OB 100-LETNICI ROJSTVA PREŽJHOVEGA VORANCA V VIŠKI KNJIŽNICI
Spomin na pisatelja in predstavitev nove knjige
V ponedeljek, 18. oktobra je bila v prostorih knjižnice Prežihovega Voranca-Lovra Kuhar-ja, počastitev 100 Ietnice rojstva tega po Ivanu Cankarju upravičeno največjega slovenskega pisatelja. V zgodovini slovenske književnosti bo zapisan kot najodličnejši pisatelj naše Koro-ške z dvema velikima romanoma, Požganico, ki obravnava skupnostno življenje ljudstva na Koroškem po prvi svetovi vojni do plebiscita 1920 z nazorniini reportažnimi prvinami pisa-nja, in Jamnico, ki govori o kmečkem življenju na Koroškem v dvajsetih letih. Z vojnim roma-nom Doberdob je pokazal tragično vojno doga-janje med prvo svetovno vojno in bridka doži-vetja slovenskih vojakov, torej resničo pisatelj evropskega formata. Umetniške vrednote vse-bujejo njegove novele v zbirki Samorastniki in umetniška besedila z doživetji otroStva v zbirki Solzice. Prežihova umetniška in človeška po-doba je neločljivo povezana z rodnim krajem, s Kotljami na Koroškem in z vsem sloven-stvom, njegovo javno politično in kulturno de-lo in njegova umetniška beseda, jasna, klena, nič sentimentalna, resnična in preprosta, pa z narodnostnimi in človečanskimi prizadevanji njegovega ljudstva po boljšem življenju. Takim izvajanjem literarnega zgodovinarja prof. Stan-ka Janeža, poznavalca Prežihovega življenja in dela, so prisluhnili izbrani poslušalci, s spomini na pisatelja pa se je pridružil njegov medvojni sodelavec in aktivist, pesnik, pripovednik in mladinski pisatelj Cvetko Zagorski, ki je iz svoje tretje knjige Spominov prebral črtico o pretresljivih zadnjih dneh pisatelja.
Prof. Stanko Janež pa je predstavil svoje najnovejše delo: Slovenska mladinska proza, poglavitna dela, označitve ui vsebine, ki vsebu-je tudi prikaz Prežihovega mladinskega pripo-vedništva, zlasti njegove klasične Solzice. Knji-ga navaja pregled vrei'nostnih meril in mladin-sko književnost, kratek preeled mladinske pro-
ze iz starejših obdobij, ko je bila zelo skromna, poučna in vzgojna, poglavitno jedro dela pa je prikaz razvoja slovenske umetniške proze od Levstika dalje do najnovejših piscev s kronolo-škim orisotn izbranega dela mladinskih pisate-ljev s poglavitnimi deli, ki so se uveljavila kot klasična mladinska dela. Delo je prvo take vrste pri nas.
V glasbenem delu tega kultumega večera so nastopili prof. Cvetko Budkovič, ki je na violi-ni izvajal glasbena dela: Matije Bravničarja. Josepha Joachima Raffa in Giuseppeja Tartini-ja. Ravtistka Sintija Hafher z deli Cleresseja Louis Moysa in ob klavirju profesorica Helena Hren.
V  sklepni besedi se je prof. Stanko Janež spomnil še dveh vidnih slovenskih besednih ustvarjalcev: Ivana Potrča in Mateja Bora-Vla-dimira Pavšiča, ki sta letos zapustila vrste slo-venskih pisateljev.
Direktorica knjižnice Prežihov Voranc gospa Breda Bajuk se je ob koncu prireditve v imenu knjižnice zahvalila vsem, ki so s svojim obi-skom počastili spominsko prireditev, posebej pa je izrekla zahvalo vsem nesebičnim izvajal-cem kulturnega in glasbenega programa. O. Ž.
V KNJIŽMCI PRE2IHOV VORANC
Odmevne AJjanine karikature
V  četrtek 28. oktobra je bila v knjižnični galeriji odprta samostojna razstava odmev-nih karikatur Aljane Primožič. Velja si jih ogledati!