzgoje (kar je še posebno pomembno za otroke), razvoj motoričnih (moč, gibljivost, vzdržljivost .) in funkcionalnih sposobnosti (izboljšanje srčnožilnega ter dihalnega sistema). Skozi skrivnosti karateja vas bo vodil izkušeni inštruktor Boris Peček, mojster karateja shotokan 5. dan, ki že 25 let poučuje karate v notranjski regiji. Naš cilj je nuditi vsakemu ljubitelju borilne veščine kakovostne treninge, kjer ima vsak možnost treningov v rekreativni obliki. Če je tvoj cilj spoznati in razviti sposobnosti samoobrambe skozi plemenito veščino, te vabim, da se nam pridružiš ter spoznaš skrivnosti ene izmed najbolj priljubljenih borilnih veščin na svetu. Obljubljamo ti hitro napredovanje, resno in profesionalno delo trenerja ter tudi zabavne trenutke v dobro organiziranem društvu, kjer ničesar ne prepuščamo naključju. Vse dodatne informacije glede vpisa in treningov lahko dobite tudi na naši spletni strani: www.kara-telogatec.com, elektronski pošti: bpecek7@gmail. com ali po telefonu: GSM: 031/641-200. Vljudno vabljeni! Karate akademija Pantera PLANINSKI KOTIČEK Pohod na Lepenatko Veseli triglavci smo se v soboto, 22. avgusta, odpravili v osrčje Kamniško-Savinjskih Alp, na Lepenatko (1425 m). Prijazen šofer Jur - busa, Ken, nas je varno in z vsemi priporočili pripeljal do izhodišča iz smeri Volovljeka. Pot, sicer označena kot lahka, se je na trenutke strmo vzpenjala in nekajkrat smo pošteno zagrizli v kolena. Tik pod vrhom so nas v čudovitem vremenu pričakali prostrani zeleni pašniki. Po približno treh urah smo zadovoljni prispeli na travnat vrh. Tam se nam je odprl krasen pogled na sosednji Rogatec ter osrednje Kamniško-Savinjske Alpe. Sestopili smo v smeri Gornjega Grada. Prijetno utrujeni, a zadovoljni s podvigom smo se okrepčali v prijaznem okolju Gostišča Črni- vec. Zelena Lepenatka - še kdaj nasvidenje. Besedilo in fotografija: Mateja Tomažič Zahvala Markacijski odsek PD Vrhnika se zahvaljuje podjetju Rotoks - servis trgovina za sponzorstvo pri popravilu tehnične opreme. Načelnik Markacijskega odseka Tone Gutnik Haščasopis 28. september 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si MALI OGLASI Storitve Računovodske storitve in davčno svetovanje že od leta 1999, Andreja Piskač s. p., Hor-julska cesta 116, 1356 Dobrova. 041 581 584 ali 040 904 859, andreja.piskac@telemach.net. Poučujem klavir in električne klaviature. Sem pedagoginja s petnajstletnimi izkušnjami. Zagotavljam uspeh in zadovoljstvo udeležencev. Poučujem na Vrhniki. Eugenij, Sabina Mivšek s.p. Tičnica 24, Vrhnika. GSM: 041 878 661. Mail: sabina.mivsek@siol.net Lepo povabljeni. Sem družinska media-torka. Nudim pomoč pri reševanju sporov. Mediacija je oblika alternativnega reševanja sporov v zadovoljstvo vseh vpletenih, brez posredovanja sodišča. Povabljeni. Kontakt: 041 878 661 Popravljam električno ročno orodje: vrtalne stroje, brusilke, žage ... Previjam rotorje, statorje. Elektromeha-nika Andrej Mesec, s. p., Ob progi 8, Vrhnika, GMS 051 220 192, elektromehanika. mesec@gmail.com Psihosocialno svetovanje - Nudim strokovno pomoč pri reševanju vsakdanjih težav ali življenjskih dilem. Učinkovito vam lahko pomagam pri sprejemanju zavestnih odločitev za spremembo in osebnostno rast, kadar iščete odgovore na konkretna in aktualna življenjska vprašanja. Ana Podlipnik, 040 126 826. www.motivacija-insvetovanje.si Nudim lektorske storitve. Za podrobnejše informacije pokličite na tel. št. 030 343 000. Pomagam družinam in starejšim osebam pri hišnih opravilih, na primer pomivanje oken, sesanje ... 040 784 718. Trajno vam odpravim depresijo, razne strahove, tesnobo, izgorelost, ljubosumje, anksioznost, nespečnost, stres, panične napade ... s terapijo EFT. Mojca Nendl, 051-780724, www.eft.si, mojca@eft.si. Nudim storitve in svetovanja s področij delovne terapije in rehabilitacije. Sem delovni terapevt in Bownov terapevt z izkušnjami na področju rehabilitacije. Alen Bučar Baras, tel. 041 811 732. Nepremičnine, gradnja Prodamo zazidljivo parcelo na Drenovem Griču, 1200 m2, mirna lokacija, z vsemi priključki. Vpisano v ZK. Vabljeni na ogled. 041 404 329. Kupim manjšo samostojno hišo, Vrhnika z okolico, do 90 tisoč evrov. Telefon: 070 83 73 54. Ugodno prodam tri zazidljive parcele na Pakem pri Borovnici. Vsi priključki so na parceli (kanalizacija, voda, elektrika). Vabljeni na ogled: 041 631 556. Kupimo zazidljivo parcelo ali hišo na območju Polhovega Gradca ali Horjula. Prosim pokličite na 051201056. Prodam zazidljivo parcelo, 1400 m2, v okolici Horjula. Telefon: 041 264 702. Prodam novo kaminsko peč Haas + Sohn, kupljeno leta 2018. Zmogljivost segrevanja do 120 m3 , cena po dogovoru. Telefon: 031 643 212. Prodam gozd, k.o. VRHNIKA, parcelna številka 402/297, površina 8827m2. Cena 3.000€. Telefon 031 378 804 Prodam hišo v Brezjah pri Dobrovi, 821 m2 zemljišča, samostojna hiša v treh etažah + podstrešje + velika terasa, dvorišče, vrt in dva gospodarska objekta. Urejeni vsi priključki. Odlična lokacija, 15 minut do Ljubljane, prodamo. Cena: 196.000,00 EUR. Več informacij na www. nepremicnine.net/ Kontaktni podatki: naprodaj2020@gmail. com Prodamo gozdno zemljišče, KO 1983 Babna Gora, parcele št. 2381, 2382, 2383 in 2384. Kontaktni podatki: naprodaj2020@gmail.com Kupim njivo, sadovnjak ali travnik na Vrhniki ali Stari Vrhniki. Do 5000 m2, za samooskrbo. Tel. 051/363-359. Na Vrzdencu prodamo zazidljivo ravno parcelo v velikosti 800 m2. Parcela je na mirni in sončni lokaciji, kjer je odprt pogled v naravo. Voda, elektrika sta na parceli. Telefon: 041 632 370 (Boštjan Škof). Na Vrzdencu prodamo zazidljivo parcelo v velikosti 3600 m2, na kateri že stoji objekt v velikosti 120 m2 . Voda in elektrika sta na parceli, dostop z javne ceste. Telefon: 041 632 370 (Boštjan Škof). Najamem z možnostjo odkupa (mogoč tudi nakup) vikend ali manjšo hišo 50 km od Ljubljane. Vse drugo po dogovoru. Tel. 040-485-000. Na Breznici pri Žireh oddam (pozneje mogoč odkup) v idiličnem okolju vikend -brunarico. Je delno opremljen, ima WC, tekočo vodo, elektrika je na agregat, možnost priklopa na omrežje. Pozimi je cesta splužena do vikenda. Inf. na telefon 040 565 548. Ugodno prodam talne in stenske keramične ploščice. Informacije: 041 631 556. Starejšim osebam nudim pomoč na področju socialnega varstva, osebne oskrbe, pomoč v gospodinjstvu, prevoz in spremstvo, komunikacija ipd. Telefon: 051 234 311. Kmetijstvo Sadike aronije, črnega ribeza ... , veliki grmi, ki že rodijo. Po dogovoru mogoč prevzem na relaciji Borovnica-Ljublja-na. 041 499 424. Prodam kvalitetna suha drva (okolica Horjula). Telefon: 031 740 792. Prodam kmetijsko zemljišče, k.o. Blatna Brezovica, več parcel: travniki - njive, barjanska zemlja. Tel. 031 200 375. Rastlinjak Termoflor, dolžine 3 m, s polico in z GOZDARSTVO, U.D.D. ► Sečnja in spravilo lesa ► Prevozi z gozdarsko prikolico ► ODKUP LESA NA PANJU - PLAČILO TAKOJ ► Priprava drv j_ 041/706-359 Velika Ligojna 74, 1360 Vrhnika mm.matic.malovrh@gmail.com www.gozdarske-storitve.si dvema oknoma za zračenje, rabljen le eno sezono, prodam. Cena 700 evrov. Info: 041 784 600 Vrhnika. Prodam tri velikolistne lipe in dve navadni brezi, višina 2 m, posajeno v loncih, prevzem Borovnica. Telefon: 041 499-424. Prodam 3 zimzelene rastline, višine več kot 2 m: drevo življenja, fikus in benjamin. Telefon: 031 627 959 (Ljudmila). Prodam kocke suhega sena. Cena po dogovoru. Tel.: 040 815 393. Prodam 1000-litrske PVC- -cisterne. Cena po dogovoru. Tel.: 040 815 393. Oddam 785 m2 veliko zemljišče, primerno za enega ali več vrtov. Lokacija: ob AP Lesno Brdo (pri Drevesnici Kržič). Tel: 031 285 622. Traktor, mulčar, prikolico, koso, trosilnik, motokultivator, priključke, druge stroje, tudi v okvari, kupim (041 407 130). Prodam kvalitetna suha bukova drva razrezana na 33 cm. Telefon: 041 777 043. Prodamo suha bukova drva. Tel. (040) 815-393. Ameriške borovnice - V juliju in avgustu ponujamo možnost nabiranja borovnic v nasadu za lastno uporabo. Vabljeni! 041 943 586. Ugodno prodam nerjavno kletko za ptiče. Informacije: 041 631 556. Ugodno prodam 2,5 m3 suhih smrekovih plohov. 041 878 921 ali 01 75440 25. Prodam suha drva (bukova ali mešana). Mogoča razrez in dostava. Telefon 031 584 801. Prodam suha bukova drva, rezana po želji, lahko tudi dostavljena. 041 388 442. Ostalo Prodam 40 kom stolov. Železno ogrodje, sedalo leseno. Cena: 5,5 €. Miza: 12 €. 041 670 726, Borovnica Prodam rolerje Bladerun-ner, št. 36/37, ali zamenjam za drva. Tel. 041 87 87 39. Prodam 300-litrski samo-stoječ bojler, rostfrei, z vsemi priključki, malo rabljen. Cena 200 evrov. 040 250 473. Vabimo vas na proučevanje Svetega pisma v majhni skupini na Vrhniki. Dobivamo se mladi in stari, družimo se, delimo izkušnje in proučujemo. Prijave na 040 475 703. Zelo ugodno prodam tridelno garnituro za izvajanje magnetne terapije (velika in mala blazina ter obroč). Zelo malo rabljeno. Zraven je tudi priročnik za uporabo. Tel. št. 051 353 057. Prodam eliptični trenažer, orbitrek ter navadno sobno kolo. Tel. št. 051 353 057. Ugodno prodamo kuhinjo, sedežno garnituro, jedilno mizo s stoli - lepo ohranjeno. Cena po dogovoru. Info, Uroš: 031 766-509. Zaradi bolezni ugodno prodam stroj za izdelavo novoletnih okraskov. Stroj prodam z vsemi pripomočki. Informacije: 041 631 556. Prodam tri zimzelene rastline, višine več kot 2 m: drevo življenja, fikus in benjamin. Telefon: 031 627 959 (Ljudmila). Kupim mizarski ponk, starejše izvedbe. Tel.: 041 631 556. ZAKLJUČKA DELA V GRADBENIŠTVU KVALITETA PO UGODNI CENI LESNAMONT KROVSm KIPARSTVO, ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU LESNAMONT D.0.0. VERD 13GB 1630 VRHNIKA M 041 792 742 M 041 928 975 Vse delo na projektih opravimo sami ne najemamo podizvajalcev. Imamo svoje stroje in orodje, s katerimi zagotavljamo visoko kvaliteto in zaklucek projekta v dogovorjenem roku. ZORAN.GULAJIC@GMAIL.COM WWW.LESNAM0NT.SI Zaposlimo nove sodelavce za delo na strehi. Haščasopis 28. september 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Prodam prikolico za osebni avto, domače izdelave, z dokumenti. Tel.: 031 841 510. Prodam aluplatišča, skoraj nova, od ford fieste, 14 col. Telefon: 051 307 208 ali 01 3641 288. Prodam novo belo motoristično čelado Lazer helmets, LZR, model e9yh-of 865, velikost M57/58. 1050g. Inf. na tel. št. 041 828455. Prodam dnevno sveža in vložena prepeličja jajčka. Naročilo: 041 645 558. Prodam električni invalidski voziček - juvo b4, širši model, letnik marec 2019, zelo malo rabljen. Cena 2500 evrov oz. po dogovoru. Tel. 01 7565286, 041 661 512. Ugodno prodam mlin za sadje in stiskalnico. Tel. 041 446 028. Prodam starejši fotoaparat, znamke Pentax. Telefon 051 307 208 ali 01 364 12 88. Prodam šahovske knjige: Šah za najmlajše (za začetnike, 4-6 let); Šah za osnovne šole 1 (nadaljevalna); Šah za osnovne šole 2 (nadaljevalna). Knjige so nove. Nova metoda z malimi šahovnicami, novost v Sloveniji! Tel.: (041) 257-176. Prodam sinonimni slovar. Slovar je nov, še nerabljen. Ob- sega 1292 strani. Cena ugodna. Tel.: (041) 257-176. Ugodno prodam prosto-stoječ indukcijski štedilnik, širine 50 cm, znamke Gorenje EIT 5351 XD, energijski razred A. Je skoraj nov, brezhiben, s podaljšano garancijo do 18. 7. 2026. Cena po dogovoru. Informacije na tel.: 031 279 510. Ugodno prodam nove »pante« za vrata, okna, omare itn. Cena samo en evro. Informacije na 041 631 556. Izposoja električnih, cestnih in gorskih koles. Info: www.polkadot.si, 031 544 959. Prodam razne stole, mize. Telefon: 041 583 629. Prodam nov vzidan štedilnik na drva. Tel.: 041 670 726 (Borovnica). Prodam šivalni stroj Singer, star že 90 let. Dela brezhibno. Tel.: 070 670 933 ali 01/3641 288. Starinsko omaro, kuhinjsko kredenco, mizarsko mizo, skrinjo, mizo, stole, klop ... kupim 041 623 165. Ugodno prodam mlin za sadje in grozdje ter hidravlično stiskalnico (prešo) za stiskanje soka itn. Prodam tudi posode »rostfrej« s pipo. Informacije 041/631-556. Prodam peč za centralno kurjavo na olje in plin z go- rilnikom in vsemi priključki (termostati, ekspanzijska posoda); cena 200 €. Telefon 040 747 709. Prodam jedilno mizo (90 cm x 90 cm) in štiri oblazinjene kuhinjske stole. Pohištvo je rabljeno, vendar lepo ohranjeno. Cena kompleta je 40 evrov. Telefon: 040 747 709 Ugodno prodam domač grozdni in jabolčni sok. Tel.: 041 631 556. Prodam omaro za dnevni prostor, štiridelna, širina omare je 280 cm, višina pa 190 cm. Prav tako prodam še raztegljivo mizo za šest oseb, novo. Telefon: 070 670 933 ali pa 01 3641 288. »Inštrukcije« Inštrukcije kemije, telefon: 031 352 124. Zelo uspešno, z dvajsetletnimi izkušnjami, inštruiram kemijo za gimnazije, druge SŠ, osnovno šolo in pripravljam za maturo. ATO-KEM. Zlatko Šorn. s. p., e-po-šta: zlatko.sorn@siol.net Nudim učno pomoč šoloobveznim otrokom. Po izobrazbi sem pedagoginja in imam veliko izkušenj ter zagotavljam odlične rezultate. Več informacij: 051 346 179 Inštruiram matematiko za osnovno in srednjo šolo, tudi na vašem domu. Informacije na telefonsko številko: 031 392-842. Ima vaš osnovnošolec ali srednješolec težave pri matematiki? S svojim znanjem in izkušnjami na področju pomoči pri učenju matematike lahko pomagam, da bodo te težave hitro mimo. Pokličite na 041 621 343. Slavica Peše-vska. Ponujam inštrukcije za angleščino za osnovnošolce in osnovnošolke. 040 524 640. Inštruiram angleščino in slovenščino za osnovnošolce in srednješolce. Sem profesorica z dolgoletnimi izkušnjami pri inštruiranju. Tel.: 031/350076. Ponujam inštrukcije za angleščino, slovenščino in matematiko. Zagotavljam uspeh. Lepo povabljeni. GSM: 041 878 661, Sabina Mivšek, Tičnica 24, Vrhnika. Turizem Apartma na smučišču Krvavec oddam že za od 63,75 evra/nočitev (štiri odrasle osebe + dva otroka). Več na https://www.nasmuciscu.si. V Medulinu oddam hišo v bližini morja. Telefon: 031 236 067. Toyota yaris 1.0, stara 11 let, a gre kot urca, 3 vrata, naprodaj. Tel. 041 494 999. Cena po dogovoru. Podarim Preprogo živih barv, diskreten vzorec, 2,5 m x 1,5 m, podarim. Tel. 041 494 999. www.zavod-cankar.si FRIZERKA META Poskrbite za svoje lase, saj so krona, kije nikoli ne snamemo z glave! ■žensko striženje -moško striženje ■otroško striženje ■klasična in modna barvanja ■urejanje pričesk za posebne priložnosti ■ličenje za vse priložnosti Delovnik: PON, ČET 7:30 - 13:30 TOR, SRE, PET 13:00 - 19:00 SOBOTA: po dogovoru Naročila na tel: 031 219 541 salon se nahaja Pod Hruševco 48C 1360 Vrhnika (nad BJ Fit fitnesom) Z vizitko, ki jo dobite v salonu, pri 10. obisku prejmete popust v vrednosti 5% seštevka zadnjih 9ih obiskov Avtomobili @frizerkameta Frizerka Meta Meta Bizjan s.p. Strmica 11 Vrhnika www.lekarnaljubljana.si Veljavnost od 3. 9. do 12. 10. 2020 ODKUP RABLJENIH VOZIL s slovenskim porek ZDRAV izbrano iz kataloga ugodnosti RESVERATROL 60 KAPSUL Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano. redna cena: 17,18 € cena s Kartico zvestobe 13,74 6 MATIČNI MLEČEK 750MG 10 PLASTENK PO 15 ml Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano. redna cena: 13,93 € cena s Kartico zvestobe 11,14 e + ALTO POU, LOSJON PROTI UŠEM IN GNIDAM 100 ml redna cena: 10,89 € cena s Kartico zvestobe 8,71 THERMO THERAPY 2 OBLIŽA Medicinski pripomoček. redna cena: 8,90 € cena s Kartico zvestobe 7,12 e + ALOE VERA X2, ALOE NEGOVALNI SAMPON 200 ml redna cena: 11,91 € cena s Kartico zvestobe 9,53 e + SWEDSAFE ČEPKI ZA UHO CLASSIC 6 PAROV redna cena: 6,10€ cena s Kartico zvestobe 4,88 e + Za več informacij prelistajte nov katalog ugodnosti ali nas pokličite na brezplačno telefonsko številko 00800 71 17! « „ Cene s popustom iz ZDRAVO - kataloga ugodnosti veljajo v enotah Lekarne Ljubljana, specializiranih prodajalnah LL VIVA (v okviru razpoložljivega asortimana) in v Spletni Lekarni Ljubljana na www.lekarnaljubljana.si izključno ob predložitvi Kartice zvestobe Lekarne Ljubljana ter zahtevanega števila jabolk zvestobe, sicer veljajo redne cene. Slike so simbolične, popusti se ne seštevajo. Ponudba velja od 3. 9. do 12. 10. 2020 oz. do prodaje zalog. ^^^^^^^^^^^^^^^^ PLAČILO - TAKOJ - 01/75-02-252 I 040/307-711 Hascasopis Bil si trden kakor skala, bil pokončen kakor hrast. In prišelje dan, ki je zrušil skalo, ki je zlomil hrast. ZAHVALA DOMINIK JEREB (1937 - 2020) Zahvaljujemo se vsem sorodnikom in prijateljem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi poslednji poti. Hvala tudi gospodu župniku za lepo opravljen obred, Kvartetu Raskovec in Planinskemu društvu Vrhnika. Hvala osebju Centra starejših Horjul za vso skrb. Iskrena hvala sostanovalcu, gospodu Dušanu, za vso prijaznost. Hvala vsem, ki ga boste ohranili v lepem spominu. Vsi njegovi. ZAHVALA V 82. letu je tiho odšel JANEZ TRČEK, rojen 24. 11. 1938, z Lukovice pri Brezovici. Od njega smo se poslovili 5. 8. 2020 na ljubljanskih Žalah. Hvala vsem, ki ste se poklonili njegovemu spominu in sočustvovali z nami. Hvala za darovane sveče in cvetje. Posebna zahvala praporščakom ZZB NOB in pevcem. Žalujoči: žena Gabrijela, hči Gabrijela z vnukom Tadejem, sinova Matjaž in Janez z družinama ZAHVALA Poslovil se je IVKO SETNIKAR Hvala vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom in znancem za izrečeno sožalje. Posebno se zahvaljujemo tudi lovcem, veteranom, čebelarjem in Pogrebnemu podjetju Lavanda, ki so poskrbeli za lep obred. Verjamemo, da se bomo pokojnega vsi še dolgo spominjali. Predvsem, ko bomo naše oči uprli v Grmado. Vsi njegovi Polhov Gradec, september 2020 Z vami že od leta 1973 Wasoasopis www.zavod-cankar.si/nascasopis Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova-Polhov Gradec, Log-Dragomer V 85. letu starosti se je od nas za vedno poslovila VERONIKA SUŠNIK, rojena Jerin (28. 10. 1935 - 6. 6. 2020) iz Podreber 35, Polhov Gradec Ob boleči izgubi pokojne mame, žene, sestre in tete se zahvaljujemo župniku Bogdanu Oražmu iz Župnije Polhov Gradec, službi Pogrebne storitve Vrhovec z Drenovega Griča, Centru starejših Cerknica in vsem sorodnikom, prijateljem ter sosedom, ki ste s svojo prisotnostjo in lepo besedo počastili njen spomin na pogrebu, ki smo ga imeli 11. 6. 2020 na pokopališču Polhov Gradec. Naša Vera je bila vse življenje delavna, zagnana, vesela in družabna, kot tako jo bomo tudi ohranili v spominu. Soprog Pavle in hči Dragica s sorodniki Kar je zapisano globoko v srcih, se ne more nikoli izgubiti. BLAŽ NOVAK (1991-2020) Ljubezen, smeh in veselje, ki si jih razdajal, so bili vedno tvoji nepogrešljivi spremljevalci. Tvoja pot, ki se je prekmalu končala, se nam je vtisnila globoko v srce, kjer se ne bo nikoli izgubila. Posebno se zahvaljujemo njegovim sošolcem OS Borovnica, njihovim staršem in učiteljem. Hvala tudi sošolcem Gimnazije Ledina, razredničarki in ravnatelju. Zahvaljujemo se Erazmus+, ki mu je omogočil nova poznanstva v Evropi, Društvu distrofikov Slovenije, nekdanjim sodelavcem DUV -Vrhnika in Lovski družini Borovnica. Iskrena hvala pa še posebej njegovim najožjim prijateljem, asistentom, sorodnikom, sosedom, vsem sošolcem od Jureta ter vsem prijateljem. Hvala g. župniku za lepo opravljen pogreb, pevcem in Pogrebni službi Pieta. Iskrena hvala vsem, ki ste nam stali ob strani. Žalujoči: mama Cvetka, ati Marijan, brat Jure in sestra Eva z Anžetom ZAHVALA DRAGO KOVAČIČ (1942 - 2020) Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Svakinja Majda z družino in ostali sorodniki 28. september 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si S Ljubil si zemljo, bil njej si predan, a prišelje dan, ko v njej boš počival. Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči. Dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni. Ampak dobrota tvojih rok ne mine, čas ohranja nam spomine in hvaležno misel nate. ZAHVALA SLOBODAN BRAJOVIC (26. 8. 1946 - 4. 9. 2020) Ob nepričakovani nenadni izgubi dragega očeta in dedka se zahvaljujemo za hitro pomoč sosedu Tomažu, vrhniški NMP in reševalcem UKC. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom iz Doline, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, za vso podporo in pomoč v težkih trenutkih slovesa ter za podarjeno cvetje in sveče. Zahvala gospodu župniku Jožefu Pojetu za lepo opravljen pogrebni obred, Pogrebni službi Pieta in hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Dragi oče, hvala za vse. Skupaj z mamo Darinko nam bosta oba vedno za zgled. Ni besed, ki bi nas potolažile v samotnih nočeh, ni solz, ki bi oprale bolečino iz naših src ... So le dragoceni spomini, ki nas učijo živeti naprej. Žalujoči: hči Bernarda z vnukinjo Aleksandro, sinova Branko in Boštijan Lukovica pri Brezovici, september 2020 .L® ■Lfli Ni res, da odšla sta -nikoli ne bosta! Ujeta v naša srca z najlepšimi spomini bosta vsak naš korak spremljala v tišini. Sredi avgusta sta eden za drugim za vedno zaspala naša draga mama in babica LJUDMILA ŠAJN, roj. Štrucl (roj. 26. 7. 1938) in naš dragi oče in dedek MATIJA ŠAJN (roj. 23. 2. 1931) iz Dragomerja, Kotna pot 15 Da sta si bila usojena, smo vedeli vsi, Njuna ljubezen in povezanost bosta z nami ostali za vedno. Pogrešali ju bomo. Na njuno zadnjo pot smo ju v družinskem krogu pospremili na pokopališču v Dragomerju. Hčerki Darja in Vanja z družinama Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le delo tvojih rok ostaja. Utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. (Mila Kačič) ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice JERICE ŠKOF iz Brezij pri Dobrovi (2. 4. 1930 - 18. 8. 2020) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se poklonili njenemu spominu, za izrečene besede sožalja, darove za maše, cvetje in sveče. Posebna zahvala gasilcem PGD Brezje za poslovilni govor, Pogrebni službi Lavanda za organizacijo pogreba, dekletoma za čudovito izvedbo Cvetja v jeseni na citrah in flavti, pevcem za lepo odpete pesmi ter župniku za pogrebni obred. Hvala tudi strokovnim delavcem DEOS Horjul, posebno Ajdi, Lejli, Klemenu in Luki za vso nudeno pomoč ter oskrbo. Žalujoči vsi njeni Brezje, Šentjošt, Horjul Hascasopis 28. september 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 POGREBNE STORITVE VRHOVEC DRENOV GRIČ 128, VRHNIKA 24 - URNA C» 01/755 14 37 DOSEGLJIVOST 041 637 617 IZVAJAMO CELOTNE POGREBNE STORITVE NA OBMOČJU OBČIN VRHNIKA, DOBROVA, POLHOV GRADEC, LOG, HORJUL ... NUDIMO VAM TUDI ŽALNE ARANŽMAJE BREZPLAČNA DOSTAVA KAMNO SEŠTVO D O L N I Č A R -♦- OKENSKE POLICE * STOPNICE KUHINJSKI IN KOPALNIŠKI PULTI PORTALI * BALKONSKE OBROBE NAGROBNI SPOMENIKI Dolničar d.0.0., Sinja Gorica 34, Vrhnika, tel.: 040 223105 444 e-mail: marko.dolnicar@siol.net ♦ ♦ ♦ Lavanda pogrebne storitve MARJAN ŽVOKELJ S.P. PODOLNICA 33, HORJUL 041 747 646 dosegljivi 24 UR www.usluge-lavanda.si fl» POGREBNA SLUŽBA PIETA 24-urna dosegljivost Franci Tršar s.p. Gabrče 9, 1360 Vrhnika e-pošta: franci.trsar@siol.net pieta.trsar@gmail.com www.pieta.si 031 774 939 051 371 177 041 930 936 --M - POGODBENI IZVAJALEC NA POKOPALIŠČU VRHNIKA ZAHVALA V 92. letu se je od nas poslovil dragi oče v v SILVESTER SIMNOVCIC (1929-2020) Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečeno sožalje, darove za svete maše, darovane sveče in cvetje. Hvala tudi župniku za lepo opravljen poslovilni obred in zaposlenim v Domu upokojencev Vrhnika. Ohranili ga bomo v lepem spominu. Sin Janez , - --1 ZAHVALA IRENA DRAŠLER, rojena Matic (13. 11. 1958 - 30. 8. 2020) Zahvaljujemo se za izrečeno sožalje, cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste jo skupaj z nami pospremili na njeni zadnji poti. Mož Jernej, hčeri Ana in Neža z družinama Verd, september 2020 Dobrota tvojih rok ne mine, čas ohranja nam spomine in hvaležna misel nate. ZAHVALA HELENA LAZNIK iz Loga pri Polhovem Gradcu (4. 8. 1934 - 21. 6. 2020) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in darove za svete maše, gospodu župniku Bogdanu Oražmu in g. Samu za lepo opravljen obred. Prisrčna zahvala Pogrebni službi Lavanda, pevcem, violinistu in vsem, ki ste jo pospremili na njeni poti k večnemu počitku. Vsi njeni Tvoj dih prezgodaj je zastal, a nate, dragi oči, spomin večno bo ostal. ZAHVALA ) smrti dragega očeta, moža, brata, strica in prijatelja ADEMA ZAHIROVIČA (1954-2020) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter ga z nami pospremili na njegovi zadnji poti. Žena Francka, hčerki Edita in Brigita Vrhnika, avgust 2020 Končane so skupne poti. Za dobroto tvojih rok ostala je beseda hvala, ki v naših srcih bo ostala kot večno lep spomin na te. Ko se ozremo nazaj, vidimo lepe spomine in prestane bolečine ter ljubezen do nas - tvoje družine. ZAHVALA Za vedno je zaspal naš dragi oče, dedi in ANTON SOKAC (1937-2020) Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste izrekli lepe misli, sožalje, poklonili sveče in cvetje oziroma nam kadarkoli pomagali in nam stali ob strani ob bolečem slovesu. Hvala tudi njegovi osebni zdravnici ga. Ireni Brenčič Petrovčič za njeno skrb in podporo ob njegovi bolezni. Vsi njegovi Ko bom umiral, rad bi jeseni. Takrat naj pride bela smrt k meni. Listje raz drevje bo zašumelo in mi zapelo pesem v slovo. (Slovenska narodna) ZAHVALA JOŽEF KONČNIK (1924-2020) Zahvaljujemo se vsem, ki ste bili del njegovega življenja in ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Sredi tišine spiš, a v naših srcih še živiš ... ANA JEREB (1953-2020) Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in darove za svete maše. Posebna zahvala g. župniku Matevžu Mehletu in Ladimirju Jeksetiču, Pogrebni službi Vrhovec ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: mož Vinko, hči Damjana in sin Robi z družinama ter sin Matej z Majo ZAHVALA V 89. letu se je poslovila draga mama, stara mama in prababica MARIJANA SLAVEC (1932-2020) Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in darove za svete maše. Zahvaljujemo se Domu upokojencev Vrhnika za skrb in nego. Hvala gospodu župniku Francetu Hočevarju, pevcem in Pogrebni službi Vrhovec za lepo opravljen poslovilni obred. Vsi njeni Vrhnika, september 2020 Hasčasopis RAZVEDRILO 28. september 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Nagradna križanka S U D O K U AVTOR: MATJAŽ HLADNIK ŠKAFARSKA OBRT GLASBENI ANSAMBEL LITRSKA STEKLENICA EMILE ZOLA NANOS VETRA POMOČ: AGAPE FERLEŽ LAKOLIT SAALE SLABŠA VOLNENA ODEJA, KOČA ALJAŽ PEGAN GLAS IZ PIŠČALI URUGVAJ. PEVKA IN IGRALKA OREIRO TURŠKI DRŽAVNIK (MUSTAFA KEMAL PAŠA) ČEVELJ, KI NE SEGA DO GLEŽNJA, NIZKI ČEVEU PREVLEKA PREŠtTE ODEJE TEŽKO STANJE ZDRAVILO NA OSNOVI OPIJA URADNI SPIS 11 MAČEK 10 REŽISER PECKINPAH NAŠA TISKOVNA AGENCIJA DOLGOLETNI KITARIST BIG BANDA (MILAN) 2. NAJVEČJA DRŽAVA NASVETU PLOŠČATA RIBA 14 NAUK O ASKEZI NAČRT LEVENT ÙZÙMCÙ LUKNJAČ MADŽARSKI PISATELJ JOKAI KRVOSES SAM ELLIOTT GROBO MLETO ŽITO GL MESTO JORDANIJE ZAVAL, INTRUZIJA ZAŠČITNI PREMAZ ZA LES RENOVA-CIJA KRATEK, SUNKOVIT POTEG PREDMET ZA OTROŠKO IGRO NAOČNIKI 13 KRIŽEC JUZNOAM. DOMAČA ŽIVAL Z VOLNATO DLAKO GLAVNO MESTO ALZACUE, SEDEŽ SVETA EVROPE DVOM, SUMNJA TEŽNJA, USMERITEV ORAČ, RATAJ BOGO-SLUŽNI OBED PRVIH KRISTJANOV FRIZERSKI PROSTOR OLEG VIDOV POTEK ČLOVEKOVEGA ŽIVLJENJA HITER TEK PRITOK LABE V NEMČUI PREBIVALKA DANSKE 15 SPORA ROČNA RIBIŠKA MREŽA NA PALICI GREGORČIČEVA PESEM RENE LACOSTE IZREDNO MOČEN VRTINČAST TROPSKI VIHAR VRSTA, ZVRST DELEŽ PADLIH ŠTUDENTOV VOJAŠKA NAPRAVA ZA METANJE KAMENJA EDVARD ŽITNIK GOSTA MESNA JUHA 12 NINA PUŠLAR MANJŠI PROSTOR V TEATRU Hasčasopis NAJAVA, PROGNOZA MANJŠI ČOLNIČ ODVAJANJE VODE Z ZAMOČVIRJENIH ZEMLJIŠČ ASEPTIČNI ODDELEK V BOLNICI Geslo: 1 2 1 3 4 5 6 1 7 8 2 9 5 10 11 2 1 4 5 6 12 13 14 15 4 5 10 I_IV primeru, da sem izžreban, dovoljujem da Naš časopis objavi moje osebne podatke. PRIIMEK IN IME: TOČEN NASLOV: TELEFON: -X Navodila za igranje: Cilj igre sudoku je izpopolniti mrežo tako, da se v vsakem stolpcu, vrstici in malem kvadratu 3 x 3 le enkrat uporabi ena izmed danih rešitev. Nobena številka ali barva se torej v vrstici, stolpcu ali malem kvadratu ne sme pojaviti dvakrat. Za pomoč pri reševanju si lahko pomagate z zaznamki, ki jih vpišete v prazna polja. JUNIOR a J s 3 1 e L ? 3 a s i i p d ■Ï C i 1 ? D ■ J B . fr 1 t 1 5 1 < Î a i « t i i Z 3 ! Î i i 2 i 1 r. J 1 J i 1 H (i A fr i f ) i J Ï H a i Ï Í. » t. H JU LABIRINT 2 5 6 9 9 3 5 4 7 8 3 1 7 9 5 4 2 1 8 3 2 6 1 4 8 1 5 9 6 6 2 1 4 5 3 4 5 6 7 1 1 2 7 6 3 1 9 2 9 4 8 3 5 3 8 1 4 7 9 5 1 2 9 7 4 6 7 5 8 1 3 9 4 9 1 4 6 7 5 2 Nagradno geslo prejšnje križanke, ki je bila pod pokroviteljstvom Zavoda Ivana Cankarja, se je glasilo: »Kakršen kimavec, takšen bo sušec.« V uredništvo smo prejeli ogromno pisem z rešitvami. Praktične nagrade, ki jih podarja omenjeni zavod, so prejeli: Simon Pečar iz Postojne, Milena Borštnik iz Ljubljane in Kristina Štalec iz Podlipe. Rešitve (nagradno geslo) za tokratno križanko pošljite najkasneje do 15. oktobra bodisi preko elektronske pošte (nascasopis@zavod-cankar.si) bodisi preko klasične (Naš časopis, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika, s pripisom »Nagradna križanka«). Trije izžrebani bodo prejeli praktične nagrade, ki jih poklanja Zavod Ivana Cankarja z Vrhnike. Podobnosti Katere narodnosti je bil »ledeni mož« Otzi? Italijan gotovo ne, ker je s sabo nosil orodje, tudi Avstrijec ne, ker je imel možgane, mogoče Švicar, ker je umrl na ledeniku, najverjetneje pa kar severni Nemec, saj nihče drug ne hodi v gore v sandalih. Najhitrejši oči Trije dečki se prepirajo, kdo ima najhitrejšega očeta. Prvi reče: »Moj oče je dirkač, zato je najhitrejši.« Drugi pravi: »Ne, moj oče je vojaški pilot, zato je gotovo najhitrejši.« »To ni nič,« pravi tretji deček, »moj oče je uradnik. Njegova služba se konča ob petih, on pa je doma že ob enih.« Bedaki Dopustnik iz severne Nemčije na sprehodu po Tirolskem sreča starega kmeta, ki kosi travo. Pa reče Nemec: »Danes je pa prekrasen dan, ali ne?« Tirolski kmet: »Ja, ja.« Nemec: »Tu imate veliko lepih gora.« Tirolski kmet: »Ja, ja.« Nemec: »In tako svež zrak!« Tirolski kmet: »Ja, ja.« Nemec: »Ampak bedakov je pa tudi veliko tukaj.« Tirolski kmet: »To je res, ampak k sreči gredo po počitnicah domov.« Nesrečni padec Kmetica vpraša sina: »Kaj je rekel oče, ko je padel v gnojno jamo?« »Ali naj izpustim vse grde besede, ki jih je izrekel?« »Seveda.« »Potem pa ni rekel nič!« Kosilo Gorenjec povabi prijatelja na kosilo. Med kosilom prijatelj v kotu opazi ogromnega psa, ki ga gleda in neprestano renči. »Kaj mu je?« vpraša gospodarja. »Oh, nič! Jezen je, ker ješ z njegovega krožnika!« Zadrga? Stara gospa pride v trgovino z računalniki. Prodajalcu reče: »Ta računalnik ima pa veliko gumbov.« »Da, spoštovana gospa, z zadrgami bi videti precej neumno.« Napotilo »Ali ste bili že pri kom drugem, preden ste prišli k meni?« vpraša domišljavi zdravnik novega pacienta. »Ja, bil sem pri farmacevtu v lekarni ...« »In kakšno neumnost vam je priporočil?« »Rekel mi je, naj grem k vam.« Resnična ljubezen? Slon in slonica korakata, držeč se za rilec. Nenadoma slonica pogleda slona in ga vpraša: »Ali me imaš res rad, ali me samo vlečeš za nos?« Hasčasopis Izdajatelj: Zavod Ivana Cankarja Vrhnika. Soizdajateljice: občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec, Log - Dragomer. Urednik: Gašper Tominc. Časopis izhaja praviloma vsak zadnji ponedeljek v mesecu. Brezplačno ga prejmejo vsa gospodinjstva v omenjenih občinah. Ponatis posameznih delov ali celote ča sopisa za objavo v drugih medijih je mogoč samo s pisnim dovoljenjem uredništva. Uredništvo si pridružuje pravico, da nenaročenih prispevkov ne objavi. Pisma bralcev morajo biti obvezno opremljena s polnim naslovom s telefonsko številko. Naslov: Naš časopis, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika. Telefon uredništva: 01 7506 638, telefon tajništva: 01 7506 630. elektronski naslov nascasopis@zavod-cankar.si. Celostna grafična podoba Našega časopisa: Studio OKUSI - Vrhnika, oblikovalec Jani Govekar. Grafična realizacija: Tomograf, Tomo Cesar, s. p., naklada 13 900 izvodov. Lektoriranje: Marjetka Šivic in Maša Milčinski. Cena zahvale: 68,72 evra. ISSN: 2536-4073 Wasoasopis OGLAS 28. september 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 Prodaja in servis mobilnih aparatov ► nakup mobilnega aparata (podaljšanje naročniškega razmerja Telekoma Slovenije in redna prodaja) ► zamenjava Lcd zaslona, baterije, ohišij in polnilnih konektorjev ► ohranitev in prenos podatkov Sklepanje in urejanje mobilnih/fiksnih naročniških razmerij za Telekom Slovenije meg(a)phone TC MERCATOR VRHNIKA Robova cesta 6, T: 01 755 71 61 / M: 041 342 000, mega.phone@siol.net Vrtni center Eurogarden Dobrova Eurogarden Krško Podsmreka 7b, Dobrova Cesta krških žrtev 147, Krško www.rotar.si Vse za sadjarstvo, vinogradništvo, gozdarstvo, urejen vrt in dom na enem mestu! Cepilniki za drva Škarje za obrezovanje Motorne žage PVC zaboji za sadje Črpalke / Mlini za sadje