Strokovno usposabljanje delavcev Na prDem kongresu delaoskih »oeton bo karlovske deloone kolektioe zasto-palo 21 delegutoD. Seznanili bodo kon-gres z nekaterimi problemi iz dela soojih kolekiioov. V poročilih industrijskih kolektivov o sedemletnih izkušnjah delavskega umo- itpravljanja so karlovška podjetja obde- lala tudi vrsto drugih vprašanj, kakor so oa primer: ekonomsko politiko podjetij, 'inerje med podjetji in komuno, pro- n proizvodne kooperacije in druge. V iravljanjih o teh vprašanjih so biie ilarjeae slaliosti, napake in pomanjk- ¦ osti v načinu vodenja, v vodenju eko- 'nmske politike in podobno, hkrati pa "li problemi, kt jib bodo karlovškj dele- i predložili na kongresu. Industriji primaujkujejo kadri Eden iaaned takih problemov so kadri za industrijo. Problera ni nov, V predJs.ou-gresnih dneh so ga lc aktuaLizirali. O njera . so pred kratkim razpravljali v zborih pro-Uvajalcev okrajnega ia občinskega ljud-skega odbora v Karlovcu. V industriji kar-lovškega bazena je namreč strokovna ra-ven delavcev nizka, število šolanih stro-kovnjakov pa premajhno. Neka komisija zbora proizvajalcev okrajnega ljudskega odbora je zbrala podatke, po katerih pri-' manjikuje Tekstibii industriji v Dugi Resi 570/« visokokvalificirane in 65 %> kvalifi-cirane delovne sile. Lesno Lndustrijskemu I>odjet.ju, ki je eno izmed največjih na Hrvatekem, prtmanjkuje 80 odstotkov ri-sokokvalificirane delovne sile. Induslrija iisnja »Ivo Marinovala še 77% visokokvalificiranib in nad 6<) »d-stotkov kvalificiranih delavcev in usluž-bencev. Enak je položaj tudi v kovinskih podjetjih. ¦ Storjeni so bili nkrepi S seminarji in tečaji so se kolektivi že doslej prizadevali, da bi stanje kadrov ix>pravili. Tovarni sjugoturbina!; m Bom-bažna nidustrija v jDug« Rfsi<; sta odprli tudi svoje inojstrs.kc šoTe, toda položaj se ni bistveno izboljšal. Zato je letos okrajni Ijudski odbor ustanovil sklad za kadre. v katerem se bo nabralo nad 4? milijonov d*a. Na zadnji skupščini odbora so zb^ri sprejeli program porabe teh ^rcdstev. la program določa gradnjo treh novih indu-strijskih šol: kovitrske, tekstilne in usnjar-ske smeri. Te šole so že doslej obstajale. imele pa so le majhno zmogljivost in slabe delovne možnosti. Z zgraditvijo no-vih šol bo karlovška industrija. kakor računaj«, v naslednjili pctih letih dobiia pribli/no 1000 šolanih delavcev. Tako so priprave za kongres nedvomno prispevale, da so se lotili reševanja aktu-rtlnin problomov indnstrije in gospodar-