the oldest; and most. popular slovenian newspaper in united. states oe america.
ŠTEV. (No.) 14.
Amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST V, AMERIKI.
T	J
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage!
GLASILO SLOV KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU, — S. P' DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI
IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO.
»najstarejši. in najbolj priljubljen slovenski
list v združenih
drŽavah
ameriških,
CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 21. JANUARJA — THURSDAY, JANUARY 21, 1926.
LETNIK XXXV.
NOVE NASILNE ODREDBE ITALIJANSKE VLADE. — PREBIVALCE NA JUŽNEM TIROLSKEM MUČIJO KOT SLOVENCE NA PRIMORSKEM. — TIROLCEM V IMENU VLADE UKAZUJEJO, DA SE MORAJO ITALIJAN IZIRATI.
POGLED IZ AEROPLANA NA SAN FERNAND O BOLNIŠNICO.
Rim, Italija. — Vedno bolj se polni vreča nezadovoljstva v krajih, kateri so- po svetovni vojni pripadli Italijanom. Kakor našim bratom na Primorskem, tako se tudi dela velika krivica Nemcem na Tirolskem, katere tudi nevsmiljeno biča fašizem.
. Izdan je bil ukaz, po katerim so prizadeti prebivalci na Južnem Tirolskem in se glasi, da družine iz okraja Trento, katere so imele imena italijan-
VELIKO REDUCIRANJE PROHIBIC. AGENTOV.
Iz Washingtona je prišlo povelje za reduciranje chikaških prohibicijskih agentov. — Philip Hill za modifikacijo Volsteadovega zakona.
Washington, D. C. — Nepričakovano je prišlo povelje iz Washingtona, da se mora zmanjšati število prohibicijskih
Rkega ali latinskega izvora, a agentov v Chicago, 111. Priza-
so jih potem pretvorili v na nemško se glaseče, morajo takoj spremeniti ista v svojo prvotno obliko. Kakor z osebnimi priimki,
detih bo 60 mož. Administrator E. C. Yellowley je še pred kratkim nameraval dodati ne-| kaj več mož k svoji "suhaški( armadi," zdaj je pa kakor bom-
Iz Jugoslavije
PAMETNI NAČRT POSLANCEV ZA VARČEVANJE V DR-ŽAVNI UPRAVI. — REDUCIRANJE MINISTROV' OD 18 NA 12. — DRUGE ZANIMIVE VESTI.
tako tudi z imeni krajev. Vse|ba prišlo nepričakovano pove-toora kazati italijansko zuna-Jlje, da mora 60 mož dobiti slo-ttjost in značaj; tako se bo mo- vo in s tem zmanjšati stroške, ralo tudi veliko krajev prekr- ki so itak velikanski za vzdrže-stiti po italijansko.	'vanje prohibicijske mašinerije.
Ta ukaz je bil izdelan od ministrskega sveta in podpisan samega kralja.
Kdor
se temu ukazti ne bo Pokoril, bo kaznovan z občut-n° denarno globo. V ukazu je tudi ena točka, se nanaša na državljanstvo. Pravica do državljanstva se Jahko odvzame onim osebam, katere so sumljive, oziroma da 1? n.iih politično mišljenje pro-? v]adi, taki niso vredni italijanskega državljanstva, za to isto odvzame. Državljanstvo lahko odvzame v ta-kem slučaju prefekt. Ako pa taka oseba, ki je na tukaj nameni način prišla ob državljanstvo, želi isto dobi nazaj, ora vložiti tozadevno proš-v skrajnih slučajih direkt-110 na kralja.
-o-
OGRSKI PARLAMENT SE BA-VI Z ZADEVO BILIJONSKIH SLEPARJEV.
Dunaj, Avstrija. — V Bu-lmPešti se pripravljajo na vi-larne Prizore, ki se bodo odi-^avali v ogrskem parlamentu, j.1, .®e bavi z eno največjih polenih sleparskih zadev v o ?,nem času. Ako bo vlada n	na Povr^ju, ko se zač-
7- akcij0 o gori navedeni za-cevi> je odvisno od galsovanja, £ Se bo dala grofu Bethlenu t upnica ali ne, katero bo zahval po svoji deklaraciji, v od-0vor na interpelacijo nasprot
ne stranke.
Jr asj prizadeti krogi, princi im P0litikarji zanikujejo, da bi( ment, da bi ga proglasili dikta-R 30 bilijonsko sleparstv^ torjem Ogrske. ' Ponarejenimi franki politično; Med tem ko se pletejo na O-zadje, vendar se ne bo niče-j grškem te homatije, pa vlada Prezrlo, da bi se ne prišlo( med sosedi veliko razburjenje, dna! stranke bodo Pravijo, da so ponarejalci frankov najprvo nameravali ponarejati čehoslovaške krone. Na velikem ljudskem zborovanju v Pragi, se je obdolžilo fašizem na Ogrskem, kot nevarnost e-vropskemu miru. Neki govornik je tudi izjavil, da ima Ogrska najmanj 200,000 mož pod orožjem, ne pa le 30,000, kakor ji Potegniti čez to sleparsko' je določeno. To število, ako je
Zmanjšanje število agentov pride v poštev 31. januarja 1926. Yellowley bo po svoji previdnosti odbral one, katerim bo služba odpovedana. Prizadeti ne bodo samo chikaški, temveč tudi drugi, ker pod poveljstvom Yellowleya so tudi agenti iz Indiane in Wisconsi-na. Administrator pravi, da se je to moralo storiti, radi pomanjkanja denarja, ki je dovoljen za vzdrževanje prohibicijskih agentov.
John Philip Hill, poslanec (rep. Md.) je povabil člane zbornice, naj se pridružijo odboru, ki si je nadel nalogo delovati na to, da se sprejme predloga za modifikacijo prohibicijske postave, katera zahteva 2.75 odstotno pivo in lahka vina. Taka preloga je že bila enkrat ovržena. A vse to ne straši Hilla, rekel je, da je modifikacija Volsteadovega zakona neizogibna. Vprašanje je le kakšno obliko bo zadobila.
Zvezni svet katoliške Cerkve, je v svojem buletinu o prohibi-ciji izjavil, da se je pijančevanje od kar je prohibicija v veliki meri pomnožilo. Tudi reš-pektiranje zakonov sploh, je veliko slabše kot je bilo predno je postal Volsteadov zakon pravomočen.
"AMERIKANSKI SLOVENEC"
IS THE BEST ADVERTISING MEDIUM!
Slika nam predstavlja najmodernejše opremljeno bolnišnico v San Fernando, Cal., katero gradi ameriška vlada. A nesreča je hotela, da je nastala eksplozija v poslopju, ki se nahaja na tej sliki v ospredju na desno, katero je bilo popolnoma razdejano. Škoda je velika.	^
FILIPINSKO VPRAŠANJE,
Vlada Zedinjenih držav mora še nadalje obdržati moč nad Filipinam; kakor hitro se
KRIŽEM SVETA.
— Beverley Hills, Cal. ' Princezinja Bebesco, soproga' jimrh7dala neodvisnost, ^'romunskega Poslanika za Ze-'
završalo — tako je delal ne- dinJene drzave' ^ dobila lahke! ki filipinski patriot.	poškodbe, ko je padla raz ko-_0_ j nja, katerega je jezdila in se
Washington, D. C. — Veliko sPlašil
GIN SLABOUMNEGA.
Farmarski delavec, ki ni mogel nikjetf dobiti dela, ker j.e bil slaboumen, je streljal na vlak; ranil je dve osebi in povzročil veliko paniko med potniki.
Racine, Wis.
James Ro-
je že bilo besedi, da bi Stric! ~ Chicago, 111 — Banditi farmarski delavec, je bil
Sam se umaknil iz filipinskih ,so na?ac^ Jame5 tjVansa'sta"l nekoliko slaboumen, zadnji čas otokov in dal Filipincem svo-	let; ^vecega na 41 N. p£% ko M brM dela> je iz
bodo, naj bi se vladali sami ka-	jtfh ter fU obupa postal še slabši in neva-
odvzeli $37.00. Prstan, vreden
kor bi se hoteli. Nastali sta dve	.	. v
stranki. Ena, katera pa je v ?900 Je ™padeni se pravo-
manjšini, je za to, da bi se dala casno ^opaženo pomasil v u-Filipincem neodvisnost, in dru-^ ^ ga resil	_
ga, ki temu nasprotuje. Pozna-1. ~ Dfro,lt: Mich. - Ogenj valci razmer in tozadevni eks- !fruhml !z, nepojasnjenega perti svarijo Strica Sama, naj vzroka v preiskusevalnem od-
nikar ne popusti - naj ne po- ?elk» Foi'da>	*iri nagtal kgr g() ^ od ^^
zabija, da je za zahtevo po ne- ze skoro dogotovljene aeropla- tm oken padaU na nje_ gprva odvisnosti delo sovražnikov A- ne. Vpepehl je tudi poslopje, se je mislilo, da so vlak napadli merike - Japonske, kateri je klJ,e zS01'el° do tal. Škoda je banditi
ren.
Na samotnem kraju, tri milje severno od Racine, so v pon-deljek večer padali streli na vlak North Shore električne železnice. Ranjeni sta bili dve osebi; panika med potniki je so
Zahteve 73 poslancev radikalne stranke.
Belgrad, 10. decembra. — Predsedništvu radikalnega kluba je poslalo 74 poslancev radikalne stranke pismo, v katerem zahtevajo sledeče:
1.	Reduciranje ministrstev od 18 na 12. S tem bi se dosegli veliki prihranki v državnih izdatkih, posebno na izdatkih plač ministrom, ministrovim pomočnikom, kabinetnim načelnikom in uradnikom personalnega oddelka. Ta prihranek bi znašal okrog 100 milijonov.
2.	Zahtevajo, da se ukinejo mesta drž. podtajnikov, oziroma da se ta mesta reformirajo. Takšna namreč, kakoršna so sedaj, so sinekure. Ustanova drž. podtajnikov se naj obdrži le v slučaju, ako se zniža število ministrstev na 12 in ako se delokrog podtajnikov natančno in jasno opredeli v zakonu. Najboljše pa je, ako se ta mesta popolnoma ukinejo.
3.	Uradniki naj se reducirajo za 28 odst.
leznic v Ljubljani. Ponesrečeni je bil star 50 let ter zapušča ženo in štiri nepreskrbljene o« troke. Pogreb se je vršil ob o-bilni udeležbi na teharsko pokopališče. Vzrok nesreči bo najbrže sedanje vreme. Kajti zadnje dni je nastopil jug in polagoma tudi dežuje. In dež je spral tla tako, da je ostal samo led. Ako se tak led tudi posuje s peskom, ga dež takoj zopet opere. In na takem ledu je postajenačelniku v jutranjih1 urah spodrsnilo tako nesrečno, da je padel pod vlak.
-o-
12Ietni sin rešil svojo mater.
V Kumanovem se je odigrala nenavadna drama. Med vdovo Soko Travica in njenimi sorodnikom Petrom Gvozdenovičem je vladalo staro sovraštvo. Dne 16."m. m. je prišel Gvozdenovič na Sokino dvorišče z gnojnimi vilami ter zaklical vdovi: "Sedaj bova obračunala! Tvoja čreva odnesem na vilah do-
mov!" Prestrašena vdova je za-V ministrstvih čela bežati po obzidanem dvo-naj se ustanovi komisija, ki naj j rišču, rabijatni sosed pa za njo. ugotovi kolik odstotek uradni-j 121etni vdovin sin Dimitrije je kov naj se reducira v vseh mi- tekel v kuhinjo po očetovo pu-nistrstvih. Reforme naj bi se ne, ško ter jokajoč prosil soseda, nanašale samo na praktikante I naj prizanese materi, toda in sluge, ampak na vse odvečne rs™^™«™-;; i«	.
uradnike.
4.	Redukcija avtomobilov in prepoved, da bi se razen ministrov še kdo drugi smel posluževati državnih avtomobilov.
5.	Revizija upokojencev, ki nimajo popolne pokojnine, ki so zdravi in bi še mogli služiti državi in ljudstvu.
ameriško gospodstvo nad filipinskimi otoki trn v peti.
"Vojna na Pacifiku bi izbruhnila v šestih mesecih, ako	^ . . , . se da Filipincem neodvisnost.",^0«^.1" ^ Poslopje uničil; Tako je rekel neki filipinski'«koda ce"Jena "a S7*'000" patriot, Floyd Gibbons-u, čas-; Pr™et na ullC1 Je bl1 zadrzan
niškemu poročevalcu. Poroče-ceh d™ uri.	.
valeč je dobil to za odgovor na . -Wmnipeg Man. - Ogenj vprašanje "kaj bi se zgodilo £ izbruhnil v Stobart Poslopju
na Filipinah, ako bi jim Zdr.
velika.
— Chicago, 111. — Ogenj je' Kmalo po temu dogodku je izbruhnil na 912-914 W. Ran- šerif Martin Herzog aretiral dolph cesti, kjer je največji farmayskega delavca, James
merava grof napotiti parla-
saka po svoje izdelale pro-«rame, pri tem pa tudi vsaka a sebe delale načrte, za velik Prevrat v vladi, kateri je neiz-ogiben. Na programu je dik-atorstvo, regentstvo in vsako VrRtne oblike vlad.
V dobropoučenih krogih go ,0re. da namerava grof Beth-
a?' 1
ero zagrinjalo, ter odločno resnično, pa seveda vznemirja pikati, da bi imelo politično' sosede, katerim zna biti še ne-^dje. Govorijo tudi, da na-lvarno.	A JjjJM
drž. dale neodvisnost."
Oni mož, ki je poročevalcu
podal svojo izjavo o Filipinah je rekel, da on pozna dobro svoje ljudstvo, ker je sam Fili-pinec. Rekel je, da bi si lahko
denarja nakopičil, ako bi sttipil
v krog politikarjev in pridigo-val o neodvisnosti in zahteval z drugimi vred neodvisnosti. A to bi ne bilo odkritosrčno, to bi bilo uničujoče za bodočnost naše dežele.
Voditelji mase na filipinskih otokih bi želi bogato žetev ko bi Stric Sam popustil. Vojna — brat proti bratu, rod proti rodu, klanje med dvanajstimi milijoni bi se začelo, iz te krvi, bi si pa voditelji, ki si te grozote želijo, napolnili žepe.
Ako bi izbruhnila vojna, bi se najprvo začelo pleniti; lastninska pravica bi se ne vpošte-vala. V to klanje bi se začela vmešavati tudi Japonska — in vojna na Pacifiku bi' bila začeta.
katero je vpepeljeno; škoda je cenjena na $15,000. Hiša je bila ena najstarejših v trgovskem delu mesta.
—	Norfolk, Va. — Ker se je vreme obrnilo na slabše, ne podvzamejo morska letala, 25 po številu, nameravani polet iz Hampton Roads v Kubo. Polet je prestavljen na nedoločen čas.
—	Centralia, 111. — Veliko škodo je napravil požar v poslopju izdelovalnice ledp Marion kompanije. Poslopje je bilo postavljeno šele pred dvemi leti za svoto $200,000. Skoda po ognju povzročena je cenjena na $60,000.
—	New York, N. Y. — Dva potnika sta bila ubita in petdeset je zadobilo poškodbe, ko sta trčila skupaj dva voza podzemeljske železnice na Williamsburg mostu. Kdo je zakrivil nesrečo, ni pojasnjeno.
-o--
KATOLIČAN BREZ KATOLIŠKEGA LISTA JE NIC!
Rogana, kateri je po enournem zasliševanju priznal, da je on streljal na vlak. Rekel je, da mu niso nikjer hoteli dati delo, za to pa je hotel s streljanjem zabraniti, da bi vlak ne mogel dalje. Ker pa je že pred par leti nekdo streljal na istem prostoru na vlak, je šerif hotel
Umrli so v Ljubljani:
Marija Rantaša, kočarjeva hči, 17 let. — Julijana Peklaj, hči mizarjeve vdove, 10 let. — Marija Lipnik, kočarjena žena, hiralka, 61 let. — Stampfl Edl vard, posestnik, 29 let. -o-
T\ • ••	v« v*
Divji prašiči.
Po dobrnških gozdovih se klati tropa divjih prašičev. E-nega so ženske pri koritu ubile; s sekiro, dva pa so lovci ustre-j
. ,. . . v ,	lili. Kakor se čuje, so se na ta
zvedeti kaj vec od Rogana, ]oy pQdali ^ najboljg. mari_
on živi v tej okolici že celo svoje življenje. Oblasti si prizadevajo iz njega spraviti, ako on kaj ve o umoru pri Kenosha, kjer so našli dvoje trupel ležati na ulici. Dalje je tudi areti-ranec na sumu, da je zapalil hlev v bližini, ki je zgorel isti večer, ko je streljal na vlak.
borski in celjski lovci.
-o-
Smrt znamenitega pohorskega |	kmeta.
I V Smolniku nad Rušami je umrl malone po celi Sloveniji znani veliki posestnik Luka' Hleb, star 72 let. Hlebi so ka-|
Gvozdenovič je zavpil: "Ko u-bijem njo, prideš ti na vrsto!" Tedaj je deček dvignil puško", sprožil ter žadel soseda v vrat, da se je takoj zgrudil in kmalu izkrvavel.
Zrakoplov v privatni uporabi.
Stavbni podjetnik Lujo Kar-lovski v Vukovaru je prosil pri pristojnem ministrstvu za dovoljenje, da bi smel imeti za o-sebno uporabo zrakoplov. Dovoljenje je sicer dobil, vendar mu je ministrstvo svetovalo, naj si zrakoplov ne nabavi poprej, dokler se v naši državi ne zgradijo privatni zrakoplovi ter se izdajo veljavni predpisi za zračno plovbo.
Denarne pošiljatve.
V JUGOSLAVIJO, ITALIJO.
AVSTRIJO, itd.
Naša banka ima svoje lastne zveze s pošto in zanesljivimi bankami v Starem kraju in naše pošiljatve so dostavljene prejemniku na dom ali n« zadnjo pošto točno in brez vsakega odbitka.
Nag« cene za pošiljke v dinarjih lal lirah so bile včeraj sledeče: Skupno s poštnino:
„ . , ..	, , , . . kor nekaki kralji gospodarili
Pri tem je zgorelo pet konj m yeg stoletij na Hlebovini. Po-
vfCJ1ex!tevi 0 molzm,h kra^ Vse kojni Luka je bil visoko izobra-okohšcine kažejo, da je Rogan žgn mog ki je absolviral celo
opravičeno osumljen teh dejanj, kar bo gotovo počasi pod pritiskom zasliševalcev vse priznal.
ŽELEZNIŠKA NESREČA NA JAPONSKEM — 18 MRTVIH.
Tokio, Japonsko. — V bližini Miyanoshita je skočil s tira osebni vlak, pri čemer je prišlo
višjo gimnazijo, strokovnjak v gospodarstvu, izboren govornik in vedno iskren slovenski rodoljub. Njegova gostoljubna hiša je bila'i vsakomur odprta. S po-Ur
500	— Din.	9 55
1,000	— Din.	$ 18.75
2,500	— Din. .	__$ 46.-75
5,000	— Din.	___ $ 93.00
10,000	— Din.	$185.00
100	— Lir	$ 4.70
200	-f Lir .. . .-..	__ $ 9.05
500	- Lir	_____ . $ 21.75
1,000	— Lir .........	.......... $ 42.25
Pri pošiljatvah nad 10,000 Din. nad 2000 lir poseben popust.
al!
Ker se cena denarja čestokrat menja, dostikrat docela nepričakovano, absolutno nemogoče določiti cen« vnaprej. Zato se pošiljatve nakažejs kojnim Luko jfe izumrl rod Hle- po cenah onega dne, ko mi sprejma-
bov. Blag mu spomin!
Težka nesreča v Štorah.
Vlak je povozil štorskega po-stajenačelnika g. Vidica, brata1 vensko banko
mo denar. DOLARJE POŠILJAMO MI tudi V JUGOSLAVIJO IN SICER PO POSTI KAKOR TUDI BRZOJAVNO. Vse pošiljatve naslovite na SLO«
18 potnikov ob življenje. Kdo načelnika Vidica, uslužbenega je kriv nesreče ni pojasnjeno, I pri ravnateljstvu državnih že-1
ZAKRAJŠEK ft ČEŠAREK 455 W. 42nd St. Ne« York. N. Ti
AMERIKANSKI SLOVENEC
Amerikanske Slovenec
Prvi in najstarejši slovenski list i	t Ameriki.
Uitanovljen leta 1891,
Izhaja vsak dan razun nedelj, pon-deljkov ia dnevay do praxiiUdb.
Izdaja in tiska i
EDINOST PUBLISHING CO
Naslov uredništva in oprave! 1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
Telefon: Canal 0098,
Za celo leto Za pol leta
Naročnin«:
.$5.00 _ 2.50
Za Chicago, Kanado in Evropo
Za celo leto__6.00
Za pol leta____3.00
The first and the oldest Slovenian newspaper in America.
Established 1891.
Istu«d daily, except Sunday, Moo-day, and the day *ft«r holidays.
Published by ž
EDINOST PUBLISHING CO
Address of publication office:
1849 W. 22nd St., Chicago, III.
'Phone: Canal 009a
Subscription;
For one year___
For half a year______
_$5.00 . 2.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year _ 6.00
For half a year _3.00
AMERIKA IN MFJTOMD 'l'esna akcija v smeri, da se naj- ko jih je pretepal, če niso hoteli j popili približno 9,517,375 li-u vn 111 MUUimilVl/- n imim w « mn^i streljati na ženske in na male trov mleka,	9.R
NO RAZSODIŠČE.
DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlanl na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo itevilkoi v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa ae ne ozira.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
dom si moj?
Piše R. Snidar slov. farmar.
de način, kako bi se mogel po nuditi madžarski prestol kralju Aleksandru. Ta akcija, ki do-Proti mednarodnemu razso- sedaj še ni povsem organizira-dišču se čeždalje bolj utrjuje na, ki pa ima veliko število pri-mnenje, da je za Združene dr-(stašev, dela resno rta svoji or-žave katastrofalno postati član. ganizaciji ter ima nalogo, da tega razsodišča. Nekateri se- privede čim prej dinastijo Ka-natorji bodo v bližnji bodočno- radjordjevič na madžarski presti priredili govorniške ture. stol.
Nekateri bodo nastopali za,! Ravno tako se more ugotovi-drugi zopet proti.	(ti, da je večina madžarskega
Iz pravega ameriškega stali- javnega mnenja na strani dina-šča je v resnici težavno za stije Karadjordjevič, za kate-Združene države v obeh sluča- ro je tudi velik, del madžarske jih. Ako pristopijo, tedaj bodo višje duhovščine, ki bi imela na evropske države nadlegovale prestolu raje pravoslavnega Ameriko, da naj vodi v vseh Srba kakor pa protestanta Hor-sporih posredovanja itd. Ako thyja. Poleg tega je mnogo mane pristopijo, bodo Združene džarskih plemenitašev, ki so države nekako vedno osamlje- slovanskega pokolenja in ki so (ne in ves svet bo gledal na A- naklonjeni srbskemu narodu, 'merikance kot na nekake se- Na ta način je razumljivo, da bičneže, ki hočejo uživati na ima ta rešitev madžarskega
otroke. Eden je dejal: "Več ba-tin sem dobil od njega, kot
dnevno okoli 26 tisoč litrov.
Po bojih I. 1919. ob koroško-
: svetu le sami srečo, za blagobit -'	.bližnjega se pa ne menijo.
Mi Slovenci smo povečini kmetski narod, čil in žilav. Ne j Kljub temu sitnemu položa-straši nas, ako je treba prijeti za trdo delo. Kar nas je, ki smo ju je pa za Ameriko stokrat zapustili rodno grudo in prišli v Ameriko, da si izboljšamo svoj j boljše, da ostane pri svojih sta-položaj, je večina takih, ki smo mislili na povratek, ko si neko- rih narodnih tradicijah: "A-liko prihranimo. Ko smo pa izprevideli, da nam Amerika nudi meriko Amerikancem" in "A-^
boljši košček kruha, smo se prilagodili tukajšnim razmeram in ostali tukaj. Mnogo je tudi takih, ki so čakali na splošni izid svetovne vojne, v nadi, ako se zruši stara Avstrija, da bo zasijalo lepše solnce — solnce svobode v naši mili domovini. Preobrat je sicer prišel, in še nepričakovano; z njim pa tudi veliko razočaranje. Jaz -sam sem se vzradostil, ko sem premotrival onih 14 točk, katere je stavil Wilson, v času,, ko je Amerika zašla v vojni vrtinec. A ko se je sklenilo premirje, in so se vsedli k konferenčni mizi, pa žalibog one točke niso prišle v poštev. Karte, ki so imele igrati glavno vlogo niso bile vržene na mizo, in tako so se tajno zamenjavale med Anglijo, Francijo in Italijo ; pokojni Wilson je to dobro vedel, ali pomagati ni mogel, ker je bil osamljen.
Ko bi imela ena izmed onih treh držav takega moža med seboj kot je bil Wilson, za njih voditelja, bi bil sedaj položaj naših rodnih bratov povsem drugačen.
Usodepolno ulogo za nas Slovence je igrala Italija, ki ši je hotela, kar se ji je tudi posrečilo, polastiti se naših najlepših krajev, kot je Goriška in druge pokrajine. Pri tem si pa ne morem kaj, da bi ne mislil na to, da bo tudi Italija še prišla do težkih preiskušenj. Vse kar sedaj počenja z našimi brati, se bo enkrat maščevalo. Kakor naši bratje ob sinjemu Jadranu, tako tudi mi tukaj v Ameriki živeči Slovenci stiskamo pesti v veliki ogorčenosti — ne proti italijanskemu narodu, marveč proti fašistovski vladi. Tudi Avstrija je bila velika in močna država, ali kje je danes? To naj bi si vzela za vzgled Italija.
Iz raznih dopisov in poročil, ki prihajajo iz stare domovine razvidimo, da so razmere pod našo novo državo Jugoslavijo bolj slabe in klaverne.
Mi Slovenci imamo dovolj vzrokov, da stiskamo pesti ob pomisleku na krivico, ki se je nam prigodila, ko so ob prevratu ustanovi j ali našo novo državo in s Slovenci barantali kakor z živino, tako da je prišlo toliko tisoč naših bratov pod italijanski jarem', za par ciganskih vasi ob vznožju albanskih gora. Ta greh, ki tlači slovenski narod ko mora, tega greha ne bo narod prebolel. In ta greh je bfl storjen po oni trojici, ki je podpisala rapalsko pogodbo.
Nemorem si kaj, da pri tem ne bi mislil na vzrok, zakaj se je slovenski narod krivično razcepilo. Najbrže bo ta, ker je na višku kulture, pred katerim so imeli Pašič in drugi nekak strah. Bali so sej da bi, ako bi ostali skupno imeli moč in bi vzajemno s Hrvati zatriumfirali čez celi Balkan, za to ga je treba razkosati in imeli bomo mir. Vse take sumnje pa niso bile upravičene ali utemeljene, ker Slovenci niso imeli preje kakor tudi ne sedaj nikakih misli za nadgospodstvo. Bili bi pa zadovoljni, da bi njih rodni bratje iz Primorja in Koroške, kakor tudi iz ostalih slovenskih pokrajin živeli skupaj v eni državi, in da bi imeli isti vgled v Belgradu, kakor ga imajo Srbi. To je načrt, katerega so si Slovenci želeli že pred vojno in ga hoteli izpeljati, tako za svojo, kakor tudi hrvatsko in srbsko korist. In če bi se bilo tako dejansko izpeljalo, kakor si je marsikateri predstavljal pred polomom Avstrije, bi bila danes Jugoslavija ena najbolj vzornih evropejskih držav, in troimenski narod bi živel v zadovoljstvu; veliko število naših rojakov bi zapustilo ameriška tla in se povrnilo v svojo domovino. Sedaj pa, ko je zadela tako žalostna usoda naše kraje, se bo marsikateri odločil, da ostane raje v novi domovini Ameriki, kakor pa da bi se vrnil v domovino, kjer mu je tekla zibelka. — Amerika ti si moj dom !
merika naj se ne vmešava v tu-jezemske zadeve."
Vsak, ki je količkaj pravičen in odkritosrčen more priznati, da zavezniki ne bi nikdar zmagali, ako bi jim ne prišla Amerika na pomoč s svojim bogastvom in s svojo svežo armado. Da bi ne bilo njih, bi danes najbrže zapovedovala v Parizu in Londonu kaka nemška vojaška governerja. Pa so zavezniki Ameriki kaj hvaležni zato ? Kaj še! Očitajo ji, da je presebična; domišljajo si celo, da bi jim morala odpustiti dolgove itd. To je vse, kar ima Amerika za svojo veliko pomoč zaveznikom. Ali naj pa Amerika ima potem še kako nadaljno veselje za sodelovanje s takimi barantači kot so zavezniki ? Bolj, ko se bo držala proč od njih — boljše za njo!
kraljevskega vprašanja mnogo pristašev v vsaki politični stranki na Madžarskem, ki želijo ustvariti podonavsko zvezo z dinastijo Karadjordjevi-čev. Tudi madžarsko časopisje je večinoma na strani te dinastije."
Merodajnim političnim krogom v Jugoslaviji je že dalj
imam las na glavi." — Poroč^štajerski meji prizadeti posestnik Moraresco je uganjal pravniki in obrtniki so imeli nedav-ve morilske orgije. S posamez-jno v Mariboru protestno zboro-nimi bogatimi begunci je celo vanje. Dasi je avstrijska vlada noč pil, pripovedoval jim je, del odškodnine že davno izro-kako je vse druge pobil, potem čila naši vladi, čakajo prizadeti zopet tolažil, da bo takrat na- še vedno na izplačilo škode, pravil izjemo, zjutraj pa, ko se j Frančiškanski brat umrl. Dne je vsega naveličal, ko ga strah j.24. decembra krog poldne je in up nesrečne žrtve ni več dra-)Umrl v samostanu mariborskih žil, je pa dal vse pomoriti. Ko ' 0o. frančiškanov brat Metod so na bregu Dnjestra ležale u- Szurgot. Rajni je bil po rodu streljene in zabodene žrtve, je Poljak in je že bolehal dolgo včasih vzel mandolino in si časa na vodniki. N. v m. p.!
brenkal: "Danes sem tri, jutri jih bo šest." — Rumunska vojna justica je stokratnega morilca — oprostila.
—1—o-
Nesreča pri sankanju.
V Subotici sta se hčerki go-, stolničarja Jekla, ena stara 11, druga 6 let, sankali te dni na reki Bosuta ter pri tem smrtno ponesrečili. Udri se je led. Sedemletni bratec, ki je vlekel sanke, se je rešil na ta način, da je skočil na trdnejši led, se-Vinski stri pa sta utonili. Ko je oče
MM
se,;
VESTI N IZ STARE DOMOVINE.
Novice iz Maribora. Vint«.. pU>	u.vi.w,. Ameriki d b' 'a^l
duhovi so ob praznikih povzro- zvedel	za nesrečo, je hitel na V11 ,mC:11 a ' prav za'"'V .......... ,, , , .	, , , v., i morali se Amerikanci plačati
Velik boj za in proti mednarodnemu razsodišču se v senatu nadaljuje. Malo je verjetno, da bi predlog dobil zadostno, večino. Ali se je pa čuditi, da se pravi trezni ameriški držav-j niki protivijo proti vstopu v razsodišče? — Spomnimo da je Amerika v svetovni vojni dala denar in kri zaveznikom, pa kaj je zato dobila ?! Ameri-ka ni gledala, da bi se mate rielno okoristila v vojni. Šla je v vojno radi Wilsonovih načel za svobodo narodov. Zaslužila je s tem če drugega ne vsaj primerno zahvalo. Pa so ji za-1 vezniki hvaležni ? Kaj še. Pred-: kratkim se je izrazil neki italijanski državnik, ko se je razpravljalo o italijanskih dolgo-„ . j
čili policiji in rešilnemu oddelku precej dela. Na rešilni postaji so obvezali lepo število raznih vročekrvnežev, ki so si v objemu vinskih duhov skušali
kraj nezgode ter skočil v vo-
do, hoteč poiskati trupli svojih'1^"™1 'kf f ^aje Italig - - - -•- —	, odkril Ameriko! Ali ni to iro-
otrok. Le z veliko težavo so nesrečnega očeta potegnili iz vode.
Sneg je zrušil streho.
Pod težo snega se je nedav-
ni ja prve vrste? Amerikanci naj Boga zahvalijo, da jih loči široka luža od evropskih zmeš-1 njav in zvijač!
ohladiti vročo kri v pretepih, časa znano, da je ta akcija na Pri tem so dobili težje poškod-
Madžarskem vedno močnejša, be, rane z nožem, udarce po no zvečer zrušila streha na hi
vendar pa smatrajo jugosloven-'glavi itd., ki ne bodo imele res-! šo Antona Krošelja na Ilovici.	.	_
ski politiki to vprašanje za či-Vjših posledic, če izvzamemo1 Krošelj ima 20,000 din. škodeJ za sy0J? ^V1C?\ uPerat®'
- 1 J H '	1 prezirajo njih zahteve m misli')
Premogarji bijejo velik boj
države.
MADŽARSKA IN DINASTIJA KARADJORDJEVIČ. -.
Madžarski "Bacsm'egyej Na-plo" v Subotici je priobčil v svoji božični številki senzaci-jonalen članek "Kralj Aleksander bo izvoljen za madžarskega kralja." List piše med drugim:
"Uradni krogi na Madžarskem neprestano naglašajo, da vprašanje izvolitve kralja za sedaj še ni aktualno, da pa bo sčasom ta problem mogoče rešen na zelo presenetljiv način. Legitimisti, ki so za habsburško dinastijo, se bojijo, da bi se mogel habsburški prestol y Budimpešti zasesti, še preden bi dorastel Oton, sin pokojnega razkralja Karla.
Zato vlada v madžarski javnosti velika nervoznost, in sicer tem večja, ker naj bi se na Florthyjevo mesto izvolil kralj. Število legitimistov, ki obožujejo TTabsburžane, pa ni veliko. Večina madžarskega naroda si ne želi več Ilabsburžanov za vladarje. Zato je v teku
RUMUNSKA GROZODEJSTVA.
sto notranjo zadevo madžarske I opravek s policijo. Dogodil se
!je tudi slučaj alkoholnega za-jstrupljenja. 341etni zidar Ja-^nez Krajnc iz Koroščeve ulice 'se ga je tako nasrkal, da so se Ipojavili znaki zastrupljenja in [rešilni oddelek ga je nezavest-Človek pravega srca ne more 'nega prepeljal v bolnico, brez silnega odpora in ogorče- J Smrtna kosa. V Zagorju ob nja brati rumunskih listov. Eni Savi je 29. m. m. v visoki staro-rumunski listi iznašajo namreč sti 77 let umrla gospa Jera La-slike najstrašnejših grozodej- zar. Pokojnica je bila žena bla-stev, drugi pa vse to cinično o- gega srca. Spoštovali so jo vsi, pravičujejo ter se nesramno (ki so jo poznali, rogajo vsakemu čutu človečan-1 Zvon je počil. Redki so slu-
Šala, ki se je končala s smrtjo.
V Baški Topoli se je pred ne-J j0' da hodo P^nogarje ugono-kaj časa vesela lovska družba' blh s svo^im trdovratnim nada-podala na lov. Eden izmed lov-j cev, Petar Kušimi ni zadel zaj-| ca, kJir je izzvalo veselost zla-j
sti pri lovcu Š. Godnarju, ki je. , , .	, . ..
v, , v v , , uboge stavkarje podpirali m«-nameril puško ter v sail rekel, .	,	i ,
, , 1 , , . ,	i ralno m gmotno. Med trpeciff'
da mu bo pokazal, kako se me-	# je	. tudi sl,
n. Puška poči m smrtno zade-j venskih družin< Dolžn0st ^
Ijevanjem. A kot kaže je med premogarji solidarnost precej močna in za njo stoji na stoti' soče drugih delavcev, ki bode
ne Petra Kušimirja, istega dne umrl.
-0-
ki je še
DIJAKA —
Chicago, 111.
BANDITA.
— Dva visoko-
Slovencev je, da jim po možnosti pomagamo. Amerikansk' Slovenec zbira te darove za slovenske premogarske družin® Kdor le more naj pomaga!
Prdsperitete, o kateri sc 5
stva. Pesnik Panait Istrati je v čaji, da bi počil zvon, ki ga vli-j šolca, sinova premožnih stari-francoskih listih opisal proces je solidna livarna. V Radovljicij šov, James Wray in Herbert'
vumunskega poročnika Mora- 'so na sveti večer pritrkavali in Ellison, stara po 17 let, sta pri- tol~iko~^o~vorilo prve" dni "teg^
resco, ki je počenjal toliko gro-Veliki zvon se je ubil. Zvon je jela za revolverje in izvršila ro-'	......
zodejstev, da mu je rumunska bil lansko leto vlit v Mariboru, vojaška oblast končno le mora-! Ponarejeni tisočaki v Zagrela napraviti sodnijski proces. Z bu. Zagrebška policija inten-obtoženim oficirjem je stalo zivno nadaljuje poizvedbe v pred sodnijo 21 sokrivcev, biv-^adevi ponarejenih tisočdinar-ših vojakov, ki so bili njemu skih bankovcev, ki so jih zaple-podrejeni, a pri tem je bila ta jnili pri dveh neznancih v Novi .razlika, da je strašni zločinec po uljudnem vabilu prost prišel pred sodišče, dočim so njegovi sokrivci — v mnogih ozi-rih njegove žrtve — v ječi čakali na razpravo. Obtoženi ofi-
so se pojavili tudi v Zagrebu in je neka agentura predložila policijski direkciji ponarejen bankovec za tisoč dinarjev. Justifikacija bolgarskega če-cir je imel svojo postojanko ob taša. Iz Skoplja javljajo: Vče-Dnjestru in v času, ko so ukra- J raj, 29. decembra 1. 1. ob 6. uri jinski begunci zapuščali "bar- izjutraj se je izvršila smrtna ob-barsko" Rusijo ter hoteli najti,sodba nad bolgarskim četašem začasno zatočišče na področju Radkom Krstičem, ki je bil ob-"civilizirane" Bratianove via- sojen na smrt radi raznih hu-
jela za revolverje m	leta ge od nikoder ^ Mor^
parski napad Ker pa sta bila jma	pr08periteta zanni-
nenavadno čedno oblečena, m do, Navadno -0 ima ved že
bilo težko detektivom parček	,tvv,„„ a , ,,	,1.
• 1 j-i.- ir 4. i-t j j kaj pride vmes, da ne more izslediti. Ko sta bila odvedena prej-,
v zapor, sta telefonirala svojim, '	*
starišem kateri so.se silno pre-, Politikarji so jako radodartli
strašili. Na policiji sta prizna- Dve pred volitvami { dv<
Gradiski. Ponarejeni bankovci, la, da sta napadla v delikates-J ,eti po volitvah napoveduiej4
C* A c« -»-v ninTYil,	/Ii *r 7 rt /-*•%» n IA11 1 w i-\ ■»	m /M T, , v> n <7 A C\"1 O-l- T n tir	_
ni trgovini na 7401 St. Lawrence ave. lastnico Rose Mala-testa, katero sta oropala za svoto $12,000 in ji grozila s smrtjo. Mrs. Malatesta, je ne-
kako bodo pomagali farmarje!" in drugim. Skupaj je to štiri leta. Potem pride čas drugih volitev, pa gospodje spet od kraj začno, kakor "iblanski" kr*
mudoma naznanila roparski karji svoje krokarske koledrli napad policiji, detektivi, so bili Svet ge yrti	. ^ „
poslani naokrog in hitro izšle- z njjm, dil bandita.	j	' * * *
de, je iznajdljivi oficir sklenil, čuvati mejo in se pri tem obogatiti. Ta sklep je izvajal na ta način, da je moril in ropal be-
dodelstev, zlasti radi dezertaci-
Svoboda pa taka! Kje? Ilfl1' ! tam kjer se cedi med in mlek"'
SMRT V PLAMENIH.
. , L- 4- i ir" -v I Lakewood, N. J - V hotelu' pa"kirjeTo7Nort7 je Rusija e, ker je kot srbski vojak po-.Lorraine je izbruhnil požar, ki za katero sc tako	.Q ^
begml s fronte na Bolgarsko je napravil veliko škode na po- ni «neiZpovedani grešniki" ter se pridružil makedonski ko- slopju; dve ženski sta našli ža- prosVeti in drugih rdečih Iaj> gunce, ki so prišli na njegovo .mitski organizaciji. Krstiča so postno smrt v plamenih, področje. Ubijal je staro in peljali 12 km daleč iz mesta in
mlado, moške, ženske in tudi otroke. Vojake, ki so mu bili podrejeni, je uporabljal za ra-
ga tam v gozdu ustrelili.
9,500,000 litrov mleka izpije Zagreb. Zagrebški listi objav-
žurnalih. — Iz Švedskega VL[
, _____^	ročajo, da so te dni zastavka''
ARETIRANI RAZPEČEVALCT pristaniški delavci v Petrogr^ . ZGANJA.	[du jn zahtevali večjo plačo
La Porte, Ind. — Policisti so| Vlada pa je poslala par kompf ustavili avto vozeč proti Chica- nij vojakov in je nagnala
beljske posle, ker sam lastno-(ljajo statistiko 0 padanju cen ročno ni mogel vseh beguncev živil in obenem statistiko tržne-' go in aretirali tri moške itali- kar je na delo. Iladoved tli pobiti. Na razpravi so njegovima nadzorstva o konsumaciji janske narodnosti, ki so imeli kaj porečejo na to "irnadliivif bivši vojaki pripovedovali, ka- živil. Zagrebčani so v 1. 1925. pri sebi pet zabojev žganja. iata Zavrtnik' '	'
KAPITALISTIČNA PRODUKCIJA.
(Konec.)
Mojster: Veseli me, da sam uvidiš, da bi bilo zaseženje zasebne lasti blazno in nepravično, da se torej hočeš zadovoljiti z odpravo dediških pravic. — Poglejmo torej še, kakšna je stvar z dediško pi'avico. Ali meniš, da bi skupnosti in posebno delavcem koristilo, če bi se razveljavilo dediške pravice ?
Lojze: Na vsak način!
Mojster: Bomo videli. Misliva si, da je dediška pravica razveljavljena in veleindu-strijec K. ne bi mogel zapustiti svojega premoženja ne otrokom in ne komu drugemu. Mislim, da bi bil raje brez dela udpb-110 sedel v naslonjaču, ko si je enkrat toliko pridobil, da je lahko živel. Saj vse drugo tako ali tako pripade državi. Nadaljna posledica bi bila, da bi bilo vsled tega pri njem zaposlenih tisoče delavcev manj, da
bi bilo torej tisoče delavcev, ki imajo danes svoj kruh, naenkrat brez kruha; a ne samo to: v splošnem bi se manj izdelovalo kakor danes. Trgovina, industrija in poljedelstvo, sploh vse gospodarsko življenje, bi bilč uničeno, ker bi nedostajalo nagibov za delo; ves narod bi sčasoma obubožal; imovitih ljudi sploh ne bi bilo več, temveč vse prebivalstvo bi bilo uvrščeno med proletariat, ki bi pa bil na dokaj slabšem stališču, kakor je današnje delavstvo.
Lojze: Ti sklepaš zelo čudno!
Mojster: Ti sklepi pa so posledica vaših čudnih načel. Kar vi socialni demokrati brbljate o kapitalistični produkciji, je sama gola sleparija.
Lojze: To je preveč! Ves delavski svet ječi pod pritiskom in premočjo kapitala in ti imenuješ to sleparijo.
Mojster: Le počasi! Ni mi v mislih, da bi tajil premoč kapitala. Priznavam popolnoma, da so dela'vci po večini v nadvse sla-
bem položaju in da jim mora država pomagati z vsemi sredstvi proti premoči kapitala, bolj kot je to storila doslej. Kar pa sem označil za sleparstvo, to so .vaši socialistični nauki, da le delo rodi vrednost in ne tudi kapital, da se mora zaseči vse zasebno premoženje ali pa da se mora vsaj dedna pravica odpraviti.
Lojze: Če bi bilo vse to sleparija, kako je potem mogoče, da najdejo socialistična načela vedno večjo razširjenost in da se neprenehoma množe naše vrste?
Mojster: To ti kaj lahko razjasnim. Vera v Boga in njegovih deset zapovedi se je bolj in bolj umaknila. Zato bogatinu ni več mar revež in revežu ne več bogatin. Veliko nevernih bogatih veleindustrijcev izkorišča in izsesava svoje delavce in naj ti tudi poginejo v bedi. Neverni delavci pa si tudi ne obtežujejo vesti, da ne bi s pomočjo socialne revolucije vsega razbili in uničili. Za trenotek vsaj bi takrat lahko razuzdano živeli. Kaj bi potem nastalo iz človeške družbe, to jih ne briga.
Lojze: Ti si v resnici krivičen nasproti socialistom! Oni hočejo pošteno ozdraviti socialne bolezni.
Mojster: Da mnogi iz delavske mase to pošteno hočejo, to ti rad verjamem. O socialističnih voditeljih rdečega kova pa tega ne verjamem.— Res je, da je med delavskimi sloji velika beda. Toda pot, po kateri hočejo socialni demokrati odpomoči bedi, je povsem zgrešena. Socialistični voditelji se mi zde ko mazači iz starih dob. Ti so se vozili od mesta do mesta v razkošno opremljenih vozovih, pred katerimi so bili vzpreženi štirje konji. Hvalili in ponujali so svoja zdravila na vse pretege in gostobesedno oznanjali, da znajo čudežno zdraviti. Ljudstvo je vrelo za njimi, zakaj bilo je vedno neštevilno mnogo bolnikov. Kupovali so njihova zdravila, ker so jim za trdno obljubljali zdravja. Konec pa je bil, da so se mazači odpeljali s polnimi mošnjami, bolniki pa, ki so spe trumoma drvili za njimi, so si z zdravili pokvarili še to malo zdravja in izpraznili že itak prazne žepe še bolj.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Vsem cenjenim naročnikom, kakor tudi vsem drugim našim rojakom v državi Wisconsin naznanjamo, da jih bo te dni obiskal naš gl. zastopnik Mr. Leo Mladič.
Ker je naša želja, da se naš list kolikor mogoče najbolj razširi, uljudno prosimo vse naše naročnike, da pomagajo Mr. Mladiču tudi do novih naročnikov. Ako poznate kakega, ki še nima našega lista povejte to Mr. Mladiču in pomagajte mu tudi Vi, da se taki rojaki na list naroče.
Uprava Amer. Slov.
L
* AMEftJKAflSKl SLOVENE!;
~nrr
Iz življenja in sveta.
POD TURŠKIM DIKTATOR-^ JEM.
Odkar je Mohamed jel širiti v Arabiji svojo vero, še ni iz-lam pretrpel toliko udarcev in občutil toliko novotarij kot pod predsednikovanjem Mustafe Kemal paše. Ta si je nadel približno tako nalogo kot nekdaj nemški Staufi ali bizantinski vladarji, ki so hoteli narediti iz Cerkve državnega priganja-ča. Kemal paša hoče tudi iz ttiohamedanske vere izločiti vse, kar diši po prvotni arabski veri in napraviti nekako narodno turško vero. V tem svojem Prizadevanju je naletel na od-Por pravovernih moslimov, ki proklinjajo in zovejo odpadnika. A močni Kemal se ne briga za te. mara je.
Zatrl je vse samostane. Dvajset tisoč dervišev, turških menihov, je pognal na cesto in zaplenil samostansko imetje. Svoj ukrep je utemeljil z zdravstvenim stališčem, s stališčem javr ne varnosti in reda in javne morale. Kemal paša je šel še dalje. Prepovedal je vernikom umivanje v vodnjakih pred mo-sejami in sezuvanje opankov. Vse spet iz zdravstvenega stajica. Zabranil je tudi glavni turški post Ramazan, češ, da ga «elovno ljudstvo ne more brez škode na zdravju prenesti. U-kazal je doslej edino arabski koran prevesti v turščino in je ustanovil v Angori semenišče za muslimanske bogoslovce. Navsezadnje je še koledar spremenil. Turki ne smejo več šteti dni po svojem koledarju odkar je Mohamed bežal iz Meke, marveč po našem gre-gorijanskem koledarju- Da je mera zvrhana, je odpravil Se ^alifat, turško papeštvo.
Vse te novotarije poleg onih manjŠih o odpravi turških fe-&ov> lahko vpeljuje mogočni Predsednik, ker vlada s trdo r°ko. Iz niča je prišel na vla-Sprva je imel le par privržencev med oficirji. S svojo
^trajnostjo in spretnostjo je gorostasno sleparijo s falzifici-°rganiziral Ljudsko stranko in'ranimi novčanicami? Pod roko
so si izposlovali od portugalske
kaže Kemal pašo v pravi moderni "shimmy" obleki . . .
-o-
NAJVEČJA SLEPARIJA TEGA STOLETJA.
Vso Lisabono in Portugalsko pretresa te dni škandal, ki mu v zgodovini ne samo Portugalske, nego cele Evrope ni najti para. Pred nekako pol letom je bila v Lisabonu ustanovljena nova banka z imenom "Banco de Angola e Metropole," koje naloga je bila zbirati kapitale za portugalske kolonije in s tem ogroženim kolonijam pomagati na noge. Razumljivo je, da je taka namera izzvala v javnosti kakor v vladnih krogih v Lisaboni zelo. simpatičen vtis, zlasti še, ker so o novi banki govorili, da bo zbrala ogromne kapitale angleškega in holand-skega izvora. Kot utemeljitelji nove banke scf nastopali neki holandski kapitalist z imenom Kari Marang, brat portugal skega poslanika v Haagu Santos Bandeira in temeljiti poznavalec kolonij Angola Artur dos Reis. Temeljni kapital nove banke je znašal 500 milijonov eskudov, kar znaša v dolarski valuti približno 12 milijonov dolarjev. Mesto z resničnimi in pravimi novčanicami pa so ti sleparji vplačali teh 12 milijonov dolarjev s potvorjenimi, f alzificiranimi novčanicami.
Lastniki novega podjetja so s falzificiranimi novčanicami nakupili hiše, dragulje, efekte in podjetja, ki so jih nato zopet prodajali ter na ta način napolnili svoje blagajne s pravim denarjem. Z zlatim denarjem so nakupovali angleške funte, da na ta način pristopijo k svoji poglavitni nalogi, to je k podpiranju podjetij in gospodarstva v koloniji Angola. V drugi vrsti so z denarjem pokupili tudi visoko število akcij državne banke, da si na ta način za-sigurajo vpliv na to banko.
Kako so lastniki novoustanovljene banke izvedli svojo
hiše itd., kakor zgoraj povedano.
Nov zavod "Banco de Angola e Metropole" je razumljivo v kratkem času splaval v zlatu in je z lahkoto izpolnjeval svoje obljube glede financiranja gospodarstva v koloniji Angola. Novim bankirjem je vse časopisje pelo hrumno hvalo, prirejali so jim slavnostne bankete, najuglednejši portugalski politiki, državniki in finančniki pa so zaupali novemu zavodu denar in prevzemali častna in protektorska mesta v upravnih svetih.
Kmalu se je ta slava zrušila v prah. Največji portugalski dnevnik "E1 Seculo" je po in-diskreciji zaznal za sleparijo, razbobnal stvar v javnost, nakar je Portugalska doživela svoj največji finančni škandal, ki mu ni para tudi po ostalem kulturnem svetu. Narodna banka je dala revidirati svoje nov-čanice in je ugotovila, da cir-kulirajo duplikati novčanic ravno v iznosu 500 milijonov eskudov. Škandal brezmejen! Seve se nahajajo vse prizadete osebe pod ključem in bodo odgovarjale pred sodiščem. Priznati pa moramo, da je bila stvar ženijalno aranžirana. — Skoro treba občudovati ustanovitelje nove banke, da so svoje načrte tako spretno izpeljali... Samo konec je smešen in žalosten . . .
8e povzpel do diktatorske moči 1 olitične nasprotnike je kar Pometel iz javnega življenja, uino močno opozicijo je še v Napredni
Kia
stranki pod
izim Kova Bekir pašo. A še 0 3. junija razpustil in nje-ne voditelje pozaprl. Tako je Postal neomejen gospodar tur-e republike. V zbornici je enim' mesecem dobil sko-raj soglasno zaupnico. Z njo je
vlade pravico, da sme vlada v Angoli dovoliti predstavniku nove banke izdajanje novčanic, kakor pravi emisijski zavod. Obenem si je ta predstavnik iz-posloval od guvernerja narodne banke na Portugalskem, da sme edino on nadzirati tisk teh novoemisiranih novčanic pri londonski tvrdki, ki izdeluje za portugalsko narodno banko
nove
diktatorjeva moč še bolj utr- novčanice. Predstavnik ^na. Novbtarijam se ne bo več banke pa je v Londonu zlorabil juhče mogel upreti. Kemal pa-'zaupanje in mesto dovoljene ^a bo pa lahko svoje Turke še Jsvote-novih novčanic dal natis-boU moderniziral. Zato so jo Prav pogodili, ko so predsedni-,u turške republike postavili ob Rosporu velik spomenik, ki
niti kar za 500 milijonov eskudov več, ki jih je nato prinesel v novo banko, odkoder so se z novimi novčanicami kupovale
KOLIKO JEZIKOV JE NA SVETU.
Jezik ali govorica je najdražji dar, ki ga je dala narava človeku. S pomočjo jezika izraža vsak narod svoje mišljenje in čustvovanje. Učenjaki vseh časov so se zanimali za vprašanje, koliko živih jezikov je na svetu. Nekateri so jih našteli 3000, drugi zopet samo 800 in 5000 narečij. V neki politični reviji z leta 1826 čitamo, da je na svetu 3064 različnih jezikov in sicer v vzhodni Indiji 937, v Evropi 587, v Afriki 276, v Ameriki pa 1264. Pri tem ni všteta Avstralija. Že pretirano število 587 za Evropo je najboljši dokaz, da so ti podatki fantastični. Bolj zanesljivi so podatki angleškega svetopisemskega društva, ki je izdalo lani 10 milijonov izvodov sv, pisma v 572 jezikih. Približno število živih jezikov na svetu znaša 1000. V Babijevem jezikovnem atlasu je naštetih 860 jezikov brez krajevnih narečij. To število je razdeljeno tako-le: V Aziji 153, v Afriki 114, v Ameriki 423, v Evropi 53 in v Avstraliji 117.
Splošno je pa težko odgovoriti na to vprašanje. Naši podatki o jezikih pri nekulturnih narodih so namreč zelo pomanjkljivi, poleg tega je pai malone nemogoče potegniti točno mejo med jezikom in narečjem odnosno med p o edinimi jeziki. F. Hebel, ki se je zelo intenzivno pečal z jezikoslovjem, pripoveduje, da je prišel na nekem potovanju v veliko zadre-
go. Skupina njegovih sopotnikov je med vožnjo živahno debatirala in Hebel ni mogel ugotoviti, kakšne narodnosti so ti ljudje. Naposled se je prepričal, da ima opraviti z rojaki (Nemci) ,ki so govorili o cenah prešičev. Najbolj je razširjen kitajski jezik. Govori ga okrog 400 milijonov ljudi. Nemščino govori 95 milijonov, angleščino 200, francoščino 50, portugalščino 22, italijanščino 40 in malajski jezik 25 milijonov. Med evropskimi jeziki je na drugem mestu ruščina, ki prav malo zastaja za angleščino. Turški jezik govori okoli 10 milijonov ljudi. Za mednarodne jezike veljajo angleščina, nemščina, španščina in francoščina. Upajmo, da se v doglednem času pridruži tem štirim mednarodnim jezikom tudi ruščina in da Slovani ne bomo vedno zadnji. Smešno je namreč, da velja za mednarodni jezik nemščina ali celo španščina, dasi govori samo velikoruščino nad 100 milijonov Rusov.
-o-
OKOSTNJAKI VELIKANOV.
V Parizu (okraj Saint Germain) so pri razkopavanju v nekem parku našli več okostnjakov pravcatih orjakov. O-kostnjaki so merili povprečno na 2 in tretjino njetra ter so ležali vsporedno v lcameniti rak-vi. Nekateri okostnjaki so imeli odsekane glave, lobanje pa so ležale na prsih med sklenjenimi rokami. Za nenavadno najdbo se živo zanimajo arheologi vsega sveta. Arheologi so prepričani, da so okostnjaki stari najmanj 1500 let. -o-
ANEKDOTA O MUSSOLINI JU.
Z avtomobilom se je vozil predsednik Mussolini v družbi potomca starega plemiškega rodu. Na povratku je opazil pred vratmi palače svojega prijatelja bledega, slabotnega moža, ki se mu je poznalo trpljenje. Pogledal ga je Mussolini v obraz, potegnil denarnico in mu dal večji bankovec. Mladi plemič je ves začuden vprašal Mussolinija: Kako to, da mu darujete denar, ko vendar ni nič prosil? Kako morete vedeti .. . Mussolini ga je prekinil:
PREGOVORI.
Učitelj se trudi v šoli in hoče otrokom dopovedati, kaj je pregovor. Vpraša, če kdo katerega ve. Slednjič dvigne najmanjši deček v prvi klopi roko. "Torej, Peterček, povej pregovor!" — "Norec lahko več vpraša, kakor more deset modrijanov odgovoriti."— Učitelj je bil seveda hud in je rekel: "Ali ne veš nič bolj pametnega, tepec neumni?" — "O ja, gospod učitelj. Komur je čevelj prav, ta ga obuje. Sedaj je bilo dosti. Učitelj gre k ravnatelju in ga prosi, naj predrzneža pokara. Prideta v razred in ravnatelj vpraša: "No, Peterček, ali znaš sedaj kakšen boljši pregovor?" — "O ja, gospod ravnatelj, nesreča pride redkokdaj sama." Ker je bil namreč sedaj še ravnatelj zraven.
-o-
IZ STARIH ČASOV. I Nekdo je šel po cesti in je mrmral sam s seboj: "Cesar je , neumen." Detektiv ga je slišal, je stopil k njemu in mu je re-jkel: "Aretiram vas, zabavljali ste na našega cesarja in ste rekli, da je neumen." — "Nisem mislil na našega, mislil sem na nemškega cesarja." — "Nikar se ne delajte lepega; če ste rekli, da je cesar neumen, niste mogli na nikogar drugega misliti kakor na našega."
ANGELI IN VRAG.
"Gospod župan, včeraj sem vas videl z vašimi tremi hčerkami. Reči moram, pravi angeli !" — "Kaj naj mi to pomaga, če jih pa noben vrag ne vzame."
OPASNI SMUČARSKI IZLETI.
Kljub neugodnim snežnim in sploh vremenskim razmeram je porabilo božične praznike o-gromno število smučarjev iz Ljubljane in Zagreba za izlete v naše planine. Največ jih je bilo. v Ratečah in Kranjski gori, kjer je bil sneg tudi najbolj Ugoden in kjer so zimski športniki napolnili vse prostore. — Okrog 100 se jih je zbralo v Vršiču, med njimi večje število udeležencev vojaškega smučarskega tečaja v Kranjski gori. Na Veliko planino pri Kam-
Vi se motite, zato ni vaša krivda. Samo kdor je sam trpel glad, zna čitati v obrazu stra-dajočega . . .
-o-
LJUBO DOMA . . .
Ob Božiču so prepeljali v zapor znanega potepuha Mataja in mu je jetničar zavzet dejal: "Mataj, hudirja, si že spet tukaj ? Pja ravno za Božič"
"Kaj ne bi," se je namuznil Mataj, "saj prav ob Božiču je človek najrajši tam, kjer je najbolj domač."
CLEVELANDČAN JE!
kadar potrebujete DOjrebnik* 8« spomnite redno na prri slovenski pogrebni zavod
grdina in sinovi
1053 — E. 62nd St. CLEVELAND, ohio Primite za bližnji telefon in po
kličite:
Randolph 1881 ali 4259.
niku je naredila skupen izlet večja družba iz Zagreba. Vse te ture so končale brez nezgod in kljub navalu brez incidentov.
Drznejši smučarji so se spustili na nevarnejše poti. Tako sta se napotili dve partiji iz Mojstrane na Triglav; prva. večja skupina, v kateri je bilo tudi nekaj Zagrebčanov, je krenila do Vodnikove koče in od tam na Triglavska jezera. Absolvirala je svojo turo srečno. Štirje Ljubljančanje so se pa dogovorili, da gredo na Kredarico in šele od tam k jezerom. Dva sta si vsled neugodnega vremena premislila, ostala dva, gg. Brand in Škrajnar, pa sta vztrajala pri svoji nameri in se podala sama na nevarno pot. Ko sta prišla čez Kot, ju je zajel silen vihar. Po-vratek je bil nemogoč, zato sta si kljub življenski opasnosti u-tirala pot naprej. Uvidela sta, da do Kredarice ne moreta, pa sta jo krenila k bližji Staničevi koči, od katere pa nista imela ključa. Priredila sta si zato prenočišče kar v snegu in ostala v tej situaciji celih 10 ur. Drugi dan sta šla na Kredarico, kjer sta sicer prišla v kočo, a nist imela drv, da bi si zakurila. Škrajnar je tu opazil, da so mu silno ozeble noge, da se je komaj držal še pokonci. Kljub temu je prišel s požrtvovalnim tovarišem še v dolino, kjer pa je obnemogel, da so ga morali z vozom prepeljati do postaje in v Ljubljani z rešenim vozom v bolnico. Njegovo stanje je izgledalo silno opas-no in se je bilo bati, da bodo potrebne amputacije, po zadnjih informacijah pe je utemeljeno upanje, da bo ozdravil hujših posledic.
Dve partiji sta se podali tudi na koroški Dobrač; tudi tu so bili zastopani podjetni Zagrebčani in celo par korajžnih Za-grebčank. Ena skupina je zašla na napačno pot in je morala pred silnim snežnim viharjem iskati zatočišča v neki napol podrti baraki. Ko se je vihar polegel, so smučarji nadaljevali pot in srečno prispeli na vrh, kamor je prišla par ur
pred njimi že prva skupina, ki je hodila po pravi poti. Obe skupini sta se srečno vrnili v dolino, a eden izmed izletnikov je tudi dobil hude ozebline, vendar pa ne takih, da bi moral v bolnico.
MEH ZA SMEH.
On: Ali bi me ti poročila ?
Ona: Bi te ja.
On: A zdravnik je rekel, da bo moje življenje kratko.
Ona: Ali je pa zavarovano ?
* * *
Jack: Naš profesor je rekel, da smo zato tukaj, da pomagamo drugim.
John: Seveda.
Jack: Ja, zakaj so pa potem
še drugi tukaj?
* *
A.:	Zakaj pa ne poročiš Helene?
B.:	Radi njene preteklosti.
A.:	Kaj. je tako slaba ?
B.:	O, to ravno ne, .ali predolga.
* * *
Največja napaka naših mladih je, da storijo le tako kakor očeta vidijo, ne pa tako, kakor
jih oče poučuje.
* * *
Prvi farmar: Ali ste pri vas dobili mladega teleta?
Drugi farmar: Kaj še, moja žena se uči peti.
& .-K *
"Ljubica — reci besedo, tisto besedo, ki me bo osrečila za celo življenje."
"Nikdar se ne poroči."
* * *
May: O, njena ličica so o-temnela.
Mary: Najbrže, ker preveč kadi.
May: Gotovo, kajti dim škoduje barvi.
* * *
Prvi sosed: Zakaj mi pa nisi povedal, da je avto za nič, ki sem ga jaz od tebe kupil.
Drugi sosed: Jaz sem mislil, da je to skrivnost, ker oni od katerega sem ga jaz kupil, mi
tudi ni nič povedal.
* » *
On: Vsak dan si lepša.
Ona: O, ti pretiravaš.
On: No, pa vsak drugi dan.
Ali vam je ljubo vaše zdravje?
THF RONTON ^PFCI AT Ako Vam je> tedaj ne zane"
inc	marjajte Vaših zob. Mi imamo
najboljšega specijalista za plošče v državi, ki dela v našem uradu. Vsako delo jamčimo. Krona in umetno zobovje za polovično ceno.—Pridite in ne odlašajte.
Boston Dental Co. 3009 East 92nd Street So. Chicago, 111.
Izgubila $3.000
Chicago je jednostavno polna sleparjev in prognanih razpečevalcev neveljavnih vrednostnih papirjev. Njihove žrtve so navadno ljudje, ki vsakemu vrjamejo in si pustijo odvzeti svoje prihranke.
Ako poslujete s takimi ljudmi, ste gotovo na izgubi.
Neka vdova, katera je težko delala, da je prehranila svoje tri otroke, je poleg vsega še prihranila $3000 za slučaj starosti. Neki brezvestni prodajalec jo je nagovoril, naj svoje prihranke vloži v investacijo, katero ji je naslikal kot zelo dobičkanosno. V resnici ni bilo ničesar vredno, tako je revica prišla ob ves denar.
To je tudi za Vas primer, da si ga zapomnite in daste prednost banki, katera že dolgo vrsto let pošteno in na temelju izkušnje posluje r vsestransko zadovoljnost.
Zapomnite si, da uslužbenci največje banke na zapadni strani mesta Chicago, katera je Kaspar American State Bank, št. 1900 Blue Island Avenue, Chicago, III., so vedno pripravljeni Vam svetovati brezplačno glede zanesljivega vlaganja denarja,—351etno solidno poslovanje je napravilo to banko sigurno za Vaše štedenje in investacijo.
''mmmmmmimm
SKUPNO POTOVANJE
V JUGOSLAVIJO
se vrši na najboljšem francoskem par-niku PARIS, ki odpljuje iz New Yor-ka na 1. MAJA 1926.
Za potnike tega potovanja bodo na parniku in na vlaku prirejene posebne ugodnosti. Poleg tega bo spremljal izkušen uradnik banke potnike prav do Ljubljane in skrbel za udobnost potnikov, zlasti bo imel na skrbi njih prtljago. Vsak rojak je vabljen, da se pridruži. Potniki bodo dospeli domov v najlepšem času. Izrabite to priliko. Priglasite se čim prej! Za nadaljna pojasnila o skupnem potovanju, kakor tudiJ glede drugih potovanj, pišite na:
SLOVENSKO BANKO
ZAKRAJŠEK S ČEŠARK
455 W. 42d ST., NEW YORK, N. Y.
Obrnite se na našo banko tudi:
Kadar pošiljate denar v stari kraj bodisi v dinarjih, dolarjih ali drugih valutah;
Kadar hočete dobiti denar iz starega kraja;
Kadar ste namenjeni dobiti kako osebo iz starega kraja; ali
Kadar imate opravka s kako drugo zadevo v starem kraju.
■
■
■

Slovenske Grafofonske Plošče
ZA PREDPUSTNO ZABAVO
POLKE, VALČKI, KORAČNICE, MAZURKE itd.
I
3777—Veselimo se, polka, igra kranjska godba—b) Rezika, valček, kranjska godba. 1626—Nov štajerski ples, štajeriš, kmetska godba,—b) Štajerska polka, kmetska godba.
24026—Bela	Ljubljana, valček, harmonika z orkestrom,—b) Zlate sanje, polka, harmonika z orkestrom.
24027—Katrca,	polka, harmonika z orkestrom,—b) Gorjanski valčet harmonika z orkestrom. 1609—Držimo skupaj,.hitra polka, kmetska godba,—b) Sezidal sem si vinski hram, petje. 3776—Spominjajmo se Ljubljane, ples, kranjska godba,—b) Pogladski sanovi, kranjska godba. 3596—Ti si mila moja, valček, harmonika.—-"b) Ko sem k njej peršov, dvoglasno pelje.
3594—Ljubi Janez, polka, kranjska godba.—b) Visoka je gora, dvoglasno petje. 3741—Vesela poskočnica, polka, dve harmoniki.—b) Na planincah, dvoglasno petje. 24018—Lepa naša domovina, vojaška godba.—b) Slovenska koračnica, vojaška godba. 24035—Radetzky koračnica, vojaška godba,—b) Pod dvojnim orlom, vojaška godba.
24037—Špic-polka,	harmonika, kitara in banjo,—b) Pok-šotiš, harmonika, kitara in banjo.
24038—Clevelandska	polka, harmonika, kitara in banjo,—b) Na Marjance, harmonika, kitara in banjo. 24044—Holchaker-marš, harmonika, kitara in banjo,—b) Kranjski valcer, harmonika, kitara in banjo.
PETJE, ENOGLASNO IN VEČGLASNO, TER SMEŠNICE.
7994—Pastirček, poje kvartet "Ljubljana."—b) Kozarček, poje kvartet "Ljubljana." 6137—Sijaj, sijaj solnce, poje moški kvartet.—b) Ponočni pozdrav, tenor solo.
3258—Regiment,	dvoglasno petje,—b) Sem slovenska deklica, dvoglasno petje.
3259—Vsi	so prihajali, dvoglasno petje.—b) Divja rožica, dvoglasno petje. 4689—Na tujih tleh, dvoglasno petje,—b) Ko bi moj ljubi, dvoglasno petje.
24002—Naš maček je ljubco imel, moški kvartet,—b) Po celi vasi lučke ni, kvartet. 24008—Ko pridemo na sred vasi, moški kvartet.—b) Prav lepo mi poje črni kos, kvartet. 24015—Ciganska sirota, moški kvartet,—b) Je pa davi ulanca padla, moški kvartet. 6121—Kako je Jerala frajtar postal, smešnica.—b) Na shodu, smešnica.	».
4992—Družinske sladkosti, smešen prizor.—b) Odkod je Špela doma, smešno pripovedovanje.
CENE:—Posamezna plošča stane skupno s poštnino 25c,—7 plošč stane $5.00.-14 plošč $9.00.— 20 plošč $12.00,—Vseh 24 plošč pa pošljemo za $14.00.
Prvo ime pri številki je ena stran plošče, b) znači drugo stran plošče-
Izrcžitc ta oglas, zaznamujte katere plošče naročite in ga pošljite nam s svojim natančnim naslovom. V zalogi imamo tudi grafofonske igle nove vrste. Vsaka igra 10 komadov. 150 igel stane s poštnino 50c, 350 igel stane $1.00.
Pišete nam lajiko slovensko ali angleško.	' > i V Sk
Z vsakim naročilom, ki presega $3.00, pošljemo lep stenski koledar zastonj.
Jugoslav American Corp. 455 W. 42nd St. New York, N.Y.
(Prej Jos. Vogric.)
--I	! -■?■	i —-.A-*----A	li


'J&3
" StMKRIKANSKI SLOVENEC ~


ff KRIZEV POT %
M ROMAN ČEŠKEGA DUHOVNIKA. &&
PREVEDEL VOJTEH HYi BASEK.

Kočijaž pograbi mali kovčeg in ga postavi na svoj sedež. Pri kočiji je stalo samo nekaj beračev iz vasi. Ni bilo tu županov, ni bilo zastopnikov uradov, ne društev, ne deputacij. . Samo ti siromaki so stali tam okrog. Ko je peljala stara mamica Jurija iz župnišča, so začeli jokati na ves glas, ko| so ga zagledali. Grozotno — kakor krohotanje vran nad mrličem v meglenem jutru — je učinkovalo to tarnanje iz starih hripavih grl žen in mož, v katero se je mešal jok zvonov iz vrbiške cerkvice.
"Naš dobrotnik, naš dobri oče! Kdo bo za nas skrbel, kdo nas bo preživljal — tolažil. je odmeval glasen jok po vsej vasi. Zvenel je očitajoče, kakor glas slabe vesti. Probujeni od tega glasu, vzdramljeni, so si ljudje brisali oči. Otajala so se trda srca in v tem joku beračev so spoznavali, kaj izgubljajo z Jurijem. V tem trenutku so šele čutili — bolj kakor so se tega zavedali — kako jih je ljubil in kakšno krivico so mu delali. Zdel se jim je kakor svetnik-mučenec in pulili so si lase, da so ga vprav oni toliko mučili. Iz vseh hiš so prihajali, poljubovali mu roke in prosili odpu-ščenja. . ., a on se jim je s kočijice smehljal prijazno, ljubeznivo in z odkrito glavo ob strani svoje mamice je zadovoljen odhajal od njih--
Zvonovi so nehali zvoniti — na pragu župnišča je stal mlad duhovnik; gledal je v smeri, kjer se mu je izgubil izpred yči voz s konjičem. Gledal je tja in skoraj na glas je izrekel besedo: "Ruina." —
A v tem trenutku mu je stisnila srce tako silna bolest, da bi bil kmalu sam tu zunaj — na pragu — bruhnil v jok.
Obrnil se je in izginil v župnišču.
XI. postaja.
Krog poldne se je dvignila megla in soln-ce je posijalo. Jurij se je z materjo — držeč jo za roko in na njo naslonjen — peljal po železnici proti svojemu domu. Govorila nista nič — Jurij ni mogel, ni hotel. V se vtopljen zleknjen v toplem volnenem ogrinjalu svoje matere, je z mežečimi očmi ugibal o svoji bodočnosti. Preteklosti se ni niti spominjal in prav nič grenka se mu ni zdela njegova usoda. Nasprotno, veselil se je, radoval se je v pričakovanju lepših dni. Kakor brenčanje čebel so se mu zdeli pogovori sopotnikov. Ka-kov šum z daljave so prihajali v njegovo uho giasovi iz neposredne bližine. Ni jih poslušal, ni se z njimi ukvaral — bavil se je sam s seboj.
Ko je pa solnce prodrlo v voz, je prebudilo Jurija, da se je vzravnal in se z glavo pri-pognil k oknu. Posmejalo se mu je lice in val radosti je zaplul v njegovi notranjosti. V daljavi so se mu prikazali na sivem nebu ostri obrisi modrih šumavskih velikanov. "Ostri"— "Javor" — "Cerhov." — Imenoval jih je z isto ljubeznijo, kakor da kliče svoje dobre prijatelje, s katerimi se že dolgo, dolgo ni videl. Od tega trenutka ni več mirno sedel, razburjeno se je premikal in neprenehoma gledal skozi okno ven v pokrajino, ki je kakor oblaki mimo njega letela. Čutil je bližino domov-ja in rastlo je v njem hrepenenje, da bi bil že skoraj tam; zadovoljno si je oddahnil, ko je
slednjič izstopil in zravnal qdrevenele noge na peronu male postaje.
Pred njim se je na strmem bregu razprostirala njegova rodna vasica: Kosovec. Ležala je tam v sredi razoranih njiv kakor jata ptičev, ki so leteli, a niso mogli dospeti do cilja, pa so se — utrujeni od letenja — usedli na tem bregu, da počijejo. Tudi on je tak u-trujen ptič, tudi 011 gre v pokoj.
Silno ginjen je gledal te hišice, stisnjene krog cerkvice, katere belo zidovje je blestelo skozi rumeno listje — kakor bi se smehljalo.
Za njimi se je dotikal samih oblakov preko vsega obzora širok pas črne šume in nad njim je gorelo zahajajoče solnce. . .
Prijela sta se z njaterjo za roke in izstopila.
"Zdaj se torej vračava, da tu umrjeva. . ." je žalostno spregovorila starica pri prvih korakih in oči obeh so se ozrle na velik, s sirovim zidom ograjen četverokotnik, v katerem so se bleščali pozlačeni križi.
Jurij je klonil z glavo. Tu je počival že dolgo vrsto let njegov oče — tam v ozki senci enega teh mnogih križev.
Čim bliže sta prihajala, tem počasneje sta šla. Ljudje so ju pozdravljali in milovali — toda z nikomer se nista ustavila. Najtežji del pota je bil za oba, ko sta šla mimo Golobovih.
Mati je začela ihteti in stegovala obe roki proti nizki hišici z dvema okencema v pročelju in dvema pod streho. "Tu si bil rojen — tukaj" — je jadikovala in gledala na zaprta vrata, ki so držala na majhno dvorišče.
Jurij je zardel — spomnil se je živo na materin obisk, ko so jim prodajali tole kočo.
"Daj nam ! Posodi nam! Pomagaj nam !"— je sedaj zopet natančno slišal njen takratni glas — a ni pomagal — ni imel — ni mogel — in gledati je moral, kako so jim takrat prodajali bajto. Prodali so jo in pognali jih v božji svet. Sestra mu je umrla na Dunaju v službi, o bratu ničesar ne ve, očeta so nesli že iz prvega gostastva na pokopališče — in on z materjo se sedaj vrača sem — zopet v tisto sobico, kjer je stanovala mati, preden je prišla za njim v Vrbico, v prav isto sobico, kjer je oče preminil. . .
Potegnil je mater za roko in oba sta krenila na drugo stran, v hišico, ki je stala nasproti, kjer so ju že zapazili domači in jima hiteli naproti.
"Kar k nam pojdite,- k nam! Kakor bi prišli domov —" so ju pozdravljali in karali, zakaj jim nista pisala, da bi prišli z vozom po nju, in v veselem' pogovoru so jima odkazali sobico z majhnim kabinetom — kjer je imel Jurij prebiti ostanek svojega življenja v pokoju. Veselil se ga je. Vedel je, da ga hoče preživeti mirno, rešen dela, ki ga je rad 0-pravljal, ki ga pa radi dolgotrajne bolezni ni mogel opravljati, — da ga ne bo težila vest, da je radi svoje bolezni kaj zamudil, zanemaril, pokvaril. Brez skrbi bo — samo da mu pokojnino nakažejo — vse bo preračunil, razdelil, uredil, poplačal in se pripravil z materjo na smrt. . .
"Samo da bi že prišla pokojnina," — je vzdihovala mati in preštevala nekaj srebrnih goldinarjev, ki so jima po selitvi še ostali za življenje. Strašna se ji je zdela misel, da bi si morala tu v hiši — kot mati duhovnika — morda izposojati. . .
Katoliška
Tiskarna
SE PRIPOROČA V NAKLONJENOST	^
▼»ena slovenskim drultvom in organizacijam, —<T«em slovenskim trgovcem in obrtnikom, —za vsakovrstna tiskarska naročila.
—Naročila izdeljujemo lično, točno In hitro, —naie cen« so vedno med najnižjimi, ■—poizkusite in prepričajte Mf>
—Naia ipecijaliteta so zlasti društvena dela, —društvena pravila, in vse druge tiskovine, —izvršujemo prestave na angleško in obratno.
KADAR RABITE KAKIH TISKOVIN, PlSlTE VEDNO NAJPRVO NA SVOJO KATOLIŠKO TISKARNO t
Amerikanski Slovenec
1849 WEST 22nd STREET,
CHICAGO, ILL.
Neki črnec je požigal travo. Mimo pride neki beli "smar-tar" in reče "nigru": Ti si neumen, ker požigaš travo, kajti postala bo tako črna kakor si ti.
Nato pa odgovori črnec: Vem to, ali ko požene iznova, bo tako zelena kakor si ti.
Policist: No kaj pa držite tako trdo telefonski drog? Pijanec: G-g-g-gos-pod, bo-
bo-jim se, da ne bo pa-pa-del.
* * * ^
A.:	Prav lahko je dobiti žensko ljubezen, samo da ji daš dosti denarja.
B.:	In to ti praviš: lahko!
-EE
Slovenskim gospodinjam
je znano, da se dobi najboljše svežo meso, suho pre-kajeno meso, perutnino ali druge vrste meso, kakor tudi prave KRANJSKE DOMA NAREJENE KRVAVE IN MESENE KLOBASE edino pri domačem mesarju :
Math Kremesec
SLOVENSKI
MESAR
1912 W. 22nd STR., ^^ CHICAGO, ILL. Phone: CANAL 6319.


VELIKO ZNIŽANJE CEN!!!
,w»»f»»,»w»»»»»»»?»ffffttff,»»,„„„mf^
ATLAS
januarska razprodaja
Kupili smo jako ugodno od tovarne, kateri je ostalo veliko množino oblek, in naše ostale zaloge nam daje možnost, da Vam ponudimo čudovito po-
PISANO POLJEJ
^	J. M. Trunk.	^
V*'1"1"1"1................................

ceni
FINE ZIMSKE SUKNJE PO $18.85 $23.50 $28.50
t
RAVNO TAKO TUDI OBLEKE Z 1. ALI 2. HLAČAMI PO
$24.50 $28.50 $33.50
Tukaj imate priliko, da si prihranite od $5.00 do $10.00 na dobrih modernih oblekah. Imamo vse oblike in barve za moške in dečke, kakor tudi posebne velikosti za velike in močne može.
VELIKO ZNIŽANJE CEN DEČJIH OBLEK IN ZIMSKIH SUKENJ.
M. H. JELINEK, lastnik
VOGAL BLUE ISLAND IN 18. ULICA. CHICAGO, ILL.
Odprto: torek, četr tek in soboto zvečer. Odprto: ob nedeljah dopoldne.
r™19
Established 1857
v,	t
PRISTOPITE
k našemu -1926
Božičnemu hranilnemu klubu
ki se je ustanovil.
FIRST NATIONAL BANK Največja in najstarejša banka v Jolietu.
Premoženje te b«nke *nai» $13.000,000.00
Kaj je res?
Prosveta št. 291 proča o Deb-sovem shodu v Auburnu, I1J., da je bila "dvorana nabita poslušalcev." Proletarec št. 955 pravi: "Udeležba je bila obilna." Delavska Slovenija št. 52 pa poroča: "Shod je bil za naše razmere slabo obiskan." Bo to-raj po reku: "Kakor zašafa, vaša gnada."
sj: H: *
Vsak, kakor pač zna.
Živimo v deželi svobode. Vsak lahko piše, kar mu nare-kava srce ali razum. Drugo vprašanje je pa, kaj piše in kako čitatelji duševne proizvode sprejemajo. Ni znamenje visokega duševnega standarda, ako ljudje požrejo vse, karkoli vidijo napisanega ali natiskanega.
Kaj naj rečem v tem oziru o proizvodu Zv. Bernota v o-kvirju Glasu Svobode št. 112, ki nosi naslov "Altruizem." • Znano je, da ni "fair," ako v Ameriki koga vprašaš, kaj je včeraj bil, "ali s čim se je prejšnji dan ukvarjal. Nič ni na tem, če kdo prime za delo, ki mu je ravno pri rokah, če ima korajžo. Mnogi morajo tako delati, razmere jih k temu silijo.
Kaj pa o komu ,ki ravno ni prisiljen, da prime za kako stvar, za kakršno očividno nima sposobnosti? Kdo je Zv. Bernot, ne vem, tudi me ne briga, ali ima podlago, da govori o "filozofskem smislu," ako piše o altruizmu. Če bi kak profesor ocenjeval vrednost te "filozofske" razprave, mislim, z najboljšo voljo bi moral zapisati, da razprava ni najslabša, a zelo slaba.
Malokaj sličnega mi je prišlo pred oči. Nič ni na tem, da Zv. Bernot zapiše na Mojzesov ro-vaš rek, da je človek družabno bitje, ali če filizofira, da je človek premagal naravo, "ure-zati" se tudi jaz morem. Ampak ves "filozofski smisel" o sebičnosti in nesebičnosti, o al-, truizmu in idealizmu, socializmu in materializmu je, da se milo izrazim, prava nesmisel. Drugo drugemu nasprotuje. Nagi materializem je najvišji idealizem, altruistični idealizem pa se slika kot najkrutej-ši materializem. Pa so čitatelji Glasu Svobode res taki, da bodo kaj takega požrli? V marsičem sama korajža še ne zadostuje, da se kdo mogočno postavlja, treba je tudi vsaj nekaj resničnega znanja, drugače je prostor sicer napisan, a o tem, kar je zapisanfega, se mora pa vsak, ki stvar le malo razume, samo — muzati. Kdor seve ne razume dosti o takem "filozofskem smislu," bo pobasal vse, posebno ker pada po — idealistih. O ti "grdi in škodljivi ' idealizem," in ti vzvišeni prav sveti materializem. Taka filozofija poseka vse filozofe, najbolj po poseka sama sebe.
* * Hi
Prav kakor v sanjah.
J. Javoršek, Bellingham, Wash., izliva svoje srce v 295 številki Prosvete. Moralo se mu je nekaj sanjati, vsedel se je in zapisal prave sanje.
Sanjalo se mu je, da je A. S. za ruskega — carja. Sklepa: "Iz tega lahko posnemamo, kako duhovščina zvesto zagovai'-ja ljudi, najbolj krute in brezsrčne napram delovnemu ljudstvu. ." Kaj vse se ljudem more sanjati. Sanjalo se mu je dalje, da bi naj se duhovniki "držali proč od politike in delavskih listov," in milostno ter sanjavsko obljubuje, "potem bomo pa tudi mi vas pustili v miru." O svete sanje liberalnega in še staro-krajskega izvora, o ti strašni politiki, in sveta prisega, da bodo nas pustili v miru, ki toliko drži, kakor ciganska beseda, in je toliko mogoča, kakor bi
mačka obljubljala, da ne bd več lovila miši!
Sanja se mu tudi o porodni kontroli. Hudi sovražniki delavcev smo, po Javorškovem sanjanju, duhovniki, ko se pre-drznemo utikati se v tako prijetno — kontrolo, da bi bila brez kontrole, in se ne držimo kuharc, brez katerih bi J. Javoršek pač ne mogel sanjati. "Za duhovnike, ki sami ne delajo ničesar (in so 12 let študirali brez dela), običajno dela na stotine in tisoče trpinov (zakaj ne na milijone?)", tako sa- i nja, pa gotovo ni niti še prsta ganil J. Javoršek, in ko bi ti duhovni bebci še politiko in liste pustili pri gmali, bi imeli še mir . . . golly, to so sanje, da so vse sanje v Sanjskih bukvah sama godla.
Duhovniki so najhujši sovražniki delavstva, so za barbarizem, spadajo v barbarsko dobo, meni sanjač iz vlažnega Washingtona, in vendar dela tisoče trpinov za duhovnike . . . tako, da človek res ne veš, ali so duhovniki bebci, ko sovražijo one, ki za nje delajo, ali pa so delavci zacoprani, da delajo za svoje sovražnike.
Ne vem, kako je v Belling-hamu, a v državi Washington sem že nekaj noči spal, toda kaj takega, kakor v Bellingha-mu, se ljudem gotovo ne sanja nikjer, in vsaj meni se ni sanjalo. Morda je bilo vzrok temu, ker imam jaz pač "črno dušo," J. Javoršek pa belo, kakor nebeški angelci, dasi ne bo hotel med nje iti, ker tam bi se mu ne moglo več tako prijetno
in niti tako neumno sanjati. * * *
Hrsk, hrsk . . . morda tudi
drsk, drsk.
Mr. Molek se sveto pridušu-je, da ni noben fanatik. Nothing of this kind, pravi. Navadno ni človek svoj lastni sodnik. Da bi dokazal, kaka brumna in nedolžna ovčica je, pravi, da bi rad z menoj oral na "Pisanem polju," ako mu odgovorim na to, kar me je že stokrat ( ?) vprašal.
Bi rad vedel, na katero vprašanje sem mu ostal odgovoi' dolžan. Vem, vem, da za kakega nesmrtnika, ki nima ne začetka ne konca, odgovor hribovskega fajmoštra ne more biti odgovor.
Pa obrnimo. Ako mi g. Molek odgovori na vprašanja (jib ni sto) : Kako dolg ali kratek je njegov razum? Kakšne barve ali boje je njegova pamet? Kako se glasi kemična formula njegovega spomini ? Kakšne specifične teže je njegova domišljija ? — potem se še jaz lahko zagrizem v njegov žar-komet in bova lahko skupaj — žarela, ne od kakega vinca, temveč od sijaja modrosti.
LOUIS STRITAR
se priporoča rojakom za naro« čila premoga, katerega pripeljani na dom. Prevažam pohi-štve ob času selitev in vse kaf spada v to stroko.
Pokličite me po telefonu!
2018 W. 21st Place CHICAGO, ILL.
Phone: Roosevelt 8221.
__________ ____^^
R. PAVLOSKI
Slovenski fotografist 719 No. Chicago St.
JOLIET, ILL.
Se priporoča slovenskemu občinstvu v naklonjenost!
PRIPOROČAM SE
rojakom na Ely, Minn., da kdor potrebuje sveže rože i® vence, dobi največjo izbero pri meni.
FR. PENGAL,