utmk dan razen »bol, nedelj ^prazni*". sad Holkta** ti PROSVETA ' GLASILO SLOVENSKE NAItODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški ln upravniikl prostori: MI7 South Lu wilde le Ave. Office of Publication: löfl7 South Lawndale Ava. Telephone, Kock wall 4004 -TEAB XXX1TL Cena lista Je $6.00 VîûT1 " "*om4 cUm mmUm I«. im. m Um rt CHo—, IlliMto. «Mtw th» Am ut cm. Ol March I. IITI CHICAGO. ILL. PETEK. 24. JULIJA (JULY 25). 1941 Subscription $6.00 Yearly âTEV.—NUMBER 144 Acceptance for mailing at special rate of postage provided for ln section 1103, Act of Oct. 3, 1917, authorised on June 4, 1918. klika sovjetska ofenziva | na skrajni severni fronti Ruikc čete prebile nemške bojne črte, pognale nekatere enote nazaj, druge pa uničile v »rditih bitkah. Nemtka vojaška divizija zdrobljena na fronti pri Smolentku. Angleži in Italijani poročajo o zmagah na Sredo-iem$kem morju. Zbiranje prostovoljcev v Franciji za boj proti Rusom na strani Hitlerjevih armad Bombe so potopile nem- 10 ■je Švici. 25. jul.—Ruske začele veliko ofenzivo na . severni fronti pri Mur-Ju ^ glase sem dospela fjla' Nemške bojne črte so prebite v več krajih, voja-,mote vržene nazaj, nekatere Rusi obkrožili in uničili, t iz Stockholma, Švedska, di so bile finske čete po-u fronto, da ustavijo pro-sovjetskih armad. Mur-je glavna sovjetska luka jktiku. t, 25. jul.—Tu poročajo ovifa uspehih sovjetskih čet dih s Hitlerjevimi motor-kolonami na ozemlju pri jjpku. Nacijska pehotna ija je bila zdrobljena v bitki so se vršile 230 milj za-od Moskve. Vest dostavni so sovjetske čete obdrža-eoje pozicije v vseh sektor-Nov nemški letalski napad Koskvo se je izjalovil. 25. jul.—Tu trdijo, da ške vojne operacije na sdni fronti vrše po načrtu, pi priznavajo, da so Nem-asleteli na močan in trdo-kn odpor pri ruskih četah. 'än. Egipt. 25. jul.—Angle-bniki so uničili italijan-aunicijski parnik in dya v napadu na konvoje. Ti nahajali v ožini med Slin Tunisijo, ko so jih i napadli. i 25. jul,—Štiri angleške » bile potopljene v cen-delu Sredozemskega iji po italijanskih bombni-»torpednih čolnih, poroča poveljstvo. To pravi, »bil napad največja akcija fcrju.od okupacije Krete, »•otoka, po italijanskih in h četah. «. 24 jul. — Vrhovno lljitvo poroča, da so sovjet- «k odbile vse naskoke so-uk« na svoje ptjzicije v sek-_JftloUk-Nevel, Smolensk ■omir. Ti so «lavni sektorjih operirajo Hitlerje-J**1«. da si utrejo pot pro-^«radu. Moskvi in Kijevu, mestu ^sovjetske Ukra- 'i^fka garnizija, ki brani thuna ški parnik v bližini francoskega obrežja, dva druga pa poškodovale. Na drugi strani pa so nemški letalci napadli mesta v severovzhodni Angliji in liverpoolski industrijski distrikt. Kairo. Egipt. 24. |ul. — Egipt-ska vlada poroča, da so nemški letalci bombardirali objekte ob Sueškem prekopu. Škoda, ki so jo povzročile bombe, je neznatna. Nobena oseba ni bila ubita ali ranjena. Angleški letalci so istočasno metali bombe na pozicije nemških in italijanskih čet v Libiji. Poveljstvo v Kairu pravi, da je bil napad učinkovit. Vichy. Francija. 24. jul. — Petnajst tisoč francoskih prostovoljcev se je pridružilo vojaški legiji, ki se je odločila za boj proti boljševikom na stran; Hitlerjeve oborožene sile. Ta legija bo tvorila popolno divizijo in bo kmalu odrinila na rusko fronto. Uradno naznanilo omenja, da se bo divizija borila pod Hitlerjevim vrhovnim poveljstvom proti boljševikom. To dalje pravi, da udeležitev francoske divizije v borbi proti Rusom ne predstavlja uradne francoske in-4o>«iioijorker je Petainova vlada pretrgala diplomatične odno-šaje z Moskvo. Organiziranje divizije prqstovoljcev je avtorizi-rala Petainova vlada na apel o-srednjega francoskega odbora, ki se je izrekel za boj proti boljševikom na strani nemških armad. Deset tisoč prostovoljcev se je priglasilo v okupirani Franciji, pet tisoč pa v neokupirani. Devet evropskih narodov je u-deleženih v vojni proti Rusiji z egijami prostovoljcev. Ti so Španija, Portugalska, Francija. Belgija, Holandska, Danska, Hr vaška, Norveška in Švedska. Druge države, ki so uradno v vojni proti Rusiji, so Nemčija, I-talija, Ogrska, Rumunija, Slovakia, Finska, Latvija, Estonija In Litva. Francoski civilisti so v službi Nemčije kot vozniki tovornih avtov. Ti operirajo avte, ki odhajajo na ruske fronte, proti plači, ki znaša $110 na mesec. M mesto, ki leži 530 milj » »to" <>i Moskve, uspešno od-nemških kolon. Mo- Udiopostaja je sinoči »*. da »o sovjetske bom-r*t nemških vojaš-fp»rtov Kje so se ti na-letalci napadli z "" naznanilo ne omenja. jul Uradni ča 1 »K^tur.-« DNB poroča. kolone obkrožile r »"vjetskih divizij se *Mno jih ' M'mkvo, pomirjanje. Ve-1}|J Je bilo po-Kn mlina Angleška p* »no v no meta "porišča i Phrča bom bar 0 M!i tudi mili Milini Be- lilU) i poti 'litini < h. 5000 Srbov napadlo Nemce v hribih Guerilaki boji v Srbiji •e nadaljujejo New York. 24. Jul. — Radio iz Londona je danes sporočil, da je 5000 srbskih komitašev napadlo nacijske straže v okupirani Jugoslaviji. Kraj napada ni omenjen. Radio tudi citira poročilo iz Ankare, Turčija, da je pred dnevi četa 200 Srbov planila iz hribov severno od Miša in napadla nemško posadko. Srbi so posadko deloma razpršili in deloma u-jeli ter se umaknili z ujetniki vred nasaj v hribe. Nemški poslanik skoval zaroto Bolivijaka vlada objavila pitmo Protinacijski ukrepi v Argentini Skupna akcija proti petokoloncem Buenos Alres. Argentina. 24. jul.—Poročila iz Bolivije o akciji proti Hitlerjevim agentom, ki so nameravali s pomočjo vojaških častnikov in nacijem naklonjenih elementov strmoglaviti bollvljsko vlado, so dobila odmev v Argentini. Poučeni krogi so izjavili, da bo argentinska vlada pozvala vse ameriške republike, ki &o podpisale havan-ski dogovor, na skupen nastop proti petokoloncem. Petnajsti člen havanskega dogovora, ki je stopil v veljavo v septembru preteklega leta, določa skupno akcijo ameriških republik v vseh fazah, nanašajočih se na medsebojne odnošaje. Ta člen uključuje tudi provizijo glede zatiranja prevratnih aktivnosti agentov totalitarskih držav. . Argentina je že vprašala bo-livijsko vlado, naj jo informira o vseh detajlih mahinacij Hitlerjevih agentov, zaradi katerih je morala razglasiti stanje obleganja zadnjo soboto in odrediti izgon Ernesta VVendlerja, nemškega poslanika, na obtožbo so delovanja z zarotniki. Detajli bodo tvorili podlago protinacijskih ukrepov, ki jih argentinska vlada uveljavi. Člani argentinskega kabineta so se sinoči sestali na izredni seji, na kateri so razpravljali o zarotniških aktivnostih Hitlerjevih in Mussolinijevih agentov. Glavni namen teh je ločite* latinskih republik druga od druge in od Združenih držav. PREDSEDNIK ZAGOTOVIL AVT-NE DELAVCE Protest proti redukciji produkcije OGROMNI STROŠKI 0B0R02EVANJA Washington. D. C.. 24. jul. — "Sugestirana redukcija produkcije avtomobilov, pralnih strojev in mehaničnih ledenic pomeni nadomestitev, ne znižanja zaposlenosti," je rekel predsednik Roosevelt na konferenci z repor-terji. To izjavo je podal, ko se je pojavila zaskrbljenost med avtnimi delavci glede možne razrvanosti, ki nastane kot posledica redukcije produkcije blaga za civilno porabo in povečanja produkcije v obrambnih industrijah. Roosevelt je dejal, da redukcija produkcije avtomobilov ne bo učinkovala na obrat v avtnih tovarnah. Te bodo namesto avtomobilov producirale letala, letalske motorje in druge pritikli-ne z istimi stroji in enako velikim številom delavcev. .■■-- Znižanje produkcije avtomobilov, ledenic in pralnih strojev je predlagal Leon Henderson, načelnik federalnega urada za kontrolo cen in dobav. Avtna unija CIO je že-protestirala proti znižanju produkcije. Eksekutivni odbor avtne unije je podal izjavo, v kateri naglaša, da bodo delavci v središčih avtne industrija prizadeti, če bo Hendersonov predlog sprejet. "Uverjeni smo, da bo redukcija produkcije avtov bankrotirala neodvisne avtna kompanije," pravi izjava. "Načrt ne sme biti izveden, dokler se ne izvrši premestitev delavcev iz avtnih tovarn v one, ki izdelujejo bojno opremo." Roosevelt je zagotovil voditelje avtne unije, da bo izpremem ba izvršena stopnjevalno in da se urada za produkcijo bojne opreme in kontrolo cen ter dobav bavita s tem problemom. Naznanjeno je bilo, da je via da potrošila v prvih devetnajstih dnevih novegu fiskalnega leta, ki se je pričelo 1. julija, $1,018,609,-659, skoro pol milijarde več kot v isti dobi preteklega leta. Od te vsote je šlo $582,30 1,735 za oboroževanje; povprečni stroški oboroževanja so znašali čez $30, 000,000 na dan, V tem času so vladni dohodki iz vseh virov znašali $267,365,311. Harvester Co. zvišala plače Lewis priporoča pogajanja v atavki Chicago. 24 jul — Uprava In čane, da bi solidarnost med ame- La Pas. Bolivija. 24. jul. —' Vlada je sinoči objavila pismo kot dokaz, da je Ernst Wendler, nemški poslanik, skoval zaroto z bolivijskim vojaškim atašejem v Berlinu za nacijski puč v Boliviji. Pismo, datirano 9 junija v bolivijskem poslaništvu v Berlinu, je podpisal major Elias Bel-monte, vojaški ataše, in ga poslal VVendlerju. Belmonte je bil notranji minister v vladi predsednika Germana Buacha; pozneje je bil deportiran na obtožbo, da je nameraval uprizoriti revolto. Od- Argentinske oblasti m prepri-] ternational Harvester Co. Je si- noči naznanila zvišanje plače za riškimi republikami dobila težak pet centov na uro. To velja za udarec, če bi se bil nacijski puč [one, ki prejepiajo plačo od uri proti bolivijski vladi posrečil. Razrahljano bi bilo ogrodje, postavljeno na havanski konferenci, za medsebojno kooperseljo v zadevah obrambe zapadne he-misfarc. in one, ki oprsvljajo akordho delo. Uprava Je izrazila upanje, da bodo zvišanje plače aprejele vsi unije, ki so bile priznane kot predstavnice' delavcev pri kolek tivnlh pogajartjih V tovarnah kjer unije niso priznane, Je zvi šanje plače «topilo v veljsvo zadnji pondeljek V tovarnah te kompanije v Chi< agu in drugih mestih Je uposlemh okrog 55,000 delavcev. Waakiagto«. D. C* 24 Jul. — ...... , _ ,.|TI™ __________—--------- .John L. L«*wis, predsednik ru potoval je v Italijo n po^ f '^ priložnosti. Wendler danikr uni)<. |JMWA. Je včera b.l imenovan za vojaškega ata-, J >in^| 6(mptil v AnUifagaaU, ' v., Sewella Averyja, pred šeja v Berlinu. HoveUednika United State. Gypaum Pismo pravi med drugim, da j Ltma. reru. c* ju», r- rmmmauar elede je prišel ugoden čas za puč proti bitke «> izbruhnile na spornem Ca. Ch^ag^ na boliviisk vladi ki se je zvezala ozemlju ob meji te drfave in izravnave stavke, ki Je bila o» I ikjjivijski Viaai, jv * t riri/M/W«ki l#t*Iri bo cane v tovarnah te kompanije s kapitalist» In Združenim, dr- j^a.no Je Uwli Megrafiral tavam». Ta naj bi se izvedel v »»noči meteli bomfc- ns l~ruj»ke ■u^asn , ^ «redi julija Pismo vsebuje t* Urala pri U» Cochasu, El * d. obdolžitev, da hočejo Združe |chu in Le Untonu. ne države dobiti kontrolo nad Bolivijo z raztegnitvljo finančne pomoči. Santlago. Čile. 24 Jul. - Tu Je bilo naznanjeno, da bo Ernst VVendler, ki ga je izgnala boli-vijftka vlada, izgnan tudi Iz £ile Domače vesti JOHN UNDERWOOD Dr. Natlačen se je 1 poklonil fašizmu Pogreb bivšega gl. odbornika 8. N.PJ. se vrit v soboto Is dvorane 8NPJ Chicago. — Dne 24 julija sju-traj je na svojem domu v Sama-nauku, 111., umrl John Underwood (Podlesnlk), bivši predsednik gl. porotnega odseka SN-PJ in bivši hišnik v jednotinem poslopju v Chicagu. Podlegel je raku na pljučih. Star je bil 61 let in rojen v Prevaljah na Koroškem. John Je bil star naseljenec in dolgo let je bival v Springfieldu, 111., kjer je leta 1912 pristopil k naši jednoti. Pred okrog petnajstimi leti se jc sreselil v Chicago, od tu pa v Samanauk, kjer je obratoval ga-solinsko stanico ob cesti v; La Salle. Zapušča šeno, sina ln ičer. Pogreb pokojnika bo v soboto, 26. julija. Zjutraj ob devetih se bo društvo št. 2, La Salle, III., poslovilo od svojega brata v pogrebnem zavodu v Sandwichu, tri milje od Samanauka, nato bo truplo odpeljano v Chicago, kjer bo ležalo od enajstih do dveh popoldne v dvorani SNPJ, potem pa bo upepeljeno na Češkem narodnem pokopališču. Naj nam bo dobri brat v najlepšem spominu! Is Pennsylvania Tire Hill, Pa. — Dne 17. t. m, jc v So. Forku naglo umrla Katarina 2ibcrt, vdova, roj. Požek, stara 64 let in doma od Metlike v Beli Krajini. V Ameriki je bila 38 let in tu zapušča dva sinova, tri hčere, brata ln sestro. Bila je članica društva 345 SNPJ in zvesta naročnica dnevnika Prosvete. Dva nova grobova v Jolle tu Juliet, 111.,— Dne 19. julija je bil pri delu v tovarni ubit Al bert Cullk, star 34 let in rojen v Ameriki. Zapušča ženo, dve hče rl, starše, tri brate in pet sester. Istega dne Je umrl Frank Pu-cel, ki zapušča dve hčeri in mater. Se en grob v Pennl Republic, Pa. — Pred dnevi Jv umrl John Vajda, star 27 let In rojen v Pcnnsylvaiiljl. Bil je član SSPZ. Vesli ls Minnesota Chisholm, Minn. — Zadnje dpi je umrla Mary Bavec, roj. Bara ga, stara 63 let in doma Iz Pudo ba pri Ložu na Notranjekcm Tu zapušča moža, štiri sinove in hčer. Obiski Chicago. — Dne 23. In 24. julija so obiskali gl. urad HNPJ in uredništvo Prosvete Anton Ma line in Carl Olson, Chisholm, Minn., Frances Sterin, njen sin William in hči Mary, Kveleth, Minn., Kd Servatka, Hiwubik, Minn., J«>e in Mary Batlč ter nju na sinova Max in Kddie, Cleveland , ()., Cecilija Sa rn i to in hči Marcella, Pittsburgh, Pa., ter Anton Zugs in sin William. Warren, O, — Irene in Jih« Hočevar, Frances Salmick, Mrs. Mary Ho-rrvar in George Papež, vsi iz C le vel and a. Ban dravske banovine je tel v Rim Chlcago. — Pravkar pris|>eli Slovenski list iz Buenos A i resa v Argentini, Južna Amerika, poroča po tamkajšnjem fašističnem glasilu, da je dr. Marko Natlačen, bivši ban dravske banovine (Slovenije) kmalu po italijanski okupaciji Ljubljane v spremstvu italijanskega generalnega komisarja Grazkillja in članov njegovega po Mussoliniju imenovanega "sveta Ljubljanske krajine" obiskal Rim in se tamkaj poklo-nil Mussoliniju! Slovenski list izvaja, da je dr. Natlačen šel v Rim po nasvetu nekaterih oportunistov v Ljubljani, ki so se hoteli prikupiti italijanskemu diktatorju in ogorčeno obsoja to početje, katero ponižuje Slovence v zunanjem svetu. Anglija in Amerika prekosili Nemčijo v produkciji letal New York, 24 jul.- Miiga/im "American Maehlnist" mikIi, da sta Anglija in Amerika >e prekosili Nemčijo v produkciji letal. Prekositev znaša 32 odstotkov na mesec. Dalje pravi, da Je tudi Kuslja dosegla skoro isti višek kot Nemčija v produkciji letal. Anglija produclra 1800 letal na meaec, Kusija 2000. Nern člja 2500, Japonska pa 300 - Obroč sovraštva obdaja nacije Tehnika civilnega odpora v borbi Od nekod v Evropi. 24. Jul. — Na čuden ln neortodoksen način se razvija borba okrog črke "V", ki pomeni zmago za Nemčijo a-11 Anglijo, dasi svet še ni dosti informiran o tehniki civilnega odpora in problemih nacijske propagande. Crka "V" Je postala nov simbol v borbi. Anglešl trdijo, ds predstavlja "victory", zmago angleškega orožja v tej vojni, Nemci pa trdijo, da pred' stavlja "Viktoria", nemško zrna* go. Le veliki nemški besednjaki imajo to besedo. Nemški Izraz za zmago je "sieg", Prebivalci v deželah, ki so pri šle pod Hitlerjevo oblast, se poslužujejo različnih metek! ln sim bolov pri naglašanju sovraštva proti nacijskim gos|>odarjcm. Črka "V" Je prišla v splošno ra bo. Njen pomen se izraža v različnih oblikah, kar je prisililo Nemce v sprejetje stičnih metod pri širjenju svoje propagande. Frankfurter Zeltung jc poročala, da se jc črka "V" pojavila ns belih holaiulskih /ustavah, na bucikah, v Časopisih in na av tomobillh. V Belgiji se Je poja vila nu lokomotivah. Velik "V" krasi Eifclnov stolp v Parizu. Frankfurter Zeltung zagotavlja svojtf čitatelje, da Je vsa Kvropa na strani Nemčije v njeni vojni proti sovjetski Itusiji. Vsi skusi Anglije, ki Je sprejela čr ko "V" kol znak svoje zmage; se bodo ra/bill ob skali solnim nosti kontinentalne Evrope. I hi Je sovi uitvo proti nacijem med prebivalci podjarmljenih dežel veliko, ne more biti nolHt-nega dvoma. To se izraža v laz ličnih oblikah — uničevanju ko munikacljsklh zvez, zalog in sa botaži. Masne eksekuclje v Ki biji, aretacije talcev v Belgiji In llolandlji in tefke denarne ku/ ni, ki Jih nalagajo Nemci hulanri skim In norveškim obclnatn. do ku/4ijejo sovi ušivo proti nac! Jem. Očitno je. dokler IkhIo nemške armade m ^entspovcl kon trollrali skoio vm» Evro|>o, da od|>or |Miiiicrri murenlMvo, ki m prinaša nobenih koilMi Sil no eijs s«* Ik» Izpmnenila, ce si bo Ifitlurjcvu vojnu mušinu polomi' lu zobe na ruskih fionteh In (e Im> AmerMiA |>"m gls v konflikt na st'iarii Anglije FRANCIJA SE UD ALA JAPONSKEMU PRITISKU Japonska dobila nadaljnje baze v Indokini ANGLIJA ZANIKA OBDOL2ITVE Saigon. Indokina. 24. Jul. — Konzuli tujih držuv so danes izjavili, da so bili njihovi reprezentance v Hanoju informirani po vladi francoske lndokine o dogovoru med Japonsko in Francijo. Petainova vlada Je pristala na japonske zahteve In odstopila Ju(M)nskl nadaljnje letalske in mornarične baze v južnem delu lndokine, Japonske avtoritete v Sajgonu so ustavile nakladanje tovorov na parnike in o-pozorile svoje rojake, naj bodo pripravljeni na evakuacijo*____ Vtchy. Francija, 24. Jul. — Dogovor, v načelu glede "začasnih militarističnih ukrepov" je bil dosežen sinoči v razgovorih med francoskimi In japonskimi voditelji, se glasi naznanilo. Francoski krogi pravijo, ds dogovor garantira teritorijalno Integralnost lndokine, toda o detajlih se bodo vršile diskusije med Francozi in Japonci v Hanoju, gluvnem mostu lndokine. Petainova vlada je sinoči zanikala poročilo, da Je dobila ultimat od Japonske z zahtevo, da Ji mora odstopiti Indokinn. Pariški časopisi so obdolžili Veliko Britanijo, du namerava zaaeči Indokinn, kakor so Sirijo in Lebanon, za eno pa so posvali Petainovo vlado, naj stori kura-ke za obrumlK) lndokine ln Somalije. Francoski luogl vidijo možnost ofenzive "francoskih svobodnih čet" v Somaliji. Čungklng. Kitajska 24 jul, --Admiral Jang Cunnčen Je izjavil, da je prejel vest iz zanesljivih virov, da Je 30 Ja|>oiisklh vojaških transportov v spremstvu treh bojnih ladij odrinilo proti Indokini. Sedem japonskih bojnih ladij in 55 rušilcuv je prej odplu-lo proti jugu. dokazuje, da Je Petainova vlada pristala na japonske zahteve glede izkrcanja vojaških čet v Sajgonu in odstopu važnih letalskih ln mornarlč-nih baz. London. 24 |ul. — Zunanji minister Anthony Kden.je zanikal jupotiske obdolžltve, da se Je Ve-liku Hrituiiija odločile za okupu njo lndokine in Slama, DrugI krogi so ita|Mivedali, da bo kriza dosegla višek v prihodnjih 24 u-rah |/m Dully Express, katerega lustiije lord Beavei brook, minister /.u zaloge, piše- "Ako bo Ju|>oiisku prodirala proti jugu, bo li< ila ob angleške in ameriške bojne ladje, ki SO koneeiitri-rsne pil Singu|»oru" Washington. D. C.. 24 Jul, — Ameriške reprise I i Je proti Ja-|Mitiski in Franciji, ker. le aled-nju dala prvi nuduljnje koncesije v Indokini, i»e pričakujejo. Kntiinl jMiložai nu Daljnem v/hodu ra/burjs lukijšnje uradne kroge Moinuričn! t a j rt I k Knox Je napovedal Ja|siusko liti-Ittarlstlčrio skrilo proti britskim |ssM*ščinam na Put ifiku in so-vjHeki Husiji. Di^uvni |KNllaJiilk Sumner Well« i» jr sin»>cT krmferirai * j*-|n.n. koo |>k MusMtlmiJevrga lista, Je (iMveditl Italijanom, du Imi kon- Rivii sovjetahi komisar obišče London Stoekholm, ftvedska, 24 jul V tovarnah omenjene kom pa- Tu objavljeno |ioro/|lo piavi, du fbkl med Nemčijo In ftualjo dol-nije Je bilo pred stavko ujsisle ti«. Mak»im Lltvlnov. bivši m». [ «•• D*jal )e, da Je treba nih .VKW delavcev Lrwis je na vjetski /unanji komi%a», kmalu uj>"Me\ .ti «I« ...... u........ glaail v pmcivu, da Je Izravnava Odpotoval v Ijmdan Tam Is» stavke potrebna v Interesu na- imel ra/govore z angleškimi vo-rodne i>brambr Unija Je šla v ditelji glede poglobitve k<»opera-boj, ko Je kompanlja zavrnila cije me»l Veliko Britanijo in Ku-zahtevo glede zvišanja plače za! si Jo On. Je pretrgal dolg molk, j deset centov na uro. I ko je Hitler napadel ftusijo. itvo, da Je Kualja dobro oborožena ln razpolaga z velikimi rezervami. Gayda Je akušal isijasrutl Italijanom, sake) nemška oborožena sila na ruskih frontah ne beleži uspehov v zadnjih dneh. ^^ V JLl. PROSVETA THE ENLIGHTENMENT •l-ASII.O IM LA •mili A SI.OVB1ISKB MAKOUNI ruorokMB jsüNora ■ ti »■MI»Sa4 fcf Nar*4alaa m MrOwi Sria»* II"« Cfefaaaa) ta Imfc MOO na Wto $3 00 im pol lata. |) 50 xa 6ctrt ItU, u Chicago I« |7.l« *• et* Wto. MI» «* •• <■»— U.M. iuliarr'r"— r«U»: tor Um u»iu4 StaU» («bmv« CM—p») ...4 C*Hit H H par pw. CbUMgu «i>4 Ciaara r M Mr »«f. Uratca aounirtaa U N K« r«' ^ ^ J .____ ( mu ofltwv po dogovoru,- Iiokoptol doplaov la aaaa-robnih iunkov a. m vra4*>o HokoplH Utoran* v^bln. (*rU«( povesti, dram*, pawnl itd-l •• vmaJa poiUjatellu I« V »lučaju. A* )• prlloftll poAUUno. A4rartUlng rilaa m i|i aawt-—-HaaiMcrtpla if «•Uvea «»4 MtieUa will Mt S* rHuwi OU«r •»«Kfip«. auch m «turi-. play*. p«*«. «u.. will Im raWr»«4 I* Mi« Mir »Saa mmvcI^W wlfllyil Nuki M VW. kar Im *tlk • PROHVETA MIT-M S» LaoaAaU Ata.. Cht««». ISIaala MBMBKB OP Til rSUEBATBD Glasovi iz naselbin l>»Uw» «i iAkpsi« primtr (July «I. 1*41 >, H« «Ml« tman* na ftaalwvy (Münaiil. 4a »•«' M ■ Salu®**» potafcla aa- ru/n I r.a faaa*U« jo pravu/fi*. 4« «• »a« IUt m uaUvl. Svojstva totalne vojne ' Ko smo zadnjič analizirali Hitlerjevo totalno vojno v.jplošnera na podlagi izvajanj češkega avtorja drja. Franka Munka, smo rekli, da so vojaške operacije le ena stran ali faza te vojne. Totalna vojna namreč vsebuje poleg vojaške vojne tudi psihološko vojno in gospodarsko vojno, dalje vsebuje socialno in kulturno vojno— sploh vse panoge življenja v moderni človeški družbi in cilj te totalne Vojne je totalni "mir." - Vohunstvo je že stara reč. Vse države so že od nekdaj imele špione pri sosedih. Propaganda laži in obrekovanju ni tudi nič novega. Med zadnjo vojno smo imeli priložnost videti zelo izpopolnjeno propagando, katero so organizirale in smotreno vodile vse zavojevane država. Namen te propagande je seveda bil, da se slabosti sovražnika povečajo in lastne slabosti pomanjšajo do absurdnosti. Ruski boljševiki so v svoji socialni vojni s kapitalističnim svetom osvojili staro jezuitsko pravilo, da namen posvečuje sredstva, opremili pa so ga z novimi pripomočki in njihova propaganda je dosegla vrhunec efektivnosti za časa njihove periode. Hitler je pa inkorporiral v svojo totalno vojno ne samo najpodlejših metod boljševiške propagande, temveč jih je podeseteril z lastnimi iznajditvami in izpopolnil v sistemu, kakršnega še ni videl svet. V ta namen je Hitler upre-gelv svoj sistem propagande vse nemške znanstvenike, ki so mu bili na razpolago. Večje zlorabe psihološke znanosti še ni videl svet! Hitlerjeva psihološka vojna—ki jo vodijo načeti s pomočjo radia, tiska, filmov in šušljajoče kampanje—je desna roka njegove totalne vojne. Ta roka paralizuje demokratično dežele z defetističnim razpoloženjem, da je vsaka obramba zoper Hitlerjevo totalno vojno nemogoča in nepotrebna, paralizuje jih z lažnjlvo trditvijo, da je demokracija nesposobna za totalno vojno in "omehča" ter umrtvi jih z vero, da prava demokracija in prava svoboda pride šele z "novim redom." Večkrat smo že naleteli na izraz "živčna vojna." Tu je rezultut nacijske propugandc. Psihološki nupud drži ves narod ali celo skupino narodov v napetosti ali negotovosti; ljudem gre, kakor pravimo, na živce in posledica Je masna mentalna zmešnjava ali konfuzija. Ljudje ne Vedo, kaj bi počeli in drve kot slepi in gluhi naravnost v nastavljeno past. V vojnah preteklosti so bili prebivalci okupiranih krujev navadno izpostavljeni šikanam in zaplembam; Vendar je začasni gospodar kolikor toliko »poštovul domače postave in privatno imetje ljudi. Živet in druge nujne potrebščine au plenili le toliko, kolikor je bilo to potrebno za vzdrževanje okupacijskih čet. V Hitlerjevi totulm vojni je drugače. Cim je tuja dežela zaaedeno, pride tju nacijska policija (gestapovci) in pobere vse. kur se da odnesti. Vse imetje nulože na uvtotrukc in vagone in ga odpeljejo v Nemčijo—brez vsakega ozira na to. s čim in kako bodo živeli domačini v^iku-pitani deželi. V prejšnji vojni je sovražnik pustil industrije in banke nedotaknjena v okupirani pokrajini, v današnji'totalni vojni pa Nemci odvažajo tovarniške stroje v Nemčijo in bunkc »o takoj zapite aU upremenjene v podružnice nacijakega finančnega sistema. Prebivalcem je uatljen nemški denar m dobro blago morajo takoj zamenjati za nemške potvorbe uli nadomestke. Načeti |ui ne plenijo le blaga, temveč tudi— ljudi Val Mpoanbm moški in tonske v okupirani deželi morajo zlepa ali zgida zapustiti dom in uditi v Nemčijo na delo. Opravljati morajo najslabša dela na polju, na cestah in v rudnikih Obljubljena jim je plača, toda nameato denarja dobe v večjem delu nacijnki* dolžnice, ki jih ne morejo nikjer izmenjati T.ikšna je ekonomska stran Hitlerjeve totalne vojne, Ljudstvo je najprej udarjeno s "živčno" vojno, nato )e udarjeno z Uimbami in kroglami. s terorjem najbrutalnejM- ¡tkiajnoatt, potem je pu udarjeno ekonomsko m aocialno reducirano je na sužnje. Na svetu ao vedno bili. kai pomni zgodovina, jetniki in sužnji, ampak nikdar na ta način, ki ga uvaja Hitler s svojo totalna o dobro izgleda. Zdravnik me je tudi temeljito preiskal in je ugotovil, da moja kri še dobro funkcionira po mojih žilah. Jack Yert. Harlan F. Slona (desno) saprtten kot načelnik Martinega vrhovnega sodišča pred W. H. Hackettom. federalnim komisarjem Rocky Mountain National parka. V osadju Ja Abner Sprague. 91 lat star pionir. a V slovo prijatelju Herminle. Pa.—Dne 15. julija smo položili k večnemu počitku dobro znanega rojaka Petra Gru-ma z Acmetonije pri Cheswicku Njega je 10. julija zadela nesreča v premogorovu v Harmarvillu Po nesreči je prišel med voziČ ke, ki so ga tako stisnili, da se je moral po nekaj dneh ločiti od nas in od svoje žene. Mogoče bi o tem nič ne vede da ni prišla žena mojega pokoj nega brata Martina s svojim s nom in mi pravi, da bi šli malo na "rlde". Sli smo proti Yuko-nu k njenemu očetu Joevu Ba lohu. Takoj, ko izstopimo iz avta, nam povedo novico, da so v Slovenskem domu dobili telefo-nično obvestilo, da je umrl Peter Grum. Nikakor nisem moge tega verjeti, kajti prejšnji večer sva bila z ženo pri M. Drapu v Harmarvillu, ki dela z njegovim sinom, toda ni nič vedel o stvar Po prihodu iz Yukonji grem takoj k M. D. in mu povem novico. Pravi ml, da je prav kar prišel domov lz federacijskega r piknika, ki se je vršil v Beach-wood parku, kjer mu je pravil moj brat John, kaj se je zgodilo s Petrom G rumom in da ga bodo pokopali v torek ob 5. popoldne na harviškem f>okopališču. Drapu pravim, da bi ga šel rad pogledat, ker smo bili stari prijatelji še iz Yukona, kjer sva delala skupaj pred več leti. Pravi mi, naj grem z njim, ker on gre tja zjutraj ob 7. In tako je bilo. V pondeljek sva šla tja in res sva ga našla mrtvega na odru prilično obsutega z venci, ki so trumoma prihajali od vseh strani od sorodnikov in neštetih prijateljev, ker je bil Peter priljubljen med vsemi, ki so ga poznali. To se je pokazalo tudi pri njegovem pogrebu. Prišli so iz Yukona, Burgettstowna, Detroi-ta in od tukaj iz Herminieja. Pri pogrebu je bil tudt naš zastopnik Tone Zornik, ki mu. je še spregovoril par besed predno smo ga izročili materi zemlji. Član je bil društva SSPZ v Har-wicku. * Bil je veličasten pogreb od strani članov, sorodnikov in neštetih prijatlejev. In zakaj tudi rte, saj Petra G rum a bomo vsi pogrešali, še posebno pa pri na ših delavskih unijah, kjer se je Peter vedno boril za naše pravice. On ni bil noben zahrbtnež in ti je v obraz povedal, kar ti je šlo. On je imel 100% socialne ideje. On ni gledal, da bi bil sam na tem kontinentu, marveč je storil vse v svoji moči v prid vseh delavcev. On mi je še v živem spominu iz premogarske stavke leta 1922 ko smo bili na Noyani, Pa. Pred no je bila stavka končana pride k meni in mi pravi, da me bodo izvolili za checkweighmana. Od govorim mu, kako bom to delo prevzel, ker sem slab v računstvu. Zato ga pa prevzemi, da se boš navadil, mi pravi. No, ta ko sem prevzel za nekaj Časa. In res te delo samo uči. Včksih človek res kakšnega kozla ustreli, toda to ni nič, popravi se in jc okey. Potem smo se pa skOro vsi stari naseljenci izselili ud tam. Sli smo vsekrižem na vse štiri vetrove. In tako zajame nesreča enega tu. drugega tam, pa gremo drug za drugim v večno pozab-nost. Narava zahteva svoje in kadar se ti ura izteče, je tvoje življenje končano. Torej prijatelj Peter, drugega ti nisem mogel pokloniti kot to, da sem te spremil na zadnji poti s pomočjo prijateljev. Kruta usoda te je talfo nepričakovano zadela in ti pretrgala nit življenja v 53. letu starosti. Moral si se ločiti od ljubljene soproge in od bratov, ki so prišli tudi iz dalj njega Detroita, da te spremi jo na zadnji poti. Vsi, ki smo te poznali, te bomo ohranili v lepem spominu. Moje iskreno so-žalje žalujoči spprogi, njegovim vratom in njih družinam ter sorodnikom. * Frank Fink. 200. T V Philip Murray, pradaadolk CIO. govori na konferenci raprasentaatov ual) CIO v Waahlngtonu. *Dostojanstvo Francije v trpljenja Francosko in tuje časopisje zlacn t-je posvetilo mnogo člankov dusel '^ lesnemu trpljenju, v katerem d S ctja. Znani francoski publicist ^ * messon razvija o tem v H,tu misli m med drugim piše: g 0 * "Ena najbolj značilnih potez dsnai cije je dostojanstvo v trpi Ink iT* da je naša dežela po svo^Sn^H na občudovanja. V tem se ujema o v vonja tujcev, ki nas opazujejo vii P' jo red, delo, samoobvladan toplo medsebojno pomoč in mi>. ^ J ki ni prazen, temveč je disciplina ^ Vedeti moramo, da niso nevfraki ki al daleč opazovali dogodke, preko katerih " ničesar razumeli od tega, kar «e je v Z dogajalo. Bili so popolnoma zaprepašče^ se je zgodilo, je bila zanje nerešl^ , Pomislite: Francija, potolčena v pelih £ omajana na vseh koncih! Splošno so takrat ševali, ali srce Francije sploh še bije Da, še vedno bije, spet je dobilo svoj To ni isto srce, niti ne isti ritem. Co& je minil. Zdaj ne gre več za napor vfin. pa za nekaj, kar zahteva morda vec% sile, več samoodpovedi: postaviti se mi polomu po robu. Tujci so zdaj spet našli Francijo. To, šejo o njej številni nevtralni časopisi, pušča hladne. Zahvaljeni naj bodo za , nas tako dobro opazujejo in tako dobro mejo! Njihova fina sodba nam je drag< tolažba. Pomagajo nam izpopplhjevati lastne izkušnje. In vendar Francija res trpi! Kaj bi # O obiskovalcih Waal Middlesex. Pa.—Zadnjič sem obljubil, da bom povedal, kdo me je prišel obiskat na farmo. To sedaj storim. Dne 3. julija nas je obiskal z družino Frank Žagar iz Milwaukeeja. Po poklicu je prvovrsten krojač. Nekdaj je živel v Jolietu in bil tam dobro poznan kot krojač. Pred leti se je pa preselil v Milwaukee, kjer s svojim sinom nadaljuje svojo obrt. On je doma iz Iške vasi pri Igu, njegova žena pa iz Golega. Ta vasica stoji s cerkvico na hribu med Igom in Želimljani (to je pri Pijavi gorici na Dolenjskem). Ta družina je obiskala sorodnike in brata Martina Žagarja, pri katerih so bili en teden na počitnicah. Na 4. julija so se tudi udeležili ohij-skega dneva SNPJ, potem pa so jo odkurili v Barberton in še tam obiskali svojce* nato pa domov. Obiskal me je tudi Anton Pi-letič s sinom in hčerko iz La Sal-la, 111. Tukaj v Sharonu so obiskali sorodnike Godinove in dru-ger Na njih zahtevo so jih Cvel-barjevi k nam pripeljali. Pile-tič je "fant za devet", še ne prestar in zgovoren. Izročil sem mu nekaj pozdravov za moje znance. Zadnjič so me obiskali iz Cle-velanda Joe Fabjančič, s katerim se že dobro poznava in nas večkrat obišče z družino in vselej prinese kaj mokrega, kar v taki vročini prav pride. Sedaj je bil kažipot tamkajšnjemu gostilničarju Borštnarju in Franku Novaku z dvema sinčkoma. Mr. Novak je tukaj rojen, toda bi ni kdar ne mislil, ker govori prav po domače, še bolj na ribniško zavije. Je tudi dober muzikant, o čemer smo se prepričali, ko je zaigral par komadov. Toda je še nekaj več, namreč "big boss", takoj za suprom v avtni tovar ni. Zadnjič je imel počitnice in se prepeljal po raznih državah in nazadnje je bil tudi v Kanadi. V dokaz mi je podaril zavi tek kanadakih smodk. Je zgovoren in rad pove kaj špasnega. Omenil je, da bi rad kupil nekaj tucatov jajc, toda naj ne mislim, da bom s tem obogatil, ker on ve, da farmarji ne napravimo doati pri Jajcih. Vseeho Jih je odnesel par tucatov proti Cleve-landu. Pred odhodom ao se priporočili, da še pridejo, posebno pa takrat, ko bosta zrela slsdka koruza in krompir, pa bomo pekli in kuhali. Takrat bom pova-vil tudi Joeva I rmana iz Akro-na, ker Je tudi on rad v veseli družbi. Nedavno je tudi oskrbnik kegljišča v Slovenskem domu v Sharonu Prank Cimperman obiskal prijatelje v Lorainu. O. Tja (Dalja aa S. • trma L) Ku Utl ni razp -----„<|_---„j«. .».„j o materialnem trpljenju, čeprav je vsakd obsežno, težko in ga je izredno huda zin bolj poostrila. Tudi o porazu samem noč« voriti, niti o škodi, ki jo je domovina temveč le o moralnem trpljenju, ki ga srca doživlja sleherni od nas. Ta ra^ ognjišča, porušena in onemogočena, ta raz ljena francoska družina, ta Francija, ki Francije tako daleč! Skoraj neverjetno si da smo se na tako neobičajno stanje sploh gli privaditi. Resnično, v človeku je pra katere niti ne slutimo. Pozneje, ko se bod te preizkušnje končale, se bomo čudili, da jih sploh lahko prenašali. In vendar jih Francija sprejema z vzo dostojanstvom. Francija pregleduje dane svoje vrednote, pojme in čuvstva, med kat je živel» dolga leta. V najglobljih kotički! nega bitja deluje veliko delo očiščenja, i terega, bodimo prepričani, Končno po kem trudu vstala naša dežfla očiščena strupov, ki so ji pripravili toliko zla. 0 gih se je motila, o možeh in stvareh, na poljih je napravila najrazličnejše napake; šila pa je v glavnem, ker ji je manjkalo nosti. Toda v dimu podirajočih se iluzij i bolje spoznava kaj je trdno in resnično." Vitamin plodnosti Na zborovanju kemikov, ki se je vri Wiesbadenu, je vzbudilo med drugimi pm nji posebno pozornost predavanje, ki g« je dr. John o vitaminu E, za katerega se je* njem času pomnožila "vitaminska abecedi neštetimi poskusi z belimi podganami so u vili, da je tudi plodnost in razmnožitev biti zana na določeno snov. Kokošja farma nekega raziskovalnega I da, v katerem raziskujejo učinke tega vuai se v ničemer ne razlikuje od drugih kol farm. Razlika bi bila le v tem, da «e tu i benega jajca ne izvali pišče. Kokoši redijo i reč s hrano, ki ne vsebuje vitamina fc « postanejo jalove. Če jim pa dajo spet s ki ji ne nedostaja tega vitamina, tedij • plodovitost čez nekaj časa vrne. Vitamin zoper nerodovitnost pa ni n« potreben samo podganam in kok.^im se le tedaj razvijejo v matice, ce tem vitaminom. Ker se da nagnjenj J»! vov pri govedu, ovcah in svinjah odpm preparati vitamina E, imajo pac tunftrer.jt Kansasu se ponsvljajo ^ < Inozemstvo. Silen naval ni^ goslaviji; čez 600 sretir.n.h «ara-nistra Draškoviča. ^ ^ . SovyetBke Rusija H^TJJJ,, p<**> 1 pomožne mtaijo Je pnnuAl» ^^ pust. Američane, ki J* j mke. Diven je razgled po Krški dolini do Krškega in Brežic. Pred teboj ko Trdinovi Gorjanci, tam pa, kjer dela Krka velik ovinek, pa leži dolenjska metropola v vsej svoji mikavnosti. Nove vile rastejo ko gobe po dežju to in onostran Krke, strehe se svetlikajo v zahajajočem soncu . . . Gornja Krška ravan leži ko na dlani, oko ti gre tja do kočevskih gozdov z Rogom v sredini. Če si se utrudil, ti požene kri v žile dober cviček iz zidanic ali niže doli v gostilni, kamor roma sedaj ob nedeljskih popoldnevih staro in mlado. Priden Dolenjec pa veže trto, jo obrezuje — in čriček ga priganja: Veži trto, veži trto, da boš vince pil; saj srce ne bo potrto, če jo pridno boš škropil. Zdaj, ko po mrzlih zimskih dnevih božje sonce tako toplo pripeka, hite izletniki na dolenjsko stran. Marsikdo, ki je že prehodil Gorenjsko in planine, najde tudi v okolici Novega mesta prijetne izlete. Kdor ne ve, kam bi v nedeljo, naj enkrat zavije na dolenjsko stran, pa na Trško goro in še se bo vračal v prijetne dolenjske kraje.—an. Glasovi iz m frlmiftiflhaNarnima Itoftpunia žlrbnoti 2SI7-5S So. Uwedele Avl Chtoe«o. lUktk GLAVNI ODBOR ISVatCVALMI ODSEKi fUMMt c«i»h«r. »m4m*aie------bmv a. uwim An., cai—a. —n 'i T. A. V Mm. «I. I«)nlk ...........................uit a. L«wnd«U Av«.. Chlc.o UUnol« L«wr«ac« Qf.dUh«li 1*1-----------IUT a. I.«wn4«te Av«.. Chle««o. UUnoU John vsertoa. «t. hi«««iaik |------------ iuT a. L«w*d«u a»«.. chiooeo. nuaou *htu» o«dtn«. i»pr«»u«ij «i««iu------m? a. L«w.d«i« k**., cm««««, iiuaou John MoUk. ur«dnlk fl««M« ------------UIT S. UwUiU CUmi«. UUnol« eODPREDSEDNlKll Antfr«) Vldrich prvi pod*r«d»«dnlk -----------------m Mnil An., John.K»wn. H. r»«*h asih«, «ruei >rt>tiemik................um a. w. w«ih«r bi.. Mu««»h«o. wu. Jota eodbor. Jr.. prvi auitlhlnl podpr.di.dni k _________________|m UT, Sluhu». N. C«mllu. Zarntck. «met dUlrihlnl podpr«d*«dnlh _M« W. MIh SI.. C lov« I» ML Ohlo late KUi.hu tr«l|l StetrOitaM paSpuMMelh------► JM *ro«p«ci »i.. Ofioohr. IU. Cdw«rd Tomolc. Miril dUlrlklnl podpr«d««dnlk ...... MS W. Tih ■!.. W «teater* Četo. aOSPODARSKl ODSKKl Malh P.lrovlch. pro4««dnlh------------------- ui K. lil«! «I. Cl«v«U«d Ohl« Vtaconl O« kak« t ----------------------.... MM i. L«w«d.l. A v«.. Ote» IUImI« M» -------------r-^SM» a. L«wndal« Ava. Chioa««. UIImU lote VofTtch------------------- UIT a. L«wnd«l« Avo., Chioafo. tlllnaU lote oae -----------ml a. etMM«! a»«., camte. nuu. m. Oon«ld J. Lotrlch--------------------------UIT a. Trumhull An. Chie«fo. III. Država N. Y. vodi boj proti zapostav lj an ju inozemce v naselbin zemlje, ker živi mogotci teh gradov žive samo še v pravljicah ... Novomeško Tujskoprometno društvo skrbi za markacije na vse lepe postojanke bližnje in daljne okolice. Markirane so poti skozi Pangršgrm, Gabrje, ali mimo "Tovarne" k studenki "Gospodični" in od tu na Krvavi kamen, k Sv. Miklavžu (969 m), kjer je planinsko zavetišče, pa gori na Trdinpv vrh ali Sv. Goro -(1181). Gorjanci so zadnja leta zelo obiskani. Pri Sv. Miklavžu lahko prenočiš in jo mahneš na drugo stran v prelepo Belo Krajino, kjer je pomlad najlepša. Lepa izletna točka so znane Brusnice, posebno tedaj, ko je drevje v cvetju, ko na Jurjevo vse ozeleni, ko oživlja hoste in gaje kukavica. Iz mesta si mimo Žabje vasi, Cikave in Rate-ža v dveh urah tam. Prijazna je velika gručasta vas v prelepi dolini med gozdnatim gričevjem, malo stran od glavne ceste Novo mesto-Brežice. "Brusniške hrustavke" so znane po vsej državi in daleč izven naših meja, saj gredo celo na Dunaj! Zamislite si idilo: na 2 km2 veliki ploskvi cvete taka množica če- r»«nk V r« I« rich John Trtolj Nemčija izpustila francoske ujetnike Premier Petain jih pozdravil Roanne, Francija. 24. julija.— Premier Petain je jokal s 650 vojnimi ujetniki vred, ko so dospeli v to mesto iz Nemčije. Med temi so bili vojaški častniki, podčastniki in vojaki, ki so se udeležili prve in druge svetovne vojne. Izpuščeni so biil po trinajstih mesecih ujetništva v Nemčiji. Petain je v spremstvu generala Charlesa Huntzigerja odpotoval v Roanne, da pozdravi izpuščene ujetnike. Vsi so bili raztrgani in poznalo se jim je, da so stradali v ujetništvu. Večina ujetnikov se je jokala, ko je stopila na francosko ozemlje. Nekateri so pozdravili premier-ja z vzkliki: "2ivio Petain!" Premier jih je sprejel in pozdravil, ko so izstopili iz vlaka. Njegove oči so bile solzne, ko jim je zaklical: "Držite se, kakor da ni nas tukaj. Vašo pomoč potrebujem pri rekonstrukciji Francije. Ne pozabite, da je naše novo geslo delo, družina in domovina." šenj, kot nikjer v Jugoslaviji. L. 1934 so jih izvozili nad 70,000 kg. Res, lepa je pomlad v tem kotičku Dolenjske, ko cveto češnje ... Ko bodo cvetele, vzemi nahrbtnik in poglej to čudo, še rajši pa potem, ko bodo zorele v pozni pomladi . . . > Če greš ob Krki nizdol, prideš preko Št. Petra v Kronovo in odtod v Šmarjeto z znanimi toplicami. Od tu so krasni izleti v vinske gorice, na grad Zbure in Kleve ž. Avtobusna zveza z Novim mestom je vedno vzpostavljena. Kajpada ne boš pozabil ogledati si Dolenjskih Toplic. Z lokalnim vlakom se odpelješ do Straže in si v eni uri tam. To je eno najstarejših kopališč v Evropi. Terma s temperaturo 38* C izvira iz razpoke, ki sega več km v notranjost zemlje. Izvir je zelo močan, saj je kapaciteta 3 milijone litrov dnevno. Udobno se počutiš v zdraviliškem domu, se okopaš, poživljen in okrepčan vrneš v mestni vrvež. Dolenjske Toplice se vedno modernizirajo in premorejo že nad 120 tujskih sob. Bolniki vseh vrst se tu zdravijo. Med lepimi enodnevnimi izleti je tudi znana Trška gora. Zdaj, ko je snežna odeja izginila pod sončno pripeko, ko zvončki in trobentice ter teloh kukajo izpod rjave ruše, ko tu pa tam postajajo jase polagoma zelene, že romajo Novomeščani na Trško goro. Od raznih strani je markirana pot. Če greš po cesti nizdol ob Krki in jo ubereš kar čez poljske poti do cerkvice, si v dobri uri zgoraj. Pot te vodi skozi lepo obdelana polja, kjer pravkar delajo marljivi Dolenjci prva pomladanska dela, v gozd, med ogradami, kjer se svetlikajo zidanice. S Trške gore je nepopisno lep razgled. Naokoli so kot posejana z gradovi, tu pa tam razvaline. Pod teboj je Otočec. Nehote se spomniš: kje so lastniki Ulrich de Werde, plemiči Vilanders, Senkoviči, Dolo-viči, Solnce, pl. Schweigerji? Ostalo je zidovje, staro in sivo, krasni modeli za slikarje-umeU Amerika je za ...» , ... pravičen mir Weltes pomiva Nemce v revolto Za redilne, okusne obede- HOTPOINT i električni štedilnik Sä Angleški nadškof odobrava pakt s sov je ti London, 24. jul.—Cosmo Gor-don Lang, canterburški nadškof, je izjavil, da odobrava sklenitev vojaškega pakta med Veliko Britanijo in sovjetsko Rusijo. "Čudna se zdi trditev, da se Anglija, ki se je zvezala z Rusijo, bori za krščansko civilizacijo," je rekel Long. "Pozabiti ne smemo pri tem na to, da je naš glavni cilj uničenje nacijske Nemčije in da Velika Britanija potrebuje zaveznike za dosego tega cilja." s vašim atarlm štedilnikom ' Cena se lahke »preme«! brea obvestila. Eksplozija razdejala smodnišnico v Španiji Seville, Španija, 23. jul.—Eksplozija je razdejala veliko smodnišnico v bližifti tega mesta in zanetila požare, ki so uničili več skladišč. Koliko ljudi je bilo ubi-tih in ranjenih, Je ni znano. ■ Brezplačne instalacija " v katerem koli eno, dvu ali tri-drul.iaakem, deeela renldenineni fxtgjopju v Ctiieagu, ki rdi-nedeljek. ko je po stari navadi I* Ijal vsak fant svoje dekle v »Milno, in pa takrat, če je hotel romati na IkižJo pot. Oskrboval K a je i obleko, jedel je pri skupni mizi. ifi mu bilo treba gledati, > j« Imi »pni. drugega pa po mnenju svojega očeta ni potrel>oval. Tisto rast ran cigare, ali cigarete, Ki m Jo inora takle fi kolin vtakniti med čeljusti v nedeljo po maši pied cerkvijo, ko ogleduje dekleta, očeta nI ganilo Hodi («m mi >timi il i kmeta; msrslčf-niu m- je mol al odpovedati, zakaj hi se tudi mladina ne odrekla hre/miselnim raivedam je pravil navadno. Mali mu je sicer odatopila tu l>* tam kovača na skrivaj, če je dobro pnalala maslo ali jajca, {«odprla v* je tudi / večjim me* kom, če se Je Ir karalo to pot letino, ker bi utegnil biti v nespret- nem slučaju žaljen ugled njene hiše, takole za kajenje samo p« tudi od nje ni padel dinar. Del« mti je za veselico, dele, ko j* hotel kam s svojim dekletom, ker se je bala, da bi pričel krasti žito in jajca, kot to delajo drugi, katerih starši so za alične potrebe nedostopni, drugega pa ni priznala in se je otepala sinovega moledovanja često celo z grobimi besedami. "Moj brat ni bil zmerom nad materjo radi denarja, kot ti nad menoj!" mu je zabrusila nekoč •redi zime. "Vedel si je pomagati. Ni bil nikoli brez krajcarja v žepu, a mu starši niso dali kaj prida ver kot midva tebi. V takem času je, postavim, lovil dihurje. Kožo je spravil v denar in je bil preskrbljen Ti se pa sltniš /a menoj, med tem ko dihurji kiadejo po gnerdih jajca." Juža je |M>*kočil. Porinil si je klobuk na tilnik, pljunil v roke, se hknl v kolarnico, poiskal tam primerno desko, jo premeril, za* iisal nanjo na nekaterih mestih /. nohtom črte. nato jo je pa predal. Zbil je Ir njih štirtoglja-to škatlo Na /adnji strani jo je ramažil s .kota»tu deske; v bočno desko je vžagal na dnu majhno pravokotno odprtnico Vrh *ka» t le je postavil v luknjo, ki jo je i/vrtal s svedrom. pi»»t>lan količek »pred no stran tkat le imi j« pustil odprto Na stranski' deski je pritrdil pri odprtim »končni letvici, na talno desko tudi. vrh- njo pa je nekoliko prižagal, toliko, da je bil med njo ter med pokončnima letvama prostor za lesen zapah, ki se je premikal gori in doli. V odprtinico na bočni strani je položil leseno brv-ce, ki jejMgalo skozi luknjo na desni, levo luknjo pa je zabil z lesenim čepom, ko je pritrdil vanjo brvce z vrvo. Brvce je imelo na desni strani par zarezic, nad luknjo pa je tičal v deski žebelj. Ko je bilo vse to končano, je Juža vžagal v navpični količek široko razo, vanjo pa je pritrdil prečno letvo, ki je bila skoraj tako dolga kot dihurnica. Spre- daj na letvo je obesil zaporna vrata, na zadnji strani pa je vrgel preko nje motvoz, ki je bil pritrjen na levi bočni deski. Na drugi konec motvoza je pripel tenak lesen jeziček, ki ga je položil v zarezo pri brvcu, njegovo glavo pa je naslonil na žebelj. — Nasmehnil se je. Dihurnica je bila pripravljena. Bilo je treba le nekoliko potegniti za brvce in zaporna vrata so se spustila ter zaprla izhod iz di-hurnice. Parkrat je nastavil in sprožil. Vse se je izborno obneslo. Brvce je bilo pravilno pritrjeno, zaporna deska je dobro zapirala, zadnja stran se tudi ni dala zle* pa odriniti. Vzradoščen si je o-brisal s čela pot, pospravil orodje ter zanesel dihurnico v par-mo, kjer so tu pa tam videli dihurja. Privezal je na brvce ne-rabro jajce, ki mu je mati pravila žlaprtek in dihurnico nastavil. Ponoči je snežilo. Tak čas je za lov na dihurje najprikladnej-ši. Ne ljubi se jim namreč gaziti po snegu, pa stikajo po par-mah in šopnikih. Prihodnje jutro je Juža zgodaj vstal. Vso noč se mu je zdelo, da sliši praskanje po dihur niči in nekajkrat se je že .skoraj odločil, da bo vstal ter šel pogledat, kako je s stvarjo. Utegnilo bi se tudi zgoditi, da je stopil kak dihur na brvce zunaj» ne da bi zlezel v dihurnico. Na ta način bi možnost, da to noč kaj ujame, odpadla. Juža je šel k parmi po prstih. Ustavil se je pred vrati, poslušal, napenjal u-šesa, a čul ni ničesar, razen tisti malo škrtanja, ki mu je raslo iz fantazije. "Ni se ujel, vrag!" je zaklel. Vedel je, da je stavil zaman. Takle dihur praska, da se čuje k sosedu, mu je poveda la mati. Sel je k dihurnici in ves presenečen ugotovil, da je bila sprožena. Odprl jo je ter pogledal vanjo. Rahlo se je zgrozil. Jajce je bilo zlomljeno. "Torej je moral biti le ujet!" je vzkliknil. A kako se je rešil, to je bilo zdaj vprašanje. Obrnil je dihurnico ter jo pregledal. — Na zadnji strani je bila izgrize-na v levem kotu v desko luknja, velika za majhno jajce. Les je bil nekoliko preperel, pa se je razsul pod zobmi. Juža je rohnel. Pri priči je staknil nekje kos pločevine, jo pribil čez zadnjo stran in zvečer je zopet nastavil. Zjutraj ga je zbudila mati z vestjo, da je v parmi praskanje, kot bi bil ujet v dihurnico sam vrag. Juža je vstal, s podstrešnih stopnih je vzel močno vrečo ter se odpravil v parmo. Razveselil se je, ko je ugotovil, da je res ujel žival, ki mu bo vrgla nekaj denarja. Dihur se je premetaval po dihurnici, praskal, grizel in cmlhal, vsenaokrog pa je ležal tak smrad, da se je Južu začelo dvigati v žclodcu, toda zdaj ni bil čas za zgražanje. Potegnil je vrečo spredaj na dihurnico, dvignil zaporno desko in dihur je planil skozi odprtino. Za-etel se je v vrečo s takšno moč-o, da jo je skoraj predrl. Za-rll se je vanjo s kremplji. Samo nekaj sekund ln raztrgal bi o, tuda Jtiža je bil uren. Dvignil je vrečo v zrak, zamahnil z njo po hrastovi sohi z vso močjo ter tolkel po nji toliko časa. dokler se je dihur gibal. Čez čas ga je stresel iz vreče ter mu stopil za vrat. Ko se je prepričal, da je mrtev, ga je obesil v uti na kavelj in ga odri. Ko je kožo posušil jo je prodal. Nekaj dni je potem lahko mirno kadil. Maksim Lltvinov. bivši sovjetski zunanji komisar, ki ae Je po dolgem molku oglasil in po radiu apeliral na Anglijo, naj lnvadira po Nemcih dominirane evropska dežele. Borba Najzanesljivejše dnevne delavske vesti so ▼ dnevniku "Pro-s vat L" Ali Jih ¿Uate vsak dan? Moj oče je bil poljedelec. Lastne zemlje ni imel, zato je najemal od drugih. Na ta način smo menjali mnogo in te selitve so se vtisnile v mojo mladost z neprijetnimi spomini. Najnežnejša mladost me spominja na lep, prijazen kmetski dom. Tisti pravljični spomini rajsko sladkih časov mi ga predstavljajo nepopisno lepega, odetega v večno solnčno luč. Vendar to ni bil moj rojstni dom. Ko sem bil že večji, sem izvedel, da me je mati rodila drugje in me potem kot dojenčka na rokah prinesla na ta dom. Kesneje enkrat sem šel z očetom po poslih mimo svojega rojstnega doma; bilo mi je takrat morda osem let. "Poglej, tu si se rodil!" mi je rekel oče z glasom, kot bi mi narekoval oporoko. Ozrl sem se ln zazeblo me je pri srcu, mladega in šibkega. Moj rojstni dom je bil pravo nasprotje onega doma mojih prvih spominov. Ležal je v globeli med gozdovi in gorami; koča je bila črna in nizka, hlev ob njej ubog, viseč v breg. Vse je bilo silno razpalo in zapuščeno, brez polja naokrog! Skoro tik do hišnih sten je segala šuma. Na dnu globeli, tesno ob koči je tekel potok, ki je napolnjeval sotesko z enakomernim šumenjem vode. Preko vode je šla brv, trhla in brez ograje, tik nje ob stezi, ki je prišla iz šume in odšla v šu mo, je stalo veliko leseno razpelo, postavljeno na mahovito skalo. Na njem je visel velik, gol Kristus, glavo nagnjeno na stran in z veliko trnjevo krono na njen; njegovih suhih nog se je ovijalo siromašno zelenje ži ve trte. V soteski je bilo mrzlo in mračno in zdelo se je, kot bi je solnce nikdar ne osvetlilo. I-sto sem čutil tudi vsakokrat pozneje, ko me je življenje dove-dlo tod; vsakokrat sem bežal z neko čudno antipatijo od svojega rojstnega doma in vsakokrat me je spremljala misel: Mati! Zakaj nisi bežala pred porodom odtodl£ Usoda mojega življenja je neločljivo zvezana s podobo mojega rojstnega doma; večno hladen in mračen je, hladno ip mračno je tudi moje življenje. Kmalu smo zapustit? oni prijazni dom na griču in se preselili drugam. Kako je prišlo, ne vem; zdi se mi, da se je oče z gospodarjem spri. Takrat še nisem pojmil jasno teh stvari; spominjam se le, kako je stal oče na dvorišču tostran leta in nenavadno glasno govoril s človekom, ki je stal onstran na cesti in ki je bil mnogo večji in debelejši od mojega očeta. Oče se je tresel po vsem životu in bil v|s rdeč v obraz, človek na cesti pa je mahal z rokama in krčil prste v pesti. Mati je stala na pragu in s pl a kaj oči m glasom zvala očeta strani on pa se je delal, kakor da bi ne slišal. Jaz sem pla-kal od jeze; smilil se mi je oče in zaželel sem si moči, da bi šel in bi stri kosti onemu debelemu človeku. Tega prizora se spominjam čisto določno, dasi sem bil še čisto mlad oni čas; spominjam se celo, da je bil tisti dan oblačen, hladen in pust, veter, ki je tožno vel mimo hiš, je stresal ovenelo listje z dreves; to je sploh prvi dan v mojem življenju, ki mi ga spomini kažejo brez solnca in katerih je moje življenje kesneje tako bogato. Potem se spominjam selitve. Takrat je zopet sijalo solnce. Nekdo je vozil pred nami visoko naložen voz, zadaj je gnal oče na verige kravo, čisto zadaj sva šla midva z materjo, ki je nosila na rokah dete v plenicah; bil je moj brat. Mati je imela objokane o-či; večkrat se je ozirala nazaj proti domu, ki je zavit v solnčno luč mogočno stal na vrhu med drevjem in poljem. Kadar je pogledal oče nazaj, je mati povesila oči in skušala zatajiti žalostno lice; na robu gozda, kjer je izginil dom za zelenjem, pa se ni mogla več zdržati in je zaihte-la na glas. Takrat je dejal oče s hripavim glasom: "Kaj bi se zmirom cmerila; enkrat se mora nehati! Živi se pa povsod." Takrat se mi je zdel očetov glas surov, očitajoč, toda danes vem, da je hotel tolažiti svojo obupano ženo in prikriti lastno malodušnost. Na novem domu ni bilo ničesar posebnega, v^m le, da se mi ni priljubil; polje je bilo obrnjeno od solnca proč in dom sam je ležal za temnim gozdom. Spominjam se le, da je mati vedno tarnala vsled prevelikega trpljenja in naganjala o-četa k selitvi. Tam se je rodila tudi moja sestra. Končno smo se zopet selili, to pot na posestvo grofa T. Novi dom je bil prijaznejši od prejšnjega; položen «nadohnaje^;, mat * * n^terjo sta govor, bolje bit. na groiov*J jah, ker ne slav, ¿^J gojev. Se kot dete sem se „J 231 Kadar •«» ga spremljal pn je navado, da je ^ sam s seboj. Jaz teh J «prva seveda še nisem r Večkrat je vstal med dei žel pesti in.vzdlhmi J mojo navzočnost: ' n "Ko bi imel človek la«« Ijo, bt delal z veseli KO .. Ko bi mogel kaj b Mnogokrat Je govoril seboj, ko pa se je zavedel mu je postalo neprtjeta ta način sem že rano vid govo veliko trpljenje, * pokanje njegovih kosti u, kako mu pod solnčnimi u vsled prevelikega r.apori vroči, umazani znoj. ki j njegove košate brke oki in močil obleko do gnilo^ sih je snel klobuk sredi \ začel na glas moliti; tal« moral moliti tudi jaz. p sem si zapomnil najino mlin, ki je ležal daleč proi beli ob bistri, zeleni vod rib, kamor sem ga sili spremljal. Proti domu i vračala po strmem brej gozd. On je nosil naloie čo moke na svojih orjašl čih, jaz pa sem korakal i Bil je čisto kriv in njegoi nje^ je bilo podobno hr Počasi se je pomikal v čul sem, kako škripljejoi kosti in videl, kako mi tajonoge. Bal sem se. da do skočile v bokih iz sld da se bo razsul pod žit tovorom. "Počijva, oče!" sem gi varjal. "Se ne! Se par koraki gori do onega borovca. 1 va počivala!" (Dalje prihodnjič.' Točno "Kam privede človeka strast?" "V gostilno!" TISKARNA S. N.P SPREJEMA VSA v tiskarske obrt spadajoča deli Tiska vabila sa veselice in shode, visltnlcs. čunik* koledarje, letake itd. ▼ slovenskem, hrvatskem, ilorafl češkem« angleškem Jeziku in drugih. VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SJfJ TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI ★ Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarna—-Cena smerns. unljsko f* tednik, ss Jim to prištsje k nsrotaini. ToraJ ••dal da Js Ust predrag ss Usas SNPJ. List Prosv»l» J» """T gotovo Js v vsaki družini nekdo, ki M rad tti»l Ust Pojasnilo:—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha ' SNPJ, ali če ss preseli proč od družine ln bo rshtev«! m» tednik, bode moral tisti ¿tan iz dotlčne družine, ki )« »» ri naročena na dnevnik Prosveto, to takoj nsinsniti upravn^ in obenem doplačati dotično vsoto listu Proaveta. as j* stori, tedaj mora upravniitvo mižati datum za to vtow n» 'Cona listu Pro»vola Jsi Za Zdruš. držav» in Ksnsdo ft.00 Z» Cicero la Ckk«r> 1 tednik bt_____4JO i t»dnik In S tednika ta._____3.00 I îodnlka la 0 tednik» in LM 3 tednik« I» 4 tednik» ta..T..______1J0 4 tednik, i* 5 tednikov ta........... mlè ^ S tednik»» la Z» Evropo J» 1,11 ^^ Ispolnlto spodnji kupon, priložite polrsbno J"1'0^ ^ Mon»y Order v pUmu in si aarotite Prosralo. IÜt i PROSVETJL SlfPJ. 1017 So. Lawndsl» Ara. Chicago. 111. Priloženo požilJ»m norotsino s» Us» Pr«**s»o 1 ,) j,,,. Čl éndtrt* Naslov___________ Ustavite tadnlk In «a pripišite članov mojo družino: s)__________:____— S)--------- 0)------ SJ------- k mo\\ nsra^ * čl à"**** * " Cv areètr« * ft. dn**s * * Čl Nov nsratnik