INFORMATIVNO GLASILO OBČINE DOBREPOUE
Nastop otroških folklornih skupin iz Občine Dobrepolje na območnem srečanju v Kulturnem domu v Račni
Foto: Martin Rigler
Prispevke za naslednjo številko sprejemamo najkasneje do 15. 4. 2009.
Povej mi, s kakšno kritino je prekrita tvoja streha pa ti povem.

kako varen si.

Vrhunska kritina Metro je trajno odporna proti toči, ognju, viharnim vetrovom, potresnim simkom... Vztrajno krasi vaš objekt ter budno skrbi za vašo varnost in zasluženo ugodje.
Z nakupom strešne kritine Metro si boste zagotovili vsaj pol stoletja brezskrbnega življenja.
Poslanstvo dobre kritine pa se lahko udejanji le, če jo položi krovec, ki dobro pozna proizvod in v vsakem trenutku ve kaj dela. V ta namen smo v MIXu izšolali mrežo izkušenih krovcev, ki bodo iz vaše nove kritine izstisnili kar največ.
iiiiiHui '^r^oÎ'^EHI.^L-JI /■■^imícn(TA" . iitii.. .'
Pestra izbira obHkovnih stilov, barv in dodatne kleparske opreme, kot tudi možnost pokrivanja streh z izjemno nizkim naklonom vam omogočajo, da zaživite v hiši svojih sanj.
ni
Zastopa in prodaja MIXd.o.o.
Ljubljana, Stegne 15 [01/513 1340] Velenje, Kosovelova ul. [03/898 60 56] Ponikve, Ponikve 96 [01/788 7190]
Imamo vse. Skoraj vse. www.mix.si
marec 2009
Županova stran
3
Proračun za leto 2009 končno sprejet!
Piše: podžupan Jože Hočevar
To, kar je mnogim občinam uspelo že v prejšnjih mesecih, je na zadnji seji občinskega sveta s težavami le uspelo tudi naši. Sprejet je bil odlok proračuna za letošnje leto.
Osnutek proračuna je bil na decembrski seji OS na željo nekaterih svetnikov in po glasovanju umaknjen z dnevnega reda. Razlogi, ki so jih svetniki navajali, naj bi bili v premajhnem sodelovanju in pripravljenosti župana po pripravi osnutka po njihovih željah. Zatem je župan sprejel sklep o začasnem financiranju ter vse povabil k ponovnemu dogovarjanju in sodelovanju, s pomočjo občinske uprave usklajeval in pripravil nov osnute,k na katerega ni bilo bistvenih pripomb. Po izdelanem predlogu bi se le-ta z vloženimi amamdmaji lahko ustrezno modificiral in dopolnil. Zanimivo pa je, da ravno tisti, ki so bili pobudniki umika osnutka v decembru, tudi v marcu niso imeli tehtnega predloga. Ali je v principu šlo zgolj za dodatno obremenjevanje zaradi bolezni odsotnega župana in obremenjevanje kadrovsko šibke uprave ali pa tudi za kaj drugega, bo pokazal čas. V razmislek le podatek, da je Občina Ivančna Gorica obravnavala osnutek tudi decembra in odlok o proračunu pri njih velja že skoraj tri mesece.
Proračun za leto 2009 v primerjavi z minulim letom ne predvideva dodatnih stroškov za delovanje uprave, materialnih stroškov ter stroškov za delovanje občinskega sveta. V tem letu izide nova knjiga o Franu Jakliču, katero občina sofinancira. Poleg tega je planirana predstavitev in nakup knjige o Tonetu Kralju. Te knjige bodo uporabljene kot darila in tudi za reprezentanco občine. Sofinanciranje nepredvidenih prireditev v občini se bo zmanjšalo za polovico.
Za gradnjo gasilskega objekta v Strugah so se vsa sredstva iz lanskega leta prenesla v letošnji proračun, dodanih pa je še več kot polovica toliko.
Največje razlike v primerjavi s preteklimi leti so nastale v okviru področja proračunske porabe za kmetijstvo, goz-
darstvo in ribištvo. Proračunske postavke je bilo potrebno prilagoditi kot v Pravilniku o sofinanciranju programov za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini, ki v skladu z uredbami EU dovoljuje le dodeljevanje pomoči oziroma sofinanciranje natančno določenih izjem v kmetijstvu. To pa zato, ker je politika dodeljevanja pomoči v kmetijstvu v pristojnosti države.
Pri urejanju in vzdrževanje poljskih poti v javni lasti je občina poleg nekategoriziranih cest lastnica oziroma posest-nica tudi poljskih poti, ki jih je potrebno vzdrževati in za navedena dela je v proračunu namenila dovolj sredstev. Za dograditev javne razsvetljave so sredstva namenjena izgradnji le-te v vasi Hočev-je, vzporedno z izgradnjo vodovoda skozi vas.
Občina bo kandidirala s ponovno prijavo na razpis za sredstva sofinanciranja odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij na Ministrstvu za gospodarstvo. Večina sredstev za investicijo v naslednjih letih bo zagotovila (če bo občina na razpisu uspešna) država iz državnega proračuna in EU iz strukturnih skladov, del zasebni partner in občina. V sredstvih občine so upoštevani tudi stroški najema prostorov, odškodnine za služnosti in ostalo.
Za gospodarstvo so tudi letos namenjene subvencije privatnim podjetjem in zasebnikom za sofinanciranju izobraževanja pri Obrtni zbornici Grosuplje.
Izgradnja kanalizacijskega omrežja v Zdenski vasi in Predstrugah se zaključujeta, potrebno je dokončati le še tri kanale, zato so se sredstva za investiciji v proračunu zmanjšala. Predvidevamo, da bodo tudi letos za dokončanje teh investicij porabljena sredstva iz okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odpadnih voda.
Tudi za odvoz salonitnih plošč je zagotovljeno sofinanciranje odlaganja okolju nevarne kritine na deponijo v Špajo dolino.
Izgradnja čistilne naprave Ponikve je skupen projekt občine in ministrstva. Ta bo zgrajena za Zavod Prizma Ponikve, nanjo pa bo priključeno kanalizacijsko omrežje celotne vasi. Gre za stroške sofinanciranja dokumentacije in obnove projektov za izgradnjo kanalizacijskega omrežja.
Pripravlja se planska in urbanistična dokumentacija za izdelavo OPN in je oblikovana po najugodnejši ponudbi, ki je bila dosežena na javnem razpisu.
Investicija na vodovodu Hočevje se nadaljuje s 3. fazo. Za izgradnjo te faze so predvidena sredstva sofinanciranja Službe vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko v skladu z 21. členom zakona o financiranju občin.
Aktivnosti na pridobitvi potrebnih sredstev za sofinanciranje projektov - regionalni vodovod Suha krajina so v teku. Predvidena so sredstva sofinanciranja tako iz kohezijskih sredstev kot iz državnega proračuna. Investicija se je začela že v letu 2007 in bo predvidoma končana v letu 2014.
Za zemljiškoknjižno ureditev kategoriziranih cest v občini Dobrepolje so namenjena sredstva za odmere, nakupe zemljišč in upravne stroške pri prepisih ter izdelavo potrebne dokumentacije. Posledica neurejenega lastništva kategoriziranih cest so medsosedski spori, pritožbe občanov in vedno nove zahteve za začetek inšpekcijskih postopkov. Zaradi navedenega in na pobudo občinske inšpekcije se bo v prihodnje poskusilo sistematsko reševati neurejena lastniška razmerja občinskih cest.
Sredstva bodo namenjena tudi izdelavi spletne strani Franceta Kralja, za avtorski honorar in pravice, zakup in vzdrževanje spletne strani, ter financiranje reprodukcije DVD-ja o Francetu Kralju ter za sofinanciranje radijskih oddaj različnih radijskih postaj.
Za igrišče Struge je predvidena ureditev brežine ob šoli. Strokovna ugotovitev je bila, da je brežina prestrma, da je
potrebno narediti podporni zid in odvodnjavanje, ker meteorna voda odnaša material in zaliva tudi sam objekt.
Pri vzdrževanju vrtcev gre za izgradnjo sanitarij za jaslične oddelke v dveh učilnicah, za zamenjavo itisona v skupnem prostoru in nakup garderobne omare.
Investicijsko vzdrževanje šol dodeljuje sredstva za nabavo novega kombija, zamenjavi termostatskih ventilov na razredni stopnji in izolacije podstrešja na predmetni stopnji, tesnila za okna na PŠ Struge ter nabavi pomivalnega stroja za
OŠ Dobrepolje.
Pri socialnem varstvu se je letos proračunska postavka povečala zaradi sofinanciranja varstva za prejeto odločbo Centra za socialno delo Grosuplje.
Kot je razvidno iz odloka proračuna, gre za devet novih postavk, ki terjajo veliko angažiranja občinske uprave na čelu z županom še pred podajanjem predloga.
Nekateri pa bi to delo z godrnjanjem in nenehnim prikazovanjem napak najraje razvrednotili. Glede firme Toplovod obstaja interes in zato možnost za do-
bro prodajo; dokapitalizacija ali zaprtje firme je za občino dodatni strošek. Glede realizacije investicij v lanskem letu gre iz analize le-teh razbrati, da je bilo realiziranih 65,11 % od planiranih investicij. Iz znanih razlogov pa je od večjih žal izpadla gradnja gasilskega objekta v Strugah, ureditev centra Vidma in čistilna naprava Bruhanja vas ali dobra četrtina lanskega proračuna.
Tudi v naslednjem proračunu in tudi v naprej se bo v okviru možnosti prizadevalo za skladen razvoj celotne občine in zagotavljanje boljših pogojev vsem občanom. ♦
Svetniki so se sestali na 20. redni seji
Mojca Pugelj, foto: Srečko Vrbinc_
Prva točka se je nanašala na potrditev zapisnika prejšnje redne seje. Kot ponavadi je sledila točka o izvedenih in planiranih delih v občini. Izpostavila bi širokopasovno omrežje, ureditev šolskega centra Videm in projekt javne razsvetljave.
2e dvakrat občina Dobrepolje na razpisu za sredstva sofinanciranja širokopasovnega omrežja ni bila uspešna. Za razpisno dokumentacijo (za obe prijavi) so po besedah direktorice občinske uprave Tatjane Dečman Žagar do sedaj namenili med 25 in 30 tisoč evrov. Dodala je, da je bila dokumentacija popolna, vendar je neuspeh pogojen s premajhnim številom gospodinjstev v belih lisah. Občina se bo ponovno javila na razpis aprila. Odprla pa se je tudi razprava o tem, da bi se bilo v prihodnosti smiselno povezati še s kakšno občino (da se poveča število gospodinjstev v belih lisah), da bi lažje uspeli na razpisu in posledično prišli do finančnih sredstev.
Svetniki so pri projektu Ureditev šolskega centra Vidma izpostavili dvom o širitvi centra, saj naj bi se z leti število učencev zmanjševalo in ne povečevalo. Zato so predlagali, da se pred sprejemom kakršnih koli odločitev pogleda demografsko sliko, ki bo orisala število učencev v prihodnjih letih. Po preučitvi teh podatkov pa naj bi prišlo do odločitev o potrebnih velikostih posameznih objektov.
m
Foto: Srečko Vrbinc
Po uredbi o svetlobnem onesnaženju je potrebno narediti kataster javne razsvetljave, ki ga za občino pripravlja podjetje Datapan d.o.o, ki je dalo najugodnejšo ponudbo. Zaposleni iz podjetja so s terenskim delom že pričeli.
Svetniki občine Dobrepolje pa so s petimi glasovi »za«, štirimi »proti« in dvema »vzdržanima« le sprejeli slabih 5 milijonov evrov težak proračun za letošnje leto. Pred samo obravnavo proračuna je bil s strani župana Janeza Pavlina predlagan amandma, ki se nanaša na rušenje objekta v Ponikvah 32. To je tudi edini amandma, ki je bil vložen. Župan je bil nad tem razočaran in dodaja, da je v proračun vložil veliko časa in truda, na temo proračuna je bil izpeljan tudi posvetovalni sestanek, pa vendar svetniki še vedno niso zadovoljni.
Proračun je tako podprlo le 5 svetnikov, med njimi vsi trije svetniki SLS - Kristina Gregorič, Kristina El Shawish in Marko Marolt, svetnik LDS Jože Samec in svetnik NSi Jože Hočevar. Ta skupina svetnikov je bila zadovoljna da je do
podpore prišlo, saj to pomeni, da se bodo lahko načrtovane investicije izvajale nemoteno. Proti proračunu pa so glasovali: svetnika SDS Marija Novak in Jože Zakrajšek, svetnik Liste za prijazno prihodnost Franci Žnidaršič in svetnik LDS Slavc Palčar. Ti so mnenja, da je proračun slabo in pomanjkljivo pripravljen, da v njem ni zaznati usmeritve občine za nadaljnja leta. Dva svetnika, Igor Aha-čevčič (Lista za prijazno prihodnost) in Janez Škulj (SDS) pa sta se vzdržala iz podobnih razlogov. Župan pa je bil kljub nizki podpori proračunu zadovoljen, saj bo občinska uprava lahko pospešeno začela izvajati vse aktivnosti v zvezi s proračunom in vsem nejevernim dokazala, da ga je sposobna realizirat.
Predstavnici Zavoda Svete Terezije Toni Žerovnik in Mirjam Zobec pa sta predstavili novo ceno socialno varstvene storitve pomoči družini na domu in razloge za njeno 2,24 odstotno povišanje. Nove cene pa znašajo:
1.	za neposredno socialno oskrbo 11,64
EUR;
2.	za vodenje in koordinacijo v višini
3,05 EUR;
3.	cena dostave kosila v višini 2,35 EUR.
Svetniki so v gradivu pod točko »Razno« dobili priloženo tudi Poročilo o delu nadzornega odbora v letu 2008 in Poročilo izdajateljskega sveta glasila Naš kraj. Sicer teh dveh točk niso obravnavali, so pa z njima bili seznanjeni. ♦
marec 2009
Iz občine
5
SPOMLADANSKA ČISTILNA AKCIJA
Obveščamo vas, da bo spomladanska čistilna akcija v soboto, 18. aprila 2009.
Zima se je poslovila, prihaja že pomlad. Prebujajoča narava je polna smeti in odpadkov, ki jih lahko vidimo, če se peljemo z avtom, kolesom ali če se sprehajamo. Posebno polni smeti so prostori ob cestah oz. vpadnicah v našo dolino. Prosimo vsa društva, vaške odbore in posameznike, ki se boste udeležili spomladanske čistilne akcije, da določite svoj program, število udeležencev in vodjo, ki bo koordiniral delo udeležencev v akciji in to sporočite na sedež Občine Dobrepolje na tel. 786 70 10, do četrtka 16. aprila.
Vreče bo mogoče dvigniti a sedežu Občine Dobrepolje od srede, 15. aprila do petka, 17. aprila med delovnim časom občinske uprave, ter v soboto, 18. aprila 2009 do 8.00 ure.
Vsi udeleženci bodo dobili malico.
župan Janez Pavlin
ODVOZ
SALONITNE KRITINE
Obveščam vse občane, da ima Občina Dobrepolje v proračunu za leto 2009 namenjena sredstva za sofinanciranje deponiranja (kritje stroškov na kg) salonitne kritine v Špaji dolini.
Tisti, ki načrtujete v letošnjem letu zamenjati salonitno kritino, se oglasite na občini, kjer boste izpolnili vlogo oz. izjavo in dobili dodatne informacije.
župan Janez Pavlin
OSNOVNA SOLA DOBREPOLJE, VIDEM 80, 1312 VIDEM DOBREPOLJE
Tel: (01) 7807-210, Fax: 7807-210
Doniranje
izrabljenih tonerjev, kartuš in trakov
oš Pobrepolje
Spoštovani!
Podjetja so iz leta v leto pod večjim pritiskom, kar se tiče okoljevarstvenih programov. Vse več je zakonskih ureditev, ki urejajo načine odstranjevanja določenih odpadkov.
Šolarji JVIZ OŠ Dobrepolje vam ponujamo priložnost, da se varno znebite izrabljenih tonerjev, kartuš, trakov in s tem pripomorete k ohranjevanju okolja. Pomagali boste tudi naši šoli, ki bo na ta način dobila nekaj prepotrebnih sredstev.
Pristop k doniranju izrabljenih tonerjev, kartuš in trakov podjetjem prinaša mnogo več prednosti:
1.	Podjetje si zaradi sodelovanja na področju ohranjanja okolja med poslovnimi partnerji, strankami ter potrošniki pridobi večji ugled, s čimer poveča tudi svojo konkurentnost na tržišču.
2.	Poslovanje podjetja je v skladu z okoljevarstveno zakonodajo.
3.	S celostnim pristopom podjetja k ekološko usmerjenemu poslovanju lahko podjetje hitreje pridobi okoljevarstveni certifikat ISO-14001.
4.	S svojim zgledom pripomorejo k povečanju ekološke ozaveščenosti vseh ljudi.
Kot podjetje lahko k projektu pristopite tako, da izpolnite pristopni list, ki ga dobite v OŠ in na spletni strani šole ter ga pošljete na naslov: Bitea d. o. o., Svetelka 13 a, Dramlje ali faksirajte na (03) 7488002. Ne pozabite napisati, kateri šoli boste donirali izrabljene tonerje, kartuše in trakove. Vse ostalo - odvozi, izdaja evidenčnih listov, pregled prevzemov na spletni strani - brez kakršnihkoli stroškov opravi podjetje Bitea d. o. o..
Vaše sodelovanje bo močno pripomoglo k zbiranju sredstev na naši šoli. Če želite več informacij o poteku akcije, obiščite spletno stran http://ecologic.bitea.si ali pokličite na (03)748 80 01.
Za vašo podporo ter sodelovanje učenci JVIZ OŠ DOBREPOLJE izredno hvaležni.
Lep pozdrav	Vodja Ekošole: Dušica Hočevar
Obvestila
Rdeči križ Slovenije, Območno združenje Rdečega križa Grosuplje
vabi na
Krvodajalsko akcijo
•	v sredo, 22. 4. 2009, od 7. do 12. ure v OŠ Ferda Vesela v Šetvidu pri Stični.
•	V četrtek, 23. 4. 2009, od 7. do 13. ure v kulturnem domu Ivančna Gorica.
•	V petek, 24. 4. 2009, od 7. do 13. ure v OŠ Louisa Adamiča v Grosupljem.
S seboj prinesite osebni dokument s fotografijo.
Hvala vsem, ki boste darovali kri in s tem mnogim vrnili zdravje in rešili življenje.
Koledar kulturnih prireditev v aprilu 2009
3.	4. (petek) ob 10.30 uri
Gledališka predstava »Metuljček in metuljčica«
(lutkovni abonma)
4.	4. (sobota) ob 19. uri
Območna revija odraslih pevskih zborov in malih pevskih skupin (III. del)................................................................................................................................
18. 4. (sobota)
Ostani, kjer pojo, hudobnih pesmi nimajo
(koncert sekcije Ponikve)
22. 4. (sreda) ob 19. uri
Aleš Lajovic - Kraške jame Dobrepolja
(naravoslovno predavanje)
25. 4. (sobota)
Redni letni koncert DOM
april
Literarni večer »Dialog« z Ano Porenta in Sonjo Votolen, predstavitev pesniške zbirke
Prijazno vabljeni na ogled kulturnih prireditev. Zveza kulturnih društev Občine Dobrepolje
letni koncert
Big band DOM o
pod vodstvom Braca Doblekarja Oc
5 - ^ Nina Strnad

. ■-sr i® (»i".®, -
r	jL
_ vi

SDBD^i^^îfeS.^PFfid^'StlS ae ZD.DD
www.bigband-dom.si
JAKLIČEV DDM, VIDEM DDBREPDLJE
marec 2009
Obvestila
7
Podjetniške in druge informacije
Pripravil Razvojni center Kočevje Ribnica d.o.o.. Za natančne podatke si oglejte celotne razpise v uradnih listih ali na spletnih straneh www.podjetniski-portal.si. Vse, ki bi želeli na svoj elektronski naslov prejemati tedensko sveže informacije o podjetniških razpisih, sejmih, novostih iz poslovnega sveta, ponudbe -povpraševanje po izdelkih in storitvah vabimo, da pokličete na št. 01/8950-610, 031/647-793 ali pišete na e-naslov pokolpje@siol.net. Posredovanje informacij po e-pošti je brezplačno.
1. Javni razpis za dodeljevanje sredstev iz naslova ukrepa Posodabljanje kmetijskih gospodarstev, za naložbe mladih prevzemnikov kmetij.
Razpisnik: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Predmet razpisa: dodelitev nepovratnih sredstev za naložbe kmetijskih gospodarstev za naložbe mladih prevzemnikov kmetij, ki so jih oziroma jih bodo mladi prevzemniki kmetij izvedli v obdobju prvih petih let od izdaje pozitivne odločbe iz naslova izvajanja ukrepa Pomoč mladim prevzemnikom kmetij iz IV. poglavja uredbe. Rok za oddajo vlog: do zaprtja javnega razpisa, ki se objavi na spletnih straneh MKGP. Podrobnosti razpisa:
http://www.mkgp.gov.si/si/javni_razpisi/
2.	Javni razpis »Strateški raziskovalno-razvojni projekti v podjetjih« v okviru: Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013.
Razpisnik: Javna agencija za tehnološki razvoj Republike Slovenije. Predmet razpisa: sofinanciranje strateških raziskovalno-razvojnih projektov v podjetjih, ki predstavljajo razvoj novega znanja in izdelavo začetnega prototipa novega izdelka in/ali storitve ali bistveno izboljšanega izdelka in/ali storitve na novi tehnološki osnovi. Strateške raziskovalno-razvojne projekte lahko prijavijo posamezna podjetja ali skupine podjetij. Roki za oddajo vlog so: od 29. 6. 2009 do 28. 8. 2009, za drugo odpiranje, od, 23. 11. 2009 do, 22. 1. 2010, za tretje odpiranje in od, 28. 6. 2010 do 27. 8. 2010, za četrto odpiranje. Podrobnosti razpisa: http://www.tia.si/
3.	Javni razpis za ukrep 311 - diverzifika-cija v nekmetijske dejavnosti.
Razpisnik: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Predmet razpisa: dodelitev nepovratnih sredstev za diverzifika-cijo v nekmetijske dejavnosti, ki prispevajo k razvoju dopolnilnih in dodatnih dejavnosti na kmetijah. Rok za oddajo vlog: do zaprtja javnega razpisa, ki se objavi na spletnih straneh: www.mkgp.gov.si in www.arsk-trp.gov.si.
Podrobnosti razpisa:
http://www.mkgp.gov.si/si/javni_razpisi/
4.	Javni razpis Zaposli.me/ spodbujanje zaposlovanja težje zaposljivih brezposelnih oseb.
Razpisnik: Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. Predmet razpisa: spodbujanje zaposlovanja težje zaposljivih brezposelnih oseb, s pomočjo subvencije za zaposlitev za polni delovni čas pri tržnih delodajalcih, Rok: na vmesne roke - vsak zadnji petek v mesecu do 12. ure, na zadnji rok -24. 9. 2010 do 12. ure. Podrobnosti razpisa: http://www.ess.gov.si/
5.	Javni razpis spodbujanje zaposlovanja za krajši delovni čas.
Razpisnik: Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. Predmet razpisa: spodbujanje zaposlovanja brezposelnih oseb s pomočjo subvencije za zaposlitev za krajši delovni čas pri tržnih delodajalcih. Rok: na vmesne roke - vsak zadnji petek v mesecu do 12. ure, na zadnji rok - 28. 6. 2010 do 12. ure.
Podrobnosti razpisa: http://www.ess.gov.si/
6.	Javni razpis MANUNET 3.
Razpisnik: Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Predmet razpisa: sofinanciranje mednarodnih projektov sodelovanja različnih podjetij in strateških partnerjev na tehnološkem področju predelovalne dejavnosti, s ciljem povečati konkurenčnost Evropske predelovalne industrije. Rok: rok za oddajo predprijav(e) (pre-proposal), ki jo je dolžan oddati samo koordinator projekta, je 20. marec 2009 do 17. ure. Rok za oddajo vloge je na nacio-
Odvoz nevarnih odpadkov iz gospodinjstev - pomlad 2009
Javno komunalno podjetje Grosuplje obvešča občane občine Dobrepolje, da bo v pomladanskem času odvažalo nevarne odpadke iz gospodinjstev po naslednjem vrstnem redu:
Plan zbiranja nevarnih odpadkov od gospodinjstev
	DATUM	NASELJE	ZBIRNO MESTO	ČAS ZBIRANJA
četrtek	23. 4. 2009	Struge	Parkirišče pri gasilskem domu	13,00 - 14,00 h
četrtek	23. 4. 2009	Kompolje	Parkirišče pri gasilskem domu	14,30 - 15,30 h
četrtek	23. 4. 2009	Videm	Parkirišče pri trgovini Kmetijske zadruge	16,00 - 17,30 h
četrtek	23. 4. 2009	Ponikve	Parkirišče pri gasilskem domu	18,00 - 19,00 h
Med nevarne odpadke sodijo topila, kisline, barve, laki, olje in maščobe, detergenti, zdravila, baterije, akumulatorji, fluorescentne cevi in drugi živosrebrni odpadki, prazne tlačne posode, fotokemikalije, pesticidi in podobno.
Naša skrb je čisto okolje!
Javno komunalno podjetje Grosuplje
nalni del razpisa 22. junija 2009 do 13. ure. Koordinator mora oddati vlogo na mednarodni del razpisa tudi preko spletne strani: www.manunet.net, do izteka roka 22. junija 2009, do 17. ure). Podrobnosti razpisa: http://www.mvzt.gov.si/si/javni_razpisi/
7.	Javni razpis za mednarodne raziskovalne projekte industrijskih združenj - CORNET št. 7.
Razpisnik: Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Predmet razpisa: sofinanciranje mednarodnih projektov kolektivnih raziskav. Kolektivne raziskave so tiste, ki jih za svoje člane naročajo ali izvajajo industrijska združenja, ter potem preko posebnih kanalov skrbijo za razširjanje rezultatov med vse člane. Rok za oddajo vlog: na nacionalni del razpisa je 30.4.2009 do 12. ure. Podrobnosti razpisa: http://www.mvzt.gov.si/si/javni_razpisi/
8.	Javni razpis za sofinanciranje usposabljanja za večjo zaposljivost 2009-2010.
Razpisnik: Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. Predmet razpisa: je povečanje zaposljivosti z dvigom nivoja usposobljenosti in temeljnih veščin (ključnih kompe-tenc) za zaposlene v mikro in malih podjetjih ter zaposlene v podjetjih, ki so upravičeni do subvencij v skladu z Zakonom o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa. Cilj javnega razpisa so: dvig nivoja usposobljenosti zaposlenih oziroma preprečitve prehoda neustrezno usposobljenih v odprto brezposelnost, zboljšanje sposobnosti (kompetentnosti) zaposlenih za prilagajanje razmeram na trgu dela, prilagodljivost podjetij v času gospodarske krize ter povečanje zaposlitvenih možnosti. Rok za oddajo vlog so: 1. rok: 20. marec 2009 do 13. ure, 2. rok: 19. junij 2009 do 13. ure, 3. rok: 18. september 2009 do 13. ure, 4. rok: 15. januar 2010 do 13. ure. Podrobnosti razpisa: http://www.ess.gov.si/
9.	Produkt P2 - Sofinanciranje zagona podjetij v tehnoloških parkih in inkubatorjih.
Razpisnik: Slovenski podjetniški sklad. Predmet razpisa: so subvencije za podjetja v subjektih inovativnega okolja (tehnološki parki, podjetniški inkubatorji in univerzitetni inkubatorji). Subvencije so namenjene inovativnim podjetjem. Rok za predložitev vlog je: 20. 3. 2009. Podrobnosti razpisa:
http://www.podjetniskisklad.si/index.php?id=267
10.	Produkt P1A - Garancije sklada za bančne kredite s subvencijo obrestne mere.
Razpisnik: Slovenski podjetniški sklad. Predmet razpisa so: garancije Sklada za bančne kredite s subvencijo obrestne mere, ki jih razpisuje Sklad v sodelovanju z bankami. Namen javnega razpisa: je spodbujanje podjetij za izvedbo operacij, ki omogočajo konkurenčno uveljavljanje na trgu, izboljšanje tržnega položaja ter širitev dejavnosti in izboljšanja financiranja obratnih sredstvih v težjih gospodarskih razmerah. Ugodnost kredita je izražena v nižji obrestni meri, ročnosti kredita in možnosti koriščenja moratorija pri vračilu kreditov. Roki za predložitev vlog so: 20. 03. 2009, 10. 04. 2009, 10. 05. 2009. oziroma do porabe sredstev.
TRETJA DOBREPOLJSKA
SALAMIJADA
18. 04. 2009
PODGORA, KOČA PRI KORITU
s pričetkom ob 12.uri
Salame bomo sprejemali na dan Salamijade od 12h do 15h v Podgori, v koči pri Koritu. Predali jih bomo v ocenjevanje strokovni komisiji, ki bo razglasila rezultate med 19. in 20. uro. Za morebitne dodatne informacije pokličite na telefon: 031-350-003.
Med ocenjevanjem salam bo potekala pokušina salam, poskrbljeno pa bo tudi za jedačo, pijačo in glasbo ob zvokih harmonike.
PRISRČNO VABLJENIK K SODELOVANJU, POKUŠINI IN DRUŽENJU NA TRETJI DOBREPOLJSKI SALAMIJADI!
TD PODGORA
Pravila o poteku ocenjevanja:
1.	Na ocenjevanje domačih salam lahko svoje izdelke prinesejo vsi državljani Republike Slovenije, ki so lastniki in sami pridelovalci salam, kupljenih salam ne bomo ocenjevali.
2.	Udeleženci ocenjevanja domačih salam naj prijave oddajo organizatorju in izdelke prinesejo na dan Salamijade, 18.4.2009, med 12. in 15. uro v Podgoro, v kočo pri Koritu.
3.	Vsi udeleženci soglašajo, da izdelke organizator uporabi za razstavo in brezplačno degustacijo obiskovalcem prireditve.
4.	Udeleženec prinese na ocenjevanje salamo v celem kosu. Vsak prijavitelj bo po predaji salame prejel številko.
5.	Občinstvu bodo ocene in opis salame strokovne komisije predstavljene na način, kjer prijavitelj ne bo diskreditiran, saj bo vsak izdelek ustrezno oštevilčen, z oznako: salama št. 1, 2, 3,..itd.
6.	Kriteriji ocenjevanja bodo: zunanji izgled, tekstura, barva prereza, sestava prereza, vonj in okus.
7.	Vsi udeleženci bodo po prireditvi prejeli zapisnik strokovne komisije.
8.	Organizator bo prve tri izdelke, ki bodo v skupnem seštevku prejeli največ točk, nagradil s priznanjem in odlikovanjem.
9.	Organizator prireditve je Turistično društvo PODGORA.
Javno strokovno posvetovanje:
Naj ohrani naša dolina svoj podedovani obraz!
Mojca Pugelj
Občina Dobrepolje je skupaj s Turističnim društvom Dobrepolje 12. marca v Jakličevem domu organizirala javno strokovno posvetovanje z naslovom: Naj ohrani naša dolina svoj podedovani obraz! Osnovna želja po organizaciji tega srečanja je zrasla v mislih Anke Novak, ki v prostoru občine Dobrepolje aktivno sodeluje pri dejavnostih na področjih kulturne dediščine in ohranjanja ljudskega izročila.
Posvet je pričel Silvester Gabršček, univ. dipl. etnolog in univ. prof. soc., sekretar z Ministrstva za kulturo. Predstavil je temo z naslovom: BOSTA GLOB-ALIZACIJA IN PORABNIŠTVO ODNESLA NAŠO ISTOVETNOST?
Po njegovem predavanju sta se predstavili Petra Jerneje Babič, univ. dipl. kraj. arh. in Alenka Železnik iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Ljubljana. Predavali sta na temo: VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE DOBREPOLJSKE DOLINE. Na začetku predavanja sta sicer najprej predstavili sam Zavod za varstvo kulturne dediščine, območna enota Ljubljana, ki teritorialno pokriva tudi območje občine Dobrepolje. V nadaljevanju pa sta skušale ljudi seznaniti s spremembami oz. napačni posegi v prostor, ki le tega
siromašijo in celo degradirajo. Z drugimi besedami...ljudi sta želeli poučiti o tem, da vse kar je staro, ni tudi slabo in da lahko v primerni prenovi zadosti sodobnemu načinu bivanja. Obe predavateljici sta bili mnenja, da ima občina Do-brepolje kar nekaj enot kulturne dediščine, najkvalitetnejši pa so med njimi sakralni objekti - cerkve in kapelice.
Prvi del posveta pa je zaključil Janez Gačnik, domačin iz Ponikev, sicer študent Fakultete za arhitekturo. Naslov njegovega dela posveta pa je bil PROSTORSKI RAZVOJ VASI PONIKVE. Predstavil pa je tudi problematiko Ponikev: nova obvoznica, kamnolom. To po njegovem mnenju za seboj potegne tudi nove smernice razvoja, nastanejo bistvene spremembe v razporeditvi vasi in uniči kvalitete, ki so se oblikovale do sedaj.
Drugi del posveta pa je začel prof. dr. Peter Fister iz Fakultete za arhitekturo, ki je predstavil
VPLIV ARHITEKTURNE IN KRAJINSKE DEDIŠČINE NA PROSTORSKE RAZVOJNE NAČRTE V SLOVENIJI.
Prof. dr. Živa Deu, prav tako iz Fakultete za arhitekturo pa je predstavila RAZNOLIKE VREDNOSTI PODEDOVANE ARHITEKTURE.
Predaval je tudi izr. prof. dr. Vito Haz-ler iz Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo, Filozofska fakulteta. Nje-
gova tema se je nanašala na (RAZ)VRED-NOTENJE DEDIŠČINE, ki je bil mnenja, da v našem, dobrepoljskem prostoru, premalo uporabljamo les, našo naravno dobrino (je tudi energetsko varčna surovina). Dodal je potrebno danes graditi tako, da se ravnamo okolju prijazno in ne uničujemo prostora s potratnimi energetskimi materiali. Istočasno pa je potrebno ohranjati videz Dobrepoljske doline.
Kot zadnji pa se je predstavil prof. dr. Janez Bogataj iz Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo, Filozofska fakulteta. Predaval je na temo: PRETEKLOST ZA PRIHODNOST- KAKO ŽIVETI S KULTURNO DEDIŠČINO V SODOBNEM SVETU? Sam pravi, da se moramo vedno zavedati, kaj smo podedovali in kaj nam to lahko pomeni. Po njegovem mnenju je potrebno v tem podedovanem odkriti vrednote in v tem iskati nove oblike ustvarjalnosti, življenja, medsebojnih odnosov... Dodaja, da kulturna dediščina niso samo stavbe, niso samo objekti v prostoru. Sem spadajo tudi številne človekove manifestacije na gmotnem, družbenem in duhovnem področju.
Skupna zaključna misel vseh sodelujočih pa je bila, da je kulturna dediščina nekaj zelo dragocenega in jo moramo ohranjati in varovati. ♦
Izobraževalni seminar v Jakličevem domu
Mojca Pugelj
V organizaciji Društva mestnih, občinskih in medobčinskih inšpektorjev in nadzornikov Slovenije je 19. marca v Jakličevem domu na Vidmu potekal izobraževalni seminar oziroma delavnica s področja Zakona o prekrških. V društvo so vključeni inšpektorji iz celotne Slovenije, ki delujejo v posameznih občinah, namen društva pa je reševanje problematike, s katero se inšpektorji soočajo pri svojem delu. Letno v okviru društva potekata tudi dva takšna seminarja, kot je bil na Vidmu. Na seminarju je sode-
Foto: Srečko Vrbinc
lovalo 45 inšpektorjev iz vse Slovenije. Seminar je bil torej namenjen občinskim inšpekcijskim službam, saj so se na njem
obravnavali predvsem specifični postopki pri inšpekcijskih zadevah, od zaznave prekrška oziroma zbiranjem dejstev in dokazov, do izvedbe dokaznega postopka, oblik odločanj v hitrem postopku, do vložitve pravnih sredstev zoper odločitve prekrškovnih organov. O tem sta predavali Tatjana Polak, okrajna sodnica in Nadja Kardelj okrajna sodnica svetnica, obe iz Okrajnega sodišča v Ljubljani, oddelek za prekrške.
Kljub obsežni in zahtevni temi se je seminar zaključil v sproščenem slogu, s pogovorom o najnovejši sodni praksi na področju prekrškov. ♦
Po sedmih letih obujene »Zagoriške mačkare«
Tradicija dobrepoljskega šemljenja je zelo stara. Prve maske segajo po ljudskem pripovedovanju v obdobje med prvo in drugo svetovno vojno. Prvotne maske so bile resne in tudi groteskne, bile so utelešenje nadnaravnih sil in naj bi predstavljale duhove rajnih. Odganjale naj bi zle sile in s tem tudi zimo. Prvotno so se zato lahko šemili samo moški, saj je bil to del ljudskega prava, sprejem mladoletnih v fante. Ko je šemljenje izgubilo prvotno vsebino, so maske postale komične in smešne.
Prvi zapisi o Zagoriških mačkarah (SAZU, Ljudska umetnost, prof. Ljubič).
Mojca Pugelj
Tastar pa tastara
Pust, praznik veselja, je tudi v Dobrepolju močno vkore-ninjen. To so dokazali tudi Zagoričani s svojo odprtostjo, zgovornostjo, živahnostjo, kot njihove maske, ki so vse to na pustni mačkaradi ponazorile s slikovitostjo pustnih likov. S posebno vnemo skušajo obdržati protokol o pustni prireditvi, ki s svojimi slikami pomeni nekakšno »ljudsko igro« oz. »gledališče na prostem«, na katerem so se v nedeljo, 22. februarja zvrstili dogodki, kot je poroka, bab-ji mlin, žaganje babe, ohcet, obredno oranje ter predstavitev ostalih pustnih mask, ki so del pustne povorke: jaj-čarji, grbci, baba s košem, dvojčka in podobno.
Skupaj z gosti: Godbo Dobrepolje, Zagoriškimi fanti in Ančko Lazar, z ljudsko pripovedovalko smo vsi prisotni začutili pravi dolenjski pust, poizkusili pa smo tudi »štulo«, tipično jed, ki jo za pusta pripravljamo le v Dobrepo-lju
Pa še ena zanimivost...Zagoriške mačkare so upodobljene tudi na poštnih znamkah Pošte Slovenije ter v likovnih delih Toneta in Franceta Kralja. ♦
Zagoriška ohcet
Pust proslavili tudi v Ponikvah
V Ponikvah se po zaslugi lokalne fantovske druščine ohranjajo najrazličnejši pustni liki, ki jim s skupnim izrazom pravimo »máčkare«. Vendar so v Ponikvah razvili nekaj prav svojih, lokalnih likov, med katere sodijo prav gotovo tudi »petelini«.
praznik cele vasi. V pustnem programu je jutranji obhod pustnih likov, popoldanski sprevod s programom (vedno povezan z aktualnim družbenim dogajanjem) v središču vasi, večerni obhod in še zlasti težko pričakovan nočni sprejem mladeničev v fantovsko skupnost. Začetek pustovanja od ranega jutra oznanjajo tako imenovani »po-divci«, med katerimi so najbolj značilni »petelini« z rdečimi ogrinjali, belo-rdečimi hlačami in petelinjimi naličji. V popoldanskem in večernem času se pokrijejo s koničastimi kapami iz lepenke, okrašenimi s pisanimi trakovi in papirnatimi rožami. Med ostalimi stalnimi pustnimi liki v Ponikvah sta še »jajčar« in »jajčarca«, ki po hišah pobirata darove, vodja ali agent pustovanja v zeleno-belih hlačah in s cilindrom na glavi, dva »lepa para«, godec in policaj.
Tudi tukaj lahko kot zanimivost dodam, da imajo tudi »Ponikuške mač-kare« podobo Petelinov natisnjeno na poštni znamki, ki je bila izdana leta 2006.
Mojca Pugelj
Ponikovska pustovanja so se ohranila v svojevrstni obliki verjetno zato, ker so njihovi nosilci znali vedno na primeren način vpletati v zgodovinski spomin tudi sodobne šemske like in pojave, ki jih prinaša vsakokratno sodobno življenje. Priprave na pustova-nje potekajo že nekaj tednov pred samim pustom. Šemijo se zgolj fantje in pripravljajo tako pustne preobleke z maskami vred kakor tudi vsebinsko zasnovo vsakoletnega pustovanja, ki je
V	PONIKVAH SE PUSTA SLAVI
Ko v Ponikvah Pusta slavimo, se vaščani vsi na smeh držimo. Izjemoma dovoljena nekatera je norčija,
zamere ni, od smeha se vaščan le zvija.
Cel mesec fantje za mačkare živijo, maske in obleke pripravljati hitijo, da lahko izide norčavi pustni časopis, iznašli fantje so poseben brzopis.
V	pričakovanju je cela vas, vaščan modruje na ves glas, le kaj se po vasi bo podilo, le kaj na luži nas bo veselilo?
Kdaj se kaj pokvari in ne uspe, pa do večera je pozabljeno že vse, ko pod šotorom raja staro, mlado sito in napito vse ima se rado.
Lepo je, ko vas se cela vkup drži, ko prijazno sosed sosedu se smeji. Čeprav za Pusta le, spet vkup stopimo, pa za gvišno prepodili bomo pusto zimo.
Marija Mohorič
Komedija GOSPOSKA KMETIJA privablja gledalce
Dramska skupina Scena tudi v mesecu marcu ni počivala. Na odru se je s svojo komedijo Gosposka kmetija predstavila še dvakrat, in sicer v soboto, 7.3., ter soboto, 21.3.2009. Obakrat je bila dvorana razprodana.
Andreja Novak, DS Scena
V petek, 7.3.2009, smo šli v Šmartno v Tuhinju, kjer smo si pod izvedbo tamkajšnjega KUD Ivana Cankarja ogledali premiero Gosposke kmetije. Naši igralci so bili navdušeni, da so lahko svojo vlogo videli tokrat z druge plati. V soboto, 21.3.2009, smo bili izjemno veseli, da so nam vrnili obisk in da so tudi oni lahko videli našo predstavo.
V nedeljo, 29. 3. 2009, ob 19:00 uri lepo vabljeni, da si še enkrat ogledate
našo predstavo, in sicer že zaradi dobrodelnosti, katero bo moč čutiti ta dan. Gre namreč za to, da se je DS Scena odločila, da ves izkupiček od celotne predstave nameni v dobrodelne namene. Pomagali bomo študentom Medicinske fakultete, ki julija odhajajo za tri mesece v Zambijo pomagat izobraževat tamkajšnje prebivalce o ustrezni prehrani, higieni ter preprečevanju širjenja nalezljivih bolezni. Prav tako je njihov namen odprave tudi zagotavljanje osnovne zdravstvene oskrbe ter
oskrbe lokalnih ambulant z zdravili, sanitetnim materialom in medicinsko opremo. Več si lahko preberete na spletni strani http://www.zambija2009.net/
Pridružite se nam in tako podprite to lepo gesto. Pobirali se bodo prostovoljni prispevki, ki pa naj ne bi bili manjši od 5 , kolikor znaša vrednost ene vstopnice.
Kot sem vam že v prejšnji številki obljubila, podajam nekaj sklepnih stavkov naših igralcev in režiserke. Intervju z glavnim igralcem, Slavcem Palčar-jem, objavljamo v celoti. ♦
ntervju s Slavcem Palčarjem, igralcem glavne vloge v komediji
Kako si reagiral, ko si izvedel, da boš igral v komediji?
Povabilo sem prejel nekoliko pozno, takrat, ko je bila ekipa že sestavljena in je imela za sabo že mesec vaj in dela, manjkala je glede na prvotni izbor »le« figura za glavno vlogo. Mesec za vsemi ostalimi, nekega oktobrskega večera, me je poklicala režiserka Marta. Na podlagi katerih mojih referenc se je odločila za mene, ne vem. Če gledam nazaj, moram reči, da si je veliko »upala«, saj do sedaj nisem imel nikakršnih »igralskih« izkušenj. Vsekakor je bila ta njena poteza za mene veliko priznanje in istočasno tudi izziv.
Po čem si boš najbolj zapomnil vaje?
Po tem, da so vaje trajale neprekinjeno skoraj tri mesece in da si je bilo potrebno spremeniti bioritem. Bilo je naporno, toda tudi lepo. Nabral sem si nove izkušnje in se pobližje spoznal s soigralkami in soigralci, ki sem jih do sedaj poznal le bežno. Seveda pa ne smem pozabiti, da sem kot najstarejši nastopajoči imel tako na vajah kakor na sami
predstavi poseben »tretma«. Mesec dni zamude je bilo potrebno nadoknaditi, besedila je bilo več kot preveč, hkrati pa še dejstvo, da gre za glavno vlogo. Da sem to speljal, kot sem, so mi v veliki meri pomagali soigralci, ki so to tolerirali. Predvsem moje individualne vaje z Andrejo pa so pripeljale do tega, da smo skupaj prišli do premiere in do 1.2.3. ... ponovitve.
Ali si zadovoljen s svojo predstavo in v kolikor nisi, kaj bi spremenil?
Osebno sem s to novo izkušnjo zadovoljen in za prvič je bilo odlično. Seveda bi se dalo vlogo odigrati tudi bolje. Še so rezerve, ki bi se jih dalo porabiti. Zasnova je dobra, bi pa z bolj poglobljenim pristopom in izpopolnjevanjem določene detajle lahko tudi izboljšal. Morebiti bi prav prišla tudi kakšna »kvalificirana« kritika.
Ali meniš, da ti je bila dodeljena vloga, s katero si se lahko poosebil?
Mislim, da sem se kar dobro poosebil v Bahovca. Vsaj takšni so občutki, glede na odziv gledalcev in posameznikov, tudi takšnih, ki se na igralsko obrt kar dobro spoznajo. Sicer se pa v vlogo moraš vživeti. Glede na zasedbo in izbor vseh igralcev mislim, da je režiserka vloge podelila tako, da so pisane na kožo vsakemu posamezniku.
Je kakšen lapsus oz. kiks, katerega si naredil na vajah ali na predstavi in bi to želel-a deliti z bralci Našega kraja?
Na vajah je bilo lapsusov in kiksov kar nekaj in je tudi čisto običajno. Včasih ni zbranosti, volje in po glavi ti plešejo razno razne misli, pa zato hitro kakšno »tako ven spraviš«, da ni za nikamor. Ali pa kaj pozabiš, da ne veš ne naprej ne nazaj. Tudi na odru, pred polno dvorano, je bilo nekaj »ustreljenih kozlov« manjšega kalibra. Svoje naredi trema in prevelika »doza« adrenalina, pa skreneš. Za gledalce sicer neopazno, za režiserko pa verjetno velika muka in naraščanje pritiska. Bolj problematične so lahko zadrege, ki nastanejo v toku igre in jih je potrebno popravljati. Včasih tudi z improvizacijo, toda le do tolikšne mere, da igra teče naprej in da se ne pretrga rdeča nit celotne zgodbe.
Naj omenim dva lapsusa:
»Iris, saj mošta vendar ne boš zlivala na solato«, bi bilo pravilno, toda rekel sem: »Iris, saj kisa vendar ne boš zlivala na solato.« Poanta, ki naj bi izzvala smeh pri gledalcih, je zato izvodenela. Mogoče tudi zaradi tega, ker so v steklenico za »potešitev žeje«, ki jo med predstavo kar nekajkrat uporabim, nalili vodo, namesto da bi bila notri kakšna konkretna »vsebina«.
In še: »Od poldneva do dvanajstih so vsi obrati zaprti ...« ♦
Po čem si boš najbolj zapomnil/a vaje?
Po soigralcih in soigralkah, ki so super, kajti smo najboljša ekipa. Potem si bom pa vse te vaje zapomnila tudi po kabinetu, ki si ga je »ustvaril« glavni igralec.
(Iris - Jasmina Mersel)
Po dobri družbi in veliko fajn preživetih ur.
(Janez - Janez Jakopič)
Po začetni rekreaciji oz. začetnem razgibavanju. (Jure - Matjaž Šuštaršič)
Po polni meri smeha, dobri volji, pozitivni energiji in jasnemu motivu, da samo kot celota lahko uspemo in se imamo pri tem fajn.
(Bregar - Jože Zrnec)
Je kakšen lapsus oz. kiks, katerega si naredil na vajah ali na predstavi in bi to želel-a deliti z bralci N. kraja?
Drugi stavek, ki sem ga rekla na igri, se je začel takole: »Veste kaj gospod smetnik.« Na srečo se je to zgodila na generalki.
(Jerca - Katarina Volek)
Kiks je bil na generalki.....
ko sem tekla po stopnicah in pred odrom sem tako hitro govorila tekst, da mi je pred drugimi stopnicami zmanjkalo besedila in sledila je ena zelo sočna kletvica, ki pa naj ostane skrivnost... :) (Neža - Vida Žnidaršič)
Na premieri, pred začetkom 2. dejanja, sem pozabila vzeti cepec s kozolca, tako sem se zapodila na oder, ko je bila zavesa že odgrnjena. K sreči so me hitro potegnili nazaj. Sicer pa kaj hujšega od spuščenega teksta in pudra, ki mi je padel na tla (in šel na dvoje) ter vedra z luknjo na dnu, mislim da ni bilo.
(Tjaša - Jana Šuštar)
ge nisem bila tako pogosto na vajah, vendar sem rada prišla, ker sem se vedno nasmejala soigralcem in sploh uživala v njihovi družbi.
(Gospa Cvetkova -Helena Erčulj)
Po vseh odpadlih sestankih upravnega odbora in občnega zbora Mladinskega društva Dobrepolje.
(Ambrož - Ambrož Volek)
Dodelili so mi sicer manjšo vlogo, saj tudi sama nisem vedela, kako bom uskladila vaje s službenimi obveznostmi in družino. Ravno zaradi majhne vlo-
Glede na to, da zaradi izredno majhne vloge nisem bil skoraj nikoli na vajah, ne morem ravno definirati, po čem sem si jih zapomnil. Eno pa vsekakor drži, in sicer, da je družba bila odlična in da smo se imeli prav fajn.
(Klemen - Klemen Babič)
Po tem, kako smo zbirali in izbrali glavnega igralca. Nadalje tudi po tem, da štirinajst dni pred premie-ro še nisem vedela, ali bo šlo ali ne in me je bilo zelo strah, da ne bo uspelo. Nenazadnje pa tudi po tem, da so vsi igralci vestni in odgovorni in resnično hočejo dati vse od sebe in narediti čim boljšo predstavo.
(Marta Šuštar - režiserka)
SPOSTOVANI!
V kolikor ste se tudi Vi že kdaj spraševali in bili v dilemi, kam z odvečnimi in neuporabljenimi zdravili ter obvezilnim materialom, imamo za Vas idealno rešitev! Prinesite jih s seboj na predstavo »Gosposka kmetija« 29.3.2009 in pripotovala bodo v prave roke. Zdravila boste lahko oddali v škatlo pred vhodom v dvorano. Uporabili jih bomo v sklopu medicinsko-humani-tarne odprave v Zambijo od julija do septembra 2009. V poštev pridejo vsa zdravila, zbirali pa jih bomo pod naslednjimi pogoji:
•	rok uporabe ne sme biti pretečen
•	embalaža mora biti cela in zaprta (torej ne nosite posamičnih tablic, napol prazne embalaže, odprtih sirupov, odprtih sterilnih gaz, povojev ...).
•	prinesite le zdravila, katera ste primerno shranjevali (zavarovana pred svetlobo, vročino, vlago).
Že vnaprej iskrena hvala!
Člani humanitarno medicinske odprave Zambija 2009.
Odprite vrata, odprite duri! Mimo jaše zeleni Jurij!
Območno srečanje otroških folklornih skupin
Mojca Pugelj, foto: Martin Rigler_
V Kulturnem domu v Račni je 5. marca potekalo območno srečanje otroških folklornih, na katerem se je predstavilo šest folklornih skupin iz treh občin.
Na reviji, ki jo je vodila Maja Lampret, so se predstavile 3 skupine iz Občine Dobrepolje in sicer dve otroški folklorni
skupini ( mlajši in starejši) iz Podružnične šole Ponikve, pod vodstvom Martine Prhaj in Mateje Hočevar ter otroška folklorna skupina JVIZ OŠ Dobrepolje pod vodstvom Martine Prhaj in Majde Blatnik. Iz grosupeljske občine sta se predstavili dve skupini in sicer Rege Kulturnega društva France Prešeren iz Račne, pod vodstvom Olge Gruden in otroška
folklorna skupina podružnične šole Št. Jurij, OŠ Louisa Adamiča Grosuplje, pod vodstvom Urške Berdajs.
Revijo je strokovno spremljala Metka Knific, ki se ukvarja folklorno dejavnostjo v Tržiču in na Jesenicah.
Skupine, ki bodo dobile v največ točk, se bodo uvrstile na regijsko revijo, ki bo maja v Postojni. ♦
OFS OŠ Dobrepolje
i jálítl Starejša OFS PŠ Ponikve
»Jaz pa pojdem in zasejem dobro voljo pri ljudeh«
Mojca Pugelj, foto: Martin Rigler_
V četrtek, 12. marca, je v dvorani Osnovne šole Ferda Vesela v Šentvidu pri Stični potekal prvi del območne revije predšolskih, otroških in mladinskih pevskih zborov, na katerem se je predstavilo 10 zborov. Drugi del revije pa je potekal v dvorani Jakličevega doma na Vidmu, dan kasneje, kjer se je prav tako predstavilo 10 zborov. Številni mladi
pevci so nastopili pred polno dvorano raznolikih ljubiteljev petja. Prireditev je povezovala Sabina Volek. Iz dobrepoljske doline, ki je zibelka petja že vrsto let, so se revije udeležili kar štirje pevski zbori iz JVIZ OŠ Dobrepolje: Otroški pevski zbor in Mladinski Pevski zbor Osnovne šole Dobrepolje, pod vodstvom Valerije Zabkar, Otroški pevski zbor Škratki iz OŠ, pod vodstvom Martine Prhaj in Otroški pevski zbor Ringarajček, Vrtec Ringara-
ja Dobrepolje, pod vodstvom Andreje Volek.
Oba dela pevske revije je strokovno spremljala glasbena pedagoginja in akademska glasbenica Helena Fojkar Zupančič, ki je pohvalila zagretost mladih pevskih poustvarjalk in poust-varjalcev in poudarila visoko kvaliteto slišanega zborovskega petja ter spodbudila nadaljnje delo in izobraževanje mentoric. ♦
OPZ Škratki OŠ Dobrepolje
OPZ OŠ Dobrepolje t-r
Mokrišče - izziv za podeželje
Letošnja vodilna tema svetovnega dneva voda so čezmejne vode. Občini Velike Lašče in Dobrepolje povezuje ponikalnica Rašica, ki s svojimi logovi, mokrišči in požiralniki v obeh občinah ponuja razvojne možnosti v smeri turizma, športnih aktivnosti, sprehajalnih poti za ljubitelje narave.
Rašica s svojimi pritoki ob večjih deževjih, zlasti spomladi in jeseni, prestopi bregove in voda se razlije po močvirnih travnikih Mišje doline in Velikih logov. S tem travniki prevzamejo vlogo naravnih zadrževalnikov in tako razbremenijo požiralnike v Ponikvah, ki ne morejo sproti odvajati tolikšne količine vode. Na območju 3,5 km2 obsežne mokrotne doline zahodno od Velikih Lašč je rastišče redkih rastlinskih vrst, predvsem orhidej, med katerimi je najbolj zanimiva Loeselova grezov-ka Liparis loeselii. Tu najdemo tri vrste kačjih pastirjev z rdečega seznama: koščični škratec Coenagrion ornatum, veliki studenčar Cordulegaster heros, povirni studenčar Cordulegaster biden-tata, 15 vrst netopirjev in 45 vrst ptic, od tega 14 vrst z rdečega seznama, med katerimi so tudi: kosec Crex crex, re-paljščica Saxicola rubetra, zelena žolna Picus viridis, rečni cvrčalec Locu-stella fluviatilis, pisana penica Sylvia nisoria, rjavi srakoper Lanius collurio, veliki strnad Miliaria calandra.
Nevladna organizacija Parnas, zavod za kulturo in turizem iz Velikih Lašč, preko izobraževalnih sprehodov
po mokrišču že več let izboljšuje prepoznavnost ekološko pomembnega območja Mišja dolina z Velikimi logi in osvešča lokalno prebivalstvo in ostalo javnost o redkih, ogroženih in zaščitenih rastlinskih in živalskih vrstah mo-krišča, o ustreznem varovanju območja in gospodarjenju z mokriščem. V okviru projekta Mokrišče - izziv za podeželje, ki ga sofinancirata Urad vlade za komuniciranje in Ministrstvo RS za okolje in prostor, v letošnjem letu ob mednarodnih okoljskih dnevih potekajo predavanja, razstave, okrogle mize in kolesarski izleti, vezani na pomembne rastlinske in živalske vrste z območja. Ob svetovnem dnevu mo-krišč so bile predstavljene kukavičnice s Cerkniškega jezera, ki jih najdemo tudi na mokrišču ob reki Rašici.
Ob svetovnem dnevu voda je zavod Parnas pripravil okroglo mizo
MOKRIŠČE - IZZIV ZA PODEŽELJE, ki je bila v četrtek, 19. marca v Zavodu Prizma v Ponikvah. Gostje okrogle mize dr. Gordana Beltram, koordinatorica Ramsarske konvencije na Ministrstvu za okolje in prostor, Leon Kebe, predstavnik Notranjske sekcije Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije in Karin Gabrovšek iz Zavoda za varstvo narave Območna enota Ljubljana, predstavnica TIC Dobrepolje, Dušica Hočevar in predsednik Turistično - športnega društva Rašica, Marko Žužek so se z moderatorjem Jožetom Staričem iz zavoda Parnas pogovarjali o priložnostih ekološko pomembnega območja Mišja dolina z Velikimi logi za domačine. Spregovorili so tudi o pomenu mokrišč, ustreznem gospodarjenju, priložnostih in omejitvah, predstavljeni so bili primeri dobre prakse, lokalna društva in organizacije pa so predstavila lastne vizije razvoja območja.
V zavodu Prizma v Ponikvah je v okviru projekta do 17. aprila na ogled tudi fotografska razstava MileneVintar Biseri vode, od koder se seli na Trubarjevo domačijo. ♦
16
Iz knjižnice
marec 2009
Knjižnica v Dobrepolju
Miftm ÍHjiíftjffl Grvsa^íjt
.-□'D Jubrípn^í
Videm 34 • Telefon: 01/786 71 40 • sikvidem@gro.sik.si V prostore knjižnice Vas vabimo ponedeljek in sredo od 12.30 do 19. ure, torek in četrtek od 9. do 14. ure, petek od 12.30 do 20. ure.
Projekt Rastem s knjigo in potopisno predavanje Gregorja Klinca
Jasmina Mersel
Projekt Rastem s knjigo: slovensko mladinsko leposlovno delo vsakemu sedmošolcu v šolskem letu 2008/2009 poteka že tretjič zapored po vsej Sloveniji. V okviru projekta, ki so ga zasnovali na Ministrstvu za kulturo, pripravili pa s sodelovanjem Ministrstva za šolstvo in šport ter Zveze splošnih knjižnic, vsi učenci 7. razreda devetletke v okviru pouka obiščejo svojo krajevno splošno knjižnico. Osnovni namen projekta je seznaniti učence s pomenom branja, ter jim predstaviti knjižnico kot prostor za izobraževanje, pridobivanje novih informacij, ter tudi kot prostor za druženje, zabavo in preživljanje prostega časa.
Tudi našo knjižnico so obiskali učenci 7. razreda OŠ Videm in podružnične šole Struge. Učencem je bilo s pregledom skozi zgodovino predstavljeno dejstvo, da so ljudje vedno težili, da svoje misli in znanje zabeležijo in da so skozi čas za to uporabljali različne podlage in materiale, ter oblike zapisov. Seznanili so se s pomenom izuma tiska in različnimi oblikami informacijskih virov ter knjižnicami v preteklosti in sedanjosti. Spoznali so dejavnosti, ki jih knjižnica izvaja, ter urejenost in
postavitev gradiva, ki ga omogoča. Vsak učenec pa je prejel tudi knjižno darilo, letos je bila to pesniška zbirka Vrane Er-vina Fritza.
V mesecu marcu pa smo v knjižnici v sodelovanju s Sekcijo Razgledi Društva Koma 750 pripravili tudi potopisno predavanje. Svoje vtise s popotovanja po Siriji in Jordaniji nam je predstavil domačin Gregor Klinc. Gregor se je, kot strasten motorist, tudi tokrat odpravil na pot s svojim jeklenim konjičkom. Gregorjeva predstavitev je bila zelo slikovita, nazorna in hkrati duhovita. Fotografije, ki jih je posnel na svoji poti, so nas popeljale v kulturo, navade in način življenja ljudi Sirije in Jordanije. Prikazale pa so tudi zanimive izkušnje, lepe trenutke in utrinke, ki jih je Gregor s svojimi prijatelji doživel. Z besednim opisom slik in vtisov, pa so njegove fotografije postale le še bolj žive in njegovo potovanje še bolj doživeto. Vzdušje orienta pa sta nam s trebušnim plesom pričarali plesalki Mojca in Gabrijela iz Dola pri Ljubljani.
Na potopisnem večeru smo lahko vsi navzoči opazili, da je Gregor strasten popotnik, ki iskreno uživa v spoznavanju novih dežel, njihovih lepot in zanimivostih, ter v nepričakovanih doživetjih, s katerimi se srečuje na svojih potovanjih. ♦
Predavanje »Domače zdravilne rastline«
Srečko Vrbinc
V Modri dvorani Jakličevega doma na Vidmu, v občini Dobrepolje, je v organizaciji domačega Društva podeželskih žena potekalo predavanje magistra farmacije, Jožeta Kukmana, z naslovom Domače zdravilne rastline. Kukman je predstavil nekaj splošnih tez, kako se zdravilne rastline nabirajo, zakaj jih potrebujemo, kako jih sušimo, kaj lahko iz njih pripravimo, denimo čaje, tinkture, ter katere so najbolj znane rastline in za katere bolezni pomagajo. Predavatelj
meni, da je odnos do zdravilnih zelišč v Sloveniji pravi, saj ljudje verjamejo, da mnoge rastline pomagajo predvsem za ohranitev zdravja, pa tudi v času bolezni, saj človek z uporabo zdravilnih zelišč prej ozdravi. Kukman tudi nadaljuje delo patra Simona Ašiča.
Odnos do zdravilnih rastlin se v Sloveniji v zadnjem času spreminja. Vse več ljudi, tako starejši kot mladi, se za to področje zanima, ustanavljajo Društva prijateljev zdravilnih rastlin, katerih poglavitna naloga je, preko predavanj izobraževati svoje članstvo. ♦
Jože Kukman
Rez sadnega drevja
V sadovnjaku se vedno trudimo vzpostaviti fiziološko ravnotežje med rastjo in rodnostjo. Po naravni poti, če ne posežemo s tehnološkimi ukrepi, je sadno drevo nagnjeno k alternativni rodnosti. Se pravi da imamo obilen pridelek vsako drugo leto, v vmesnih letih pa je drevo zaradi izčrpanosti prazno.
Pripravila Alenka Caf, KGZS - ZAVOD LJ
Plodovi v letu obilne rodnosti so drobni in slabše notranje kakovosti. Sadjarji želimo kakovosten pridelek vsako leto in v ta namen izvajamo številne tehnološke ukrepe: zimska rez, poletna rez, rez po obiranju, redčenje plodičev, gnojenje, varstvo sadnih rastlin... O umirjeni rasti drevesa, ki se jo trudimo doseči z izvajanjem tehnologije govorimo, kadar imamo na drevesu poleg primernega pridelka plodov tudi zmeren prirast poganjkov v dolžini 30 do 50 cm.
Rez sadnega drevja je eden najpomembnejših ukrepov v pridelavi sadja. Z njo najučinkoviteje vplivamo na količino in kakovost pridelka v tem in naslednjem letu.
Za začetek moramo ločiti rok rezi glede na različne sadne vrste. Najprej začnemo z rezjo pečkarjev (jablane in hruške), nadaljujemo z jagodičjem (ribezi, kosmulje, maline, robide, ameriške borovnice), koščičarje (breskve, nektarine, slive, ringloje, češnje, višnje) obrezujemo, ko so že vidni zaprti cvetovi.
Rez pečkarjev. Čas in intenzivnost rezi sta odvisna od cvetnega nastavka drevesa in bujnosti rasti. Najprej porežemo
šibko rastoča drevesa in drevesa z obilnim cvetnim nastavkom. Zimska rez je tudi prvo redčenje plodičev. Kakšen cvetni nastavek lahko pričakujemo, ocenimo po pridelku preteklega leta in po številu cvetnih brstov, ki jih prepoznamo po debelini in obliki. Cvetni brsti so debelejši in bolj zaobljeni od vegetativnih ali rastnih brstov. Popolnoma se o cvetnem nastavku prepričamo, če na sadnem drevju narežemo veje z eno in dvoletnim lesom, jih damo v posodo z vodo in postavimo v topel, svetel prostor. Ko se bodo brsti odprli, bomo na-
tančno lahko prešteli število cvetov in se na podlagi tega podatka odločili o intenzivnosti rezi. Naj vas ne preseneti oblika cvetov, ki v tem obdobju še niso dokončno izoblikovani, lahko jim manjkajo prašniki, pestič...
Drevesa, ki močno rastejo in tista s slabšim cvetnim nastavkom, režemo kasneje, se pravi bližje cvetenja. S tem odstranimo več hranilnih snovi, ki so iz korenin prešla v poganjke in oslabimo rast. Pri rezi v tem obdobju, ko so temperature že višje, moramo biti pozorni na vremensko napoved. Nekaj dni po rezi naj bo suho vreme, zaradi nevarnosti okužbe s hruševim ožigom.
Splošno pravilo pri rezi pečkarjev je: zgodnejša zimska rez pospešuje, kasnejša slabi rast.
Na odziv drevesa na rez močno vpliva tudi število rezov: večje število manjših rezov močneje vzpodbuja rast kot manjše število večjih rezov. To moramo upoštevati predvsem pri rezi zelo bujnih dreves. Za redčenje in obnavljanje krošnje izrezujemo cele veje, izogibamo se prikrajševanju, predvsem v zgornjem delu krošnje. V spodnjem delu, kjer želimo obraščanje in rast novih poganjkov, lahko veje tudi krajšamo. ♦
15. skupščina Gasilske Zveze Dobrepolje
V sejni sobi občini Dobrepolje je 14.3.2009 potekala 15. skupščina Gasilske zveze Dobrepolje.
Mojca Pugelj
Občni zbor je odprl Predsednik Gasilske zveze Dobrepolje, Matjaž Koželj. V uvodnem delu je pozdravil goste iz Gasilske zveze Slovenije, sosednjih Gasilskih zvez, delegate iz Prostovoljnih gasilskih društev in vse ostale prisotne in se jim zahvalil za udeležbo.
Ponosno je nadaljeval, da je bila na kongresu Gasilske zveze Slovenije GZ Do-brepolje počaščena tudi z visokim priznanjem kipca gasilca, ki ga je osebno prejel častni poveljnik GZ Dobrepolje, Jože Zrnec starejši. To ni bilo priznanje samo njegovemu dolgoletnemu udejstvovanju v gasilstvu, ampak celotni gasilski zvezi.
Na koncu se je zahvalil vsem, ki so kakorkoli prispevali k uspešnemu delovanju GZ Dobrepolje in napredovanju gasilstva v naši občini in preko njenih meja.
Matjaž Koželj
a) Predsednik GZ Dobrepolje, Matjaž Koželj je podal poročilo o delovanju zveze v preteklem letu. Poudaril je, da GZ Dobrepolje zaključuje štirinajsto leto uspešnega delovanja. Dodal je, da je bilo minulo leto zaznamovano predvsem s spremembami. Žal se je začelo z odstopom dolgoletnega predsednika, Jožeta Lenarčiča, ki je zvezo postavil na noge, nadaljevalo se je s sestavo novega vodstva in uvajanjem nove, mlade ekipe.
Delovanje zveze je bilo zaznamovano tudi z nakupom novega vozila GVC 24/50, ki je stalo skupaj z nadgradnjo kar 186.244 EUR. Vozilo je bilo nabavljeno in predano v uporabo centralnemu društvu Videm, katero je bilo določeno od vsega začetka planiranja te investicije. Večino sredstev je pokrila občina, manjkajoči del pa je pokrilo PGD Videm. S pridobitvijo novega vozila, se je sprostilo prejšnje vozilo GVC 16/25, ki je bilo predano v uporabo PGD Zdenska vas, njihovo vozilo je bilo predano PGD Kompolje, ti pa so svoje vozilo predali PGD Struge. Ocenjujem, da je imel nakup tega vozila za posledico izboljšanje gasilske tehnike v štirih društvih. Seveda bomo morali v prihodnosti iskati rešitve za preostala društva, ki niso bila udeležena v teh spremembah.
Uroš Gačnik
b) Poveljnik GZ Dobrepolje, Uroš Gačnik je podal kronološko poročilo o operativnem delu zveze v preteklem letu.
•	19. avgusta 2008 so se odzvali na klic na pomoč ob neurjih, ki so pustošili na podravskem. Tako so se reševanja in pomoči potrebnim udeležili z dvema voziloma in 13. operativci
•	24. avgusta 2008 so zabeležili klic na pomoč na teritoriju PGD Struge. Prometna nesreča je terjala človeško življenje. Tehnično reševanje je opravila gasilska brigada iz Ljubljane, čeprav je za to področje zadolženo PGD Kočevje.
•	26. septembra 2008 so gasilci iz PGD Kompolj prisostvovali pri reševanju utopljenke.
•	4. oktobra 2008 je potekalo občinsko gasilsko tekmovanje, ki smo ga kot vsako leto organizirali skupaj z GZ Grosuplje. Tekmovanje je bilo organizirano in izpeljano na zavidljivi ravni. Letošnje leto smo na tekmovanje peljali 22 ekip. Od tega 5 pionirskih, 5 mladinskih, ter 12 članskih ekip.
•	13. oktobra 2008 smo se udeležili izobraževanja na Igu za administratorje GZ. Prav tako je bilo letošnje leto dokaj uspešno na izobraževalnem področju. Usposobili smo 76 novih gasilskih pripravnikov.
•	22. oktobra 2008 se je izvršil prevzem novega vozila Mercedez Benz Atego 24/50, ki ga je v operativno uporabo prevzelo osrednje gasilsko društvo PGD Videm. V ta namen so organizirali tudi izobraževanje šoferjev in strojnikov iz vseh društev, ki so se tako seznanili z opremo in tehniko v novem vozilu. Vozilo sta predstavila in predala v uporabo predstavnika podjetja Pušnik in Koda.
•	Požarni mesec oktober smo začeli z mnogimi aktivnostmi, ki so se vršila po društvih. Vsa društva so izvedla preglede hidrantnih omrežij, pripravili so vaje, urejala okolico in opremo. V sklopu tega meseca so se pripravljali na gasilsko tekmovanje, ter gostili šole in vrtce pri dnevih odprtih vrat. Tako so 25. oktobra 2008 v organizaciji poveljstva in poveljnika Civilne zaščite organizirali skupno vajo »Zavod sv. Terezije 2008«. Na tej vaji so sodelovala vsa društva z vso svojo tehniko in opremo. Vaja je obsegala gašenje in evakuacijo varovancev. Zavedamo se, da je takih lokacij še več tako, da je potrebno organizirati take vaje.
Na sami vaji je bilo prisotnih 86 operativcev, preverile so se radijske veze, taktično delovanje, vstopi v objekt, evakuacija, ter tehnična izpravnost vozil in opreme.
Na koncu je dodal, da se je v letošnjem letu na področju operative ogromno naredilo za kar se mora na prvem mestu zahvaliti pomlajeni ekipi, ki v tem mandatu sestavlja operativno poveljstvo, ki živi in diha za gasilstvo.
c) Predsednik Mladinske komisije Aleš Strnad je podal poročilo o delu komisije.
Delovno predsedstvo
marec 2009
Iz društev
19
Začel je z besedami, da je usposabljanje mladih ena najzahtevnejših nalog gasilske organizacije, če želijo pridobiti v gasilske vrste še več mladih:
•	31. avgusta je PGD Hočevje gostil Srečanje gasilske mladine GZ Dobrepolje. Ob zelo dobri udeležbi so se mladi med sabo pomešali, ne glede na pripadnost društvu in se pomerili v orientaciji in iskanju skritega kraja, sodelovali so v gasilsko športnih in družabnih igrah, namen pa je bil predvsem v druženju.
•	24. oktobra so v OŠ Dobrepolje organizirali sicer drugi Kviz gasilske mladine, vendar prvega, na katerem so sodelovala vsa društva. Srečanja se je udeležilo 29 ekip, od tega 13 ekip mlajših pionirjev, 9 ekip starejših pionirjev in presenetljivo 7 ekip mladincev, kar je največ v celotni gasilski regiji. Vemo da ekipe mladincev sestavljajo 16, 17 in 18 - letniki, ki jih je zaradi široke sodobne ponudbe najtežje zadržati v gasilskih vrstah. V organizacijskem smislu nam je občinski kviz služil za dobro pripravo organizacije regijskega kviza regije Ljubljana 11., katerega smo gostili 8. novembra prav tako v OŠ Dobrepolje.
Za konec je dodal, da so na tem področju na pravi poti in pozval vse, da se pridružijo k skupini mentorjev in jim tako pomagajo z svojimi bogatimi izkušnjami.
d) Zlata Zrnec je podala poročilo o delu Komisije za ženske.
Začela je z besedami, da so se članice tudi v minulem letu udeležile različnih tekmovanj, kar pomeni da morajo biti dobro fizično in strokovno pripravljene. Tudi v tem letu so se dodatno izobraževale, saj le tako lahko pridobijo višji čin, ali določeno specialnost. Sodelujejo pri pripravah na gasilska praznovanja in obletnice. V velikem številu pa so članice zastopane tudi kot mentorice mladine, tako pomagajo skrbeti za izobraževanje podmladka,saj je tudi v teh vrstah veliko pionirk in mladink. Skratka, vse članice so povsod primerno in uspešno zastopale svoje društvo ali Gasilsko zvezo.
Na skupščini pa je bil sprejet tudi Program dela GZ Dobrepolje za
letošnje leto. ♦
Hojla, postoj, mladi prijatelj ... to so tvoje vrstice!
Izvleček delovnega plana MK 2009: marec/april
.L.i.te.r.a.r.n.o-liko.v.n.i. ..n.ate.č.ai......................
april/maj
^ .Te.s.tLra.nj.?. .z.a. . p.reve.nti.v.n.s. .zn-a-čk.?........
'' maj
.Ga.slis.ka. .o.rie.nta.c.ija................................
oktober
.Ga.slis.ko. Iporrin-o . tek-m-ovannle..............
november
^rS Kviz gasilske mladine
Aleš Strnad, preds. MK GZ Dobrepolje_
Za vse, ki nas morda še ne poznate, naj se vam predstavimo. Smo Mladinska komisija Gasilske zveze Dobrepolje. Z nami sodeluje veliko število mentorjev, ki se z mladino trudijo v sedmih Prostovoljnih gasilskih društvih. Pripravljamo zanimive mladinske programe, ki vam mladim približajo gasilsko dejavnost. To počnemo zato, ker smo začutili, da ste mladi radi pri gasilcih, da se v gasilstvu najdete.
Naši programi so prilagojeni starostnim skupinam in prav vsak izmed vas se lahko najde v njih. Pripravljamo usposabljanje s preventivno vsebino, tekmovanja v gasilski orientaciji, sodelovanje na naših kvizih po vzoru Malih sivih celic pa zahtevajo poleg gasilskih vsebin tudi splošna znanja, razpisujemo različne natečaje, predvsem pa so naša srečanja prežeta z veliko smeha in radosti. Vsekakor pa imate možnost srečanja z opremo, ki jo naši operativci uporabljajo pri intervencijah za reševanje življenj in imetja.
Naslednje vrstice so namenjene tudi vam, dragi starši. Prav gotovo so otroci tam, kjer imajo podporo staršev. Živimo v sodobnem svetu, ki ima težavo z vrednotami, prav tako pa ta svet zgublja tudi čut za humanitarnost in prostovoljstvo. Pri nas lahko mladina izživi svoje talente, obenem pa se uči kolektivnega duha. ♦
Mladinski PZ OS Dobrepolje MLADINSKA KOMISIJA GZ DOBREPOLJE IN OŠ DOBREPOLJE
RAZPISUJETA
Literarni in likovni natečaj
"140 let gasiiétva na Siovenskem"
V letu 2009 bo slovensko gasilstvo praznovalo 140-letnico delovanja. Natečaj je namenjen vsem ustvarjalnim učencem osnovne šole, ki želijo odpreti vrata svojemu ustvarjanju in njihove izdelke predstavi širši javnosti.
Natečaj je razdeljen v tri kategorije:
1.	učenci prve triade OŠ,
2.	učenci druge triade OŠ,
3.	učenci tretje triade OŠ.
Izdelke bo pregledala in ocenila posebna komisija, ki bo v vsaki kategoriji izbrala glede na izvirnost in povezanost z razpisno gasilsko tematiko tri najboljše literarne izdelke in tri najboljše likovne izdelke. Ta dela bodo sodelovala v vseslovenskem natečaju in bodo razstavljena v mesecu juniju v Metliki, najboljši avtorji pa bodo nagrajeni s praktičnimi nagradami.
Podrobna navodila dobite pri vaših razrednikih.
Mladinska komisija GZ Dobrepolje OŠ Dobrepolje
Poročilo o travniškem požaru
GČ Marko Perhaj, poveljnik PGD Hočevje
Samo dober mesec je minil od mojega zadnjega poročila o požaru in spet je bil na delu rdeči petelin. Za tokratni nastanek požara pa je krivo neprevidno oz. nepremišljeno ravnanje z odprtim ognjem v naravi, svoje pa je dodalo vetrovno vreme in suha trava.
Do požara je prišlo v sredo 18.3.2009 nekaj pred enajsto uro dopoldne, ko je občan vasi Krka, na svojem pašniku, v neposredni bližini vasi Hočevje pripravljal drva. Ob pospravljanju frate je zakuril ogenj, ki pa se je zaradi za požar zelo ugodnih pogojev zelo hitro pričel nenadzorovano širiti. Precej dima v zraku je opazilo kar nekaj domačinov, ki so odhiteli na požarišče prej kot je bilo izvedeno alarmiranje. Med tem časom je lastnik pašnika obvestil tudi center za obveščanje - 112 in tako je stekla akcija v kateri so sodelovali vaščani Hočevja,
gasilci iz PGD Hočevje, PGD Videm in PGD Ponikve. Zaradi razgibane konfiguracije terena in ozke kolovozne poti pa gasilci niso mogli uporabiti svoje tehnike, in tako ni preostalo drugega, kakor da se vaščani z ognjem spopadejo brez vode, katero so v svojih vozilih pripeljali gasilci iz Vidma in Ponikev. Pri gašenju požara, kateri je zajel približno 2ha
pašnika in nekaj gozda, so uporabili požarne metle in ostalo priročno orodje. Po dobrih štirih urah boja z ognjem, ki ga je prav nesramno razpihoval močan pomladni veter, jim je uspelo požar dokončno obvladati. Seveda so potem po-žarišče dobro pregledali in organizirali požarno stražo.
Pohvaliti je potrebno hiter odziv vaš-čanov in gasilcev iz Vidma in Ponikev, ter požrtvovalno delo vseh ki so pomagali pri gašenju. In močno moram pokarati lastnika, ki je s svojim nepremišljenim ravnanjem povzročil požar.
Opozarjam vse krajane, da je kurjenje v naravi v spomladanskem času zelo tvegano početje in ne glede na to, da še ni razglašena požarna ogroženost oz. prepovedano kurjenje v naravi, svetujem, da se izogibamo uporabi ognja, vse dokler narava ne ozeleni.
Pravzaprav pa to vsi dobro vemo, mar ne? ♦
Postavljanje ograj za žabe na Radenskem polju
Mojca Pugelj, foto: Leon Kebe_
Vsi tisti, ki se vozite po cesti Veliko Mla-čevo - Račna, ste zagotovo ob vozišču opazili postavljeno ograjo zelene in bele barve. Ste se spraševali, za kaj gre? Gre
za ograje, ki preprečujejo dvoživkam (žabam) prehod čez regionalno cesto.
V tem mesecu so namreč na regionalni cesti Veliko Mlačevo - Račna posamezniki iz Krajinskega parka Radensko polje - v ustanavljanju (Center Grajski vrt Boštanj), Zavoda Symbiosis, Zavoda za gozdove Slovenije, območna enota Ljubljana, krajevna enota Grosuplje in Turističnega društva Boštanj postavili 800 metrov ograje za žabe.
Za nakup 500 metrov ograje je sreds-
tva pridobil Zavod Symbiosis s strani Ministrstva za okolje in prostor (3.000 EUR), za preostalih 300 metrov pa je denar prispevala občina Grosuplje (1.800 EUR). V tem mesecu, odkar je ograja postavljena, zaposleni v Centru Grajski vrt Boštanj beležijo očitno razliko med povozi teh zaščitenih živali, tam kjer ograja stoji in tam kjer je ni.
Upajmo, da je to le prvi izmed mnogih korakov na poti do ohranitve naše naravne dediščine. ♦
marec 2009
Iz Zavoda Sv. Terezije
21
Bili smo na Brezjah in na Bledu
Zerovnik Frančiška
Ponudili so nam, da si stanovalci zavoda sami izberemo kraj, kamor bi radi šli na izlet. Odločili smo se, da bomo odšli na Brezje in Bled.
Organizacijo izleta je prevzela Klavdija in odgovorno delo odlično izpeljala. Prijavilo se nas je triindvajset stanovalcev, spremljalo pa nas je pet delavcev, ki so skrbeli za našo zdravstveno oskrbo, da je teklo vse tako, kot teče doma v zavodu.
V torek, 11. septembra, smo napolnili avtobus in se odpeljali dogodivščinam nasproti. Pot nas je peljala najprej proti Brezjem. Občudovali smo od sonca obsijane planine: Kamniške, Krvavec, Grintovec, Storžič, Karavanke in Stol. Med potjo nam je gospod Čampa zelo lepo predstavil vsako planino posebej, njene posebnosti in znamenitosti.
Po prihodu na Brezje nam je naš gospod župnik ob prelepem Marijinem oltarju daroval sveto mašo in podaril sveto obhajilo. Po končani maši smo imeli malico, nato smo zopet posedli avtobus in se odpeljali na Bled. S šestimi kočijami smo se popeljali okrog jezera, ki ga je že Prešeren imel za podobo raja in mu dejal »nebeški kinč«. Rajski kraj je očaral tudi nas z otokom in cerkvico sredi jezera, gradom nad njim, hoteli, sprehajališči in lepo okolico ter planinami. Ni čudno, da privlači turiste iz vsega sveta, v vseh letnih časih. Kot zanimivost naj povem, da so mnogi tuji turisti, ki so se sprehajali okoli jezera, slikali nas in našo kolono kočij. Morda bodo slike objavljene v kaki angleški ali nemški »Vrtnici«, nič se ne ve.
Po ogledu Bleda smo se odpeljali v gostilno Črnivec, kjer so nam pripravili odlično kosilo. V popoldanskih urah pa smo se odpravili domov - proti Vidmu. S pesmijo »Oj, Triglav moj dom!« smo se poslovili od lepe gorenjske dežele.
Gorenjski biseri pa so s svojo čarobnostjo pozlatili jesen našega življenja z novo energijo in veseljem.
Vsi udeleženci izleta se zahvaljujemo naši Klavdiji za odlično vodstvo in organizacijo izleta. Hvala tudi naši socialni delavki Mirjam, sestri Andreji, Metki in Davidu, ki so pomagali, da so vsi, ki tega niso zmogli sami, srečno zlezli iz vozičkov v avtobus in nazaj in se celi in zdravi, polni lepih vtisov vrnili domov.
Kam bomo šli na naslednji izlet, se je težko odločiti. Slovenija ima toliko naravnih lepot in znamenitosti, da bo odločitev zares težka. Mogoče v Lipico in Postojno ali proti morju, tudi mostovi na Muri so vredni ogleda.
In kakor Kekec bomo zapeli: »Dobra volja je najbolja!«
Ta pa je pri nas v zavodu vedno, ne samo na izletih. ♦
Pustne pravljice v Zavodu sv. Terezije
Tudi Zavod sv. Terezije ni bil letos nobena izjema pri pustovanju. Že lanskoletna pustna poroka je zaznamovala prihod Pusta z veličastnim dogodkom. Letošnji pust pa v dom ni pripeljal novoporočencev, pač pa naravnost iz pravljic, sama pravljična bitja.
Klavdija Možina
Že nekaj tednov pred samim dogodkom so potekali dogovori in na koncu je padla kocka in odločila prihod pravljičnih bitij. Sodelovali so tako delavci kot stanovalci. Saj vemo, da skoraj v vseh pravljicah nastopajo tako starejši kot mlajši liki. In ker so pravljice pravzaprav neko kulturno izročilo, ki se prenaša iz roda v rod, je bila ta tematika vsem bolj ali manj poznana. No, ugotovili smo, da so nekatere pravljice bolj poznane mladim, spet druge starejšim.
Tako so nas na pustni torek po kosilu obiskali Rdeča kapica, volk, lovec in
Volk, lovec, babica in Rdeča kapica
babica iz pravljice Rdeča kapica; dica Zaspanka, razbojnik Ceferin
Zvez-in ko-
met Repatec iz pravljice o Zvezdici Zas-panki; Sneguljčica, mačeha kraljica, princ in palčki iz Sneguljčice in sedem palčkov ter na koncu še kavboji in Indijanci, ki so se nekako bolj »vrinili« med pravljice.
Rdeča kapica je bila ponovno tako naivna, kot smo je vajeni in je nasedla volku v babičini preobleki in volk se kljub temu, da ga je njegova gospa spodila od doma, po požrtiji ni znal skriti daleč od babičine koče, tako da ga je zaskrbljeni lovec zlahka našel in seveda sklepal tako očitno. Kot zapisano, je lovec obe dami rešil.
Zvezdica Zaspanka in razbojnik Cefe-
rin sta se neverjetno zaklepetala, tako, da smo mislili, da se bo zgodba že kaj spremenila. No, pa je Ceferin na koncu le pokazal svoje namene. Zvezdica Zas-panka je s svojo dobroto le naučila razbojnika besede ljuba, tako, da je ob bitju srca zapustil prizorišče. Pa tudi komet Repatec ni pozabil priti kot taksist po Zvezdico Zaspanko.
Navsezadnje pa tudi mačeha Snegulj-čice ni bila prav nič od muh. Potem, ko je skoraj sprovocirala čudežno ogledalce, se je trdo odločena podala uničiti Sneguljčico kar sama. Našla jo je seveda v gozdu pri palčkih. Le ta se je sicer poskušala obraniti mačehinih šarmom, a je na koncu le podlegla. Tako so jo palč-
ki našli... no v neki komi. Palčkov tokrat ni bilo sedem. Menda je v rudniku prišlo do nekih zapletov in so morali nekateri delati nadure. Kakorkoli, zadevo je čisto po pravljično rešil princ na belem konju. Te pa itak najdemo le v pravljicah.
Na koncu so se predstavili še kavboji in Indijanci. Slednji so poskušali prikazati svoje spretnosti celo v streljanju z lokom, ampak mislim, da so na koncu ugotovili, da je vseeno najbolje bežati. Sploh zato, ker sami konj niso imeli.
V spremstvu plavolase zdravnice so potem naše maškare obiskale tudi vse stanovalce po sobah zavoda, ki iz različnih razlogov predstavitve niso obiskali.
Seveda smo se ob priliki še vsi lepo posladkali, s čim drugim, kot pustnimi krofi.
Pustovanje se je tako zaključilo in kot vidimo uspešno, saj še nimamo nove pošiljke snega. Torej smo odgnali sneg in mraz, predvsem pa se neizmerno zabavali. Čeprav morda ni videti, menim, da največji delež zabave kljub vsem trudu požanjejo ravno maškare same. Konec koncev se vsi radi kdaj pretvarjamo, da smo nekdo drug, redko pa imamo možnost, da se pri tem iz sebe še malce po-norčujemo in se pri tem neizmerno zabavamo. Kajti maškaram je dovoljeno vse. Še posebej pravljičnim bitjem je dovoljeno »napihovanj« resnic. ♦
Občni zbor DPŽ Dobrepolje Struge
Občnega zbora Društva podeželskih žena Dobrepolje Struge, ki je bil 28.2.2009, se je udeležilo 26 članic ter gostje iz sosednjih društev. Večer pa so nam polepšali Pomašni pevci, Janez, Tone in Franci.
Nada Lunder
Po otvoritvi občnega zbora in izvolitvi delovnega predsedstva je predsednica Pavla Hočevar podala Poročilo o delovanju društva. Letos je društvo praznovalo 15 letnico delovanja. Sodelovale smo na dveh velikonočnih razstavah na Vidmu in v Grosupljem. Udeležile smo se izleta na Štajerko in avstrijsko Koroško, sejma v Gornji Radgoni, ter srečanja treh društev v Ivančni gorici. Kot vsako leto smo pripravile sejem na Zdenski rebri in razstavo na zahvalni dan. Junija in septembra smo sodelovale na prireditvi Podeželje v mestu, ki se odvija na ljubljanski tržnici. Udeležile smo se 3. državnih ženskih kmečkih iger v Zagorju, organizirale zanimivo predavanje ga. Mete Vr-hunc z naslovom Zakaj je biološko di-
namična metoda najboljša alternativa. Udeležile smo se prireditve Kmetica leta, kjer je kandidirala tudi naša članica Fani Cimerman. Pet članic je dobilo certifikat o nacionalni poklicni kvalifikaciji za peko kruha, potic, peciva in testenin na tradicionalen način, podelitev pa je bila na Brdu pri Lukovici. Ogledale smo si tudi gledališko in operno predstavo, se veliko družile in se vsako prvo sredo v mesecu dobile na sestanku, poskrbele za kar nekaj pogostitev gostov na raznih prireditvah, ter se veliko družile in sodelovale s sosednjimi društvi.
Finančno poročilo je podala Nada Lunder, predsednica nadzornega odbora Fani Pugelj pa je podala Poročilo nadzornega odbora.
V planu za letošnje leto je organizacija še enega predavanja: na tiho nede-
ljo, 29.3.2009, bomo pripravile tradicionalni sejem na Zdenski rebri, v sodelovanju z godbo Dobrepolje pa bomo 6. junija pripravile razstavo Tradicionalne jedi. Jeseni bomo organizirale kulinarični tečaj. Kot vsako leto bomo tudi letos pripravile razstavo kmetijskih pridelkov in peciva na zahvalno nedeljo na Vidmu in v Strugah. Še naprej pa bomo sodelovale na prireditvah, razstavah in tekmovanjih v občini in izven občine.
V našem društvu se dogaja veliko zanimivih stvari, zato vabimo vse žene in dekleta, da se nam pridružijo. Javite se Pavli Hočevar na telefon 7870-085.
»Moka ne naredi kruha. Mora biti še roka, da poboža moža in otroka« - Ivanka Zrnec -
marec 2009
Iz društev
23
Zbor članov Društva invalidov Grosuplje
Člani Društva invalidov Grosuplje smo imeli v soboto, 28.2.2009, zbor članov. Dvorano so nam prijazno odstopili KS Spodnja Slivnica in gasilci. Za dobro razpoloženje sta poskrbela glasbenika, za kulturni del pa moški pevski zbor iz Dobrepolja, ki je z Zdravljico naznanil pričetek našega zbora.
Jerneja Miklič, članica DI Grosuplje
V lepem, sončnem in mrzlem dnevu se nas je zbralo okoli 120 članov iz vseh treh občin: Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna gorica. Prišli so tudi povabljeni predstavniki občin, predsednik društva delovnih invalidov Metlika, predsednik društva Črnomelj, podpredsednik društva upokojencev Grosuplje in predsednik Zveze delovnih invalidov Slovenije gospod Drago Novak.
Obravnavali in sprejeli smo poročila organov Društva invalidov, letno poročilo ter plan dela in finančni plan za leto 2009.
Terminski plan aktivnosti v letu 2009 je zelo bogat. Vsak mesec se bo nekaj dogajalo. Obiskovali bomo kino, gledališče ali druge prireditve, hodili bomo na enodnevne kopalne izlete za ohranjanje zdravja, udeležili se bomo raznih pohodov: za Valentinovo, Jurčičevega pohoda, pohoda od solin do solin v Portorožu. V večjem številu bomo šli na vsakoletno srečanje invalidov sedmih dolenjskih občin, letos bo to v Novem mestu v mesecu juniju. Kot vsako leto bodo tudi letos v juniju in septembru organizirani 7 dnevni rehabilitacijski programi, v Žusterni v Izoli in na Malem Lošinju. Poveselili pa se bomo na Martinovanju, Božičnem koncertu in na praznovanju Novega leta. Letos bomo odšli na romanje in izlet po Neretvi, že v maju pa je organiziran izlet na Madžarsko.
Društvo zelo skrbi za to, da člani v čim večjem številu ohranjajo svoje zdravje. Zato bo tudi v letošnjem letu
poskrbljeno za termine v Čateških toplicah, Simonovem zalivu, Topolščici, Rogaški, Radencih, Ptuju ali v Fiesi. Vsakoletne delavnice bodo letos v Radencih, v Izoli in Grosupljem. Organizirani bodo rehabilitacijski programi in izobraževalne delavnice za zaposlene in brezposelne invalide.
Vsak teden se bomo ob ponedeljkih še naprej dobivali v času uradnih ur, kjer se bomo družili ob kavici, čaju in prijetnem klepetu. Vsak prvi ponedeljek pa nam bo naša prijazna članica merila krvni tlak. Na športnem področju nas bodo naši člani še naprej uspešno zastopali v kegljanju, ribolovu, šahu, pikadu in balinanju.
Na zboru je bila izpostavljena neustreznost poslovnih prostorov društva. Zaradi rušenja stavbe so bili prejšnji, zelo primerni prostori društva preseljeni na Kolodvorsko ulico. Čeprav smo občini hvaležni, da nam je preskrbela nadomestne prostore, ugotavljamo, da le ti niso primerni za invalide. Prostori so praktično nedostopni invalidom na vozičkih, saj so vsa vrata preozka, sanitarije pa so dostopne skozi šest vrat. Zaradi tega lahko invalid na vozičku v nujnih primerih pride do sanitarij le s pomočjo drugih članov, ki ga do tja prenesejo. Tudi najemnina za poslovni prostor je za društvo visoka, saj je potrebno plačati še stroške ogrevanja, elektrike in porabe vode.
Društvo že več let stremi k temu, da bi dobilo lastne pisarne, primerne invalidom. Upamo, da nam bo to uspelo v nekaj letih, saj so pomoč obljubili na ZDIS in vseh treh občinah.
Po koncu uradnega dela zbora, smo se okrepčali z dobro hrano in pijačo, nekateri so se celo malo zavrteli po plesišču. Ženske pa smo dobile za svoj praznik vsaka po en nageljček. Tudi na moške se ni pozabilo, saj je vsak za mučenike prejel pomarančo, da si je lahko življenje malo posladkal.
Na zboru članov je bilo čutiti, da so člani društva zadovoljni z delom društva, posebno
s predsednico društva go. Anico Perme in njeno desno roko, tajnico go. Emo Boh. Predsednica društva resnično vsakodnevno živi za dobrobit vseh invalidov, v veliko pomoč pa so ji tudi člani njene družine. Zato smo jim člani Društva invalidov neskončno hvaležni. ♦
DRUŠTVO INVALIDOV GROSUPLJE
DELOVNI PROGRAM ZA LETO 2009
Izvajal se bo enak socialni program, kot v letu
2008.
A. POSEBNI SOCIALNI PROGRAM..................................................
1.	Skrb za neodvisno življenje težkih in nepokretnih invalidov
2.	Prva osebna in socialna pomoč ter informiranje
3.	Pomoč invalidom za ohranjanje zdravja po težkih operativnih posegih in po nastanku invalidnosti
4.	Ohranjanje psihofizičnih sposobnosti invalidov skozi rekreacijo in šport
5.	Skrb za integracijo invalidov v kulturno in družbeno življenje.
V sklopu posebnega socialnega programa bomo
imeli naslednje dejavnosti:
•	Enkrat mesečno imamo merjenje krvnega tlaka - Stroške krije društvo
•	Imeli bomo dve delavnici v Grosupljem.
-	Kristali pomagajo
-	Bolezen ni poraz ali kazen
•	Udeležili se bomo več športnih tekmovanj invalidov (ZDIS)
•	Organizirali bomo sedemdnevno letovanje za ohranjanje zdravja v Žusterni v Kopru 23.6.09
•	Organizirali bomo sedemdnevno letovanje za ohranjanje zdravja na Malem Lošinju 5.9.2009
•	Organizirali bomo sedemdnevni rehabilitacijski
program v Čatežu ali Topolščici Tri brezposelne ali zaposlene invalide bomo poslali na šestdnevni rehabilitacijski in izobraževalni program Štiri težje invalide bomo poslali na zdravljenje v Šmarješke toplice Štiri invalide bomo poslali na zdravljenje v Doberno
Dva člana bomo poslali na ustvarjalne delavnice Izolo in Radence Razdelili bomo dvaintrideset terminov za ohranjanje zdravja po zdraviliščih -termini ZDIS-a
Več članov bomo poslali na usposabljanje za aktivno delo in življenje zaposlenih in brezposelnih invalidov v toplice po programih ZDISa Organiziramo udeležbo na pohodih: Valentinov, Jurčičev, Soline Organiziramo prevoz za potrebe invalidov - v zdravstvene namene Upravni odbor je na svoji 2. seji 2008 sprejel sklep, da se določi članarina za leto 2009-14
Kratki pohodi za ohranjanje kondicije in spoznavanje naše bližnje okolice (1x tedensko).
JANUAR
OKTOBER
• Obisk kina ali gledališča 6.1 FEBRUAR
•	Valentinov pohod - 14.2.
•	Kopalni dan za ohranjanje zdravja Čatež
•	Zbor članov
MAREC..............................................................................................................................................................
•	Pohod po Jurčičevi poti - 7.3.
•	Pohod od solin do solin - Portorož 14.3.
•	Izlet in kopalni dan - Gregorjev semenj - Dolenjske toplice 14.3.
APRIL...................................................................................................................................................................
•	Kopalni dan 4.4. -Topolščica
MAJ..........................................................................................................................................................................
•	Izlet v tujino -Madžarska (štiri dni) 6.5.
•	Kopalni dan
JUNIJ......................................................................................................................................................................
•	Srečanje invalidov Novo Mesto - 20.6.
•	Letovanje - rehabilitacijski program Mali Lošinj -20.6.
•	Letovanje - rehabilitacijski program Žusterna -23.6.-30.6.
•	Ogled igre na Muljavi
JULIJ.......................................................................................................................................................................
•	Kopalni dan 9.7.-težji invalidi
SEPTEMBER............................................................................................................................................
•	Letovanje Mali Lošinj - 5.9. do 12.9.
•	Izlet po dolini Neretve in romanje - 9.10.11. -10 NOVEMBER........................................................................................................................................
•	Martinovanje ali izlet v neznano - 7.11. DECEMBER........................................................................................................................................
•	Božični koncert 26.12 v Krški jami
•	Praznovanje Novega leta 19.12. OSTALE DEJAVNOSTI
Termini za ohranjanje zdravja ZDIS:
Čatež, Simonov zaliv, Topolšica, Šmarješke toplice,
Rogaška, Radenci, Ptuj, Fiesa
Delavnice v Radencih 1x
Delavnice v Izoli 1x
Delavnica v Grosupljem 2x -Kristali pomagajo, Rehabilitacijski program za zaposlene in brezposelne invalide-Šmarješke - 10 dni -1x Izobraževalne delavnice za zaposlene in brezposelne invalide - 6 dni -2x Izobraževalne delavnice za zaposlene in brezposelne invalide - 2 dni - 4x Merjenje krvnega tlaka vsak prvi ponedeljek ob 9.00
Prevozi za potrebe invalidov v zdravstvene namene Enkrat tedensko kratki pohodi Športne dejavnosti: kegljanje, ribolov, šah, pikado, balinanje
Predsednica DI Grosuplje, Anica Perme
Odlične uvrstitve učencev Glasbene šole Grosuplje
Mesec februar je za nadarjene mlade glasbenike minil v znamenju preizkušenj. Na 12. regijskem tekmovanju okolice Ljubljane in Zasavja, ki je hkrati tudi predizbor za državno tekmovanje, so se mladi glasbeniki preizkušali v znanju in spretnosti igranja na različne inštrumente. Letos so se tekmovanja udeležile 4 violinistke naše glasbene šole, in sicer Petra Skubic, Nika Zadravec, Ana
Blaževič Arko in Marija Omejec. Vse so dosegle zelo dobre uvrstitve, saj so osvojile:
Ana Blaževič Arko - zlato priznanje mentorica prof. Polona Udovič Petra Skubic - srebrno priznanje mentorica prof. Viktorija Šušteršič Smrekar
Marija Omejec - bronasto priznanje mentorica prof. Polona Udovič
Nika Zadravec - bronasto priznanje mentorica prof. Ula Ulaga
Vsem našim učenkam in njihovim mentoricam iskreno čestitamo, Ani Bla-ževič Arko, ki se je z osvojenim zlatim priznanjem uvrstila na državno tekmovanje, pa želimo čim uspešnejši nastop.
Vodstvo Glasbene šole Grosuplje
Vloga staršev pri reševanju zasvojenosti vaših otrok
Starša zasvojenega otroka se morata zavedati, da igrata prvo in ključno vlogo pri reševanju težav, s katerimi se sooča vajin otrok. Eden izmed pogostejših vzrokov, zakaj vaš otrok poseže po drogi, so neurejene razmere oz. medsebojni odnosi v družini (alkohol, razveza, nasilje, nerazumevanje, premalo komunikacije, preveč zaščitniška-posesivna vzgoja, itd.).
Če starša želita pomagati svoji hčerki ali sinu, si morata najprej priznati, da je vajin otrok zasvojen, da zaradi tega trpi celotna družina in da potrebujete pomoč SEDAJ in ne jutri ali naslednji mesec.
To je nekako prvi korak, ki ga morata starša narediti. Potrebno je vzposta-
viti zdrave odnose v družini, jasna pravila vašega doma, določiti meje in nuditi motivacijo, da bo zasvojena oseba tudi sama dojela, da potrebuje pomoč oz. terapevtski program, ki ji bo pomagal in usmeril v zdravo in samostojno prihodnost.
Tako kot zasvojenec pa potrebujete pomoč oz. motivacijo tudi starši sami. V okviru Sprejemnega centra Kočevje Društva Projekt človek se izvaja svetovanje tudi za starše. Bodisi, da gre za individualne pogovore ali za skupinsko srečanje staršev zasvojenih otrok. Oblikuje se skupina za starše, ki je namenjena izključno vam. Namen skupine je nuditi podporo vam-staršem, deliti izkušnje oz. težave, govoriti o svojih občutkih, te-
žavah, s katerimi se spoprijemate, usmerjati v vzpostavitev in vzdrževanje varnega in abstinenčnega okolja v družini, preventiva recidiva, prepoznavanje in spreminjanje neustreznih vzorcev vzgoje /odnosov, itd.
Če je vaš sin ali hčerka zasvojena in potrebujete pomoč, informacije ali nasvet, se oglasite v Sprejemnem centru društva Projekt človek v Kočevju, pokličite ali pišite na email.
Miha Ruparčič
SC Kočevje
Ljubljanska 7
1330 Kočevje
tel. 051 650 459
email: sc.kocevje@projektclovek.si
marec 2009
Iz društev
25
Društvo gobarjev
ŠTOROVKE - Šentrumar hočevje
Videm 34, 1312 Videm-Dgbrepglje
Razlika med užitnimi in strupenimi gobami
Slavko Pajntar
Večje je število ljubiteljev gobarjenja v naših gozdovih, toliko večja je nevarnost zastrupitve z gobami. Res je, da je v današnjem času zastrupitev veliko manj kot pred leti, saj je veliko več gobarske literature in osveščanja v gobarskih društvih. Največ zastrupitev je med posamezniki ali v družini, zato če niste popolnoma prepričani, kakšne gobe ste nabrali, jih ne poklanjajte prijateljem. Poglejmo nekaj let nazaj, ko je dnevno časopisje pogosto poročalo o nesrečnih primerih zastrupitve z gobami. Dr. Bebler je v oktobru leta 1963 objavila zanimive, a žalostne podatke o zastrupitvah v Sloveniji. V letih 1958, 1962 in 1963, ko je bilo v naših gozdovih veliko gob, je obolelo zaradi uživanja strupenih gob okoli 200 ljudi. Od teh jih je nekaj uživalo zelene in bele vrste mušnice, zato je bilo med njimi 13 smrtnih primerov. Iz takih in podobnih poročil izpred nekaj let vidimo, koliko se je osveščanje in poznavanje gob spremenilo. Velikokrat se večina drži še nasvetov starih staršev ali nepoznavalcev, da so vse užitne gobe prijetnega vonja in okusa, strupene neužitne pa slabega omotnega, pekočega okusa. Drugi spet mislijo, da je strupena vsaka goba, ki prerezana, odtrgana spremeni barvo oziroma pomodri ali počrni. Danes vemo, da ni znakov, po katerih bi lahko že kar na prvi pogled ločili strupene gobe od užitnih vrst. Le temeljito poznavanje in razlikovanje raznih vrst gob po njihovih znakih nas bo obvarovalo nevarnosti, da se ne zastrupimo. Spoznati moramo posamezne družine, rodove in vrste gob med seboj, vendar to ni lahko in preprosto. Pazljivi moramo biti zlasti pri nabiranju mladih gob, ki jih včasih še strokovnjaki težko ločijo med seboj. Zelo nevarno je lahko, če pri lističasti gobi bele ali zelene barve odrežemo bet in pri tem spregledamo v zemlji skrito gomoljasto odebeli-no z ovojnico, ki nam pove, da smo se srečali z smrtno nevarno belo ali zeleno mušnico. Zastrupitev z določeno vrsto ali skupino imenujemo sindrom.
Strupen
Spomladanski hrček (Gyromitra esculenta)
V	prvo skupino uvrščajo gobe, ki povzročajo slabost, bolečino v želodcu ali črevesju, močno potenje, bruhanje in drisko. Izmed gob, ki jih uvrščamo v prvo skupino, so najbolj nevame:rdečelist-ka, strupena kolobarnica, vražji goban, pekoča kolobarnica, grahasti kukmak, navadna žveplenjača, leponogi goban, bleda griva in strupena prašnica. Prvi znaki zastrupitve z omenjenimi gobami se pokažejo že pol ure po zaužitju, pogosto pa šele po 1 do 3 ure, ko se začnejo bolečine v trebuhu, slabost, bruhanje in driska, ki jih spremlja omedlevica in krči v mečih.
Ti bolezenski znaki trajajo daljši ali krajši čas, nato ponehajo in ob pravilni negi si zopet opomoremo. Hujše težave so, če se zastrupimo z veliko rdečelist-ko, pegasto kolobarnico, bljuvno golobico ali kosmato sirovko, kajti te vsebujejo poleg drugih škodlivih učinkovin še večje ali manjše količine alkaloida mu-skarina. Hude zastrupitve povzroča pegasta ali strupena kolobarnica v jesenskem času, ko jo nabiralci zamenjajo z zimsko kolobarnici ali sivkami.
V	drugo skupino prištevajo zastrupi-
tve z gobami, ki vsebujejo alkaloida mu-skarin in muskaridin. Ker učinkujejo strupi predvsem na živčni sistem, imenujejo nekateri avtorji take zastrupitve živčni ali možganski micetizem. Bolezen poteka kot pri rdeči mušnici, panterjevi mušnici, oljkovi gobi in rdečkasti raz-cepljenki. Rdeča mušnica vsebuje več strupenih škodljivih snovi (alkaloida muskarin muskaridin). V nekaterih države Rusije, Finske in Romunije jih pripravljene na poseben način brez škode jedo. Nekateri pravijo, da je največ strupov nakopičenih v klobukovi kožici, kar pa do sedaj še ni uspelo nobenemu dokazati. Zato pravijo, da se strupi v različnih geografskih in ekoloških področjih razlikujejo. V naših krajih velja goba za zelo strupeno, saj so se po prvi svetovni vojni ruski ujetniki zastrupili, med tem ko so jo doma brez škode uživali.
Prvi znaki zastrupitve z rdečo mušni-co se pokažejo po 15 minutah, najkasneje pa po 1 do 2 ure po zaužitju.
Bolnik dobi težko glavo, postaja utrujen in zaspan, nato se ga loti nemir in občutek tesnobe. Pred očmi mu miglja, postane vrtoglav in omamljen. Smrtne zastrupitve z rdečo mušnico so zelo redke.
Tretja skupina obsega gobe, katerih uživanje po daljši inkubacijski dobi povzroča zastrupitve in razpad celic nekaterih življenjsko pomembnih organov (jeter, ledvic, srčne mišice, živčnega sistema itd.) Najbolj pogoste so zastrupitve z zeleno mušnico, njeno sorodnico pomladansko mušnico in koničasto mušnico, ki sta obe bele barve. Vse tri delujejo smrtno že v majhnih količinah. Prvi znaki se pojavijo šele po 10 do 20 urah, ko pridejo škodljive snovi v krvni obtok. Za temi mušnicam po strupenosti le malo zaostaja pomladanski hrček, ki je pred desetletji veljal še za užitno gobo. S hrčki se ljudje zastrupljajo spomladi, ko rastejo istočasno kod drugi užitni smrčki ali mavrahi. ♦
UŽITNI SMRČEK (mavrah)
(Morchella eskulenta)
Raste pomladi, podoben je satju različnih velikosti, oblik in barv (vsi so votli). Najdemo ga ob potokih, rekah, travnatih področjih in vrtovih, predvsem na peščeni zemlji. Je vsestransko uporaben in zelo cenjen. Poznamo in uporabljamo še koničasti smrček, šiljasti smrček (ali turški smrček), češki hrčkovec. Za vse velja, da jih vedno prekuhamo ali pečemo.
IZ DRUŠTVA UPOKOJENCEV DOBREPOLJE
Ne bodi sam, pridruži se nam
Piše: Fani Kralj, predsednica Društva upokojencev Dobrepolje
Veseli pust je za nami, z njim se počasi poslavlja tudi zima. Ker še ni čas izletov, smo v tem času bolj aktivni »Škrjančki«. Mi vesele kljunčke odpiramo, po domovih za ostarele s petjem in recitacijo oskrbovance razveseljujemo. V nedeljo, 8. marca, smo ženske praznovale DAN 2ENA. V torek pa moški DAN MUČENIKOV. Ker smo imeli v ponedeljek pevske vaje, smo ta dva dogodka združili in prijetno proslavili.
Ta čas je tudi čas OBČNIH ZBOROM Vabljeni smo v vsa društva iz koordinacije. To so: Grosuplje, Šmarje Sap, Višnja gora, Ivančna gorica, Stična in Šentvid pri Stični. V nedeljo smo se odzvali društvu Šentvid pri Stični. Iz njihovega poročanja je razvidno, da so tudi zelo aktivni. Veseli in ponosni so, da smo pobrateni in se že veselijo ponovnega druženja z nami, ki bo 18. aprila. Tudi v našem upravnem odboru se že dogovarjamo za to srečanje. Še prej pa nas čaka naš občni zbor, ki bo 29. 3. 2009 ob 15.00 uri. Ta dan se boste odločili za novega predsednika ali potrdili sedanjega še za en mandat, to je za naslednja štiri leta.
Za konec pa še čisto nekaj življenjskega. Kot veste, vsako leto v mesecu januarju poimensko napišem vse umrle naše člane. Tokrat mi dovolite, da naredim izjemo. V četrtek, 12. 3. 2009, smo se na ljubljanskih Žalah poslovili od naše dolgoletne članice gospe Ane Marije Kury. Članica društva upokojencev je bila od leta 1963. Na začetku je bila oskrbovanka v zavodu Prizma v Ponikvah, zadnja leta pa v domu v Logatcu.
Gospa Ana Marija Kury je dopolnila polnih 102 leti. ♦
Pri »Skrjančkih« praznujemo: rojstne dneve, dan žena, 40 mučenikov, bomo pa tudi materinski dan
Maškare čakajo na prve takte, da zaplešejo
marec 2009
Pisma bralcev
27
Pisma bralcev
Še eno množično grobišče
Igor Ahačevčič
Grozljivo odkritje še enega množičnega morišča na prelepih slovenskih tleh, katerega celotna razsežnost do dneva, ko to pišem (8.3.09) še ni znana. V splošnem pa gre le za še eno od več sto množičnih mo-rišč odkritih na področju Slovenije, ki izvirajo iz tednov po 2. svetovni vojni, ko so se komunisti zverinsko in za normalne miselne vzorce nedoumljivo znesli nad drugače mislečimi ljudmi. Kljub temu, da so temu podobna dejstva znana že kar nekaj časa in je bila tragična
razsežnost tega dejstva s strani dejanske oblasti v Sloveniji (to imajo še vedno v rokah komunisti in njihovi podtalni lobiji) spretno prikrita, zmanipulira-na in zavita v tančico skrivnosti, pa se ob tem odkritju vendarle dogaja neke vrste preobrat, ki bi ga bilo potrebno na vseh ravneh oblasti pripeljati do konca. Predsednik Zveze borcev NOB Janez Stanovnik je ob tem namreč izjavil, da je za to odgovoren Josip Broz, imenovani Tito, ki je bil ob koncu vojne in še nekaj naslednjih desetletij monarh Jugoslavije, absolutni vladar, ki je vladal pač vsem in vsemu v
jugoslovanskem prostoru. Vse doslej je bil prikazan kot knez miru, ljubeči človekoljub, mi-lostljiva otroška duša. Tragično je to, da je veliko ljudi to tudi verjelo (Slovenci smo tudi največji jugonostalgiki in temu se posmehuje vsa nekdanja »juga«) in je celo še vedno prepričanih v brezmadežnost Titovih dejanj. Vse te svinjarije, ki so bile odkrite doslej so pripisovali drugim (a tudi teh nikoli niso imenovali; ti »drugi« so bili neka imaginarna, virtualna bitja).
Zelo sprevrženo je v slovenski družbi to, da hočemo biti svoboden evropski narod, ki ga
zelo visoko postavlja spoštovanje človeka in spoštovanje človekovih pravic, pravic narodnih manjšin, obsojamo diktatorje po svetu - pri nas pa še vedno vladajo ljudje, ki so bili udeleženi v teh grozodejstvih ali pa so to njihovi neposredni potomci. V večjih mestih še vedno stojijo spomeniki tem »velikim« ljudem slovenskega naroda. Dokler se ne bomo sposobni soočiti s tem grehom, dokler ga ne bomo načelno obsodili in sprevržene ljudi odstavili od jasli oblasti, tako dolgo v Sloveniji ne bo prave sreče, kljub blagostanju, ki ga uživamo. ♦
Kronologija tisovškega vodovoda
Janko Nose, predsednik vaškega odbora Tisovec_
Ker so sovaščana v eni od vi-demskih gostiln nadlegovali češ: »Kaj se greste Tisovča-nje?«, bom napisal kratko kronologijo tisovškega vodovoda. Glede na to, da še svetnikom ni čisto jasno, kaj se dogaja, morajo biti zgodbe, ki krožijo po dolini, nadvse zanimive. Na kakšnih temeljih slonijo, pa razsodite sami.
Začetek sedemdesetih let prejšnjega stoletja: začnejo se aktivnosti za struški vodovod. Sprejme se sklep, da bo vodovod napeljan v vse struške vasi (Tisovec, Četež, Potiskavec, Kolenča vas, Lipa, Pri cerkvi, Tržič, Paka, Podtabor, Rapljevo in takrat še Polom). Zbirati se začne samoprispevek (31.03.1974, 2% neto plače) in ljudje fizično kopljejo jarke za vodovod; tudi Tisovčanje. Sredi sedemdesetih: V struške vasi priteče voda, ugotovijo, da trenutno ni sredstev in da bomo Tisovčanje morali malo počakati, samoprispevek plačujemo naprej....
Druga polovica osemdesetih:
Projekt struški vodovod je us-
pešno končan z manjšo lepotno napako: Tisovec naj še malo počaka, čeprav je svoje obveznosti z delom in samoprispevkom že poravnal! To čakanje je bilo daljše kot življenska doba velike kočevske občine in tako smo v devetdesetih pristali v dobrepoljski.... Nova občina, nov zagon: 2001: Hidrogeološke študije, Izvedba raziskovalno kaptaž-ne vrtine, Zemeljska dela, analiza vode . Skupni stroški 6.463.376 SIT.
2002: Župan in tajnik sta na sestanku v Tisovcu seznanjena, da je Tisovec svoje obveznosti za vodovod že poravnal 2003:Nakup črpalke, geodetske storitve, projektna dokumentacija, odkup zemljišč. Skupni stroški 4.136.226 SIT. 2004: Projektna dokumentacija, analiza vode, črpalni preizkus, Izvedbena dela I. faza,... Skupni stroški 28.432.037 SIT. 2005: Izvedba II. faze izgradnje. Skupni stroški 29.097.954 SIT; na sestanku predsednikov vaških odborov predstavnik Tisovca občino še enkrat seznani z zgodovino tisovškega vodovoda...
2006: Že 11.01.2006 vaški odbor pošlje občini dopis:
VODOVOD V TISOVCU, v katerem predlaga reševanje problematike previsokega komunalnega prispevka za vodovod. Odgovora nismo dobili.
Poleti se zaključijo dela, obratovalno dovoljenje naj bi bilo zgolj vprašanje časa, zato avgusta prvi plačamo komunalni prispevek v znesku 498.000 SIT (2.040 EUR) in dobimo pravnomočne odločbe. Zaradi previsoke cene smo prispevek plačali zgolj trije uporabniki, vodovod ni začel obratovati. Nastane neko nedefinirano stanje. Vodovod je usposobljen, občina da načelno soglasje, da se vodo sme uporabljati, sicer bi se voda »usmradila«, za kvaliteto vode ne jamči nihče. Uraden priklop na vodovod ni mogoč.
2007: Septembra občina pridobi uporabno dovoljenje. Ni novih odjemalcev, zato vaški odbor 01.12.2007 ponovno pošlje dopis s predlogom reševanja situacije. Tudi na ta dopis ni odgovora... 2008: Sredi septembra dobimo dopis z datumom 27.05.2008, da je voda oporečna! Torej, informacija, bistvenega pomena za zdravje obča-
nov, leži štiri mesece na občini! Jeseni začne občina s postopki za sprejem odloka o oskrbi s pitno vodo na območju občine Dobrepolje, s katerim hoče prisiliti vaščane Tisovca, da plačajo komunalni prispevek za vodovod v znesku 2.040 EUR. Začnejo se pogajanja, ki se zaključijo z županovim kompromisnim predlogom, po katerem se cena komunalnega prispevka za vodovod prepolovi na 1.080 EUR, še vedno pa je cca. 2x višja kot v primerljivih struških vaseh. Zaradi nespretnosti občinske uprave je odlok v neskladju z zakonodajo, zato je februarja 2009 zopet spremenjen na staro stanje. Ker se občina ne drži dogovora (enaki pogoji priklopa za vse vaščane, možnost priklopa v decembru 2008), je dana pobuda varuhu človekovih pravic, odlok, s katerim je uzakonjena diskriminacija vaščanov Tisovca napram občanom, ki živijo v dolini, bo presojalo Ustavno sodišče.
2009: Pogajanja in prerekanja z občino se zaključijo s sestankom predstavnika vasi Tisovec s podžupanom in tajnico dne 18.02.09. Med drugim je tam
28
Pisma bralcev
marec 2009
zopet zagotovljeno, da je priključitev na vodovod že možna, dopis z JKP Grosuplje z datumom 20.02.2009 to ovrže, čez tri dni pride s strani JKP Grosuplje nov dopis, ki teoretično omogoča priklop, praktično še vedno ne. Danes, 15.03.2009, še vedno nimam informacije, kdaj se bo možno priklopiti na vodovod, sedaj je ovira Pogodba o ureditvi medsebojnih obveznosti v zvezi s priključitvijo objekta na komunalno infrstrukturo, katero sem od občine zahteval dne 11.02.09. Osnutek pogodbe sem dobil čez slab mesec, v njej pa so bile pravice konce-sionarja ter dolžnosti odjemalca, nikjer pa pravic odjemalca in dolžnosti koncesionarja. Upam, da bom tokrat popravljeni osnutek dobil kaj prej kot v enem mesecu. Me pa čudi, da naša občina potrebuje cel mesec za to, da naredi pogodbo, ki bi morala biti standardna in bi vanjo vnesli zgolj moje podatke, to je 2 minuti dela.
Na kratko:
Občina Dobrepolje je od občine Kočevje v delitveni bilanci prevzela med drugim tudi obveznost občine Kočevje do vaščanov Tisovca, ki so samoprispevek za vodovod že plačali. Prav tako so vaščani kopali jarke za vodovod. Občina Dobrepolje od leta 2001 do 2009 ni uspela zagotoviti vode vaščanom, čeprav je za to porabila cca. 280.000 EUR. Razlog za zakasnitev po letu 2006 je tudi previsok znesek za plačilo komunalnega prispevka za vodovod. Znesek je približno štirikrat višji kot v primerljivih struških vaseh. Občina trdi, da nam dela veliko uslugo, mi pa zahtevamo, da za nas veljajo enaka merila kot za občane, s katerimi smo skupaj in z istim namenom kopali jarke in plačevali samoprispevek.
Ker so se stališča občine in vaščanov Tisovca po vsakem sestanku bolj oddaljila, trenutno ni možnosti, da bi bila na občini sprejeta ustrezna odlo-
čitev, zato bodo pristojne in-štitucije razsodile, če gre v tem primeru za kršenje ustavne pravice enakosti pred zakonom.
Verjetno bo odvetnik, ki bo zastopal občino v postopkih, dražji, kot je znesek, katerega
hoče občina iztisniti od vseh tisovških gospodinjstev skupaj.
Pa ni kaj, občina, ki dela v interesu občanov, ne potrebuje devet let za vaški vodovod niti ne potrebuje odvetnikov, da branijo slabe odločitve! ♦
Spomini
Tone Zevnik
Leta 1949 sem obiskoval Metalurško industrijsko šolo, kratko MIŠ na Jesenicah. Na šoli smo pripravljali proslavo ob Prešernovem dnevu, 8. februarja 1949, ki je bila v Vrbi, pred njegovo rojstno hišo. Mene so določili, da s sošolko recitiram naslednjo pesem:
Bliža se železna cesta, nje se ljubica veselim, da iz Ljubljane v tuja mesta, kakor ptiček poletim.
At'je blizu tista cesta, moraš vzet'me ljubček moj, da iz Ljubljane v tuja mesta bom peljala se s teboj...
Letos pa od takrat mineva že 60 let, zato se vsako leto spominjam tega lepega in pomembnega kulturnega praznika. ♦
Poročilo z občnega zbora ŠD Dobrepolje
Občni zbor ŠD Dobrepolje je bil 27.02.2009 ob 19.00 uri v Jakličevem domu.
///#i

LJ
Pripravil Alojz Kuplenk
Po uvodnem pozdravu predsednika ŠD Dobrepolje Alojza Kuplenka je vodenje občnega zbora prevzel izvoljeni predsednik delovnega predsedstva Bojan Novak.
Ugotovljeno je bilo, da je prisotnih 27 članov društva in dva gosta, Prijatelj Marjan, predsednik ZŠO Dobrepolje in Cevc Andrej, strokovni delavec v ZŠO Dobrepolje.
Najprej je Bojan Novak preletel zapisnik občnega zbora društva iz leta 2008. Nato je naprosil za poročilo o delu društva v letu 2008. Poročilo je podal predsednik društva Alojz Kuplenk. Ugotovil je, da je bilo zastavljeno delo opravljeno v celoti. V društvu je delovalo 207 članov, ki so bili vključeni v 9 vadbenih skupin. Po kvaliteti je najbolj izstopala ženska vadba, v katero je bilo vključenih kar 106 članic, od katerih je bilo 21 starejših od 50 let.
Izpeljane so bile prireditve: akcija za mlade, veter v laseh - s športom proti drogi, turnir mešanih ekip v odbojki, turnir v nogometu in odbojki v Bruhanji vasi, test hoje na 2 km.
Vse prireditve so bile dobro obiskane in jih bo društvo poskušalo organizirati tudi v bodoče.
Tudi fitnes vadba kaže svoje rezultate. Miklič Stojan se je udeležil mednarodnega tekmovanja v bodybuildingu v Kopru in odlično predstavil svoj program.
ŠD Dobrepolje redno skrbi za izobraževanje svojih članov. Na izobraževanju so bili: Stanka Kuplenk - pilates, Urška Gačnik - aerobna vadba, Miha Kuplenk - fitnes. Vsi člani so izobraževanje uspe-
šno zaključili in prejeli ustrezna potrdila.
Kvalitetno delo ŠD je bilo opaženo s strani Športne unije Slovenije, ki je podelilo društvu naziv »zdravo društvo«. Na to priznanje je ŠD Dobrepolje izredno ponosno, saj daje društvu neko posebno energijo za dobro delo za naprej.
K besedi se je prijavil predsednik ZŠO Dobrepolje Prijatelj Marjan. Pohvalil je delo športnega društva. Opozoril pa je na nekaj pomanjkljivosti pri izpolnjevanje dnevnikov vadbe, ki morajo ustrezati pravilniku. Predlagal je, glede na vadbo odbojke, da društvo prevzame tudi vadbo odbojke za osnovnošolsko mladino.
Finančno poročilo je podal predsednik nadzornega odbora Roman Zabuko-vec. Nepravilnosti v poslovanju nadzorni odbor ni ugotovil.
Program dela in finančni plan za leto 2009 je ponovno predstavil predsednik društva. Povedal je, da v društvu že dela 221 članic in članov, ki so vključeni v 10 vadbenih skupin. Organizirane bodo podobne prireditve kot v prejšnjem letu. Finančni plan je prilagojen planu aktivnosti društva. Največ sredstev bo vloženih v opremo, ki bo članom omogočala bolj pestro in kvalitetno vadbo preko celega leta.
Pod razno se je vnela razprava o redu in disciplini v prostoru upokojencev, kjer poteka ženska vadba.
Predsednik društva je predstavil sklep Občine glede najemnin za poslovne prostore v Jakličevem domu.
Občni zbor ŠD Dobrepolje je sprejel naslednji sklep: ŠD Dobrepolje ne nasprotuje obratovalnim stroškom, nasprotuje pa najemnini. Društvo je neprofit-
na organizacija in deluje v javnem interesu. V vsakem primeru mora Občina Dobrepolje zavzeti enotno stališče do vseh uporabnikov občinskih prostorov v občini.
Poudarjeno je bilo še, da bi društvo nujno rabilo manjšo dvorano, ki bi služila aerobni vadbi, plesu, namiznemu tenisu, ipd.
Občni zbor se je zaključil s prijazno debato med člani in gostoma in z manjšo pogostitvijo. ♦
e-mail: bremat.sp@gmail.com Ponikve 1a, 1312 Videm-Dobrepolje
Ali vam nagaja: pralni stroj, pečica, hladilnik? Imate težave z električno ali telefonsko napeljavo? Bi radi imeli vgrajen domofon, zamenjano ključavnico v vratih? Ste naveličani starega pohištva pa ne veste, kako bi ga zamenjali? Vam kaplja iz pip? Ne morete pokositi? Ne znate zaviti daril ali sveč?
ZA VSE TE TEGOBE SMO TU MI HIŠNI SERVIS BREMAT SMO PODJETJE, KI VAM OLAJŠA ŽIVLJENJE
Skupinska slika
Naši nasledniki
Šd DOBREPOLJE pripravilo 6. odbojkarski turnir mešanih ekip
Bojan Novak, ŠD Dobrepolje_
Letošnji turnir je potekal v nedeljo, 15. 3., v telovadnici OŠ Dobrepolje. V vseh pogledih je bil rekorden, saj se je pomerilo kar 16 ekip.
Tekmovanje so s turnirjem začele osnovnošolske ekipe. Pomerilo se je 5 ekip, zmage pa so se veselili Jan Grm, Jure Po-točar, Luka Medvešček, Tanja Gačnik, Manca Pugelj in Sara Gačnik.
Tekmovanje enajstih odraslih ekip je bilo letos še posebej zanimivo, saj so se ga poleg treh ekip iz naše občine udeležili še odbojkarji iz občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Velike Lašče. Ekipe, ki so bile sestavljene iz treh moških in treh žensk, so bile razdeljene v tri skupine. Po 15-ih tekmah predtekmovanja so se v finale uvrstile najboljše tri ekipe.
Naslov zmagovalca je po odlični igri ostal doma, saj so člani ekipe ŠD Dobre-
polje dobili obe finalni tekmi. Ekipo so sestavljali: Andreja Novak, Tea Mikljič, Tanja Prijatelj, Simon Mohar, Matjaž Šu-štaršič, Uroš Gačnik in Bojan Novak.
Za prehrano je tudi letos z donacijo poskrbela Pekarna Blatnik, za kar se ji lepo zahvaljujemo.
Zahvala tudi vsem odbojkarjem za pošten boj ter čestitke vsem za dosežene končne uvrstitve. ♦
Končni vrstni red:
1.	mesto: ŠD DOBREPOLJE
2.	mesto: GADJE
3.	mesto: SWINGERJI
4.	do 6. mesto:
JAVEJM, ŽOGCA BAR, ŠRD KOSEC 7. do 9. mesto:
ŠKURH, GRO-GRAD, VELIKE LAŠČE
10. do 11. mesto:
TVD PARTIZAN, ŠD PREDSTRUGE
Košarka
Zmagovalci
V	nedeljo, 15.03. 2009, se je pričela nova sezona v rekreativni košarkarski ligi v občini Dobrepolje (spomladanski del).
V	tej sezoni tekmuje le šest ekipi, tako da se bodo le-te pomerile v tri-krožnem sistemu igranja.
Rezultati in lestvica po dveh oziroma treh odigranih krogih sta naslednji:
izid
ŠD CESTA	- ŠD ZAGORICA			10	: 35		
ŠD PREDSTRUGE	- PIZZERIJA ADAM PONIKVE			23	: 35		
ŠD ZAGORICA	- PIZZERIJA ADAM PONIKVE			35	28		
KOMA 750	- ŠD ZAGORICA			27	35		
KOMA 750	- ŠD KOMPOLJE			23	: 35		
ŠD CESTA	- KOMA 750			19	: 35		
ŠD KOMPOLJE	- ŠD PREDSTRUGE			35	: 26		
ŠD PREDSTRUGE	- ŠD CESTA			34	: 35		
LESTVICA (skupaj):	število tekem	zmage	porazi	TOČKE	dani koši	prejeti koši	razlika košev
1 ŠD ZAGORICA	3	3	0	6	105 :	65	40
2 ŠD KOMPOLJE	2	2	0	4	70 :	49	21
3 KOMA 750	3	1	2	4	85 :	89	-4
4 ŠD CESTA	3	1	2	4	64 :	104	-40
5 PIZZERIJA ADAM PONIKVE 2		1	1	3	63 :	58	5
6 ŠD PREDSTRUGE	3	0	3	3	83 :	105	-22
V mesecu aprilu (predvidoma v soboto 04. 04. 2009) pa se prične tudi občinsko rekreativno prvenstvo v malem nogometu. Več o obeh tekmovanjih pa v naslednji številki.
Medobčinska liga v odbojki
V soboto, 14.2.2009, se je v Grosupljem začela spomladanska liga v odbojki za ženske in moške. Občino Dobrepolje zastopa ženska in moška ekipa. Po vseh odigranih kolih so rezultati in končna lestvica spomladanskega dela naslednji:
ŠD Dobrepolje, Novak Andreja
Lestvica MOŠKI - skupaj
tekme		zmage	porazi	TOČKE	nizi 12 : 1		razlika	točke v nizih		razlika
1. ŽOGCA BAR	6	6	0	12			11	316	202	114
2.......ZGAGE......................................................................	6	5	1	11	10	2	8	297 :	226	71
3.......TORPEDO BANANE....................	6	4	2	..................10.....................	8	7	1	302 :	313	-11
4. ŠD DOBREPOLJE	6	2	4	8	6:	8	-2	257 :	295	-38
5.......gRoKoSEc.................................................	6	2	4	8	5	8	-3	262 :	279	-17
6........LULČKI......................................................................	6	2	4	8	5	9	-4	...............276.........	290	.............-14....................................
7.........floWERPOWER.............................	6	0	6	.....................6.......................	1	12	-11	...............217.........	322	..........-105.................................
Lestvica ŽENSKE - skupaj										
1. TIM-TRADE TEAM	5	5	0	10	10	0	10	250 :	158	92
2. ŠD DOBREPOLJE	5	4	1	9	8:	3	5	255 :	234	21
3. ZELENE REGE	5	3	2	8	6	5	1	234 :	206	28
4. ŠD GROSUPLJE	5	2	3	7	5	6	-1	246	189	57
5. ŽABE	5	1	4	5	3	8	-5	149 :	247	-98
6. ŠMARČANKE	5	0	5	5	0	10	-10	152	252	-100
Razpis rekreativnega prvenstva Občine Dobrepolje v malem nogometu za leto 2009
ZŠO Dobrepolje razpisuje odprto rekreativno prvenstvo Občine Dobrepolje v malem nogometu za leto 2009. Tekmovanje bo predvidoma izpeljano v obliki dvokrožnega ligaškega sistema (pomlad - jesen). Podrobnejši sistem tekmovanja bo odvisen od števila prijavljenih ekip.
Posamezna ekipa lahko prijavi do šestnajst (16) igralcev, brez omejitev.
Priznanja prejmejo tri (3) prvo uvrščene ekipe. Pravico nastopa na medobčinskem prvenstvu občin Dobrepo-lje, Ivančna Gorica, Škofljica in Grosuplje si pridobi najvišje uvrščena ekipa iz Občine Dobrepolje.
Prijavne obrazce lahko dobite pri organizatorju tekmovanja: ZŠO Dobrepolje, Videm 35, Videm Dobrepolje, 01 7864 745, 01 7864 746, 041 726 898, andrej.cevc-@guest.ames.si. Izpolnjena prijava za tekmovanje mora prispeti na naslov organizatorja po elektronski pošti najkasneje do srede, 25. marca 2009 do 12.00 ure. Začetek tekmovanja je predviden za soboto, 4. aprila 2009.
Višina prijavnine bo določena naknadno glede na število prijavljenih ekip. Dodatne informacije o tekmovanju lahko dobite pri organizatorju tekmovanja.
Športni pozdrav! Andrej Cevc, tajnik ZŠO Dobrepolje
Razpis medobčinskega rekreativnega prvenstva v balinanju za leto 2009
Zveza športnih organizacij Grosuplje razpisuje ekipno medobčinsko rekreativno prvenstvo v balinanju za leto 2009.
Tekmovanje bo izpeljano v obliki dvokrožnega ligaškega sistema (pomlad, jesen). V posameznem tednu se izvede en krog tekmovanja. Sodelujoče ekipe morajo prijaviti dan v tednu in objekt, na katerem bodo igrale svoje domače tekme. Začetek pomladanskega dela je predviden za četrtek, 7.5.2009, začetek jesenskega dela pa za četrtek, 27.8.2009.
V posameznem srečanju se igrajo naslednje balinarske discipline: posamezno, trojka in 2 krat dvojka.
Prijavne obrazce dobite pri organizatorju tekmovanja: ZŠO Grosuplje, Ljubljanska cesta 40A, Grosuplje, 01 7864 745, 01 7864 746, 041 726 898, andrej.cevc@guest.ames.si. Izpolnjena prijava mora prispeti na naslov organizatorja, po elektronski pošti, najkasneje do petka, 17. aprila 2009 do 12.00 ure.
Tekmovanje bo organizirano, če se bodo prijavile najmanj štiri (4) ekipe. Višina prijavnine bo določena naknadno in bo odvisna od števila prijavljenih ekip. Dodatne informacije o tekmovanju lahko dobite pri organizatorju tekmovanja.
Andrej Cevc Vodja strokovne službe ZŠO Grosuplje
32
Razvedrilo
marec 2009
Sudoku
Opis igre: Cilj igre sudoku je izpopolniti mrežo tako, da se v vsakem stolpcu, vrstici in malem kvadratu 3 x 3 le enkrat uporabi ena izmed danih rešitev. Nobena številka se torej v vrstici, stolpcu ali malem kvadratu ne sme pojaviti dvakrat. Pa veliko sreče pri reševanju!
9		6	7					
							3	
		8	3			5	1	
						3	8	
		5			9			2
		7		1				
	4				3	2	9	
			8		4			
	5	6				8		
Vrtnarija Elanda
Plosovo 2, 1315 Velike Lašče 041/753 031 danica.rojc^siol.net
Prvi znanilci pomladi so nas že spomnili, da počasi prihaja čas za sajenje okenskih in balkonskih rastlin. Vabimo vas v našo vrtnarijo, kjer si boste lahko ogledali in izbirali med bogato ponudbo sadik za zasajanje cvetličnih korit in gredic ter sadik zelenjave in dišavnic.
V ponudbi bodo tudi zanimivo zasajene viseče posode, ki bodo aprila že cvetele v vsej svoji lepoti.
Na voljo so tudi primerni substrati za presajanje in gnojila.
Pri nas tudi zasadimo vaŠa korita. Prosimo vas, da se oglasite pri nas do konca marca.
Veselimo se vašega obiska!
"Pinkijeve dobrofe
Šunka v testu
Bližajo se Velikonočni prazniki. Zato vam tokrat ponujamo recept za jed, ki na velikonočnem jedilniku ne sme manjkati.
Sestavine:
Prekajena in kuhana šunka žlička zmlete kumine list lovorja, zmlet v prah moka, kvas, sladkor
Postopek
Iz sestavin za testo vmesimo kvašeno testo, dodamo kumino in prah lovorja in pustimo pokrito vzhajati. Nato testo razvaljamo v velikosti šunke in jo položimo na testo. Testo zapremo, da se meso ne vidi in ga vložimo na pomaščen pekač. Pečemo v srednje vroči pečici uro ali več, odvisno od teže mesa. Računa se ura na en kilogram mesa. Od količine mesa je tudi odvisna količina testa, zato nisem dala točnih količin sestavin. Sicer pa ni nič hudega, če je testa preveč. Zraven naredimo žemljice in jih spečemo skupaj s šunko.
Testo je mehkejše kot za kruh, dela pa se na enak način.
^Îs^Miiëeh 2ÍIÍ sladokusce
U
M
Orehova bajadera Masa:
30 dag sladkorja 40 dag Albertovih keksov 15 dag mletih orehov 15 dag masla malo ruma
Sladkor in vodo segrejemo, da zavre in pustimo vreti vsaj 3 minute. Odstavimo iz ognja in dodamo maslo, da se stopi. Vse skupaj prelijemo po mletih keksih in orehih, dodamo malo ruma in vse skupaj dobro premešamo. Maso damo v malo namaščen srednje velik pekač in jo z vlažno roko dobro potlačimo, da dobimo plast debelo približno 1,5 - 2 cm. Vse skupaj postavimo na hladno.
Preliv:
10 dag jedilne čokolade 10dag masla
Čokolado in maslo stopimo nad soparo. Ohlajen biskvit prelijemo s prelivom in pustimo, da se suši en dan. Pecivo nato narežemo na kocke.
marec 2009
Kino
33
KINOPROGRAM ZA APRIL 2009
KINO »DOBREPOLJE« VIDEM 34
DOLBY- DIGITAL ZVOK
PETEK, 3. APRIL OB 18. uri
ameriška uspešnica - družinski film
POVEST O DESPEREAUXU
KRATKA OZNAKA: Ko preveč zvedava podgana povzroči smrt kraljice, užaloščeni kralj deželo zavije v večno nesrečo in temo. Nekaj let za tem se rodi nenavaden junak, mišek Despereaux, ki namesto strahu pred mačkami raje sanja o neustrašnem viteštvu in kavalirstvu. Zato je izgnan iz mišjega kraljestva, a na človeškem dvoru sklene nenavadno prijateljstvo z zalo princeso. Ko jo ugrabijo maščevalne podgane, se Despereaux ne glede na svojo majhnost pogumno poda v številne dogodivščine, da bi znova prinesel sožitje med ljudi in glodavce ter deželo osvobodil prekletstva. DOLŽINA: 1h 30 min
stavlja resnično zgodbo iz 20-ih let prejšnjega stoletja, ko materi samohranilki Christine neznanci ugrabijo otroka. Po večmesečnem čakanju ji policija pripelje dečka, v katerem pa zaskrbljena mati ne prepozna svojega sina. Kljub drugačnim zagotovilom detektiva Jonesa, zdravnikov in psihiatrov, se odloči odkriti resnico, toda brezsrčni državni sistem jo je za svoj prav pripravljen povsem ponižati in uničiti.
DOLŽINA: 2h 21 min.
PETEK, 10. APRIL OB 18. uri
ameriški animirani družinski
KRATKA OZNAKA: Kuža Bolt je prava filmska zvezda, toda ker ne loči med svetom sedme umetnosti in resničnim življenjem, je zares prepričan v svoje nadnaravne sposobnosti. Tako se nekega večera po končanem snemanju odpravi iskat »ugrabljeno« gospodarico, a kmalu opazi, da v resničnem svetu nič ni tako lahko kot pred kamero. Na poti se mu pridružita neustrašni hrček in nejevoljna potepuška mačka, kar je šele začetek divje in nepozabne avanture, iskanja ljubezni in spoznavanja resničnih prijateljev. DOLŽINA: 1h 47min.
naleti na trdovraten odpor sestre Aloysius, ki verjame zgolj v moč strahu in železno disciplino. Ko idealistična sestra James izrazi sum, da utegne biti Flynnovo zanimanje za učence tudi bolj osebne narave, se sestra Aloysius poda na križarski pohod. Ker pri dokazovanju ne izbira sredstev, je vse manj jasno, kdo laže in kdo v svoji zaslepljenosti ni zmožen prepoznati resnice. Film je prejel pet nominacij za zlate globuse. DOLŽINA: 1h 45 min.
PETEK, 17. APRIL ob 20.30 uri
ameriška - vojna drama
DEČEK V ČRTASTI PIDŽAMI
KRATKA VSEBINA: V času druge svetovne vojne se 8-letni Bruno z družino preseli na podeželje, saj so njegovemu očetu - zagrizenemu nacistu - zaupali pomembno nalogo. Bruno v bližini novega domovanja odkrije z bodečo žico obdan kraj, kjer vsi nosijo črtaste pižame - tudi deček Shmuel, s katerim skleneta iskreno prijateljstvo. Toda Bruno počasi odkriva kruto resnico o prijatelju in skrivnostnem kraju, trk naivne otroške nedolžnosti z brutalnim svetom odraslih pa ima za vse vpletene tragične posledice. DOLŽINA: 1h 43min.
para iz 50-ih let prejšnjega stoletja. Sanjaška April hrepeni po igralski karieri, ambiciozni Frank pa želi osvojiti in začutiti ves svet, a ko življenjska usoda prekriža njuni poti, se podredita normam tipičnega predmestnega življenja z dvema otrokoma. V obupnem poskusu bega pred morečo rutino vsakdana se odločita za selitev v Pariz, toda nepričakovan dogodek ju prisili, da si izpovesta vsa svoja zamolčana čustva, strahove in razočaranja. Film je prejel štiri nominacije za zlate globuse. DOLŽINA: 1h 59min
PETEK, 24. APRIL ob 20.30 uri
slovenska uspešnica - dokumentarna komedija Francija Keka
GOLA RESNICA
KRATKA OZNAKA: Znani Na volitvah za predsednika države leta 2007 se med kandidati pojavi tudi Artur Štern, a gre zgolj za medijski eksperiment v režiji Francija Keka in Vojka Anzeljca, ki želita s komičnim pristopom in skritimi kamerami v stilu filmov Fahrenheit 9/11 in Češke sanje prikazati moč in korektnost medijev, stranpoti volilne zakonodaje ter odzive in nestrpnost Slovencev.
DOLŽINA: 1 ura 30 MINUT
NEDELJA, 6. APRIL ob 15. uri in 20.30 uri
ameriška uspešnica -akcijska drama srh.
ZAMENJAN
KRATKA OZNAKA: Režiser mojstrovin Skrivnostna reka in Punčka za milijon dolarjev pred-
NEDELJA, 12. APRIL ob 15. uri in 20.30 uri
ameriška uspešnica - drama
KRATKA OZNAKA: V 60-ih letih prejšnjega stoletja skuša kariz-matični duhovnik Flynn modernizirati strogo katoliško šolo, a
NEDELJA, 19. APRIL ob 15. uri in 20.30 uri
ameriška uspešnica -ljub. drama
KROŽNA CESTA
KRATKA VSEBINA: Režiser filmov Lepota po ameriško in Pot v pogubo se poglobi v življenje
POVEST O DESPEREAUXU
NEDELJA, 27. APRIL ob 15. uri in 20.30 uri
ameriška uspešnica - grozljivka
NEROJEN
KRATKA VSEBINA: The Unborn govori o dekletu, ki se mora obraniti pred napadi duha, ki je njen umrli brat dvojček in ki si želi naseliti njeno telo in se tako ponovno roditi. Če mu uspe bo njeno bistvo tavalo po onostranstvu namesto njega. V glavni vlogi nastopa lepotička iz filma Cloverfield Odette Yustman, njenega duhovnega svetovalca igra Gary Oldman, nastopa pa tudi Carla Gugino, ki jo bomo lahko videli tudi v filmih Righteous Kill in Watchmen. Režiser in scenarist pa je David S. Goyer, poznamo ga predvsem kot pisca scenarijev za zadnja dva Batman filma. The Unborn nas bo strašil po kinih od 9. marca 2009 dalje. DOLŽINA: 1h 30 minut.
Vzemi zemlja, kar je tvoje, daj nebesom, kar jim pripada.
ZAHVALA MEGLEN ANTON
(1933 - 2008)
Ob izgubi dragega očeta in deda se zahvaljujemo vsem, ki ste ga kropili, zanj molili in ga pospremili na zadnjo pot. Hvala vsem, ki ste darovali sveče, darove za maše ali druge namene. Hvala gospodu župniku za lep pogreb, pevcem moškega zbora za petje in cvetličarni Lilija. Hvala vsem in vsakemu posebej!
Žalujoči: vsi njegovi
Bila je skromna in poštena, vsakomur dobro je želela, srce zlato je imela.
Prazen dom je in dvorišče, ni več njenega smehljaja, le delo njenih rok ostaja...
ZAHVALA
Za vedno se je od nas poslovila naša draga mama
KRIŽMAN MARIJA,
po domače GREGČEVA MAMA (1908 - 2009) iz Strug
Ob boleči izgubi naše drage mame se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste v težkih trenutkih z nami sočustvovali in s stiskom rok izrazili sožalje. Hvala gospodu župniku Bogomirju Hrenu za lepo opravljen obred, hvala moškemu in mešanemu pevskemu zboru za lepo zapete pesmi. Hvala cvetličarni Lilija za pomoč pri organizaciji in pogrebu, hvala tudi pogrebnikom, ki ste mamo položili k njenemu zadnjemu počitku. Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju dr. Mariču, sestri Ljubi ter Robiju. Hvala tudi vsem, ki ste zadnjo
darovali sveče in cvetje. Še enkrat hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili k njenemu zadnjemu počitku. Bog naj vam poplača. Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, sestre, tašče in tete
MARIJE PELC (rojene RUS)
(1923 - 2009) STRUGE
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem ter vaščanom, ki ste v težkih trenutkih slovesa sočustvovali z nami, darovali cvetje, sveče, svete maše, izrekli ustna in pisna sožalja ter jo v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Hvala vsem, ki ste jo v času bolezni počastili z obiski v domu za ostarele v Ribnici, hvala tudi negovalnemu osebju Doma za ostarele Ribnica. Zahvaljujemo se dr. Mariču ter sestri Ljubi in Robiju. Hvala pogrebnemu zavodu Anton Zakrajšek. Posebna hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred, moškemu pevskemu zboru Struge ter cerkvenim pevcem. Hvala vsem, ki ste zanjo molili, še posebno Greti Pečnik za vodenje molitve. Še enkrat hvala vsem. Žalujoči: vsi njeni
Ne dovolite, da bi vas potrle majhne življenjske skrbi, niti velike, ter s tem povzročile izgubo vaše vitalnosti. Uveljavite v sebi moč življenja, izrazite jo v vsaki misli, vsakem dejanju, in kmalu boste poživljeni prekipevali od vitalnosti in energije.
Dodajte malo življenja v svoje delo - v svoja zadovoljstva -v sebe samega. Prenehajte delati stvari le na pol in začnite
se zanimati za to, kar delate, govorite in mislite. Presenetljivo, koliko zadovoljstva lahko najdemo v povsem vsakdanjih stvareh, če se le prebudimo.
Vse naokrog nas je toliko zanimivih stvari - zanimivih dogodkov, ki so prisotni v vsakem trenutku... Pa vendar se jih ne bomo zavedali, dokler ne uveljavimo svoje življenjske sile in ne začnemo resnično živeti namesto zgolj biti.
^ ...in rekel Je:
Naj bo Svetloba!
Strešna okna Fakro zaradi večje steklene površine dajejo več svetlobe. Kljub temu se toči, vetrovom in vlomilcem zgolj prijazno nasmehnejo, medtem ko si mislijo svoje.
Edino kar torej prepuščajo, sta svetloba in zrak, a še to samo takrat, kadar to vi hočete. Če želite, da vas ubogajo na ukaz, jih lahko opremite z daljinskim upravljanjem.
Z bogato dodatno opremo pričarajo veselo vzdušje v vsaki mansardi.
Za trajno zadovoljstvo vas in vaših strank, izberite iz naše bogate ponudbe programa Fakro.
Da pa bo vaša izbira kar najbolj zadostila vašim specifičnim potrebam, vam bomo s svojimi strokovnimi nasveti in izkušnjami vedno radi priskočili na pomoč.
lil
Zastopa in prodaja MIXd.o.o.
Ljubljana, Stegne 15 [01/513 1340] Velenje, Kosovelova ul. [03/898 60 56] Ponikve, Ponikve 96 [01/788 71 90]
Odkrijte Opel Insignio.
Jk


" A, i
Avto leta 2009.
Povprečna poraba goriva: 5,8 -11,6 1/100 km. Emisije CO2: 154 -272 g/km.
OPEL
GSM: 041 714 098

P
mrm
z ugodno oibfîÇ5tflo< m&jrs
HRANILNICA LON
Pojivvn« tnou
KAlodvorïka i, tdcfon: 01 TBI 01
w%vWilGn,xl 1iifo@lon.sl
■ ^ ^ * •
z obrestno mero do
5,80%
Var^fv^nje in vs« banane ftori^r ra Ljubciniv	Način

pooblaščeni prodaiaiec in monter
PRIBAŠTEFANC&CO.,d.n.Q.
PRODAJNO RAZSTAVNI SALON - C. Ljuhljinsk» hriBndf 23A. lOKiLjiilj.ni pm 041M02 7B0 M1Í443 334 »I 01 f510 55 30. K,: 01Í510 55 31,
c-moit pntaa^amn.nflt. dol. ios: Dan [wt Bh i t2li. 14h ' ITN
PVC OKNA. VRATA
.6-KOMDfiNI PROFIL • TROJNO TESNENJE •ODLIČNA TOPLO™ IN ZVOČNA IZOLATWNOST
NOVO - STEKLO LlJ-O.T Win,' - NOVO
VHODNA VRATA
•	VùÎtl^kUWK]
•	Vjrmtstm Sfitikliuků
•	RazMni
NOVO ■ STCKLQ LI5-O.7 Wjni' NOVO I
ri 1 I
I I
• rolete. zaluzije. komarnik!,... ■ zunanje in notranje police ■ montaža knauf sistemov ■demontaža in odvoz starih oken
Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje. Naslov uredništva: Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje. Odgovorna urednica: Mojca Pugelj. E-pošta: nas-kraj@dobrepolje.si, informacije po telefonu 031 301 057. Tisk in oblikovanje: Auroragraf d. o. o. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1300 izvodov.