ŠIBKA TOČKA
Zamegljena kotlina solzavih ljudi
Vsekakor dogajanja v Jugoslaviji in Sloveniji v zadnjem času terjajo pre-mišljevanje o vprašanju prikrite medsebojne igre v praznem prostoru med razrednimi in nacionalnimi interesi. Kdo so prijatelji ljudstva, ki tako vneto skrbijozanarodovblagor, dabi murajenatakniliplašnicekot dopustili ne-kaj oživljajočega vznemirjcnja? Kdo so sovražniki Ijudstva, ki širijo izmiš-Ijcnegovorice in vznemirjajo javnosl? Kdo ustvarja napeto ozračje pričako-vanega dneva D, kjer D ne pomeni nujno pr\e črke demokracije? Nešteto ješevprašanj, ki bi si jih lahkozastavili. Kakorkoli že. naš cilj ni retrogard-na nacionalna homogenizacija, saj govorimo, da hočemo razvoj civilne dmžbe, pravne države, uveljavljanje človekovih indi\ idualnih in narod-nosmih pravic, se pravi, slabilizacijo družbenih odnosov kot pogoja stvarne dnižbene integracije. Toda za jasno postavitev vprasanj, na katera mora npr. odgovoriti tudi prenova SZDL in drugih družbenopolitičnih organiza-cij, si moramo pojasniti, v čem je družbenoekonomska in socialna podlaga, iz katere rastejo tudi praktične problemalizacije. Kajti dejstvo je, da v vseh delih družbe vzbuja kriza up in strah. So družbeni deli, ki so pousnjeni ob zid in so zalo pripravljeni poseči za kakršnokoli rešitvijo, ki je radikalna in lakojšnja. Sotudi deli družbe, ki imajo še vedno kaj izgubiti, animajomo-či, da bi se izgubi zopersiaviii. Zato se pri njih raz\ija katastrofična zavesl o k rizi in so prav lako pripravljeni poseči po vsakršni rešitvi. In namesio da bi prenovitvena in preobrazbena prizadevanja delovala opogumljajoče, \ liva-la zaupanje, da je tudi z laslnimi močni mogoče marsikaj storiii, raje načrt-no zasirupljamo okolja in Ijudi z nacionalnimi in mednacionalnim? konflik-ti. Raje vzfKidbujamo strah kot pa, da bi le-lega pretvarjali v motiv za priključitev k prenovi — spremembam, predvsem listih, ki so potisnjeni ob zki in ki posedujejo la radikalni naboj. Tako vedno bolj postajamo. kol se jc prcd^kratkim slikovito izrazil eden od razpravljalcev o današnjih razme-rah, družba solzacih Ijudi v zamegljeni kotlini.
V Ljubljani nas hoče v tako situacijo potisniii ludi nacionalni lider Šole-vič s predlogom jugoslovanskega mitinga. Ta javna propaganda povzroča pri Ijudeh vznemirjenost, ki je vse bolj pomešana s strahom, da Slovenija nima nioči, tudi ne pravne, da se temu izogne. Pri tem moramo vedeti. da so Ijudjc v Ljubljani ne gledc na nacionalno pripadnost utrujeni, ali bolje rečeno naveličani stalnih vzpodbujevalnih konllikiov in razhajanj. Zato ni malo pozivov, tudi v ŠLški, ki zahlevajo nič drugega koi preprosti mir, da se bodo lahko posvetili delu in ustvarjanju. Namreč, Ljubljana je cela deseile-tja živela v slogi in sožitju, tovarištvu in predvsem v spošlovanju. To izjem-no dragoceno kvaliteto življenja lahko ohranimo samo vsi skupaj, ki živi-mo tukaj in ne neki ,,transportni prevozniki" sožitja in revolucij iz Titogra-da, Bačke Palanke in Kosovega Polja. Skralka, večina Ljubljančanov ni pripravljena odpreti vral za netenje sovraštva in izzivanje kontiikiov, jc pa pripravljena soustvarjati politični prostor za vsakega lislega, ki je priprav-Ijcn ludi pri drugih spoštovati to, kar spoštuje pri scbi.